docMaščevanje narave za posek platan in drevoreda topolov
download 
Report Transcription
Maščevanje narave za posek platan in drevoreda topolov
Revizija MO Murska Sobota Pokopališče v Ljutomeru Komunala Lendava Negativno mnenje za prodajo zemljišč Zakaj vežice še ne bodo gradili kmalu Izredne razmere, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi Župan oporeka merilom revizije Prednost drugim projektom Odvoz odpadkov prevzel Eko-park Stran 2 Stran 3 Stran 6 Ob nakupu kuhinje NOBILIA in EWE 15 % popusta za vgradno tehniko GORENJE Il Ambienti, Obrtna ul. 11, . Murska Sobota, t: 02 534 88 40 | www.ilambienti.com 8. marca 2012 Murska Sobota, leto lxiv, št. 10, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 € Pokrov nad mestom Murska Sobota je lani kar 73 dni ogrožal zdravje Sobočanov Maščevanje narave za posek platan in drevoreda topolov Zadnje dni razburja Sobočane še bolj pa vodstvo občine raziskava, ki uvršča njihovo mesto po različnih kazalcih (odločilna je razlika med prihodki in odhodki občanov) med najbolj neugodna mesta za bivanje. Pa to ni edini skrb zbujajoč kazalec. Po številu dni preseganja 24-urne mejne vrednosti prašnih delcev PM10 v letu 2011(po podatkih Agencije RS za okolje) je Murska Sobota na tretjem mestu v Sloveniji. Povprečje dni s preseženimi mejnimi vrednostmi je nekje 35, manj jih imajo na primer v Novi Gorici, Kopru in Kočevski Reki, največ pa v Zagorju (75), Žerjavu (75), Murski Soboti (73), Celju (71), Novem mestu (70), Trbovljah (67), Mariboru (65), Ljubljani (63), Hrastniku (62) in Kranju (55). Za Mursko Soboto je izjemno skrb zbujajoče povečanje števila teh dni, saj je samodejna merilna postaja v Rakičanu v letu 2009 do konca junija izmerila 22 dni s preseženo mejno vrednostjo prašnih delcev v zraku, lani pa jih je bilo že 73. Res je, da sta v tem panonskem mestu čistost zraka in počutje ljudi precej odvisna od vremena - več je dežja in vetra, manj je onesnaženosti zraka s prašnimi delci, bolezni in slabega počutja. In vreme se spreminja, saj je vse manj padavin in spomladanskih ter jesenskih vetrov, vse pogostejša pa so kratkotrajna in močna neurja z orkanskimi vetrovi. Največja koncentracija prašnih delcev je v času jesenskih in zimskih toplotnih inverzij, ko megla vztraja tudi več tednov, v njej pa se kopičijo izpušni plini in prašni delci. Nadaljevanje na 3. strani Fotografija Nataša Juhnov Opozorila okoljevarstvenikov in zdravnikov ne zaležejo – Postaja Murska Sobota zaradi onesnaženja s prašnimi delci že degradirano območje? – V Pomurju ni bilo večjih padavin vse od lanskega novembra Murska Sobota ima še vedno neprimerna kurišča, preveč prometa in premalo velikih dreves. Nepreslišano V premislek Rak Majda Horvat P ozabila sem nase, ker me je vase potegnil vedno hitrejši vrtinec globalnih dogodkov in lokalnih obveznosti. Ples sodobne pošasti me vrti vedno hitreje, da izgubljam tla pod nogami, in stiska vse močneje, da mi pojema sapa. Nisem sama. Kamor koli se ozrem, vidim ljudi, ki jih ta neotipljiva sila poganja kot vrtavke. To je znak obolelosti našega časa, ki se, še preden se tega zavemo, zaseje tudi v telo in duha. Nastopi bolezen, ki je, čeprav obče poznana, za vsakega človeka enkratna in presunljiva. Še posebej, ko gre za težko ali neozdravljivo bolezen, kot je rak. Srečanje z boleznijo je srečanje s samim seboj. Je trenutek, ko obstane korak, da se človek lahko napoti k spremembam in preobrazbi. Vsi, ki smo bolezni od blizu zrli v obraz pri sebi ali najdražjih, poznamo to in spoznanje, kako se takrat pot razcepi v dva dela, v smer poglabljanja vase in v smer poglabljanja v odnose z drugimi ljudmi. Lani je v Sloveniji na novo zbolelo za rakom okrog 13.300 ljudi. Dovolj, da se ustavimo in ne preslišimo gesla ob tednu boja proti raku. Zdravje je življenje – upoštevajte Evropski kodeks proti raku! V prvem delu nam sporoča, da ima vsak samo eno življenje, ki mu izpopolnjenost in dolgost od vsega, kar ga vrtinči na tem svetu, še najbolj določa zdravje, drugi del pa svetuje, kako s preventivnim ravnanjem zmanjšati ogroženost. Nič novega, bi lahko rekli, vendar z zelo jasnim sporočilom, da se je za zdravje treba truditi. Zaradi samega sebe, vseh, ki so smisel našega življenja, in za ljudi v skupnosti, ki so naši sopotniki. Misel in skrb zase naj zato zajema tudi misel in skrb za druge. Naročnik Do 21. marca v prodajalni Šunkarna Kodila v Markišavcih 15 % popusta za vse prekajene mesnine in domačo klobaso. # Karikatura Anton Buzeti A samo za naročnike! Naročniki se identificirajo s tem kuponom in natisnjenimi naročniškimi podatki na naslovnici Vestnika. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica na časopis Vestnik. 2 aktualno | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Revizija Mestne občine Murska Sobota Negativno mnenje za prodajo zemljišč Župan Anton Štihec meni, da računsko sodišče vseh občin, ki jih je revidiralo, ni obravnavalo po enakih merilih Računsko sodišče Republike Slovenije je objavilo poročilo o revidiranju nekaterih mestnih občin, med katerimi je bila tudi Mestna občina Murska Sobota (MOMS). V delu, ki se nanaša na prodajo in menjavo zemljišč v letih od 2007 do 2010, ji je sodišče izreklo negativno mnenje. Računsko sodišče navaja, da MOMS ni poslovala po predpisih v več primerih pri prodaji oz. menjavi zemljišč. V primeru menjave zemljišč s Pošto Slovenije v vrednosti 76.896 evrov je bila cenitev na dan sprejetja posamičnega programa starejša od šestih mesecev, kar je v nasprotju z uredbo. V naslednjem primeru je občina neposredno pogodbo o prodaji stavbnih zemljišč v vrednosti 868.445 evrov, šlo je za prodajo podjetju Bisol (Prebold), sklenila štiri mesece po neuspeli ponovno izvedeni javni dražbi, kar ni v skladu z zakoni, ki govorijo o trimesečnem roku. Pojasnilo občine sodišču v tem primeru je bilo, da je neformalna pogajanja z zainteresiranim kupcem za sklenitev pogodbe začela takoj po neuspešni ponovljeni javni dražbi. Glede na predmet pogajanj, kjer za občino ni bila pomembna samo prodaja premoženja, ampak tudi oživitev industrijske cone s pridobitvijo investitorja, ki je zagotavljal nova delovna mesta, pogajanj ni bilo mogoče končati v treh mesecih. Očita se ji tudi, da je postopek prodaje zemljišča (pogodba v vrednosti 151.000 evrov) vodila na način, ki ni zagotavljal enakopravnega obravnavanja ponudnikov in naj bi kupca z določenimi pogoji določila vnaprej. V tem primeru je šlo za prodajo stavbnega zemljišča družbi Sobota-Center za gradnjo poslovno-garažnega objekta v Kocljevi ulici. Tukaj občina pojasnjuje, da je pri izbiri metode javnega zbiranja ponudb za prodajo zemljišč želela, da ta zemljišča kupi tisti, ki bo lahko izvedel gradnjo poslovno-garažnega objekta v skladu s prostorskim izvedbenim aktom. Prav tako pa se občina v petih primerih prodaje zemljišč, ko kupec gradnje na njih ni začel v roku, določenem po pogodbi, ni odzvala na zamudo ter ni uveljavila zakonskih posledic pogodbenih določil. V teh primerih je šlo za podjetja HIB (Kranj), Medicop (Murska Sobota), Ecos (Murska Sobota), Davidov hram, Veletrgovina (Ljubno ob Savinji) in Bisol (Prebold). Kot pojasnjujejo na občini, so omenjene kupce večkrat pozvali k izpolnitvi obveznosti in začetku gradnje ter navedbi razlogov, zaradi katerih ne izpolnjujejo obveznosti iz pogodbe. Po razpoložljivih informacijah imajo kupci še vedno namen investirati na tem območju, vendar njihove načrte ovirajo negotove gospodarske in finančne razmere. Poleg zgoraj omenjenih nepravilnosti sodišče še navaja, da posamični programi ravnanja s stvarnim premoženjem v devetih primerih prodaje oziroma menjave zemljišč niso vsebovali vseh predpisanih sestavin. Negativno mnenje je murskosoboški župan Anton Štihec za naš spletni portal Pomurje.si komentiral, da se iz ugotovitev računskega sodišča jasno vidi, da murskosoboška občina ni bila obravnavana z enakimi merili kot nekatere druge občine, ki so bile revidirane v tem svežnju. Več o tem pa bo povedal v naslednjih dneh na tiskovni konferenci. C. K. Carmen Šeruga Bednar, nova direktorica CSD G. Radgona Prepoznati potrebe uporabnikov in se odzvati nanje Nedavno je nova direktorica Centra za socialno delo Gornja Radgona postala mag. Carmen Šeruga Bednar. Šerugova je bila čez dvajset let zaposlena kot socialna delavka na murskosoboškem centru za socialno delo. Mnogi jo poznajo tudi kot eno izmed pobudnic ustanovitve zavetišča za brezdomce v Murski Soboti. Kot pravi, si je v prejšnji službi pridobila precej izkušenj in dobro spoznala področje socialnega varstva, zato se je odločila za kandidaturo, pri tem pa so jo vodili tudi novi delovni izzivi. Uradno je funkcijo prevzela 14. februarja, prejšnji direktorici Mariji Šauperl se je namreč iztekel mandat. Na razpis se poleg nje ni prijavil Fotografija Ciril Kosednar Trenutno je prednostna naloga izvajanje nove zakonodaje – Letos dvakrat več vlog za socialne prejemke kot prejšnja leta Carmen Šeruga Bednar si želi, da bi lahko čim prej rešili čim več vlog, da bi lahko upravičenci prejemali denarno pomoč. noben drug kandidat. Ali jih je odvrnilo tudi trenutno dogajanje v zvezi z izvajanjem nove socialne zakonodaje in gospodarsko krizo, ko so na udaru prav centri za socialno delo, ni vedela prav odgovoriti, strinja pa se, da so ravno v tem času razmere na tem področju zelo posebne. Na radgonskem centru je zaposlenih 19 strokovnih delavcev in devet socialnih oskrbovalcev. Kot razloži, socialne razmere na radgonskem območju niso nič kaj drugačne kot drugod po Pomurju. Tudi tukaj je treba poudariti brezposelnost, socialno izključenost in potrebe po dodatnih socialnih programih. Zato si bo skupaj z zaposlenimi prizadevala, da bodo prepoznavali potrebe uporabnikov ter se z vso občutljivostjo, a hkrati strokovno odzivali nanje. Prednostna naloga pa je zdaj predvsem izvajanje nove socialne zakonodaje, ki je centrom prinesla dodatne naloge in pristojnosti. Pri njih so organizirani tako, da želijo v čim krajšem času rešiti čim več vlog za socialne prejemke, zato delajo tudi popoldne in ob koncu tedna. Prejemajo dvakrat več vlog kot prejšnja leta v tem obdobju. Samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta so prejeli več kot 1260 novih vlog, poleg tega pa rešujejo stare. Tako je bilo do konca februarja izdanih 526 odločb za denarne socialne pomoči in 136 odločb za izredne denarne socialne pomoči, ki jih centri izdajajo prednostno. Zaradi dodatnih nalog so dobili možnost ene dodatne zaposlitve ter pomoč iz občine. Na vprašanje, ali tudi pri njih prihaja do groženj uporabnikov, odgovarja, da jih manjši del res izraža nezadovoljstvo z novimi izračuni in zneski, nekateri so namreč ostali brez socialnih prejemkov, toda česa hujšega do zdaj še ni bilo. Ocenjuje, da so se pri večini upravičencev prejemki kljub vsemu zvišali. Novosti na tem področju jemlje kot proces spreminjanja socialne varnosti, zakonodaje glede materialnih pravic, odgovornosti posameznika, družine in družbe, na katerega se moramo vsi navaditi. C. K. Krepitev policijskega sodelovanja Porabski Slovenci Zaupanje in sodelovanje ključ do uspeha Rebalans bo segel čez mejo V Moravskih Toplicah so se srečali visoki uradniki policije iz dvanajstih držav jugovzhodne Evrope Ljudmila Novak na obisku v Porabju Gostitelja konference, generalni direktor slovenske policije Janko Goršek (v sredini) in Claudiu Catalin Cucu, visoki uslužbenec romunske policije (desno), sta prisluhnila novemu ministru za notranje zadeve Vinku Gorenaku. Fotografija Nataša Juhnov Katere oblike sodelovanja med policijo so ključne in najbolj učinkovite? Kako doseči čim učinkovitejše in uspešnejše zatiranje vseh oblik organizirane in čezmejne kriminalitete? Ali obstajajo inovativne rešitve za zagotavljanje varnosti prebivalcev v času omejenih virov? Policijski vrhovi dvanajstih držav jugovzhodne Evrope so odgovore na ta vprašanja iskali na konferenci o krepitvi policijskega sodelovanja v Moravskih Toplicah. Konferenco so gostili generalni direktor slovenske policije Janko Goršek, namestnik direktorja direktorata za zatiranje organizirane kriminalitete pri romunski policiji Claudiu Catalin Cucu in ženevski center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami. Udeleženci so prišli iz Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Moldavije, Romunije, Slovenije in Srbije. »Organizirana in čezmejna kriminaliteta je problematika, ki je že zdavnaj prerasla državne meje. Zatiranje kriminalitete postaja globalni izziv. Tesno sodelovanje med državami na vseh področjih našega dela spodbuja tudi medsebojno sodelovanje. To pa je ključ do uspeha,« je v nagovoru med drugim poudaril Goršek. Razpravljavci so ob iskanju dejavnikov, ki najbolj ogrožajo varnost v posameznih državah in regiji, govorili še o tem, kako med gospodarsko in finančno krizo zagotavljati varnost. Tega se je v svojem nastopu prav tako dotaknil novi notranji minister Vinko Gorenak: »Stanje, v katero nas je pripeljala svetovna gospodarska kriza, ima velik vpliv na kriminaliteto, h kateri se zateka vedno več ljudi. Zato moramo še toliko bolj premišljeno razporediti sredstva in opremo, ki so nam na voljo.« Tudi zato namerava Gorenak policiste razbremeniti birokratskih opravil. Ponovil je že znano, da želi policiste vrniti na ulice oziroma na teren, »kjer bodo s svojo prisotnostjo in različnimi oblikami policijskega dela zagotavljali varnost državljanov in preprečevali nastajanje različnih oblik kriminalitete, ki se ob pravih razmerah razvije v organizirano kriminaliteto in končno preseže tudi meje držav«. Andrej Bedek Ministrica in državni sekretar v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar sta na prvem, spoznavnem obisku v Porabju obiskala dvojezično osnovno šolo v Števanovcih, Slovenski kulturni in informacijski center, redakcijo Radia Monošter in uredništvo časopisa Porabje, udeležila pa sta se tudi dveh odprtij razstav. »Slovenija želi izpolnjevati ustavno določilo in zakon, ki pravi, da mora skrbeti za svoje rojake v zamejstvu in v tujini ter jim pomagati ohranjati narodno identiteto,« je med drugim povedala Novakova, ki trenutno opravlja spoznavne obiske, v okviru katerih se je že srečala s predstavniki slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji. Po njenih besedah želi Slovenija še naprej spodbujati in sofinancirati programe, ki jih tudi s pomočjo urada izvajajo porabski Slovenci, čeprav bo ta podpora v prihodnosti zaradi varčevalnih ukrepov nekoliko okrnjena: »Razpis je bil že izveden, tudi odločbe so že bile poslane, sredstva smo zadržali v določenem obsegu, ker bo rebalans nekoliko načel tudi naš proračun, vendar upamo, da bomo večino programov lahko sofinancirali, čeprav mogoče v nekoliko manjšem obsegu.« Timotej Milanov vroče www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 8. marca 2012 | Vestnik | 3 Pokopališče v Ljutomeru Zakaj vežice še ne bodo gradili kmalu Z dvajsetimi odstotki nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč zbrali le osmino vrednosti projekta – Občina daje prednost drugemu Pred leti so po sklepu takratnega občinskega sveta Občine Ljutomer pripravili projekt zunanje ureditve pokopališča v Ljutomeru, ki v peti oziroma zadnji fazi predvideva tudi gradnjo nove mrliške vežice. Nedavno je bila končana obnova strehe na stari vežici, kar pa se je marsikomu zdelo nesmiselno, če naj bi se kmalu gradila nova. Županja Olga Karba pojasnjuje, da je bilo popravilo strehe nujno, saj je zamakala in s tem onemogočala redno uporabo objekta, pot do nove mrliške vežice pa je še dolga. V zadnjih treh letih so s prihodki iz investicijskih vlaganj in koncesnin ter z dvajsetimi odstotki nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč v krajevnih skupnostih Ljutomer, Stročja vas, Cven in Železne Dveri zbrali nekaj več kot 460 tisoč evrov oziroma malo več kot osmino ocenjene vrednosti celotnega projekta ureditve ljutomerskega pokopališča (dobre tri milijone in 400 tisoč evrov). Pri pripravi projekta so predvidevali, da bo do leta 2013 za glavnino financiranja poskrbela občina. »Po letu 2010 je jasno, da glede na finančno stanje občine tovrstni načrti nimajo realne podlage. Občina je močno zadolžena s finančnimi najemi Županja Občine Ljutomer Olga Karba zagotavlja, da je ves namensko zbrani denar šel za izvedbo projekta ureditve pokopališča v Ljutomeru, ki v zadnji fazi predvideva gradnjo nove mrliške vežice. Tako je od leta 2009, ko se je začel namensko zbirati denar od plačila nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, izbrani izvajalec v vrednosti približno 180 tisoč evrov uredil območje za raztros pepela in anonimnih grobov, območje žarnih grobov, postavil žarne zidove, uredil poti, zasadil drevesa ter postavil klopi, vodnjak in koše. Med večjimi investicijami, ki so se prav tako financirale z zbranim denarjem, so bili še odkup zemljišč zara- di denacionalizacije (v višini skoraj 61 tisoč evrov), izdelava projektne dokumentacije je bila vredna dobrih 27 tisoč evrov, za nedavno popravilo strehe pa so odšteli skoraj enajst tisoč evrov. Tako na računu za zunanjo ureditev ljutomerskega pokopališča ostaja skoraj 160 tisoč evrov, ki jih bodo namenili za nadaljevanje postopnega urejanja odvajanja vode. Od letos ni več nobenega sklepa občinskega sveta, ki bi del nadomestil za stavbno zemljišče namenjal za ureditev ljutomerskega pokopališča, zato se postavlja veliko vprašanje, kdaj (če sploh) bo imelo ljutomersko pokopališče novo mrliško vežico. Fotografija Jerneja Domajnko Kam je (in še bo) šel denar za zunanjo ureditev ljutomerskega pokopališča Gradnja nove mrliške vežice je v projektu zunanje ureditve ljutomerskega pokopališča predvidena šele v zadnji fazi, ki pa še ne bo tako hitro na vrsti. Zato so streho stare vežice konec januarja popravili, saj je zamakala in s tem onemogočala redno uporabo objekta. in drugimi investicijami, ki so bile le v manjšem delu financirane z nepovratnimi sredstvi,« pojasnjuje županja in nadaljuje, da so bila doslej vsa namensko združena sredstva namenjena izvedbi tega projekta. Za gradnjo mrliške vežice se sicer že od leta 2006 zbirajo prostovoljni prispevki občanov. Do danes se je na računu skupaj z obrestmi zbralo nekaj več kot štiri tisoč evrov, ki bodo tam ostali vse do gradnje vežice, saj gre za namenska sredstva. A štiri tisoč evrov je kapljica v morje v primerjavi z ocenjeno vrednostjo nove mrliške vežice (skoraj 613 tisoč evrov), proračun za letos pa postavlja v ospredje druge projekte. Kot pravi županja Olga Karba, so ga oblikovali tako, da z njim uresničijo tri ključne cilje: enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti, doseganje visokega deleža nepovra- tnih sredstev za investicije in stabilizacijo finančnega primanjkljaja občinske blagajne. »V letu 2012 bomo opravili vrsto investicij, ki prispevajo k višji kakovosti bivanja in življenja v občini, med njimi celovito prenovo mestnega jedra (uporabne površine in infrastruktura), vodovod, kanalizacija, začetek investicije v osnovno šolo v Cezanjevcih in druge projekte.« Jerneja Domajnko Pokrov nad mestom Murska Sobota je lani kar 73 dni ogrožal zdravje Sobočanov Maščevanje narave za posek platan in topolov Opozorila okoljevarstvenikov in zdravnikov ne zaležejo – Postaja Murska Sobota zaradi onesnaženja s prašnimi delci že degradirano območje? Nadaljevanje s 1. strani Tudi to zimo je bilo podobno, saj v Pomurju ni bilo dežja vse od novembra, imeli pa smo kar veliko meglenih dni. Vse to vpliva na povečanje števila bolezni dihal, še posebej zato, ker v Murski Soboti ni uvedenega pravočasnega opozarjanja prebivalcev na presežene mejne vrednosti prašnih delcev, kot imajo to denimo urejeno v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Ljubljani. Zmanjšanje emisij že nekaj let zahteva od Slovenije tudi Evropska komisija (Direktiva 2008/50/ES), ki nalaga sprejetje programa ukrepov, toda nihče potem ne bo preverjal, kako je z izvajanjem sprejetih operativnih programov, kar je nerazumljivo glede na to, da so podatki čedalje bolj skrb zbujajoči. Zasmehovani predlogi za izboljšanje zraka Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so najpogostejši onesnaževalci individualna kurišča, industrija in promet. Toda, če so dejavniki za onesnaženje v zasavskih mestih znani in razumljivi, je v osrednjih slovenskih medijih ostalo nepojasnjeno, zakaj ima toliko dni s preseženo vrednostjo onesnaženosti tudi Murska Sobota. Nima termoelektrarne in ne težke industrije, v zadnjem desetletju pa je bilo vgrajenih tudi veliko kurišč na plin in olje. Pa vendar ta zgodba v Murski Soboti ni nova. Stojan Habjanič se spominja: »Ko sem bil pred dvajsetimi leti nekaj časa zaposlen na takratni veliki občini Murska Sobota, smo na mojo pobudo začeli pripravljati dva projekta za izboljšanje okolja, eden je bil povezan z varovanjem izvirov pitne vode v Krogu in Črnskih mejah, drugi pa z izboljšanjem stanja zraka v mestu Murska Sobota. Takrat še ni bilo plina, vsi so kurili z oljem, drvmi in premogom, povečevati se je začel tudi promet. Stanje zraka je bilo slabo v večini slovenskih mest, v Ljubljani, Mariboru in Celju, in vedel sem, da so tam začeli načrtno delati za izboljšanje zraka. Tako sem pripravil tudi seznam ukrepov za izboljšavo zraka, predvsem je šlo za spremembe načina ogrevanja, spremembo kurišč in energentov, izobraževanje ljudi, ozelenitve prostora … pa je bilo vse to zasmehovano. Nekateri predstavniki ljudstva v takratnem občinskem izvršnem svetu so se iz tega smejali. Po dvajsetih letih je očitno že vsem jasno, da smo tu zamočili, zaostali, to pa nam nenehno dokazujejo s številkami in tudi drugod, na primer v Mariboru, kjer se je zrak v tem času zelo popravil.« Bolezni dihal V mnogih mestih je samoumevno, da ob megli in inverziji obveščajo bolnike, nosečnice, matere z majhnimi otroki, tiste, ki imajo težave z dihali, da ne hodijo ven. Akutni laringitis narašča in v zdravstvenih ustanovah lahko postrežejo s podatki, koliko več ljudi zboleva, ko neobveščeni hodijo v mrazu in megli »na zrak« in vdihavajo onesnažen zrak. Izolirati hiše, zamenjati kurišča in zmanjšati promet Še vedno je onesnaženje zraka v Murski Soboti največje zaradi načina ogrevanja (kar 75 odstotkov), do 25 odstotkov pa ga povzroča promet. Iz kemijskih analiz drobnih delcev je razvidno, da je v njih največ žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov - vse to pa izvira iz ogljikovodikov, kot sta kurilno olje in premog. Premoga je v Murski Soboti danes sicer precej manj kot v osemdesetih letih, več kot 50 odstotkov kurišč pa je še vedno na kurilno olje in okrog 10 od- stotkov na drva, preostalo pa predstavljajo kurišča na plin in gretje z elektriko. Ker je merilna postaja v Rakičanu, imajo velik vpliv na izmerjene vrednosti kurišča v Rakičanu. Dokončanje pomurske avtoceste torej k izboljšanju razmer ni pripomoglo, saj problem ostaja v dnevnih migracijah v mesto in še vedno nedokončanih obvoznicah. Pravzaprav bi morali v mestu poskrbeti za čim manj zastojev, kajti največ prašnih delcev v prometu nastaja zaradi zaviranja oziroma z obrusi gum in zavor, čakanjem v koloni in v križiščih, dobrodošla pa je uvedba javnega mestnega prevoza. Med energenti je plin med boljšimi, zaradi dotrajanih kurišč v Murski Soboti in okolici, ki so stara trideset ali več let ter z zelo slabim izkoristkom (od 55- do 70-odstotnim), pa bi bilo smiselno občanom ponuditi tudi subvencijo za zamenjavo neprimernih kurišč. Mesto bi potrebovalo tudi več zelenih površin (ne zgolj okrasnih), toda v zadnjih letih smo bili v Murski Soboti priča posekom velikih platan v središču mesta in drevoreda topolov proti Rakičanu. Pri čiščenju zraka namreč zelo pomagajo drevesa pravih oblik in drevesnih mas. »Drevo višine 25 metrov s krošnjo, široko okrog 15 metrov, Pokrov nad Mursko Soboto »Predstavljajte si, da je nad mestom nekakšen zvon. Na sredini gre topel zrak z vsemi delci gor, se zgoraj ohladi in pade na obrobje mesta. Od tam ga veter potisne v mesto, kjer se kopiči, se spet dvigne in ponovno pade. Zato bi morali imeti zelene pasove. Toda, ali o tem strokovno sploh kdo kaj ve, da bi to potem upoštevali pri prostorskem načrtovanju, urbanizmu, varstvu okolja? Sajenje rožic ni isto kot skrbeti za »prezračevanje« mesta,« trdi Stojan Habjanič. ima kar 1600 kvadratnih metrov listnatih površin – filtrira zrak, zmanjšuje meglo in osončenost. V ulici z drevoredom s pravimi drevesi je trikrat manj prašnih delcev kot v ulici brez dreves. Tudi ob avtocesti in vpadnicah bi morali biti obvezno pasovi zelenja,« je prepričan Habjanič, ki tudi meni, da Murska Sobota nima ustreznega strokovnjaka za zasajevanja dreves v mestu, ki bi prečiščevala zraka. Bernarda B. Peček Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (trženje), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Styria Print Holding GmbH, Avstrija. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 12.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, trženje: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. 4 gospodarstvo | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Mura in delavski dolgovi Odvetniki si ne podajajo strank Za napovedano poravnavo z delavci, ki tožijo Muro, d. d., stečajni upravitelj Branko Đorđević še nima »blagoslova« volil, ne more dati. Če se bo že odločil za poravnavo, mu to morata potrditi upniški odbor in stečajni sodnik. Jože Turkl, sindikalni predstavnik, pravi, da so stečajnemu upravitelju res predlagali poravnavo, in pričakuje, da se bodo vsaj tokrat s stečajnim upraviteljem dogovorili. Delavci se namreč upravičeno bojijo velikih stroškov, ki jih bodo imeli po izrečeni negativni sodbi. Sindikat je ne glede na negativne sodbe prepričan, da so delavci oškodovani, zato se je odločil za uporabo izrednih pravnih sredstev. Za dve najbolj tipični tožbi je namreč predlagal revizijo postopka in sedaj čaka na odločitev, ki naj bi bila sprejeta kmalu. Ravno zaradi revizije postopkov so vse tri sodnike, ki obravnavajo primere Murinih delavcev, zaprosili za preložitev obravnav za nedoločen čas oziroma do dokončanja revizijskega postopka. Dva sodnika naj bi se odzvala in upoštevala njihovo pobudo, medtem ko eden še naprej razpisuje obravnave. Podobno, kot je nedavno opozoril odvetnik Franci Matoz, so tudi v sindikatu prepričani, da ob morebitnem negativnem izidu revizijskega postopka sprožijo še ustavno presojo. Preklici oziroma prenosi pooblastil Dodatno negotovost in nezaupanje med delavci vzbuja prenos pooblastil med odvetniki. Kot je pojasnil Jože Turkl, ne gre za prenos pooblastil od enega k drugemu odvetniku. Vsaka stranka namreč v primeru zastopanja lahko pooblasti enega odvetnika. Pri podpisovanju pooblastil odvetnikom pred vložitvijo tožb se je zgodilo, da je veliko delavcev podpisalo pooblastila vsaj dvema, če ne že vsem trem odvetnikom. V sindikatu so pred vložitvijo tožb preverili vsa pooblastila in delavce, ki so podpisali dve ali več pooblastil, pozvali, naj se odločijo, kateri Fotografija Nataša Juhnov Pot nekdanjih delavcev Murinih hčerinskih družb je po stečaju Mure in hčerinskih družb zapletena in poleg tega, kar je najhuje, finančno obremenjujoča. Po stečaju krovne družbe Mure, d. d., je stečajni upravitelj Branko Đorđević obljubljal, da bo priznal terjatve vsem zaposlenim v nekdanji Muri, po premisleku in, kot je zatrdil, pridobljenih pravnih mnenjih pa je terjatve zaposlenih v hčerinskih družbah prerekal in jih napotil na dokazovanje svojega prav na sodišče. Velika večina delavcev je takrat pooblastila tri odvetnike (Boruta Sokliča, Francija Matoza in Danila Harija), da so vložili individualne tožbe, ki jih obravnavajo trije sodniki oddelka mariborskega delovnega sodišča v Murski Soboti. Odvetniki so vztrajali pri individualnih tožbah zaradi različnosti zahtevkov delavcev do Mure, d. d., v stečaju. Pravnomočno je končanih že nekaj čez dvajset primerov – vsi v škodo delavcev. Kot kaže, so ti primeri zakoličili sodno prakso, ki bo neugodna za delavce. Glede na javno napoved, da bo stečajni upravitelj začel izterjavo sodnih stroškov, ki jih je imela Mura, d. d., bo to nov pritisk na delavce. Odvetnika Borut Soklič in Franci Matoz zagotavljata, da delavce zastopata pro bono (brezplačno), stroške odvetnika Danila Harija pa plačuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), a so za delavce kljub vsemu nastali stroški ob vložitvi tožb. Skratka, povprečni stroški, ki jih bo imel delavec zaradi neuspeha na sodišču, se lahko gibljejo med najmanj 1.000 in 1.500 evri. Razplet na sodišču je sprožil predlog, da bi se stranke zunajsodno poravnale, kar pomeni, da bi delavci odstopili od tožb in poravnali svoj del stroškov, tožena stranka Mura, d. d., pa svoje. Stečajni upravitelj Branko Đorđević sicer pravi, da je pobudo ZSSS za poravnavo dobil in se bo s pobudniki tudi sestal, vendar za zdaj zaveze, da bo v poravnavo pri- Stečajni upravitelj Mure je poplačal že kar nekaj upnikov, ne pa tudi priznanih terjatev tistih delavcev, ki so bili ob stečaju zaposleni v Muri, d. d. odvetnik jih bo zastopal. Tega ni storilo niti sodišče, tako da se ob razpisu obravnav ugotavlja dejansko stanje in se morajo delavci odločiti, kateri odvetnik jih bo zastopal. Poplačilo delavcev Stečajni upravitelj Mure je iz stečajne mase poplačal že kar nekaj upnikov, ne pa tudi priznanih terjatev tistih delavcev, ki so bili ob stečaju zaposleni v Muri, d. d. Branko Đorđević vztraja pri svojem, da v tem trenutku izvaja rezervacije za poplačilo vseh delavcev in da bo s poplačili počakal do pravnomočnosti sodnih sporov družbe z delavci iz hčerinskih družb. Tokrat prizna, da bo delavce poplačal v sorazmernem deležu glede na poravnavo terjatev odškodninskega sklada. Stečajni upravitelj Branko Đorđević se sicer ves čas sklicuje na pravno korektnost in enakopravnost vseh v stečajnem postopku. Pa vendar, neposredno po stečaju Mure, d. d., je obljubil priznanje terjatev vseh zaposlenih v Muri, kar so mu predlagali tudi stečajni upravitelji hčerinskih družb, ki so ugotovili, da te nimajo ne premoženja ne sredstev za poplačilo delavcev. Pa je to požrl in se obdal s pravnimi mnenji in nasvetom delavcem, naj gredo na sodišče, da jim bo v primeru pozitivnih sodb terjatve priznal. Ob novem letu je tudi dejal, da bo iz stečajne mase poplačal najprej delavce in se odškodninskemu skladu, če bo le mogoče, izognil, danes pa govori o sorazmernem deležu poplačil. Še vedno poudarja velike stroške, ki bi nastali s sprotnimi poplačili terjatev delavcev, po drugi strani pa je vlekel poteze, ki jih v okviru zgoraj zapisanega kljub vsemu ni mogoče razumeti kot racionalne in koristne za ohranitev čim večje stečajne mase. Tu mislimo na status družbe Mura in partnerji, ki se ji je z nizko najemnino pomagalo pokrivati velik del materialnih stroškov proizvodnje. Glede na to, da je predsednik upniškega odbora predstavnik Elektra Maribor, in glede na ceno električne energije, ki jo je plačevala Mura, d. d., v stečaju, se zastavlja vprašanje, ali ni imel Elektro Maribor status favoriziranega upnika, ko je zaračunaval dobavo električne energije po enkrat višji ceni, kot jo je dobavljal Muri primerljivim porabnikom na trgu. Električno energijo je plačevala Mura v stečaju. Račun za porabljeno energijo sta dobivala le EHM in Unikat. Vprašanje je tudi, ali ne bi bila ohranitev samostojnih manjših hčerinskih družb ob ustrezni pomoči za prebroditev likvidnostnih težav, ki so bile posledica rasti obsega poslovanja, in ustrezni kadrovski zasedbi teh podjetij koristnejša za stečajno maso. Pa ni bilo tako, saj je pretežni del organizacijskih potez slepo sledil viziji in razvojnemu elaboratu potencialnega kupca oziroma sedanjega lastnika. J. Votek Farmtech v Ljutomeru Poslanci o prodaji dveh družb Nafte Lendava Nova širitev in posodobitev Naj se prodaja ustavi? Ljutomersko podjetje se širi in dosega od petnajst- do dvajsetodstotno letno rast realizacije Nadzorni svet Nafte Lendava je 27. februarja potrdil prodajo hčerinskih družb Nafte Petrochem izbranima ponudnikoma, Konzorciju Strojna s podjetjema Metalna Impro iz Maribora in Jekon od Lenarta, ki je za Nafto Strojno pripravljen plačati 5,2 milijona evrov, ter CEOC Limited London za Nafto Geoterm, ki je zanjo ponudil 2,1 milijona evrov. Pogodbi o prodaji sta bili pripravljeni z odložilnim pogojem, saj se mora o vsebini izreči še Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je postopek prodaje označil za nepreglednega, zato pričakuje, da AUKN prouči očitke o sodelovanju menedžmenta pri nakupu. Čeprav je vodstvo družbe opozorilo, da zavlačevanje prodaje ni dobro za poslovanje družb v skupini, AUKN še ni izrazila svojega mnenja. In kaj o prodaji pravijo pomurski poslanci? Jožef Horvat se strinja z (začasno) ustavitvijo prodaje Nafte Geoterm in Nafte Strojne, čeprav pri tem izhaja samo iz informacij slovenskih medijev in spletne strani skupine Nafta Lendava, ki pa je, kot ugotavlja, s podatki o finančnem poslovanju skupine zelo skromna. Opozarja, da so s skupino Nafta Lendava bile in so še vedno eksistenčno, pa tudi čustveno V podjetju Farmtech, ki je po številu zaposlenih sedaj največji delodajalec v ljutomerski občini, so pripravili slavje ob dokončanju novih proizvodnih in upravnih prostorov v industrijski coni v Ljutomeru. Udeležili so se ga številni ugledni gostje iz Slovenije in Avstrije, predstavniki slovenskega gospodarskega in političnega življenja, direktor in lastnik skupine Komptech iz Avstrije Franc Jantscher in Josef Heissenberger, pomurski gospodarstveniki, predstavniki lokalne skupnosti z ljutomersko županjo Olgo Karba, poslovni partnerji in zaposleni. Proizvodni prostori sedaj merijo 1.500 kvadratnih metrov, pridobili pa so tudi 450 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Vrednost celotne investicije je 2,5 milijona evrov. Zgodba o uspehu se je začela leta 2007, ko so v industrijski coni postavili prve manjše prostore za proizvodni program družbe Komptech okoljska tehnika, lani pa so se odločili za njihovo razširitev. Dela so začeli avgusta in jih končali konec lanskega leta. S preselitvijo dela proizvodnje iz starih prostorov v mestu Ljutomer na novo lokacijo so se ti sedaj sprostili za razširitev proizvodnje kmetijske mehanizacije. Lani so se odločili tudi za združitev obeh hčerinskih družb skupine Komptech v Ljutomeru, družbe Farmtech s proizvodnim programom kmetijske mehanizacije in družbe Komptech okoljska tehnika s proizvodnjo strojev za obdelavo bioloških odpadkov, z namenom, da ustvarijo razmere za še boljše poslovanje. V ljutomerski družbi je sedaj zaposlenih 245 delavcev, od tega so jih lani na novo zaposlili 25. Direktorica družbe Farmtech Sonja Rajh je na odprtju poudarila, da je napredek podjetja, ki ob naložbah dosega tudi od 15- do 20-odstotno letno rast proizvodnje, zasluga dobrega sodelovanja med lastniki, vodstvom in zaposlenimi. Z naložbo v nove proizvodne in poslovne prostore v industrijski coni pa proces tehnološkega posodabljanja podjetja še ni končan. Poleg zdajšnje tovarne so že kupili novo zemljišče, na stari lokaciji v mestu Ljutomer pa načrtujejo nadaljnjo razširitev in posodobitev proizvodnje. Majda Horvat Vsi so za takšno odločitev, ki bo ohranila delovna mesta povezane mnoge družine. »Prav zato bi odgovorni za prodajo družb Nafta Geoterm in Nafta Strojna morali postopek prodaje voditi tako, da bi bili vredni zaupanja. Pomanjkljivo informiranje javnosti (skupina Nafta je v celoti v državni lasti!), poslovni odnosi najodgovornejših z družbo Eko Nafta, splošno znano nezaupanje ljudi v državne institucije (v AUKN, ki v imenu države upravlja premoženje skupine Nafta) ne dajejo občutka zgolj poštenih namenov prodaje … Predvsem pa skušam priti do informacije, ali izbrana kupca zagotavljata vsaj ohranitev delovnih mest v obeh družbah. Tega zagotovila ni … Vsekakor pa mislim, da si zaposleni in preostala slovenska javnost ne zaslužimo grožnje s stečajem skupine Nafta, če morebiti ne pride do prodaje Nafte Geoterm in Nafte Strojne.« Jasmina Opec je prepričana, da je pred odločitvijo o prodaji treba preveriti transparentnost postopka in razbliniti dvome, šele potem naj se postopek nadaljuje. »Če se ugotovi, da vse poteka transparentno, se postopek prodaje lahko nadaljuje. Zadeva je sedaj pri AUKN, ki naj tudi pove svoje mnenje.« Branko Ficko se s prodajo strinja, saj je del načrta, za katerega je Nafta Lendava od države že dobila de- set milijonov evrov. »Pogodb nisem videl, menim pa, da je bil postopek prodaje voden po ustaljeni poslovni praksi. Menim, da bi se moral čim prej končati, če ne, bo država podjetje spet morala reševati, ne vem pa, iz katere kvote.« O očitkih o netransparentnosti in o tem, da naj bi pri nakupu sodelovali tudi nekateri člani vodstva družbe, pa pravi, da če so pripravljeni vložiti denar v podjetje, je to samo dobro, in če so dobri menedžerji, naj tudi ostanejo v družbi. »Nisem pa zagovornik zavlačevanja in preverjanja prek AUKN. Kolikor vem, AUKN, ki je postopek ves čas spremljala, ni dala negativnega mnenja, razen če sedanja vlada ne bo ravnala tako, kot je že pokazala, da torej tistih zadev, ki jih sama ni pripravljala, tudi ne potrdi.« Tudi Dejan Židan ima informacije o postopku prodaje in dvomih ministra o preglednosti iz medijev, upa pa, da v tej zgodbi ne gre za še en menedžerski odkup podjetja, ki bo škodoval družbi. »Vsekakor pa me skrbi, da s prodajo omenjenih družb ne bi od družbe Nafta Lendava ostalo nič. Seveda nimam vpogleda v poslovanje družbe Nafte Lendava, upam pa, da bodo sprejete odločitve ohranile delovna mesta.« M. H. gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 8. marca 2012 | Vestnik | 5 Dolinka, beltinska zadruga s tradicijo Zadruga obrtnikom na trgu odpira vrata Beltinska zadruga Dolinka na sedanji način deluje dobrih dvajset let. Ne gre za množično organizacijo podjetnikov in obrtnikov, ampak specializirano zadrugo, ki ima ob svojem imenu še zapisano, da je inženiring in proizvodno-trgovska zadruga. Trenutno povezuje 19 članov, ki so tudi njeni ustanovitelji s sorazmernimi kapitalskimi vložki. Po ustvarjenem prihodku od prodaje gre za soliden gospodarski subjekt. Najugodnejše leto za zadrugo je bilo leto 2008, ko je ustvarila 3,4 milijona evrov. V letu 2009 se je realizacija prepolovila, v letu 2010 so pristali na dobrem milijonu, podoben rezultat poslovanja bo po besedah predsednika upravnega odbora zadruge Stanka Srše tudi v lanskem letu. Zadruga skrbi za pridobivanje poslov predvsem za svoje člane, ne zapira pa se tudi za druge obrtnike in podjetnike. V zadrugi so izvajalci vseh storitev na področju gradbeništva in strojnih ter elektroinstalacij, manjka jim le keramičar, na tem področju pa že imajo utečeno sodelovanje s tremi podjetniki, ki niso člani zadruge. Stanko Srša sicer pove, da zadruga s pridobljenimi posli ne zagotavlja polne zaposlenosti svojim članom, poudari pa, da jim zadružna organiziranost na trgu odpira vrata, ki jih kot posamezniki ne bi mogli. Povezani so zmožni izvesti zahtevnejši projekt za znanega investitorja od temeljev do strehe, hkrati pa jim Fotografija Nataša Juhnov Lani zadruga Dolinka ni imela padca – Razmišljajo o vstopu na tuji, predvsem avstrijski trg z odprtjem podjetja v Avstriji Stanko Srša je predsednik upravnega odbora Dolinke, ki vodi zadrugo ob še enem redno zaposlenem, ki se ukvarja z gradbeno operativo. Sam vodi družinsko podjetje Parketarstvo Srša, ki se ukvarja s polaganjem vseh vrst podov. Ob zaključnih delih v gradbeništvu ima podjetje tudi trgovino s talnimi oblogami in podi in trgovino s tekstilom, ki je delovala najprej samostojno, potem pa so jo pridružili skupnemu družinskemu podjetju. Glede na razmere na trgu in tudi nelojalno konkurenco sive ekonomije ocenjuje, da so se krizi uspešno zoperstavili. omogoča dostop do objektov iz javnih naročil. Ne glede na krizo so javna naročila še vedno pomembna za zaposlitev zmogljivosti. Člani vidijo svoj interes v zadrugi v pridobivanju poslov, zato za zdaj nobeden nima interesa za njeno izčrpavanje. Prej jim je cilj, kot pove Stanko Srša, da ohranjajo kapitalsko ustreznost zadruge na najvišji možni ravni tako zaradi referenčnega izhodišča pri prijavljanju na javna naročila kot zaradi vrste drugih dejavnikov, ki so pomembni pri investicijski dejavnosti. Boniteta in gotovinski vložki so izredno pomembni tudi pri pridobivanju bančnih garancij za kakovostno izvedbo del. Zadruga pa ima še eno drugo prednost pred posameznimi podizvajalci, namreč maržo, ki pri poslu znaša dogovorjenih šest odstotkov, s tem pa zadruga financira vse stroške, povezane z garancijami, in delo enega zaposlenega v zadrugi, ki skrbi za operativno izvedbo. Kot zagotavlja Stanko Srša, zadruga spoštuje pogodbene plačilne roke in nima nobene neporavnane obveznosti ne do svojih članov in ne do zunanjih partnerjev. Odprtih pa imajo okrog 150 tisoč evrov terjatev. Stanko Srša poudari še eno prednost zadruge, in sicer t. i. rizični sklad za svoje člane kot pomoč, ko se znajdejo v težavah. Kljub vsemu se razmere na trgu zaostrujejo in nekateri člani razmišljajo celo o izstopu. Ulica obrti za spoznavanje poklicev Stanko Srša je eden od aktivnejših malih podjetnikov pri promociji poklicev s področja lesarstva in mizarstva. Tako so s sodelavci letos organizirali že nekaj predstavitev poklicev na osnovnih šolah. Vrhunec promocijskih aktivnosti pa bo na letošnji Megri, na kateri bodo obrtniki in podjetniki družno na Ulici obrti praktično predstavljali posamezne poklice. Lani zadruga ni imela padca realizacije, kar štejejo za uspeh in dokaz za njen potencial. Zato že razmišljajo o vstopu na tuji, predvsem avstrijski trg z odprtjem podjetja v Avstriji. To želijo uresničiti letos, saj pričakujejo, da bo v drugi polovici naslednjega leta nov pritisk gradbenih izvajalcev na naš trg predvsem iz sosednje Hrvaške, ki bodo ob nelojalni konkurenci dodatno pritiskali na cene domačih izvajalcev. Avstrijski trg ocenjuje kot priložnost, saj po kakovosti ne zaostajajo za Avstrijci, prednost pa so tudi kadri. Stanko Srša pravi, da so dobri kadri vsaj še nekaj let lahko konkurenčna prednost, če pa se pri mladih ne bo spremenil odnos do posameznih poklicev, bo tudi ta izgubljena. J. Votek Lendavski Integral se rešuje Že nekaj časa iščejo novega lastnika Del sanacijskega načrta tudi zmanjševanje števila zaposlenih – Prisilna poravnava ne pride v poštev Lendavsko prevozno podjetje Integral je bilo pred dvema letoma pred tem, da se zruši pod težo bremen, vendar je potem z novim lastnikom, družbo Protect, in novim vodstvom – najprej je bil to Boris Gregl, ki je vodenje družbe septembra 2009 izročil sedanjemu direktorju mag. Štefanu Kepeju – obstalo nad vodo. Na začetku lanskega leta je podjetju po prestrukturiranju finančnih obveznosti, novih poslih in dodatnih vlaganjih lastnika še dobro kazalo, potem pa so se v poslovnem okolju zvrstile stvari, ki so ga spet potisnile nazaj. Tako sedaj kot marsikatero drugo podjetje zaradi kriznih razmer spet išče načine, kako ohraniti dejavnost in delovna mesta. Direktor družbe Štefan Kepe pravi, da so pripravili sanacijski program, ki ga zdaj dopolnjujejo z zunanjimi svetovalci, v njem pa so predvidene vse možnosti, tudi iskanje novega lastnika, ni pa predvidena prisilna poravnava. Z objavo insolventnosti bi namreč izgubili enega od najpomembnejših poslovnih partnerjev. Med morebitnimi kupci tehničnih pregledov vozil, ki predstavlja del dejavnosti v podjetju Integral, se omenja podjetje Avtotest iz Ljutomera, ki že ima poslovalnice v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Ribnici in Slovenski Bistrici. Direktor ljutomerske družbe Drago Kunčič je to tudi potrdil in povedal, da pogovori z lastnikom Integrala še vedno potekajo, pogovorov o nakupu prevozniške dejavnosti pa nam v nekaterih domačih prevozniških podjetjih niso želeli potrditi. In kaj je bilo tisto, zaradi česar so se dobri obeti ob začetku lanskega leta izjalovili? Vodstvo podjetja Integral je sklenilo z madžarsko naftno družbo MOL pogodbo o oskrbi njihovih bencinskih črpalk v Sloveniji in čeprav so mislili, da bodo te storitve lahko začeli opravljati že v začetku leta, so jih lahko šele v drugi polovici leta. To pa je pomembno znižalo načrtovane prihodke. Drugo, kar jih je prizadelo, so cene storitev prevoza po opravljenih kilometrih, ki so ostale nespremenjene, medtem ko so cene naftnih derivatov poletele v nebo. Tretje, kar jih je doletelo, je zmanjšanje obsega storitev za Nafto Petrochem. Nekoč so zanjo opravljali četrtino vseh prevozov, sedaj pa je to komaj petnajst odstotkov. Vse to je vplivalo tudi na plače zaposlenih, ki so v deležu desetih odstotkov odvisne od mesečnega izida poslovanja. V sanacijskem načrtu je predvideno tudi zmanjševanje števila zaposlenih, vendar, kot zagotavlja direktor Štefan Kepe, gre za upokojevanje in ugotavljanje presežnih delavcev na način, da gredo najprej na zavod za zaposlovanje in potem v pokoj. Delavcev v tako imenovano odprto brezposelnost za zdaj ne bodo pošiljali. Majda Horvat Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 120 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, storitvah in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: delavec brez poklica – 16, osnovnošolska izobrazba – 16, zidar – 16, tesar – 9, elektroinštalater – 5, voznik avtobusa – 5, mizar – 4, natakar – 4, voznik – 4, ključavničar – 3, pomožni delavec – 3, kuhar – 2, prodajalec – 2, varilec – 2. Iščejo se tudi: dipl. ekonomist (vs) – 1, dipl. inž. agronomije (vs) – 1, doktor medicine specialist medicine dela, prometa, športa – 1, doktor medicine specialist splošne medicine – 1, prof. madžarščine – 1, prof. razrednega pouka – 1, prof. športne vzgoje – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPSih ter na internetni strani www.ess.gov.si. DRUŠTVO ANONIMNIH ALKOHOLIKOV SLOVENIJE Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim iz alkoholizma. Na območju Pomurja se srečujemo v •Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in • Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946). VESTNIK MURSKA SOBOTA ZT NAGRAJUJE VARNOST 213,5x90.indd 7. 03. 12 14:00 STRAN 1 lokalizirano | Vestnik | 8. marca 2012 Prekmurje je dobilo svoje tri kralje. Ti so se z velikim zamikom po dejanskem dnevu Sv. treh kraljev odpravili na prvo družno romarsko pot v Krško. Najprej so poromali vsak s svojega konca, in sicer iz Moravskih Toplic, Turnišča in Beltinec do tromeje vseh treh občin in potem naprej. Naslednje skupno romanje bodo opravili prav na dan Svetih treh kraljev prihodnje leto. Italijani, ki so še vedno nevidni v soboškem nogometu, so se lotili najbolj prepoznavnega nevidnega na soboškem stadionu Fazanerija, bolj znanega kot kelnarja. Hoteli so ga namreč izriniti iz znamenitega bifeja. Toda ta jim je dokazal, da bife ni pod ingerenco igralne nogometne površine, ampak pod ingerenco kopališkega bazena. Med evropskimi kontrolorji letenja – tistimi, ki ne stavkajo, je že zaokrožila depeša, v kateri so jih pristojne letališke oblasti evropskih letališč obvestile, da bo iz Murske Sobote poletelo prvo letalo jumbo jet v lasti soboškega mednarodnega holdinga. Kontrolorji so bili opozorjeni, da naj bodo poleg dajanja natančnih navigacijskih navodil pripravljeni na pogajanja o višini letaliških pristojbin in si v ta namen rezervirajo ustrezen čas. Hkrati v navodilih piše, da v primeru previsokih zahtevkov po popustih letalo odslovijo. Erozijski vetrovi iz smeri nezaščitenega vetrnega koridorja so v Mursko Soboto nanesli vse, kar se je nanesti dalo. Najprej onesnažen pesek, ki bremeni pljuča meščanov, zatem podatke o najslabšem življenju z najvišjimi stroški in na koncu so prileteli še papirji, na katerih piše, da je na listinah, ki se nanašajo na barantanje z zemljišči, veliko čudnega prahu, ki bi bil lahko strupen. Sedanji način poskusnega pobiranja in odvoza odpadkov v občinah lendavske upravne enote, po zatonu prvega komunalca tega konca, je predmet resne študije. V študiji analizirajo učinkovitost delovanja v kriznih razmerah, ki naj bi jo uporabili kot model in referenco na Primorskem. Kdo bo dejanski uporabnik te reference, pa javno še ni znano, čeprav naj bi bile pod mizo karte že razdeljene. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Občina Razkrižje je dokazala, da jo je država oškodovala Država se popravi krivice izmika Še vedno upajo, da bodo odgovorni po načelih pravne države in v skladu s sodno odločbo krivico popravili Svet pomurske razvojne regije, ki združuje pomurske župane, je na predlog razkriškega župana Stanka Ivanušiča sprejel sklep, da se v primerih, ko so občine na sodišču dokazale, da jim je bila pri odločanju državnih organov storjena krivica, tako kot Občini Razkrižje, sodne odločbe morajo uresničiti in občinam storjene krivice popraviti. »Gre predvsem za moralno podporo,« pravi župan prizadete občine Stanko Ivanušič, ki pa bi pripomogla k temu, da bi državni organi, ki odločajo o delitvi denarja in tudi preverjajo občine, ali ravnajo v skladu z zakonom, sodne odločbe uresničevali. Od takrat, ko je upravno sodišče kot zadnje, na katero se je Občina Razkrižje sploh lahko pritožila, izreklo sodbo, da je tožba občine utemeljena, je namreč minilo že skoraj pet mesecev, Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) pa še vedno ni popravila storjene krivice. »Če bi pravna država delovala, se o takšnih vprašanjih ne bi niti pogovarjali. Očitno je, da gre za izmikanje,« pravi Stanko Ivanušič. Kako je torej prišlo do spora? Občina Razkrižje, ki leži ob meji s Hrvaško, se je v začetku leta 2010 prijavila na razpis SVLR Razvoj obmejnih območij s Hrvaško, ki je ponujal deset milijonov evrov za krepitev razvojnih potencialov, z namenom, da pridobi denar za asfaltiranje ceste Šprinc–Globoka. Strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa je ugotovila, da vloga ne izpolnjuje vseh določil razpisa, čeprav so bili oddani vsi dokumenti. Razlog je tičal v neskladju vrednosti v investicijski dokumentaciji in priloženih obrazcih, razlike pa je bilo le za en evro, in to samo zaradi računalniškega zaokroževanja zneskov, torej zaradi računske napake. Upravno sodišče je razsodilo, da je vladna služba pri odločanju nepopolno ugotovila dejansko stanje, nepravilno pa je uporabila tudi pogoje javnega razpisa. Sodišče je zato naložilo, da se sklepa SVLR odpravita, za- Fotografija arhiv Občine Razkrižje pobirki paberki Z birokratskim in nerazumnim odločanjem je bila ljudem ob meji, ki cesto Šprinc–Globoka vsak dan uporabljajo in jim je meja s schengenskim mejnim režimom otežila življenje, storjena krivica. deva pa vrne v ponovno odločanje in ponovni postopek. A od takrat se ni zgodilo nič. Župan Stanko Ivanušič je odgovorne že oktobra lani opozoril na spoštovanje načel pravne države in takrat mu je direktor Urada za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Igor Strmšnik dejal, da s sodbo ni seznanjen in da je država dolžna krivico popraviti. »Na vprašanje, kako in s katerimi sredstvi, pa je odgovoril, da država vedno razpolaga z rezervnim skladom, iz katerega bi takšne obveznosti morali poravnati,« je pov- zel Ivanušič. Moti ga tudi, da čeprav je bil denar namenjen ohranjanju naseljenosti območij ob meji, so ga dobile tudi občine, ki z nobenim delom svojega ozemlja ne segajo do državne meje in jih meja tudi v ničemer ni prizadela. Z birokratskim in nerazumnim odločanjem je bila Občini Razkrižje storjena krivica, ki je najbolj prizadela ljudi ob meji, ki cesto Šprinc– Globoka vsak dan uporabljajo in jim je meja s schengenskim mejnim režimom otežila življenje. Cesta je v tako slabem stanju, da bo kmalu neprevo- zna, občina pa jo je prisiljena popraviti. Zato pričakuje, da bo državni denar, za katerega so jo nezakonito in neživljenjsko prikrajšali, tudi dobila. »Za zdaj verjamemo, da bo tožena stran ravnala v duhu pravne države in v skladu s sodno odločbo krivico popravila,« pravi sobesednik. In kaj, če ne? Stanko Ivanušič tudi napoveduje, da se bodo najavili pri ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovanu Žerjavu, ki je po novem pristojen za to področje, in mu predstavili problem. Majda Horvat Komunala Lendava prenehala opravljati dejavnost V Občini Lendava so nastale izredne razmere, ki lahko vplivajo na zdravje Odvoz odpadkov čez noč prevzel Eko-park Lendava – Cena odvoza v prehodnem obdobju ostaja enaka »Odvoz odpadkov v Občini Lendava poteka brez posebnih težav, sproti rešujemo le kakšne manjše zaplete,« je povedal Jožef Gerenčer, direktor Ekoparka Lendava, občinskega javnega podjetja, ki je moralo čez noč prevzeti odvoz odpadkov. Potem ko je Komunala Lendava s 1. marcem prenehala opravljati gospodarske javne službe na območju lendavske občine in tudi Upravne enote Lendava, so nastale izredne razmere, ki bi lahko vplivale tudi na zdravje ljudi, zato so se v lendavski občini lotili iskanja začasnih rešitev. Gerenčer je povedal, da bodo poskrbeli za odvoz komunalnih odpadkov in organizirano zbiranje po dosedanjem režimu skupaj z regijskim Centrom za ravnanje z odpadki – CERO Puconci. Najeli so avtomobil za mešane odpadke, drugega za odvoz odpadkov v večjih zabojnikih ter poseben avtomobil za pobiranje PVC-odpadkov, dogovarjajo pa se tudi, da bodo Jožef Gerenčer, direktor Ekoparka Lendava: »Odvoz komunalnih odpadkov poteka nemoteno brez posebnih težav, nekaj začetniških težav pa rešujemo sproti.« Fotografija Nataša Juhnov 6 za ozke ulice, kakršne so v Dolgovaških in Lendavskih Goricah, kjer odpadke pobirajo na štirinajst dni, po dva dni najeli manjši kamion. Sedaj po teh ulicah pobirajo smeti z lastnim vozilom. Predvidevajo tudi, da bodo v prvi fazi iz Komunale, kjer je zaposlenih okoli trideset delavcev, prezaposlili tri delavce za odvoz odpadkov, če bodo prevzeli še katero od drugih dejavnosti, pa še koga. O načinu urejanja pokopališč in opravljanju pogrebniških storitev pa se bodo pogovarjali po posameznih krajevnih skupnostih. Cena odvoza komunalnih odpadkov za zdaj ostaja nespremenjena, po prehodnem obdobju štirih mesecev pa bodo cene prilagodili ekonomiki opravljanja te dejavnosti. Takrat se bo Občina Lendava tudi morala odločiti, ali koncesijo za odvoz in zbiranje komunalnih odpadkov dodeli Eko-parku ali pa sklene pogodbo s katerim drugim izvajalcem. A. Nana Rituper Rodež www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si lokalizirano Kanalizacija v Občini Puconci Cesta Murska Sobota–Gederovci 8. marca 2012 | Vestnik | 7 Letos tudi pri Romih Projekt nastaja, sredstva zaradi varčevanja pod vprašajem Večji del sredstev pričakujejo iz državnega razpisa Občina Puconci načrtuje, da bo tudi letos intenzivno gradila fekalno kanalizacijsko omrežje. To je zgrajeno že v središču občine in okoliških strnjenih naseljih, v naslednjih fazah pa ga želijo zgraditi še v zahodnem delu občine v naseljih Strukovci, Puževci, Beznovci in Zenkovci. Na zadnji seji pa so puconski občinski svetniki odločali tudi že o dokumentih identifikacije investicijskega projekta (DIIP) kanalizacije za romski naselji v Zenkovcih. V Zenkovcih živi okrog 160 Romov, in sicer v dveh zaselkih, imenovanih Pesek in Breg, kjer imajo javni vodovod že urejen, kanalizacije pa še ne. To pa za strnjeno romsko naselje pomeni problem onesnaževanja. V zaselku Pesek naj bi te težave rešili z gradnjo kanalizacijskega omrežja v dolžini nekaj manj kot 1,5 kilometra ter skupno čistilno napravo za celotno naselje Zenkovci. Predvidena je biološka čistilna naprava tipa SBR, ki temelji na čiščenju vode z aktivnim blatom. Predračunska vrednost te investicije je približno 435 tisoč evrov (brez DDV). V zaselku Breg pa se načrtuje kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini nekaj več kot 1,5 kilometra, na katero naj bi priključili tudi del romskega naselja v Lemerju. Odpadne vode iz tega omrežja bi odvajali na že zgrajeno čistilno napravo v Predanovcih. Predračunska vrednost tega dela znaša okrog 332 tisoč evrov (brez DDV). Za oba projekta so predvidena sredstva iz državnega proračuna na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih za leto 2012, pri prvem projektu okrog 70, pri drugem pa čez 80 odstotkov, ter iz občinskega proračuna. Seveda je veliko odvisno predvsem od državnih sredstev. Kot pravi puconski župan Ludvik Novak, se je občina nedavno že prijavila na razpis za omenjena državna sredstva, rezultati pa naj bi bili objavljeni konec meseca. Če bodo uspešni, bodo pripravili še razpis za izvajalca del ter z rebalansom zagotovili tudi občinski del sredstev. Investicija naj bi bila končana do konca oktobra 2012. C. K. Odgovor Direkcije RS za ceste ne prinaša nič bistveno novega – Treba je počakati na rebalans proračuna – Svetnika Novak in Obal vidita priložnost v projektu Trilog Kot smo že pisali v začetku leta, prebivalci Gederovec, Rankovec in Vanče vasi že dlje zahtevajo ureditev ceste med Mursko Soboto in Gederovci, ki je dotrajana in nevarna za vse udeležence v prometu, ki jo dnevno uporabljajo, zagrozili so celo z zaporo ceste. Februarja so na občini končno prejeli uradni odgovor Direkcije RS za ceste na vprašanje glede ureditve ceste, ki so ga občini poslali vaščani, ki izgubljajo potrpljenje, občina pa naprej na direkcijo. Odgovor je dokaj podoben tistemu, ki so ga z direkcije takrat poslali našemu mediju, ko smo jih povprašali o omenjeni težavi. Kot pojasnjujejo, investicijski projekt zajema obnovo cestišča od konca naselja Veščica do krožišča v Gederovcih in naprej do državne meje. Obnova med drugim predvideva tudi gradnjo pločnikov s kolesarskimi stezami, avtobusnih postaj in cestne raz- Zapiski prvega večera PAC privee z Normo Bale Fotografija A. Nana Rituper Rodež Zmerom sede tako, da ima za hrbtom steno Mag. Aleksander Jevšek, policist, pravnik in veteran vojne za Slovenijo, nekdanji predsednik društva kriminalistov Slovenije. Vodja kriminalistične policije v PU Celje, 1997–1999, direktor PU Murska Sobota, 1999–2006, direktor PU Ljubljana, 2006–2007, direktor uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Slovenije, 2007–2011. Poklicna navada pač, pove s prijaznim nasmehom, ki je morda značilen za rakce po horoskopu, toda gotovo ne za tistega, ki je trideset let delal v kriminalistični policiji. Tudi policisti smo čustveni in nežni, pove skoraj opravičujoče. In ošine s kotičkom očesa kitaro, ki čaka, da jo, če bo razpoloženje pravo, vzame v roke. Izjemen sogovornik je. Razgledan, duhovit. Veliko govori, toda pove samo tisto, kar želi. In ves čas zbrano sledi nebesedni komunikaciji sogovornika. V osnovni šoli na Ravnah na Koroškem se je odločil, da bo kriminalist. Pri petnajstih letih je odšel v Tacen, pri devetnajstih se je poročil. Prava ljubezen je kompromis. Ona je zaradi njega odšla iz policijskih vrst, on se je zanjo preselil v Prekmurje. Na začetku ji je prepovedal vprašanja o svoji službi in nato ga ni nikoli več nič vprašala. Da je postal direktor uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Slovenije, je izvedela iz medijev. Pri 49 se je upokojil. Zaradi družine in doktorske disertacije, ki jo dokončuje. Rad bi bil predavatelj, reče odločno. Nekoč je ves svoj čas posvečal plavanju. Ko so podvomili, da bo zaradi tega uspešno dokončal srednjo šolo, jo je kot najboljši v generaciji in odšel naravnost med kriminaliste. Trupel in sporočanja tragičnih novic svojcem se nikoli ne navadiš, odkima. Doma ima arhiv vseh primerov, ki je za vsak primer shranjen še v osebnem spominu. In črno knjižico pomembnih kontaktov. Po upokojitvi se je stanjšala, reče brez sence otožnosti. Na koncu ostanejo samo pravi prijatelji. In čas za hobije. Leta 2014 želi s svojim willys jeepom in s kolegi iz Jeep kluba Murska Sobota na sedemdeseto obletnico izkrcanja v Normandiji. In obnoviti mora staro hišo v Filovskem gaju, ki sta jo kupila z ženo. Ima držo zmagovalca. Z vrha je sestopil, ko je še stal na njem. Prostovoljno. Ne obžaluje avanturističnega izleta na državnozborske volitve. Veteran za Slovenijo je in boril se je za takšno državo, kot jo imamo, a vera v pravni red ni več tako brezpogojna. Seveda je lionist. O njem ne kroži nobena packarija. Govorice v zvezi z aferami niso znane. Tudi to je dosežek. Norma Bale svetljave ter ureditev prehodov za pešce. »Žal s proračuni RS do leta 2012 ni bilo zagotovljenih sredstev za začetek investicijskih aktivnosti pri projektu. S sprejetim proračunom 2012 je zagotovljenih 50.000 evrov, s čimer želimo v letošnjem letu pridobiti projektno dokumentacijo na nivoju PZI. Vse druge investicijske aktivnosti bomo izvedli v naslednjem letu, tako da bi bilo gradbena dela možno začeti v letu 2014,« sporočajo z direkcije in dodajajo, da je vrednost gradbenih del ocenjena na nekaj manj kot sedem milijonov evrov, zaradi česar bo dela treba izvajati po delih. Prav tako predlagajo sestanek s predstavniki občine po sprejetju rebalansa državnega proračuna, ko bo po njihovih besedah jasno, kako se bodo sploh lahko izvajale predvidene investicije v prihodnjih letih. Nezadovoljni občani pa že kujejo novo železo. Občinska sve- tnika iz Gederovec in Rankovec Dušan Novak in Viktor Obal sta tišinskemu županu Francu Horvatu predlagala, naj občina ustavi vse aktivnosti v projektu Trilog, ki predvideva gradnjo železnice med Avstrijo in Slovenijo, dokler država ne zagotovi sredstev za obnovo omenjene ceste in gradnjo kolesarske steze. »Občina Tišina je kot partner pri gradnji železniške povezave z Avstrijo trenutno v položaju, iz katerega bi lahko iztržila izpeljavo strateških projektov,« sta še zapisala svetnika. Župan Horvat o pobudi meni, da je treba ločiti pripravljalne študije o tem projektu od obnove cestišča. »Ne smemo mešati hrušk in jabolk. Vsaka pobuda je sicer dobrodošla, saj želim, da se ta zadeva čim prej uredi, vendar s to pobudo nič ne dobimo, saj s tem ne bomo prizadeli nikogar v Ljubljani,« pravi Horvat. T. M. 8 (iz)brano | Vestnik | 8. marca 2012 barometer Zdravko Mauko, atletski veteran iz Radenec, član ŠD Radenci, se je znova izkazal. Na velikem mednarodnem tekmovanju v Budimpešti je zmagal v skoku v višino, dvakrat pa je bil drugi v tekih na kratke in srednje dolge proge. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Slovesna razglasitev Pomurke in Pomurca leta 2011 Do laskavega naslova z novostmi in trdim delom Ravnateljica črenšovske osnovne šole Marija Horvat ter direktor in lastnik podjetja GMT Vlado Karoly po izboru Vestnika in Radia Murski val že enaindvajseta nagrajenca akcije Pomurka in Pomurec leta Fotografija Nataša Juhnov Štefan Sobočan, direktor Varisa, ne želi govoriti o preteklem letu, ko so jih domači gradbeni baroni skoraj spravili na kolena, ampak raje o dobri novici, da so na tujih trgih dobili že toliko naročil, da so polno zasedeni in kot jih podjetje doslej v februarju še ni imelo. Zmagovalca akcije Pomurka in Pomurec leta 2011 sta Marija Horvat in Vlado Karoly (peta in šesta z leve v prvi vrsti). Priznanja so prejeli še drugi mesečni zmagovalci izbora: Jasmina Maček, Martina Horvat, Daniela Krpič, Aleksandra Šinko, Andreja Preskar, Tjaša Šimonka, Valerija Žalig, Saška Roškar, Alja Samec, Jerneja Svenšek, Boštjan Maček, Branko Buzeti, Matej Sinic, Stanko Bensa, Andrej Šterman, Geza Filo, Dejan Zečević, Denis Berdajs, Jože Gerenčer in Filip Španbauer. Komunala Lendava, kjer je še vedno direktor Jožef Kocon, je, čeprav pred svojim koncem, spet dobila novega lastnika. Namesto Salomona je od 21. februarja to ponovno Papir servis. Novi stari lastnik je že popisal premičnine zaradi rubeža oziroma poplačila svojih terjatev. Podjetje za informiranje je v hotelu Diana v Murski Soboti slovesno razglasilo Pomurko in Pomurca leta 2011. Za Pomurko leta 2011 so poslušalci Murskega vala in bralci Vestnika izbrali ravnateljico Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci Marijo Horvat in za Pomurca leta 2011 podjetnika Vlada Karolyja. Črenšovska šola je med drugim prejela priznanje Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso. Za ravnateljico Marijo Hor- vat pa je največje priznanje tisto, kar so v življenju dosegli nekdanji učenci šole: »Učence usposabljamo za življenje in skušamo naučiti vrednot.« Pomurka leta 2011 je najbolj vesela, ker se nekdanji uspešni učenci črenšovske šole kot gostje redno vračajo v šolo. Kombinacija poslovne žilice in trdega dela je Vlada Karolyja in njegovo družinsko podjetje GMT pripeljala ob domačem tudi na avstrijski trg, na trge držav na območju nekdanje Jugoslavije in v Bolgarijo, zdaj pa se jim odpirajo še drugi vzhodnoevropski trgi. Podjetje je lahko po direktorjevih besedah uspešno le, če spoštuje in ima čut za delavca. In še zmagovalci po mesecih: Jasmina Maček, Martina Horvat, Daniela Krpič, Aleksandra Šinko, Andreja Preskar, Tjaša Šimonka, Valerija Žalig, Saška Roškar, Alja Samec, Jerneja Svenšek, Boštjan Maček, Branko Buzeti, Matej Sinic, Stanko Bensa, Andrej Šterman, Geza Filo, Dejan Zečević, Denis Berdajs, Jože Gerenčer in Filip Španbauer. Večer so popestrili violinski trio Samo Budna, Jože Kovač Uri in Miha Kavaš, ki jih je spremljal pianist Primož Kramberger. Predstavila sta se še mlada plesalca Lana Donko in Nino Dotto. Kot zmagovalci murskovalovskih glasbenih izborov leta 2011 pa so nagrade prejeli skupina Nova legija s Petanjec za slovensko pesem leta 2011 Dotik srca, Boštjan Rous za mursko pesem leta Mavrični cvejt in ansambel Štrk za narodnozabavno pesem našega srca Želim si. Lidija Cer Magdič, Andrej Bedek Odlikovanje ljudem iz našega okolja »Kdor reši eno življenje, reši človeštvo« Štefan Maučec, nov predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Muska Sobota, ki je vodenje prevzel po smrti dolgoletnega predsednika društva Antona Tončka Kosa, je na zboru članov dejal, da bodo v društvu veliko pozornost v teh kriznih časih posvetili predvsem sociali. Predsednik države Danilo Türk odlikoval Marijano Sukič z redom za zasluge in Roka Vorija z medaljo za hrabrost Urednica časopisa Porabje Marijana Sukič je bila odlikovana za svoj prispevek k utrjevanju slovenske kulturne identitete v Porabju, Rok Vori iz Velike Polane pa za pogum in požrtvovalnost. »Kdor pozna razmere, kakršne so bile v preteklih desetletjih na tem območju, ve, da je tako prizadevanje zahtevalo ne samo močan angažma, ne samo vztrajnost, zahtevalo je tudi veliko državljanskega poguma in hrabrosti, ki ju ne moremo pričakovati od vsakogar. Lahko ju pričakujemo samo od ljudi izredno močnega značaja, od ljudi, ki so sposobni premagovati vsakodnevne težave in slediti plemenitemu višjemu cilju z vztrajnostjo in z občutkom za pravično stvar,« je med drugim o delu Sukičeve povedal Türk. »To odlikovanje mi pravzaprav daje neko moč, da bom nadaljevala svoje delo. Počaščena sem, da sem odlikovanje prejela iz rok predsednika države dr. Danila Türka, to je na neki način priznanje mojemu delu in da je bilo moje prizadevanje za ohranitev porabske slovenske skupnosti opaženo tudi v širši skupnosti,« nam je ob podelitvi odlikovanja povedala Sukičeva, ki smo jo povprašali tudi o delu porabskih Slovencev v razmerah, ko bodo varčevalni Fotografija Timotej Milanov Miroslav Topič, predsednik ND Mura 05, kljub drugačnim napovedim, do zaključka redakcije še ni imel informacije o odločitvi italijanskih investitorjev. Pogovori predstavnikov Geofocus Solutions v Dubaju in pozneje s finančnimi institucijami, kjer so usklajevali poslovne zadeve, naj bi se zavlekli. Marijana Sukič in Rok Vori sta prejela odlikovanji iz rok predsednika Danila Türka. ukrepi okrnili tudi sredstva za njihovo delovanje. »Kaže, da bo sredstev manj vsaj za 20 odstotkov. Če bodo to nekako občutili vsi davkoplačevalci v Sloveniji, moramo deliti to usodo tudi mi, si pa moramo prizadevati, da bi izpad nadomestili iz drugih virov, mogoče bo treba malce bolj pritisniti na madžarsko vlado oz. razne madžarske sklade, da naše dejavnosti zaradi tega ne bi trpele.« »Medalja za hrabrost je vselej nekaj posebnega, kajti podeli se za eno samo dejanje, ki vzbudi občudovanje pri najširšem krogu ljudi pri nas. Kadar gre za tveganje lastnega življenjafvc za to, da se reši neko drugo življenje, moramo to prepoznati kot dejanje plemenitosti in poguma, ki zasluži veliko spoštovanje in priznanje. Pravijo, da kdor reši eno življenje, reši človeštvo. Tako je tudi v tem primeru. Rok Vori je svoje pogumno in plemenito dejanje storil zelo mlad, v letih, ko od mladega človeka še ne pričakujemo polne odgovornosti za dogajanje v okolici. To dejanje izkazuje izjemno moralnost, pogum, pripravljenost pomagati sočloveku, in to takrat, ko je to izjemno nevarno,« pa je Türk med drugim poudaril ob podelitvi odlikovanja Voriju, ki je leta 2010 preprečil nasilnemu sosedu, da bi krvavo obračunal s svojo družino. Vori je bil leta 2010 razglašen za Pomurca leta in danes pravi, da se mu od usodnega dogodka, razen tega, da je sedaj nekoliko bolj prepoznaven, življenje ni bistveno spremenilo. »Odlikovanje mi veliko pomeni, menim, da mi bo v prihodnosti še prav prišlo,« pravi mladi odlikovanec. T. M. (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 8. marca 2012 | Vestnik | Spletne strani pomurskih občin barometer Nabite z informacijami, toda katere so res uporabne? »Spletno mesto je orodje, ki s pravilno uporabo lahko povzroča spremembe v gospodarskem razvoju občine« Kaj je »gor«? Občinske spletne strani niso novost, v Pomurju ni občine, ki se ne bi predstavljala na spletu, pri čemer pa so si spletne strani pomurskih občin po vsebini in kakovosti izdelave med seboj zelo različne. Kako naj bi bile videti takšne spletne strani oz. kaj naj bi vsebovale? Sobočanka Sara Božanić iz ljubljanskega Studia Pešec, kjer se ukvarjajo z izdelavo spletnih strani, meni, da je komunikacija na spletnem mestu občin izraz razmišljanja in dela v instituciji. »Včasih imam občutek, da se premalo zavedamo, kakšen pomen in vpliv ima spletna komunikacija. Spletno mesto je orodje, ki s pravilno uporabo lahko povzroča spremembe v gospodarskem razvoju občine,« pravi Božanićeva, ki dodaja, da je spletna stran tudi komunikacijsko orodje, ki je namenjeno občanom in ljudem, ki bi občino radi bolje spoznali. Takšno spletno mesto mora po njenih besedah vsebovati vse pomembne informacije, ki bodo uporabnikom približale delo in vrednote občine: »Radi vemo, v kakšnem okolju živimo in ustvarjamo ali kaj nam ponuja okolje, v katero prihajamo. Zato se na spletnem mestu nikakor ne moremo izogniti aktivnemu obveščanju o razvoju, strateških usmeritvah, razpisih, dogodkih, vseh aktivnosti in dogajanju v občini.« Težave nastanejo pri oblikova- institucij in društev v občini, z nekaterimi kontaktnimi podatki vred. Torej informacije, za katere bi skoraj lahko rekli, da bolj zanimajo ljudi zunaj občine, ki želijo tako izvedeti nekaj več o občini ali pa iščejo točno določen podatek. V drugi del bi lahko šteli za občane uporabne vsebine, kot so objave raznih obrazcev, ki si jih lahko uporabniki shranijo na osebne računalnike, objave gradiv za seje občinskih svetov, obvestila o javnih razpisih in naročilih ter druge podatke, s pomočjo katerih občani spremljajo in rešujejo vsakdanje »občinske zadeve«. V tretji del pa bi lahko uvrstili interaktivne vsebine, kjer iz občinske uprave neposredno odgovarjajo na pobude in vprašanja občanov, ki so ponavadi objavljene v obliki spletnega foruma. Takšno rešitev pod imenom Pomoč občanu za zdaj premoreta samo spletni strani soboške in lendavske občine. Kvadrati Čeprav so razlike že zaradi ažurnosti spletnih strani, jih je torej večina narejenih po istem kopitu, vprašanje je, koliko so te informacije zares zanimive in uporabne za »surfajoče« občane. Recimo, da se mladi občan, ki je končal izobraževanje, želi ustaliti v eni od pomurskih občin in ga zanima predvsem, ali so na voljo zazidljiva zemljišča in prosta stanovanja ali hiše ter koliko stanejo, ali 9 »V to smo vključeni že nekaj časa na pobudo enega od svetnikov. Kakšnih posebnih odzivov občanov nimamo, tisti, ki jih to zanima, imajo tam možnost dobiti te informacije. Še vedno pa se občani tudi pri nas oglasijo s takšnimi, ponavadi že konkretnimi vprašanji, ko se že pogovarjamo o gradnji in podobno. Na občini razpolagamo še z enim podobnim sistemom, s pomočjo katerega občanom posredujemo odgovore,« pravi Stanko Lebar iz črenšovske občine. Podobno so občine Beltinci, Gornji Petrovci, Moravske Toplice, Murska Sobota, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Tišina in Šalovci vključene v konkurenčni geografski informacijski sistem iObčina, ki ga ponujajo pri ljubljanski Kaliopi. Kot pojasnjuje Andreja Štesl iz rogaševske občine, imajo občani v tem sistemu na voljo širok nabor storitev, med drugim podatke o habitatih, infrastrukturi, katastrih itd. Kot pravi, v sistem vključujejo podatke, ki jih prevzemajo iz geodetske uprave, dodajajo pa tudi podatke, ki jih posreduje občina, kot so podatki o namenski rabi zemljišč. V prihodnosti bodo naložili še podatke v zvezi z oskrbo s pitno vodo in podobno. »Tukaj so vsi podatki bolj skoncentrirani,« pravi Šteslova. V pomurskih občinah obstajajo številne zapuščene nepremičnine, ki občinam povzročajo sive lase in bi se ob strani, vendar so ga morali po posredovanju informacijske pooblaščenke umakniti. Na njihovi spletni strani pa je še vedno možno najti seznam parcel, ki so na prodaj, in vključuje tudi imena lastnikov, ki želijo nepremičnine prodati in so se z objavo strinjali, podatke o velikosti in tipu zemljišča. Po oblikovni plati je stran sicer nekoliko zastarela, tudi v anketi, ki traja od leta 2007 in jo imajo objavljeno na občinski strani, jo je največ - 31,1 odstotka uporabnikov označilo za zelo slabo, vendar kljub vsemu v primerjavi z drugimi občinami vključuje te zanimive podatke, ki pa zdaj zaradi realnega stanja v državi ostajajo zgolj mrtva črka na papirju (zaslonu), saj po besedah tajnika Milana Matiša ni bilo še nobenega interesenta za nakup. Iskanje podrobnejših informacij vodi na druge spletne strani Ena od gotovo uporabnih informacij je npr. seznam trgovin v občini, ki ga ponujajo na spletni strani radenske občine, a žal vsebuje zgolj navedbo trgovin brez odpiralnih časov ali prikaza lokacije na zemljevidu. Večina občin sicer ponuja koledar dogodkov, vendar je podroben pregled kulturnega dogajanja in nabor možnih prostočasnih aktivnosti v določenem prostoru še vedno Recimo, da se mladi občan, ki je končal izobraževanje, želi ustaliti v eni od pomurskih občin in ga zanima predvsem, ali so na voljo zazidljiva zemljišča in prosta stanovanja ali hiše ter koliko stanejo, ali so v občini na voljo prosta delovna mesta, in informacije o tem, kaj bo lahko počel v prostem času v svojem novem (starem) okolju. Ali mu občinske spletne strani ponujajo te informacije? Laszlo Göncz je na Hodošu gostil neformalno srečanje pomurskih poslancev z madžarskimi poslanci, izvoljenimi v regijah, ki mejijo na Slovenijo. Namen srečanja je bila izmenjava stališč o možnostih sodelovanja, čas pa bo pokazal rezultate in smiselnost takšnih razprav. Predsednik Krajevne skupnosti Cezanjevci Franc Slokan je skupaj s krajani zadovoljen, da sta ministrstvi za okolje in kmetijstvo v prejšnjem mandatu dali zagotovilo, da ne bo težav z gradnjo nove osnovne šole pri sedanjem šolskem igrišču. Upajo le, da bodo odgovorni tudi res držali besedo. Bojan Berden, direktor Gred v Moravskih Toplicah, je moledoval na občini, da mu s soglasjem za zastavo rastlinjaka omogoči najetje kredita. Očitno je z novim posojilom poplačal le stare kredite, obljubljene kupnine občini pa ni poravnal. Stanislav Tratar in drugi člani civilne iniciative ter vaščani Vaneče, Moščanec in Dankovec so zgroženi nad ignoranco Agencije RS za okolje, ki je nepričakovano izdala okoljevarstveno soglasje Elektru Maribor za gradnjo daljnovoda na stebrih. Spletne strani pomurskih občin so bolj ali manj zasnovane po istem kopitu, vendar se precej razlikujejo po vsebini in ažurnosti podatkov. nju spletnih mest, »ker se tako izvajalci kot naročniki premalo zavedajo, da ne oblikujejo strani, ampak komunikacijo, da s tem orodjem sporočajo, kdo in kakšni so … Ko kupujete tovrstno storitev, imejte v mislih, da kupujete znanje in sposobnosti ljudi, ki bodo skupaj z vami oblikovali strategijo komunikacije. Nikoli ne kupite spletne strani, temveč idejo. Najdite si dobrega sogovornika,« pravi Božanićeva. Vsebino spletnih strani pomurskih občin bi lahko na prvi pogled razdelili v tri dele. Prvega so bolj ali manj uspešno uvedle vse, gre za splošne informacije o občini, ki ponavadi vsebujejo opis in zgodovino občine, predstavitev krajev, so v občini na voljo prosta delovna mesta, in informacije o tem, kaj bo lahko počel v prostem času v svojem novem (starem) okolju. Ali mu občinske spletne strani ponujajo te informacije? Glede zemljišč so npr. občine Gornja Radgona, Turnišče in Črenšovci vključene v Prostorski informacijski sistem občin (PISO), kjer je možno najti številne podatke glede parcel v občini, pomurske občine pa glede na število prebivalcev vključitev stane med 150 in 230 evri na mesec. Kot piše v predstavitvi te rešitve, ki so jo naredili v ljubljanskem podjetju Realis, naj bi bil eden od njenih namenov razbremeniti občinske uprave pri posredovanju tovrstnih informacij: pravilni predstavitvi na spletu morda lahko lažje srečale s povpraševanjem. V nekaterih občinah obstajajo tudi katalogi, kjer so tovrstne nepremičnine in njihovi lastniki popisani, zakaj jih ni na občinskih spletnih straneh? »Gre za občutljive podatke, ki se bolj posredujejo ustno, tega kataloga nimamo na spletu in ga verjetno ne bomo dali na splet, saj so pri takih hišah problem neurejena lastniška razmerja,« pravi Šteslova, ki meni, da so za nepremičnine še vedno najboljši naslov nepremičninske agencije. Temu mnenju pritrjuje tudi izkušnja Občine Kuzma, kjer so katalog nevzdrževanih objektov v občini pred časom že objavili na občinski spletni možno najti na drugih spletnih straneh. Nekatere občine so se znašle tako, da ponujajo povezavo do teh strani, nekatere pa še ne, kakor tudi pri drugih stvareh. O prostih delovnih mestih občine v glavnem ne poročajo, razen če gre morda za razpis za delovno mesto v občinski upravi. Čeprav to ni njihova naloga, pa bi mogoče z objavo prostih delovnih mest tudi v zasebnem sektorju povečali zanimanje mladih za življenje v občini. Marsikdo bi pripomnil, da glede na stanje v gospodarstvu prav veliko takšnih objav danes ne bi bilo, vendar časi se spreminjajo in tudi spletne strani bi se morale. Timotej Milanov Melita Hajdinjak, pomurska akademikinja in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je doktorskemu naslovu iz elektrotehnike, ki ga je pridobila na tej fakulteti, dodala še doktorat iz matematike. Naslov njene druge doktorske disertacije, napisane v angleščini, je Relacijska algebra s podobnostmi. 10 kultura | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Racionalizacije in ukinitve v kulturi Minister, pristojen tudi za kulturo, dr. Žiga Turk se je lotil velike racionalizacije v kulturi. Napovedal je, da bodo ukinili Javno agencijo za knjigo in Slovenski filmski center, s čimer naj bi se zmanjšalo število zaposlenih, oboje pa bi prešlo pod superministrstvo. Na odstrelu naj bi bil tudi inšpektorat za kulturo in medije, ki po mnenju mnogih preslabo dela. Na možnost ukinitve agencij so se kulturniki že odzvali s protestnimi pismi. V teh časih se kulturi ne obetajo rožnati časi, morda pa dobi več ustvarjalnega naboja. Ferenc Kiraly razstavlja v Berlinu Kipar iz Lendave Ferenc Kiraly se je odzval vabilu madžarskega veleposlanika v Berlinu dr. Jozsefa Czukorja, da razstavi svoja dela v prostorih tamkajšnjega madžarskega veleposlaništva. Priznani kipar in likovni umetnik, ki je vključen tudi v najnovejše delo Tihomirja Pinterja Umetnik v ateljeju, bo v nemškem glavnem mestu razstavljal ob kiparki Gabrieli von Habsburg. Kot zanimivost naj dodamo, da sta oba avtorja že razstavljala v soboški in lendavski galeriji. Razstavo bodo odprli 12. marca. Fotografije Purača in Sbülla Premiera mladih ljutomerskih gledališčnikov Sbüll fotografiral družabne dogodke in portrete V prostorih gradu pri Gradu na Goričkem so odprli razstavo fotografij Iden dojgemat dveh najbolj ustvarjalnih in znanih prekmurskih fotografov svojega časa Jerolima Purača in Alojza Sbülla. Razstavljene fotografije Prekmurja in Prekmurcev, ki so bile posnete v letih od 1925 do 1945, pa so iz zasebnih zbirk Nikolaja Szepesyja, Marka Krenna, Alojza Sbülla mlajšega in Stanke Dešnik. Ob tej razstavi je izšel tudi priložnostni zbornik, ki predstavlja začetke fotografije v Prekmurju, podrobneje pa tudi delo obeh fotografov. Mark Krenn je zapisal, da gre za predstavnika prekmurskih fotografov druge generacije, oba sta bila brez formalne izobrazbe, a z izvrstnim občutkom za fotografijo in poslovno žilico. Jerolim Purač je imel v Murski Soboti, kamor se je preselil iz Beltinec, svoj fotografski atelje. Poleg ateljejskih portretov običajnih ljudi in pomembnežev tistega časa je ujel utrip mesta in različne motive fotografiral tudi po vaseh po Pomurju, razen lendavskega konca. Njegovi so tudi prvi barvni posnetki Murske Sobote iz časa okrog leta 1940 in pastoralni motivi prekmurskega podeželja. Precejšen del fonda njegovih negativov je ob rušenju zgradbe izginilo. Še danes pa je Purač v Prekmurju sinonim za dobrega fotografa in dobre fotografije ali kot povzema krilatico Krenn: »Slikaš kak Purač.« Življenje, portrete, predvsem pa družabne dogodke na severovzhodnem delu Goričkega pa je v svoj objektiv lovil fotograf Alojz Sbüll. Na Goričkem je imel atelje, verjetno prvi, prav po zaslugi njegovih fotografij pa je do danes ohranjenih veliko zanimivih motivov, od kmečkih porok, pogrebov, pokrajine veliko pozornost pa je namenjal tudi vojakom Kraljevine Jugoslavije in madžarskim vojakom. Posebej prisrčne so tudi fotografije otrok. Zgovoren je tudi pripis ene od avtoric razstave Stanke Dešnik, Krajinski park Goričko, da za Puračem veliko dediščine ni ostalo, hiša je porušena, grob je na soboškem pokopališču, spomenika pa mu doslej še nihče ni postavil. Razstavo fotografij si lahko ogledate do konca marca. A. N. R. R. J. Purač, Ženski kuharski tečaj, Murska Sobota, okrog leta 1938 Zaradi govorjenja niso mogli spremljati filma Komedija Videoklub Gorana Gluviča, kot jo vidijo režiser Srečko Centrih in mladi ljutomerski igralke in igralci – Uprizorili so tisto, kar je njihovim letom svojstveno Gašper Lovrec, Ana Štampar, Maja Klemen, Alja Šmauc in Nuša Dijak (od leve proti desni) so nasmejali polno dvorano Doma kulture Ljutomer in morda koga naučili tudi osnovnih pravil lepega vedenja v gledališču ali kinu. Fotografija Jerneja Domajnko Njihov čar ni zbledel Nov Flisarjev roman Evald Flisar je izdal nov avtobiografski roman z naslovom To nisem jaz, ki odpira večno vprašanje lastne identitete. Bere se tudi kot potopisno pisanje, pri tem avtor z distanco in humorjem opisuje dogodke iz svojega življenja. Čeprav so mladi po letih, veljajo s triletnim stažem na gledaliških deskah za izkušene igralke in igralce. Za Nušo Dijak, Majo Klemen, Gašperja Lovreca, Aljo Šmauca in Ano Štampar režiser Srečko Centrih namreč trdi, da se hitro učijo besedila, so disciplinirani, pridni, točni in so na splošno skupina, kakršno si lahko želi vsak režiser. Plod skupnega dela in igralskih sposobnosti so pokazali javnosti v nedeljo, ko so premierno uprizorili komedijo Videoklub – pred polno dvorano Doma kulture Ljutomer in tudi avtorjem igre Goranom Gluvičem. izkaže, da gre za prijatelje, ki ob vsakokratnem ogledu filma nekomu od njih določijo vlogo »motečega faktorja«. Besedilo je Gluvič napisal na podlagi izkušenj z vaškimi kinematografi, kjer so se večinoma predvajali slabi filmi, ljudje pa so jih obiskovali zaradi zabave, razpoloženja, in ne toliko zaradi vsebine filma. Prvič pa je videl, da bi tako mladi igralke in igralci uprizorili njegov Videoklub: »Bili so zelo v redu, sproščeni – taki, kot morajo biti za svoja leta. Uprizorili so tisto, kar je njihovim letom svojstveno, in to je lepo.« Jerneja Domajnko »Besedilo za igro Videoklub sem imel v predalu približno 20 let, ampak do zdaj nisem imel takega mladega igralca, ki bi bil sposoben držati tempo 50 minut in voditi igro,« pravi Centrih in dodaja, da je to glede na starost (natančneje mladost) igralke Nuše Dijak velik uspeh. Tako Nuša kot drugi igralci so še osnovnošolci, a so se na odrskih deskah prelevili v skupino ljudi, ki so v kinu (ali videoklubu), da bi spremljali film, pri tem pa jih moti obiskovalka, ki krši skoraj vsa pravila bontona – od pogovarjanja z drugimi do želje po kajenju in glasnega srkanja pijače. Na koncu se Etnogeneza Slovanov, selitve in prihod v Prekmurje Niso kar tako pobrali šil in kopit ter šli Ste se kdaj vprašali, od kod so prišli naši predniki, kdo jih je učil kuhati, kako so se naučili govoriti in izbirati besede, kje se je oblikoval njihov značaj, kdo ga je brusil in kdo je ljudstvu pustil sledi, da smo Slovani, Slovenci takšni, kot smo danes. Takšni, kot smo, smo lahko nastali samo v tem prostoru in smo popolnoma avtohtoni. V tem prostoru drugačni ne bi mogli biti. O tem popotovanju Slovanov, dolgem več stoletij, in o etnogenezi je na nedavnem predavanju v Pomurskem muzeju predaval dr. Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo. Kaj se je dogajalo z njimi, potem ko so v drugi polovici 6. stoletja prišli v pokrajino ob Muri, pa govori arheološka razstava Branka Kermana Tü mo, posvečena prvim slovanskim poselitvam Prekmurja. Verjamem, da ta del zgodbe bolje poznamo, zato se vrnimo k prednikom, ki so živeli tam nekje v Zakarpatju. Odgovor na vprašanji, kdo so Slovani, katere značilnosti jih opredeljujejo, ni najbolj enostaven in enoznačen. Najbolj osnovno so to tisti, ki govorijo slovansko. Vendar niti jezik niti Slovani nikoli niso bili enotna celota, ampak so razdrobljeni na manjše, med seboj neodvisne enote. Slovanska etnogeneza pa je še vedno zavita v mnoge skrivnosti in uganke. Že o pradomovini Slovanov obstaja več teorij, dejstvo pa je, da so živeli nekje na območju današnje Ukrajine in Rusije. Na prostoru, kako zanimivo, ki je po svoji pokrajini zelo podoben Prekmurju, kot je znano, pa so imeli Slovani radi rodovitno zemljo. Živeli so ob svojih sosedih in z njimi, imeli stike z različnimi ljudstvi, bili z njimi v dobrih in slabših odnosih, pri tem so se različne kulture med seboj mešale in se prenašale. Med drugim se pozna pomemben germanski vpliv na slovanski jezik, saj so od njih prevzeli Fotografija A. Nana Rituper Rodež Dr. Andrej Pleterski je spregovoril o nastanku in razvoju Slovanov – Slovani so imeli radi rodovitno zemljo Andrej Pleterski je predstavil etnogenezo Slovanov, preseljevanje do prihoda in naselitve Prekmurja, o tem, kaj se je zgodilo po tem, pa govori razstava Tü mo Branka Kermana v Pomurskem muzeju. kar nekaj besed. Od njih so se naučili peči kruh in tam nekje v 3. stoletju prevzeli poimenovanje hlebec. Pomembno so prostor premešali vpadi Hunov, ko je zavladalo daljše obdobje kaosa in vojne vsakega proti vsem. Tudi Slovani so se začeli seliti po prostoru. Ampak teh selitev si ne moremo predstavljati, da so pobrali šila in kopita ter šli, to je potekalo postopoma, iz roda v rod. Na prostoru, kamor so prišli, so sobivali in se prepletali tudi z drugimi ljudstvi, staroselci. Del tega staroselskega potomstva je ne glede na to, kaj se je zgodilo, vedno ostal in prenašal tradicijo naprej. Dr. Pleterski je omenil tudi nekaj razlogov, zakaj je Slovenija tako jezikovno in kulturno pester in raznovrsten prostor. Domneva, da je to posledica preseljevanj, ko so narodi drveli proti Italiji, pot pa jih je vodila prav po današnjem slovenskem ozemlju. A. Nana Rituper Rodež intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 8. marca 2012 | Vestnik | 11 Pogovor s predstojnikom otroškega oddelka in pediatrom Zdravkom Roškarjem Pri zdravljenju otroka se je treba odločati, kot da gre za lastnega otroka Obstoj otroškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota ni vprašljiv – Bojazen, da bi ostali brez pediatrov – Precej slabokrvnih otrok S tanje na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota je zdaj stabilno, meni asist. mag. Zdravko Roškar, dr. med. in specialist pediater, ki je pred pol leta prevzel vodenje tega oddelka. V pomursko regijsko bolnišnico je prišel iz Kliničnega centra v Mariboru, že prej pa je občasno tu pomagal pri dežurstvih. S prekmurščino se je srečal že veliko prej, se nasmehne, saj mu je nekoč mali bolnik rekel »đaboko bi đo«, pa ni mogel ugotoviti, kaj mu je. Šele medicinska sestra, Prekmurka, mu je razložila, da bi otrok rad le jabolko. Ni mu žal, da se je v svoji karieri odločil za ta korak in prišel v manjšo bolnišnico in v okolje, ki ima tudi svoje posebnosti. Asist. mag. Zdravko Roškar, specialist pediater: »Pri diagnozah in zdravljenju lahko pride tudi do dvoma, kako ravnati, ampak če si predstavljaš, da zdraviš svojega otroka, je najbolj optimalna možnost, da narediš prav.« Preden ste prišli, je obstoj otroškega oddelka kar nekaj časa visel na nitki, govorilo se je tudi o možnosti, da bi ga zaprli. Na oddelku dnevno leži od 20 do 30 otrok Lani je bilo na otroškem oddelku SB Murska Sobota sprejetih 2100 otrok in nekaj čez 1000 mamic z otroki do šestega leta. Oddelek ima v dveh nadstropjih uradno 32 postelj za otroke, del pa je namenjen nedonošenčkom. To zadovoljivo ustreza potrebam te regije. V enem dnevu sprejmejo okoli 15 otrok, dnevno pa na oddelku leži od 20 do 30 otrok. Dosegajo rekordno kratko ležalno dobo dva dni in pol. Otroke, ki jih oskrbijo v tej bolnišnici, ne bi mogel prevzeti noben oddelek v drugi bolnišnici, zato obstoj pediatričnega oddelka ne more biti vprašljiv. oddelki po Sloveniji imajo po sedem, osem specialistov pediatrov. Delo na oddelku in ambulantno delo potekata dobro, kar so potrdili tudi zunanji mednarodni opazovalci. Delujejo razvojna ambulanta, nefrološka, pulmološka in alergološka ambulanta ter ambulanta za ultrazvočno pediatrično diagnostiko. Ob tej kadrovski zasedbi pa ne moremo razmišljati o širitvi ambulant in drugih dejavnosti. Mnenja sem, da obstoj oddelka ni vprašljiv, saj tako velika regija, kot je Pomurje, nujno potrebuje otroški oddelek. To dokazuje tudi število sprejemov in ambulantna dejavnost. Kaj pa vas pri tem najbolj skrbi? Bojim se, da otroci v Pomurju ne bodo imeli pediatrov. Skrbi me usoda pediatrije, saj je večina specialistov, primarnih pediatrov, v tem koncu starih krepko čez 50 ali so tik pred tem, da se bodo upokojili. Glejte (pokaže na razpis za specializacije), 22. februarja je bilo v Ljubljani ponujenih enajst mest za pediatre, prijavilo se jih je 16. Za območje Murske Sobote je razpisanih šest mest, pa se ni prijavil nihče. Premalo zdravnikov se odloča za pediatrijo, verjetno tudi zaradi načina specializacije. Po štu- Fotografija A. Nana Rituper Rodež Po odhodu dveh specialistov pediatrov v Maribor je pediatrinja Leonida Kous odigrala ključno vlogo, da se je oddelek obdržal. Sedaj je stanje na otroškem oddelku stabilno, v narekovajih seveda, kajti stanje v pediatriji v Pomurju nikakor ni rožnato. Na oddelku smo trije specialisti pediatri, od tega je Kousova polovico delovnega časa v porodnišnici. Trenutno imamo še dve specializantki. Za primerjavo, podobni diju, ki traja vsaj šest let, sledi še pet let specializacije. Specializacija iz družinske medicine je bolj prijazna, traja štiri leta in večina kroženja je v domači regiji. Upam, da bodo tisti, ki so odgovorni za načrtovanje specializacij, dojeli, da so nujne spremembe, če želimo pediatre tudi na obrobju. Lani so direktorji pomurskih zdravstvenih domov podpisali pismo o nameri za vzpostavitev skupne nujne 24-urne medicinske pomoči za otroke na otroškem oddelku. Kako je sedaj s tem? Zunanji pediatri zagotavljajo medicinsko pomoč za otroke ob koncih tedna in praznikih do 14. ure v ambulanti na urgenci, v pritličju kirurškega oddelka. Po tej uri prevzamejo delo splošni in družinski zdravniki. Glede na to, da pediatrov, ki bi dežurali, ni, je nemogoče, da bi se lahko vzpostavila 24-urna pediatrična oskrba za otroke iz celotnega Pomurja. A razen v Ljubljani je tudi drugod po Sloveniji podobno. Na oddelku smo le trije pediatri in imamo že dovolj problemov z zagotavljanjem dežurstva za oddelek. Na srečo nam zdaj pri tem pomagajo kolegi iz Maribora, Ormoža in nekateri že upokojeni pediatri. V regijsko bolnišnico ste prišli iz mariborskega kliničnega centra. Vaši vtisi in opažanja? Dobro so me sprejeli tako uprava kot sodelavci in lahko rečem, da je razpoloženje dobro. Nedvomno pa bi potrebovali več kadra in novejšo opremo. Pozitivno je, da smo v zadnjem času na oddelku pridobili kar precej potrebnih naprav za male bolnike. Tudi s pomočjo donatorjev in sponzorjev. Presenečen sem, da so ljudje kljub hudim časom pripravljeni pomagati in prispevajo sredstva. Dobili smo lučko za fototerapijo, obposteljni analizator laboratorijskih izvidov, monitor, nove pulzne oksimetre, aparat za neinvazivno predihavanje, ki pomaga novorojenčkom, predvsem nedonošenčkom, da lažje dihajo. Prej smo morali vse nedonošenčke, ki so imeli težave z dihanjem, prepeljati v klinični center v Maribor ali v Ljubljano, s to napravo pa ob minimal- nih ukrepih podpore dihanju to ni več potrebno pri vseh. Imajo naši otroci podobne možnosti zdravljenja kot v primerljivih bolnišnicah? O primerjavah težje govorim, ker ne poznam toliko natančnih razmer na vseh drugih otroških oddelkih. V Mariboru na kliniki za pediatrijo je prostorska stiska celo večja, mamice, ki so ob otrocih, ležijo na zasilnih ležiščih. Tu pa je kar udobno, če lahko temu tako rečemo. Stavba našega oddelka je zunaj prenovljena in dobro izolirana, notranjost pa bi nujno potrebovala obnovo. Ta oddelek so odprli leta 1965, čez tri leta imamo 50. obletnico in morda se do takrat kaj spremeni. Kako pa zaznavate specifiko tega okolja na zdravstvenem področju? Tukaj so ljudje prijazni in zelo potrpežljivi. Precej je romske populacije, kar vpliva tudi na povečano število sprejemov. Od vseh sprejetih je kar petina romskih otrok, ki tudi dlje ostanejo pri nas. Zaznava pa se šibko socialno-ekonomsko stanje. Opažamo precej slabokrvnih otrok, kar je posledica manj raznovrstne in manj kakovostne hrane. Veliko je tudi bronhitisa in astme, kar je podobno tudi v drugih koncih Slovenije. V Pomurju se opaža velika uporaba antibiotikov pri otrocih. Kako vi gledate na to? Kar se tiče zunanjih ambulant, je možno, da se kdaj neupravičeno predpiše antibiotik zaradi pritiska staršev, in če nimaš možnosti dobiti laboratorijskih izvidov vseh 24 ur, se tudi težko takoj odločiš, ali gre za virozo ali bakterijsko okužbo. Bolnišnična statistika pa ne kaže porasta predpisovanja antibiotikov pri otrocih. Na našem oddelku se držimo doktrine, kdaj uporabiti antibiotik. Običajno vzamemo prej hemokulturo, brise in na podlagi preiskav ugotovimo, ali je okužba bakterijska in za kakšno bakterijo gre, da se otrok lahko zdravi ciljno. Tako imenovane rezervne antibiotike uporabljamo redko. Zavedamo se, da če se bodo antibiotiki da- jali nekritično, se lahko zgodi, da bodo otroci ponovno umirali zaradi pljučnice, ker antibiotiki ne bodo učinkoviti. Že imamo bakterije, ki so odporne na skoraj vse antibiotike. Pa se da brez krvnih preiskav ugotoviti, ali otrok potrebuje antibiotik? So določene bolezni, kjer že ob pregledu zaradi značilnih znakov lahko rečemo, da gre za bakterijsko okužbo. Prednost pediatra v bolnišnici pa je, da ima na voljo laboratorij 24 ur in se lahko tudi v dvomljivih primerih prepriča, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo. Razumem pa stisko kolega zdravnika v ambulanti, ki otroka pregleda zvečer, ko nima možnosti laboratorijskih preiskav, da se zato pogosteje odloči za antibiotik. Zaradi česa pa starši otroke najpogosteje pripeljejo zvečer ali ponoči v bolnišnico? Zgodaj zjutraj pripeljejo otroke z laringitisom, saj so takrat zaradi ritma odprtosti dihalnih poti te najožje, kar še poslabša klinično sliko bolezni. Proti večeru pripeljejo otroke z visoko vročino, drisko in bruhanjem, ker se starši bojijo noči. Različno. Bolezen ne pozna ure. Mlade mame so še posebno pri prvem otroku prestrašene, ko zboli, dobi vročino ... Pogosto se pojavi vprašanje, kdaj k zdravniku. Mladim staršem primanjkuje izkušenj. Tudi babice vse bolj izgubljajo vlogo posvetovalnega organa, so še v službah ali zelo aktivne. Kadar starše skrbi, da je z otrokom nekaj narobe, je bolje priti k zdravniku zaman kot prepozno. Kdaj priti? Alarmantni znaki so visoka vročina, ki ne pade, otrok odklanja hrano in pijačo, bruha in ima drisko, ob kateri lahko dehidrira, stokanje, znaki dihalnega napora, če se otrok ne odziva kot običajno …, to so lahko znaki nevarnih bolezni. Kaj pa padci, otroci padejo s postelje, s previjalne mize? Vsak padec je lahko nevaren. Spomnim se primera, ko je otrok padel s kavča na glavo in je dobil tako hudo poškodbo, epiduralni hematom, da smo ga komaj rešili. Če starši opazijo, da se otrok nenavadno vede, bruha, izgublja zavest ..., je nujno, da ga pogleda zdravnik. Starši poznamo otrokovo odzivanje, značaj ... In tudi moje mnenje je, da je treba poslušati starše. Če mamica reče, da se ji zdi otrok hudo bolan, da je nekaj narobe, je velika verjetnost, da je res bolan in ga je treba sprejeti. To poskušam naučiti tudi mlajše zdravnike, ki se izobražujejo na našem oddelku. Delo z otroki pa je tudi delo z otrokom in starši, kar ni vedno enostavno. Tako do otroka kot do staršev je treba imeti empatičen odnos. Pomembno je, da si lahko vzameš čas in da o otroku in bolezni dobiš čim več informacij. Pri diagnozah in zdravljenju lahko pride tudi do dvoma, kako ravnati, ampak če si predstavljaš, da zdraviš svojega otroka, je najbolj optimalna možnost, da narediš prav. Zgodi se, da ne ugotovimo vzroka bolezni, takrat otroka pošljemo v klinični center, kjer imajo boljše aparature in boljšo možnost diagnostike. Otroci so hvaležni bolniki, to nam pokažejo zgovorne in hvaležne otroške oči. Če bi se moral ponovno odločiti, bi spet izbral pediatrijo. Pri svojem delu se srečujete tudi z neprijetnimi trenutki. Koliko opažate znake nasilja nad otroki? Ja, tudi to se zgodi. Pri pregledu otrok opažamo značilne znake nasilja, kot so poškodbe in modrice na mestih, ki ne morejo nastati pri navadnem padcu. Na značilne znake trpinčenega otroka morajo biti pozorni tudi vzgojitelji in učitelji. Na te nenavadne poškodbe in modrice, pa tudi če se otrok začne drugače vesti ali se mu poslabša učni uspeh, je treba opozoriti. Vsekakor nismo tisti, ki bi raziskovali, kaj se je zgodilo. Zdravnik pediater mora zagovarjati otroka, kajti otrok in dojenček se ne moreta obraniti. Zatiskanje oči pred nasiljem se lahko konča tragično. A. Nana Rituper Rodež 12 kmetijstvo | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Subvencijska kampanja 2012 Elektronski vnos zbirnih vlog do 7. maja Zamudnikom bodo znižali subvencije – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja lani izplačala 295,4 milijona evrov Začela se je subvencijska kampanja za leto 2012, ki tudi letos prinaša nekaj novosti. Med njimi je vključitev posebne premije za bike in vole ter pomoči za stročnice in lupinarje v shemo enotnega plačila, kot dodatek k plačilnim pravicam. Referenčni leti bosta 2007 in 2008, in sicer bodo upoštevali povprečne odobrene premije za bike, vole, stročnice in lupinarje, pridobljene v teh letih, ki jih bodo razdelili na plačilne pravice, vendar samo tiste, ki so v lasti kmeta, ne pa tudi na plačilne pravice v zakupu. Za pridobitev dodatka morajo kmetje z zbirno vlogo oddati poseben zahtevek. Novost letošnje subvencijske kampanje je tudi pri ekstenzivni reji ženskega goveda. Do sedaj so se zahtevki za dodatno plačilo za to rejo vlagali trikrat letno, odslej se bodo enkrat ob oddaji zbirne vloge, pri čemer morajo kmetovalci svetovalca, ki bo vnašal vlogo, na to opozoriti. Pogoji za pridobitev dodatnih plačil osta- jajo taki kot prejšnja leta, med drugim še vedno velja, da mora biti na kmetijskem gospodarstvu, ki redi krave dojilje, vsaj 30 odstotkov travinja. Na področju podukrepov kmetijskih okoljskih plačil (KOP) je mogoče pridobiti dve novi plačili: za preusmerjanje v ekološko kmetovanje in za neprezimne posevke. Za druge podukrepe KOP velja, da lahko upravičenci, ki se jim je lani iztekla petletna obveznost izvajanja podukrepov, to obveznost podaljšajo za vsaj enega ali vse podukrepe. Vendar morajo tiste podukrepe, za katere se bodo odločili, izvajati v celoti, izhodiščno leto pa bo 2010. To pomeni, da podukrep nadaljujejo na enaki površini oziroma z enakim številom avtohtonih domačih živali, kot so jih imeli leta 2010. Kljub temu lahko površino povečajo za največ 20 odstotkov ali zmanjšajo za največ 10 odstotkov. Leta 2013 povečanje površin ne bo več mogoče. Novosti letošnje subvencijske kampanje so tudi pri praši- čereji. Vlagatelji zbirnih vlog morajo zapisati število živali na kmetijskem gospodarstvu, kakršno je bilo 1. februarja letos, vendar se bo pri prašičih vpisovalo manj kategorij kot prejšnja leta. Kmetovalec bo moral predložiti točne podatke, koliko je bilo na kmetiji pujskov, težkih do 20 kilogramov, koliko je pitancev, torej pujskov, težjih od 20 kilogramov, in koliko je plemenskih svinj in merjascev. Iz teh podatkov se bo izračunaval GVŽ na hektar (obtežba z živino), na novo pa so določene obremenitve. Novost je tudi ta, da se bo odslej upoštevala povprečna letna obtežba, ne več dnevna. Kmetovalce velja opozoriti tudi na oddajo zemlje ter presežke gnoja in gnojevke. Vsi, ki bodo oddajali zemljišča in so vključeni v program KOP, morajo ob vnosu vloge navesti tudi KMG-MID-številko kmetije, ki ji bodo oddali zemljo. Tisti, ki imajo presežke gnoja ali gnojevke, pa bodo prav tako na posebnem obrazcu zapisali, koliko in komu ju bodo oddali. Pri preverjanju navzkrižne skladnosti se bo namreč upoštevala nitratna direktiva, in če bo količina nitratov na kmetiji presegala dovoljeno vrednost, se bo kršitev odbila od subvencije. Kmetijski svetovalci ob tem opozarjajo, da je lani kar nekaj kmetij že drugič preseglo dovoljeno količino nitratov na kmetijo, in če se bo to zgodilo še tretjič, jim bodo odbili 15 odstotkov subvencije, v prihodnjih letih pa se lahko zgodi tudi, da jim subvencije popolnoma odvzamejo. Kmetje naj torej poiščejo nekoga, ki mu bodo oddali presežke gnojil, je nasvet kmetijskih svetovalcev. Pred oddajo zbirne vloge je pomembno tudi, da kmetje, če tega še niso storili oziroma če so spremenili rabo kmetijskega zemljišča, na upravni enoti vsaj dan pred oddajo zbirne vloge uredijo dejansko rabo kmetijskih zemljišč, tako imenovane GERKE. Novost letošnjih subvencij je tudi pri modulaciji, saj se bo znižal slovenski del neposrednih plačil. 90 odstotkov subvencije je namreč sredstev Evropske unije, preostalih 10 odstotkov zagotovi Slovenija, vendar bo letos delež Slovenije samo do 500 evrov, kar pomeni, da se bo tistim, ki bi prejeli za več kot 5000 evrov subvencij, znesek ustrezno znižal. To pomeni, da bodo tisti, ki bi prejeli 20.000 evrov subvencije, prejeli 18.000 evrov sredstev Evropske unije, od Slovenije pa samo 500 in ne 2000 evrov, kolikor znaša 10 odstotkov. Skupno bodo prejeli 18.500 evrov. Vnos zbirnih vlog traja do 7. maja, zamudni rok pa do 1. junija. Vendar bodo izplačila subvencij za vsak delovni dan zamude pri oddaji vloge znižana za en odstotek, izplačila dodatkov za lupinarje, stročnice ter posebnih premij za bike in vole pa za tri odstotke. Kmetijski svetovalci vlagatelje še opozarjajo, da se na oddajo zbirne vloge prijavijo ob delovnih dneh med 7.00 in 8.00. Lidija Cer Magdič Društvo vinogradnikov in sadjarjev Lendava V lendavskih gostilnah pijejo domače vino Če se na nekaterih drugih območjih Pomurja vinogradniki pritožujejo, da tamkajšnji gostinci točijo štajerska vina in vina od drugod, je v Lendavi in okoliških krajih težko najti gostilno, kjer bi točili vino, ki ga niso pridelali vinogradniki v okoliških vinogradih, pravi predsednica Društva vinogradnikov in sadjarjev Lendava Marika Feher. Res pa je tudi, da mnogi gostinci to vino tudi pridelajo v lastnih vinogradih. V društvo je vključenih 105 vinogradnikov, ki imajo vinograde po okoliški hriboviti vinorodni pokrajini in so si zastavili cilj, da ob uspešnejšem trženju svojih vin skupaj pripomorejo tudi k razvoju vinogradništva in sadjarstva ter ohranjanju tradicije in razvoju turizma. Feherjeva pravi, da se v društvo zadnja leta vključuje tudi vse več mladih vinogradnikov, ki jih vinogradništvo resnično veseli. V sodelovanju s partnerji iz Szentgrota na Madžarskem tri leta izvajajo mednarodni projekt v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja SlovenijaMadžarska 2007–2013 z naslovom Vinska kultura brez meja. V okviru projekta so ob promocijskih aktivnostih in izobraževanju ter izmenjavi izkušenj med drugim kupili tudi opremo za stekleničenje vina – etiketirko in zamaševalnik, ki jo lahko uporabljajo člani društva. Do izteka projekta junija letos pa bodo kupili še prireditveni šotor ter klopi in mize za prireditve. Letos bodo s partnerji iz Madžarske začeli izvajati drug projekt Dobro vino – Fotografija arhiv Društva vinogradnikov in sadjarjev Lendava Končujejo projekt, ki so ga izvajali s partnerji iz Madžarske, v naslednjem pa bodo obnovili in uredili vinogradniško hišo v Lendavi Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Lendava na strokovnem izletu na Madžarskem. dobro sosedstvo, v okviru katerega želijo obnoviti starejšo hišo nedaleč od lendavskega kulturnega doma in sinagoge. V njej bo ob arhivu vina in društvenih prostorih še prostor za pokušnjo vina in pogostitev kakšnih štiridesetih obiskovalcev. Društvo sedaj nima svojih prostorov in gostuje v najetih na Glavni ulici v Lendavi. Tako kot pri prejšnjem bodo tudi pri tem projektu zaposlili eno osebo. Med člani je šest večjih vinogradnikov, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo poklicno, dva pa imata tudi turistično kmetijo oziroma vinotoč. Ti tudi nimajo težav s prodajo vina: »Večji del članov našega društva se znajde na vinskem trgu. Večje težave pri tem pa imajo na našem območju manjši vinogradniki, ki imajo z vinsko trto zasajene manjše površine, še posebej starejši, ki imajo vinograde na strminah, ki se jih težko obdeluje. Tudi te spodbujamo, da vztrajajo in ne krčijo vinogradov. Zato tudi želimo narediti konzorcij, kjer bi večji vinogradniki odkupovali tržne presežke grozdja. Pogosto so namreč manjši vinogradniki prisiljeni grozdje in vino prodajati po nizki ceni. Pri tem pričakujemo tudi pomoč lokalne skupnosti, sicer se lahko vprašamo, kakšna bo čez nekaj let kulturna krajina v goricah.« Nekoč je bilo na tem območju sadjarstvo bolj razvito, vendar pri trenutnih cenah sadja prav tako ni večjega navdušenja za sadjarstvo. Se pa sprašujejo, kaj bi lahko posadili na zemljiščih, kjer so skrčili vinograde: »Med perspektivami, ki jih vidimo, so tudi lešniki in orehi, torej lupinarji. Nekaj jih je že poskusilo z lešniki in so zadovoljni, pri orehih pa moramo paziti na zasenčitev okolice, da so torej posajeni na sredini parcele in ne mečejo sence na sosednje vinogradniške parcele. Na eni od parcel so zasadili tudi robide, ki so prav tako uspele. Mnogo je možnosti, da le zemljišča ne bodo zapuščena in zarasla.« Društvo zagotavlja tudi strokovno pomoč pri obnovi vinogradov in sadovnjakov ter organizira izobraževanje v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota, ocenjevanje vin in drugo. Domača vina promovirajo na prireditvah v Lendavi, drugod po Sloveniji in v tujini, kjer ponudbo vin dopolnjujejo še s ponudbo domačih dobrot, med katerimi so v ospredju pereci. Tako so nedavno sodelovali na turistični prireditvi v Bohinju, vsako leto organizirajo Vinski festival v Lendavi, sodelujejo na prireditvi Bogračfest, organizirajo Martinov pohod in podobno. Vsak četrtek se eden od članov njihovega društva s svojimi vini predstavi tudi v Termah Lendava, kjer gostje vino poskusijo in ga lahko tudi kupijo. Jože Gabor Društvo prijateljev agrarne ekonomike Študenti za povezovanje teorije in prakse Društvo, ki ima sedež v Lipovcih, želi prispevati k splošnem razvoju Študenti generacije 2010/2011 podiplomskega magistrskega študijskega programa agrarna ekonomika na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so pobudniki ustanovitve Društva prijateljev agrarne ekonomike (DPAE). Tako želijo povezati sedanje in prejšnje študente študijskih programov menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja na dodiplomski stopnji dislocirane enote v Rakičanu ter podiplomskega magistrskega in doktorskega študijskega programa agrarna ekonomika, ki ju vodi katedra za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja. Cilj in hkrati razlog za ustanovitev DPAE je bila predvsem želja po ohranitvi stikov med študenti po končanem študiju, pa tudi zagotavljanje pomoči in izmenjava teoretičnih in praktičnih informacij (primeri dobre prakse) na področju razvoja podeželja, kmetijstva in širše, promoviranje področij, ki jih zajema in predstavlja agrarna ekonomika kot znanstvena disciplina, sodelovanje in povezovanje s sorodnimi organizacijami, lokalno oblastjo in kmeti ter vzpostavitev mostu med teorijo, pridobljeno med študijem, s problemi, s katerimi se srečuje realni sektor, kar tudi ponazarja znak DPAE. Znak društva je stiliziran grafičen prikaz dveh klasov pšenice, ki simbolizirata kmetijsko dejavnost in predstavljata dva stebra delovanja društva. Prvi steber je znanstvena sfera in drugi praktična. Med dvema klasoma pšenice je ime društva, ki predstavlja most med obema. S. P. Predsednik društva je Silvo Pozderec (drugi z desne v srednji vrsti), tajnik Jožef Vinčec (drugi z leve v srednji vrsti), v družbi članov DPAE in dveh rednih profesorjev, dr. Črtomirja Rozmana in dr. Jerneja Turka. kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 8. marca 2012 | Vestnik | 13 Srednje velika kmetija Kruha za več kot enega človeka na kmetiji ni mogoče pričakovati Dosledno upoštevanje pravil za subvencije in odzivnost na dogajanje na kmetijskih trgih držita kmetijo nad vodo izobraževanja kmetovalcev v preveliko odvisnost od organizatorjev proizvodnje ali predelovalne industrije in ga dolgoročno spremenila v delavca, ki bi mu na plečih ostala vsa morebitna tveganja. Ob tem poudari, da je vseskozi sledil svojemu prepričanju in prepričanju na njihovi kmetiji, da kmetija ni prava, če nima zaokroženega ciklusa pridelave hrane in krme ter živinoreje. Sam ima od deset do trinajst krav molznic in mesečno namolze okrog 5000 litrov mleka, ki ga proda Pomurskim mlekarnam. Redi tudi od petnajst do osemnajst govejih pitancev letno. O cenah pravi, da predvsem pri mesu že nekaj let stagnirajo ali pa padajo. Ve tudi, da so odkupne cene mesa na sosednjem avstrijskem trgu višje od naših, toda za ta trg je premajhen rejec, da bi lahko sam nastopil na njem, če pa bi se odločil za prodajo prek posrednika, je na koncu cena enaka domačim odkupnim cenam. Kot prednost navede to, da za nadaljnjo rejo uporablja teleta iz domačega hleva in pitanci nase ne vežejo dodatnih likvidnih sredstev. Kot mali rejec se je poskusil tudi v prašičereji. Zgolj trije sezonski meseci v času kolin, ko cene dosežejo vsaj prag rentabilnosti, so premalo, zato se mu zdi prav, da so vse bolj glasne zahteve, da se razmere v panogi uredijo podobno tistim v Avstriji. Obramba pred velikimi Kmetija, ki pridela in proda 30 ton pšenice, 30 ton koruze, 20 ton oljne repice, 60 tisoč litrov mleka in okrog 15 govejih pitancev na leto, ni odvisna samo od trenutnih tržnih cen, ampak tudi od kupcev in njihovega odnosa do kmeta kot pridelovalca. Milan Temlin prizna, da kmetom njegove velikosti v tem trenutku manjka zadruga, s pomočjo katere bi lahko dosegli boljši položaj pri kupcih. Kljub temu Govedoreja 9. 3. 2012: KGZS zavod MS, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, 9.00, predavanje KOP – IPL, Pridelava krušne pšenice, Talni škodljivci v integrirani pridelavi 13. 3. 2012: Vinogradniški center Goričko, Ivanovci 3, 9208 Fokovci, 9.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – 27. ocenjevanje vin DV Goričko 14. 3. 2012: KGZS zavod MS, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, 9.00, ne velja za KOP, Ekonomika kmetijstva – Priprava kmetij na vodenje knjigovodstva na osnovi dejanskih prihodkov in odhodkov 14. 3. 2012: Turistična kmetija Kolar, Logarovci 30, 9242 Križevci pri Ljutomeru, 10.00, ne velja za KOP, Dopolnilne dejavnosti – Turistična kmetija kot dopolnilna dejavnost na naših kmetijah 14. 3. 2012: Kapelska klet, Kapela, Paričjak 22 a, 9252 Radenci, 14.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Ocenjevanje vin DV Kapela 15. 3. 2012: Vaški dom Čentiba, Glavna ulica 94, 9220 Lendava, 14.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Ocenjevanje vin DV Čentiba Se lahko ponovijo prašiči Razmere niso idealne V slovenskem kmetijstvu je bila v zadnjem obdobju najmanj na udaru govedoreja. Gre za panogo, ki je v celoti zadovoljila domače potrebe po govejem mesu, pa tudi izvoz živali in mesa je v stalnem porastu. Število govejih živali v obdobju zadnjih petih let se giblje okrog 430 tisoč glav. Od tega je 175 tisoč krav in 255 tisoč pitancev. Ob upoštevanju, da se vsa teleta uporabijo za nadaljnjo rejo, moramo uvoziti 80 tisoč telet za nadaljnjo rejo, ker pa se del telet uporabi za reprodukcijo krav molznic, uvoz telet za nadaljnje pitanje presega 100 tisoč. Problem pa je, da se tradicionalni vzhodni trgi za uvoz telet zapirajo (delno zaradi lastnega oživljanja govedoreje), predvsem pa zaradi turških kupcev, ki so se pojavili na teh trgih. To pa lahko hitro spremeni položaj naših govedorejcev in popolne samooskrbe z govejim mesom. J. V. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si ignorirala. Zdaj ga naenkrat iščejo kot partnerja in so pripravljeni vzpostaviti pogodbene odnose na tako visoki ravni, da kmetu pomagajo delno sofinancirati del stroškov setve in zaščite. Investicije so še zagotovljene, zemlje za širitev ni Fotografija Natalija Juhnov Zasebni kmetje so bili v socialističnih časih omejeni z desethektarskim zemljiškim maksimumom. V drugi polovici osemdesetih je politika pri tej omejitvi že popuščala in dovoljevala preseganje maksimuma z najemanjem obdelovalnih zemljišč pa tudi z nakupom novih zemljišč. Povprečna slovenska kmetija tako danes obdeluje od deset do dvajset hektarjev njiv. O položaju kmeta in kmetijstva se na politični in stanovski ravni veliko razpravlja, kako dejansko živi in s čim se mora ukvarjati za normalno preživetje, pa je bolj malo povedanega. Milan Temlin je kmet iz Strukovec, ki ima 14 hektarjev njiv in 3,5 hektarja travnikov. Nekoč so od kmetovanja živeli on in starši, danes pa se z dohodkom iz kmetijstva preživlja sam. Ima tudi naslednika, starejšega sina, ki je zaposlen in na kmetiji pomaga le v prostem času, in kot pravi, je po prevzemu kmetije tudi skrbel, da je ta zagotavljala enostavno in razširjeno reprodukcijo. Vseskozi je gospodaril tako, da za vzdrževanje kmetije ni bilo treba uporabljati dohodka žene, ki je zaposlena v Muri. Pri tem je mislil na dohodek iz dobrih Murinih časov. Milan Temlin nad razmerami sicer pretirano ne jamra, pove pa, da razmere ne dopuščajo, da bi se usmeril v le eno od dejavnosti, bodisi samo poljedelstvo ali samo živinorejo. Za poljedelstvo pove, da kljub trenutno dobrim razmeram na trgu za vse pomembnejše poljščine, ki jih prideluje, te na dolgi rok še vedno niso tako stabilne, da bi se odločil za tovrstno tveganje. Ob ugodnih cenah pšenice in koruze je sedaj izredno dobra odkupna cena oljne repice, ki se giblje med 400 in 500 evri za tono. Hkrati se ta kultura izredno dobro vključuje v kolobar. Pri živinoreji ga kooperacijska ali služnostna reja ni nikoli zanimala, saj bi ga postavila Milan Temlin iz Strukovec je kmet na osemnajsthektarski kmetiji. Ta mu zagotavlja preživetje in tudi soliden razvoj kmetije. Čeprav je zadružništvo v tem koncu neslavno propadlo, je po njegovem mnenju za zaščito kmeta pozitivno to, da se je pojavila močna konkurenca med kupci pridelkov in ponudniki reprodukcijskega materiala. Celo predelovalna industrija kmetom že ponuja pogodbeni odnos, v katerem je pripravljena sofinancirati del stroškov pridelave, kar vsaj delno nevtralizira velika tveganja, ki so jim bili izpostavljeni do zdaj. pa se mu zdi dobro in to vidi kot delno zaščito kmeta, da se je pojavila konkurenca med kupci pridelkov in živine, kot tudi med ponudniki reprodukcijskega materiala za kmetije. Zaradi konkurenčnega boja skušajo biti ti korektni par- tnerji, hkrati pa ima kmet možnost, da se pogodbeno veže na različne partnerje in si tako delno razporedi tveganja. Cene predvsem poljščin na svetovnih trgih so prinesle dodatno prednost domačemu kmetu, ki ga je predelovalna industrija Kljub pozitivnim spremembam pri odkupnih cenah je treba upoštevati, da je v kmetijstvu veliko odvisno tudi od vhodnih stroškov, ki pa ne glede na način obdelave in pridelave rastejo. Milan Temlin pove, da konvencionalni model čuti nenadzorovano rast cene gnojil in zaščite, bistveno drugače pa se mu verjetno ne bi dogajalo, če bi popolnoma prešel na ekološko pridelavo. Po njegovem mnenju se pri ekologiji in kmetiji obsega, kakršna je njegova, pogosto zanemarja nujnost prisotnosti na njivi z mehansko zaščito posevkov, ki pa je prav tako energetsko potratna. Kmetija sedaj deluje tako, da je upravičena do optimalnega subvencioniranja in si ob, pogojno rečeno, eni plači zagotavlja še sredstva za investiranje predvsem v stroje in opremo. Sogovornik priznava, da naše kmetije kljub vsemu niso v tako dobri finančni kondiciji, da bi lahko sledile najsodobnejšim tehnološkim dosežkom. Zase pravi, da ga pesti še ena omejitev, ki je razlog, da tudi sin ne živi od kmetije – to pa je dostop do zemlje. V Strukovcih in okoliških naseljih, ki bi z ekonomskega vidika še bila zanimiva za obdelavo, ni na razpolago obdelovalne zemlje. Če je to zanj slabo, pa je to dobro za okolje, saj, kot pravi sogovornik, kmetijstvo in kmetije v tem okolju živijo in ni zaraščenega niti kvadratnega metra zemlje, primerne za obdelavo. J. Votek 14 kraji in ljudje | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Razstava del Simone Pintarič v Puconcih Delavnica TD Sodar Gančani Slike o življenju Izdelovanje orhidej iz hlačnih nogavic Rada se je poigravala z različnimi barvnimi odtenki Pred dnevi so v Puconcih v prostorih tamkajšnje občinske zgradbe odprli razstavo slik Simone Pintarič. Kot so zapisali organizatorji, je bila Simona ljubiteljska slikarka, ki je vsaki svoji umetnini dodala sebe. Njene slike ponazarjajo življenje, s katerim je žal izgubila boj. Tisti, ki so jo poznali, so znali povedati, da jo je vedno veselilo delo z otroki, zato se je po študiju v Mariboru na Pedagoški fakulteti zaposlila na Osnovni šoli Puconci na podružnici v Mačkovcih. Že v zgodnjem otroštvu se je spopadala z boleznijo, s katero se je borila mnogo let, februarja 2011 v 37. letu pa je težak boj izgubila. Vse življenje je rada ustvarjala. S slikarstvom se je ukvarjala ljubiteljsko in je svoje znanje delila z mnogimi, tudi s 5-letno hčerko Neli. Marsikatero svojo sliko je podarila v dobrodelne na- mene. Slikala je realistično in abstraktno. Rada se je poigravala z različnimi barvnimi odtenki in različnimi tehnikami slikanja. Njene slike je moč videti v marsikateri hiši, v vaško-gasilskem domu v Šalamencih in v penzionu Letališče v Rakičanu. Do konca aprila pa tudi v prostorih občinske zgradbe Občine Puconci. Na odprtju razstave so se v kratkem kulturnem programu z glasbeno točko in recitacijami predstavili učenci Osnovne šole Puconci, pozdravna nagovora sta imela predsednik Turističnega društva Šalamenci Danilo Janasik in ravnatelj Osnovne šole Puconci Ernest Nemec, ki je tudi odprl razstavo. Te se je udeležilo okrog 50 obiskovalcev, med njimi sta bila tudi Simonin življenjski spremljevalec Aleš in hčerka Neli. C. K. Do razstave, ki jo nameravajo pripraviti ob prvomajskih praznikih, bodo izdelale 50 večbarvnih orhidej – Z razstavo želijo navdušiti tudi druge ženske Pred dnevi sta petdeseto obletnico poroke praznovala Olga in Karel Lang s Trdkove. Karel je večino svojega življenja prebil na delu v Avstriji, kjer si je kruh služil kot zidar. Olga pa je ves ta čas skrbela za dom, manjšo kmetijo in otroke. Rodila sta se jima hčerka Milena in sin Vlado. Imata pa tudi vnukinjo Katarino. Ker jima zdravje še služi, sta zelo aktivna. Olga doma postori še veliko gospodinjskega in kmečkega dela, Karel pa je poleg domačih opravil dejaven tudi v vasi, kjer je med drugim član gasilskega društva, cerkvenega odbora in upokojenskega društva. Prav z upokojenci se oba rada udeležita izletov in srečanj. Jubilej sta praznovala v krogu družine in prijateljev v župnijski cerkvi v Kuzmi, nato pa še v gostilni Sukič na Trdkovi. L. R. Fotografija Jože Žerdin Fotografija arhiv družine Čerpnjak Zlatoporočenca Olga in Karel Lang Letošnjo zimo so članice TD Sodar Gančani izdelovale večbarvne orhideje. Članice Turističnega društva Sodar Gančani v Občini Beltinci so se na pobudo članice Zdenke Puhan odločile za nov projekt. To zimo se na ustvarjalnih delavnicah učijo izdelovanja orhidej iz hlačnih nogavic. Delavnice so se začele lani novembra in bodo potekale do aprila. Članice se zbirajo vsak torek zvečer v svojih novih prostorih, v stari, a obnovljeni osnovni šoli v Gančanih, več- barvne orhideje pa izdelujejo pod budnim očesom Vere Kolenko iz Gornje Bistrice. Pri nastajanju »umetnih« rož uporabljajo žico, iz katere najprej naredijo loke za cvetje, nato za steblo in nazadnje za liste. Na te loke napenjajo barvne nogavice – pisane za cvetove, za steblo in liste pa v zelenih odtenkih, ki jih na koncu povežejo. Orhideje dajo v okrasne lončke, napolnjene s cvetličarsko gobo ali z okrasnimi ka- mni in peskom. Do razstave, ki jo nameravajo pripraviti ob prvomajskih praznikih, bodo izdelale 50 večbarvnih orhidej. Razstava ne bo prodajna, ampak želijo članice javnosti pokazati, kako so preživljale dolge zimske večere, izdelane orhideje pa bodo obdržale zase. Z razstavo želijo navdušiti tudi druge ženske, da se jim pridružijo naslednjo zimo. J. Ž. Deset let ljudskih pevk iz Žižkov Ljudsko petje dopolnjujejo z ljudskimi običaji Ljudske pevke iz Žižkov so nedavno s prireditvijo v domačem vaško-gasilskem domu zaznamovale deset let delovanja, svoje nastope pa pogosto dopolnijo še s prikazom ljudskih običajev iz zgodovine kraja. Pravzaprav je bila na začetku ustanovljena skupina ljudskih pevcev, ker pa so po nekaj letih delovanja v zboru pele le ženske, so se preimenovale v ljudske pevke. Vodi jih Rebeka Bukovec, ki je povedala, da si prizadevajo ljudsko izročilo, ki je neprecenljivo bogastvo, prenašati iz roda v rod v skladu z mislijo njihovega rojaka, zbiralca in zapisovalca ljudskih pesmi dr. Franca Cigana: »Da ne pojdejo z nami v grob!« Takoj po ustanovitvi leta 2002 so imeli več nastopov, uprizorili pa so tudi starinsko obsližavanje. Že naslednje leto so si zadali nalogo, da izdajo zgoščenko, kar so tudi uresničili z zgoščenko Spevaj nama Katica, ki so jo poslali tudi našim rojakom na druge celine. Petkrat so se uvrstili na regijsko srečanje in leta 2010 na državno srečanje v Laškem, kjer so zapeli Pesem od fčelice in Preluba moja sosida. Delujejo v okviru Kulturnega društva Frana Saleškega Finžgarja Žižki, ki mu predseduje Minka Hozjan, v letih delovanja pa so se spoprijateljili z Rudarskim oktetom Velenje, ki je že večkrat nastopil v njihovem kraju, žižkovske pevke pa so nastopale v Velenju, na velenjskem gradu in okoliških krajih. Lani so bile povabljene tudi k raziskovalnemu projektu Sozvočja Slovenije, kjer so jih z dvema pesmima vključili na zgoščenko z istim naslovom, posnele pa so tudi petnajst prekmurskih ljudskih pesmi za arhiv RTV Slovenija. Za njimi je vrsta nastopov po Pomurju ter drugih območjih Slovenije. Tako so med drugim pele v stari elektrarni v Ljubljani, na prireditvi Cvetoči maj in Jenamenafestu v Črenšovcih in drugod. Sedaj v skupini poje deset pevk, za katere je petje hkrati prijetno druženje, pa tudi ob težavah po besedah Rebeke Bukovec druga drugi vedno stojijo ob strani. Zavedajo pa se tudi, da sta ohranjanje in prenašanje kulturne dediščine na nove rodove del samozavedanja in da brez spoštovanja do prejetega ni zdravega ustvarjalnega duha. Ob petju in prikazu ljudskih običajev pa članice skupaj izdelujejo tudi izdelke iz kreppapirja. Doslej so naštudirale že veliko pesmi, sedaj pa se učijo še deset novih, tudi takih, ki so jih same izbrskale iz ljudskega izročila Žižkov in sosednje vasi Trnje. Jože Gabor Fotografija arhiv ljudskih pevk iz Žižkov Pojejo predvsem pesmi, ki so nastale v kraju in okolici, kot so Po lougi lejče, Pesem od fčelice in Banda svira Ljudske pevke iz Žižkov na prireditvi ob desetletnici delovanja kraji in ljudje www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 8. marca 2012 | Vestnik | Radovci na kratko S sodelovanjem do pridobitev Športni center postal središče vaškega dogajanja – Večino zemlje obdeluje le peščica kmetov Radovci so srednje velika vas v Občini Grad na Goričkem. Čeprav gre za zelo »razmetano« vas s številnimi zaselki, so vaščani prav s povezovanjem in sodelovanjem v vasi marsikaj zgradili in uredili. Potomci se vračajo Vas danes šteje okrog 240 prebivalcev. Nekoč so v vasi imeli tudi šolo, s sosednjo vasjo Kruplivnik pa so med drugo svetovno vojno za kratek čas tvorili celo občino. Kot nam je povedal vaški predsednik Bela Celec, ki to funkcijo opravlja že več kot deset let, je vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja število prebivalcev naraščalo. Potem pa se je začel upad. Vzrok ni bilo le izseljevanje, kot mogoče v nekaterih drugih goričkih vaseh, ampak predvsem manjša rodnost, kot tudi to, da je precej ljudi, predvsem fantov, ostalo samskih. Zadnje čase se gradi nekaj novih hiš in obnavljajo stare, v vas pa se vračajo tudi ljudje, ki imajo tukaj korenine. Če lahko v tako razkropljeni vasi sploh govorimo o središču, je to prav gotovo na hribu ob regionalni cesti Murska Sobota–Grad, kjer je gostota hiš še največja in kjer so športni center, gasilski dom, pokopališče in dve gostilni. Preostanek hiš stoji vzhodno od regionalne ceste na pobočjih hriba, v dolini ob potoku Spunika ter na pobočjih hriba, ki meji z vasjo Vidonci. Le še nekaj kmetov Večina Radovčanov se je pred desetletji zaposlila predvsem v Avstriji, nekaj pa tudi v večjih pomurskih krajih. To pa je pomenilo tudi upad kmetijstva v vasi. Tako danes večino kmetijske zemlje v kraju obdelujejo le trije večji kmetje. Mednje spada tudi štiričlanska družina Kisilakovih. Kot pravi gospodar Marjan, obdelujejo 50 hektarjev zemlje in imajo okrog 70 glav goveda. So med večjimi pridelovalci mleka v Prekmurju in največji v občini. Po njegovem mnenju danes kmetovalce pestijo predvsem nizke odkupne cene pridelkov, v teh krajih pa jim delo otežujeta še hribovit teren in težka ilovnata prst. Končno javni vodovod Večino cest v vasi so uredili in asfaltirali v zadnjih petnajstih letih. Zaradi številnih zaselkov je bilo treba urediti zelo razvejano cestno omrežje v skupni dolžini okrog 13 kilometrov. Pri urejanju vaških cest so veliko sredstev prispevali vaščani sami. Ob tem je občinski svetnik iz Radovec in graški podžupan Jože Sever tudi omenil, da si želijo, da bi sosednja Občina Puconci uredila in asfaltirala puconsko občinsko cesto v dolžini 900 metrov. S tem bi številnim krajanom Radovec, ki živijo v dolini potoka Spunika, za več kilometrov skrajšali pot do Puconec oz. Murske Sobote. V vasi so imeli pred kratkim še velike težave s čisto pitno vodo. Dve leti pa je v kraju že urejen javni vodovod, na katerega je do sedaj priključenih več kot polovica gospodinjstev. S prostovoljnimi prispevki pa so uredili tudi pokopališče in mrliško vežico. V naslednjem letu imajo v načrtu obnovo cest, letos pa predvsem športni center. Pred več kot desetimi leti so namreč v vasi uredili športni center z igriščem za mali nogomet in odbojko na mivki ter s slačilnicami s teraso in kuhinjo. Tukaj pripravljajo večino poletnih prireditev in center je v zadnjih letih postal središče vaškega druženja. Pred tremi leti pa se je del igrišča zaradi plazenja terena ugreznil, tako da je potrebna večja sanacija. S prireditvami do vaških pridobitev Kot že rečeno, je središče družabnega dogajanja ob športnem centru, pozimi 15 Ižakovci Prostovoljno gasilsko društvo Ižakovci je med najbolj aktivnimi gasilskimi društvi v Gasilski zvezi Beltinci. V zadnjem času je društvo posodobilo vozni park. Tako so staro, dotrajano gasilsko vozilo, staro je bilo več kot 20 let, zamenjali z novim. Kupili so tudi nov sodoben reševalni vodni čoln, ki je opremljen z volansko konzolo z daljinskimi komandami za motor, varnostnim lokom in svetlobnimi telesi za razsvetljavo okolice čolna. Varnostni lok z lučmi je delo domačih gasilcev. Za novi čoln so si priskrbeli tudi pripadajoče reševalne jopiče. Obnovljen vaško-gasilski dom pa je dobil nova dvižna vrata. J. Ž. Gornja Radgona Prav med našim obiskom so vaščani urejali nogometno igrišče v športnem centru, ki je poleti središče vaškega druženja. Spodnji Ivanjci Na obrobju vasi stoji lovski dom Lovske družine Radovci. Kot pravi njen gospodar Drago Smodiš, danes ta več kot 60 let stara družina šteje 38 članov, ki prihajajo iz različnih krajev. Lovci dobro sodelujejo z vaščani, tradicionalno pa je postalo druženje z vaščani na lovskem pikniku. Vaški predsednik Bela Celec nam je v gasilskem domu razkazal stalno razstavo fotografij o prireditvah, ki so jih nekoč imeli v vasi. Večino vaške zemlje danes obdeluje družina Marjana Kisilaka, ki pravi: »Čeprav časi v kmetijstvu niso rožnati, rad opravljam to delo, saj sem lahko sam svoj mojster.« Pred dnevi je Območno združenje Rdečega križa Gornja Radgona, to deluje na območjih občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, pripravilo srečanje svojih aktivistov. Na njem so podelili kar 26 različnih odličij in priznanj, in sicer tri zlate, dve srebrni, dve bronasti odličji RK Slovenije in 19 priznanj območnega združenja. Svečanosti so se poleg predsednice Silve Vračko in podpredsednice Majde Ferenc udeležili številni gostje, med njimi tudi predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir. F. K. PGD Spodnji Ivanjci je nedavno opravilo redni letni občni zbor. Na njem je bila predstavljena raziskovalna naloga njihove mlade članice Janje Gredar, učenke 9. razreda Osnovne šole dr. Antona Trstenjaka Negova. V nalogi je opisala dejavnost PGD Spodnji Ivanjci v 75 letih delovanja društva. Vsebuje tudi podatke o intervencijah gasilcev v vseh teh letih, prva večja je bila že v letu 1938, ko je prišlo do velikega požara na grajskem objektu v Negovi. Pri nobeni izmed intervencij ni prišlo do težjih poškodb gasilcev. F. K. Kapca pa v bližnjem gasilskem domu. Za druženje največkrat poskrbijo člani treh vaških društev, in sicer športnega, gasilskega in lovskega, ki zelo dobro sodelujejo in si pri različnih prireditvah tudi pomagajo. Prav to sodelovanje ter pomoč pri delu sta omogočila, da so prišli do marsikatere pridobitve v vasi in pripravili različne prireditve. Kar nekaj jih pripravljajo vsako leto, recimo praznovanje dneva žena, piknike, nogometne tekme, nočne gasilske turnirje ipd. Stalno sodelujejo tudi na Noči čarovnic pri Gradu. Nekoč pa so bili znani tudi po pripravi harmonikarskega srečanja kot tudi številnih borovih gostüvanj. Žal zadnjih dveh ne pripravljajo več, ker so bile z leti vse slabše obiskane, pa tudi predpisi za organizacijo so čedalje strožji. Veliko turistov gre skozi vas Ker je skozi vas speljana že omenjena regionalna cesta do največjega slovenskega gradu, se tod pelje veliko turistov. S tem namenom je eno izmed občinskih društev pred leti tukaj uredilo tudi turističnoinformacijsko pisarno, ki pa je trenutno zaprta. Vas leži v središču Krajinskega parka Goričko in blizu sedeža tega javnega zavoda. Mimo so speljane tudi pohodniške, planinske in kolesarske poti. Kot pravita vaški predsednik in občinski svetnik, pa so v vasi do sedaj le redki izkoristili te danosti. Dobrodošla bi bila recimo ponudba izdelkov različnih domačih obrti, zaradi katerih bi se turisti ustavili v tem kraju. C. Kosednar Krajevna skupnost Kapca si je pred dnevi na zboru krajanov v programu dela za letošnje leto zastavila kar nekaj prednostnih nalog. Med drugim bodo uredili notranjost vaškega doma s centralno kurjavo, preplastili eno izmed tamkajšnjih ulic, postavili dve hišici na avtobusnih postajališčih ter organizirali prireditev ob 40-letnici NK Kapca. Vzdrževati pa bo treba tudi vaške in poljske ceste, obcestne jarke, pokopališča in ulično razsvetljavo. Organizirali bodo tudi izlet v Pecs, Szigetvar in Kaposvar. K delu mislijo pritegniti večje število vaščanov, ki bi s prostovoljnim delom pripomogli k razvoju kraja. F. H. M. Mala Nedelja Člani Društva vinogradnikov Mala Nedelja so pred dnevi opravili občni zbor. Aktivnosti društva v vseh trinajstih letih delovanja so naravnana v tri osnovne dejavnosti: spremljanje kakovosti pridelanih vin, izobraževanje članov in prireditve. V sklopu spremljanja kakovosti pridelka so opravili vsakoletno društveno ocenjevanje vin svojih članov, pri čemer povprečna ocena 18,23 dokazuje zelo visoko kakovost vin. Na področju izobraževanja so izvedli predavanja na teme: rez vinske trte, zaščita in gnojenje, zelena dela v vinogradu, priprava na trgatev ter nega in pokušanja mladega vina. Pripravili pa so še dan odprtih kleti, postavitev klopotca, martinovanje in izlete za člane. Podoben program dela so si zadali tudi za letošnje leto. Tokratni občni zbor je prinesel spremembo v kadrovski zasedbi. Vse od ustanovitve leta 1999 je društvo kot predsednik vodil Danilo Horn, to funkcijo pa so odslej zaupali Antonu Žinku. B. K. 16 družabna | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nismo muha enodnevnica Komentar tedna na Pomurje.si Ko so na zadnjem zasedanju zbora združenega dela radgonske občinske skupščine razpravljali o resoluciji družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1975, smo slišali tudi takole mnenje delegata: resolucija predvideva modernizacijo občinskih cest v vrednosti 7 milijonov dinarjev. Iz sredstev občinske skupnosti za ceste ne bo za modernizacijo ostalo niti milijon dinarjev (v bivšem skladu zberejo letno nekaj manj kot 3 milijone, vendar so tu stroški vzdrževanja in popravila; le slaba tretjina »odpade« na modernizacijo – op. pisca). Ponovno lahko pričakujemo pritisk na delovne organizacije. Zato smatramo, da vseh teh cest ni mogoče uvrstiti v letošnji program. Ne moremo pa se tudi sprijazniti z načinom, da bi licitirali, katere ceste pridejo prej na vrsto. Vestnik, 6. marca 1975 »SUPER, da mlade še navduši kuhanje. Še posebej domače dobrote, ki so jih kuhali naši predniki. Nekoč, če deklina ni znala kuhati, se še oženiti ni mogla.« Tokrat smo stran zapolnili z vsemi zadnjimi letniki Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota in enim razredom Biotehniške šole Rakičan. Razred 4E1 (poklic elektrotehnik) SPTŠ Murska Sobota z razrednikom Darkom Horvatom: Tomaž Andrejek, Alen Balažek, David Fekonja, Marko Horvat, Matjaž Janko, Dimitrij Karba, Sašo Kovačec, Primož Kovačič, Aleš Močnik, Alen Ozmec, Kristian Pertoci, Rok Poredoš, Primož Prelec, Jernej Škrobar, Marko Vida. Fotografija arhiv SPTŠ Murska Sobota Fotografija arhiv SPTŠ Murska Sobota BOLJŠA STRAN SPLETA Razred 4K1 (poklic strojni tehnik) SPTŠ Murska Sobota z razrednikom Francem Kodilo: Luka Adanič, Tilen Buzeti, Benjamin Črnko, Aleks Dvanajščak, Simon Gomboc, Aleš Horvat, Matevž Ivanuša, Jure Jerič, Uroš Jureš, Blaž Karba, Andrej Knupleš Mlinarič, Tilen Kosi, Sašo Koštric, Christian Krauthaker, Florian Marič, Simon Meznarič, Peter Nemec, Denis Pavliček, David Potočnik, Primož Pušenjak, Damijan Sapač, Samo Slana, Gregor Štefanec, Miha Tratnjek, Jernej Trstenjak, Jan Vaupotič Dall`aglio, Matjaž Zavratnik. Fotografija arhiv SPTŠ Murska Sobota Fotografija arhiv SPTŠ Murska Sobota Razred 4R1 (poklic tehnik računalništva) SPTŠ Murska Sobota z razrednikoma Darkom Horvatom in Simonom Horvatom: Denis Barber, Rene Bernjak, Sebastjan Bokan, Jure Domajnko, Blaž Grabar, Kevin Horvat, Kristjan Kolar, Miha Kotnik, Roland Kutoš Čop, Damjan Lovenjak, Damjan Potisk, Denis Smej, Alen Šarkanj, Vesna Šernek, Jernej Škraban, Sebastian Titan, Rene Vidonja. Fotografija arhiv SPTŠ Murska Sobota Razred 4R2 (poklic tehnik računalništva) SPTŠ Murska Sobota z razredničarko Gabrijelo Granfol Peurača: Denis Adanič, Denis Balažek, Nino Baligač, Gregor Banfi, Mitja Bernjak, Miki Fujs, Denis Gjerek, Sašo Glavač, Alen Gonza, Denis Gubič, Luka Horvat, Mirko Jagar, Robert Kočiš, Blaž Kolenko, Sašo Koren, Matjaž Kovačič, Aleš Kuzmič, Tomaž Lazar, Marko Mihalič, Domen Nabergoj, Rok Pelcl, Borut Pergar, Lovro Pesjak, Nino Pintarić, Denis Prša, Denis Sukič, Matej Škaper, Alen Škerget, Aleks Škodnik, Velimir Turk, Denis Vogrinčič, Denis Vučko, Denis Vuk. Razred 5ES (poklica elektrotehnik in strojni tehnik) SPTŠ Murska Sobota z razredničarko Darjo Pojbič Kovačič: Peter Brenčič, Aleš Cener, Rihard Čeke, Igor Ficko, Christian Graj, Robi Hajdinjak, Leon Kisilak, Sašo Kuzmič, Blaž Režonja, Mario Skuhala, Niko Ščap, Gregor Vučina, Dominik Zorko, Leon Žilavec, Tadej Antonič, Ivan Nino Balaško, Mitja Bokan, Luka Buček, Sašo Jurak, Aleksander Kavaš, Dominik Kavaš, Leon Korpič, Tomaž Krauthaker, Mitja Kuplen, Matej Lulik, Mitja Miholič, Tomi Skrbinšek, Primož Sukič, Dominik Šiftar, Mitja Terninovec, Bojan Zelko, Goran Žganjar. 4. a in b Biotehniške šole Rakičan: spredaj stojijo (od leve proti desni): Tadej Čeh, Aleš Raduha, Monika Antolin, Maja Car, Marjanca Antolin, Evelin Cigan, Silvija Kapš, Anja Špilak, Štefan Hozjan (razrednik), Sabina Pisnjak, Maja Halabarec, Janja Ritzinger, Sandra Farkaš, Julija Zorec, Uroš Cehnar, Žiga Andrejek in Aleš Karoli. Zadaj stojijo (od leve proti desni): Matevž Lipavšek, Benjamin Gaál, David Goričanec, Aleš Horvat, Davor Kumin, Domen Kosi, Dejan Ozmec, Matej Andrejč, Gregor Duh, Matej Rajh, Aleš Žalar, Rok Sarjaš in Borut Bukovec. Manjkata Dejan Kovač in David Horvat. kronika www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 8. marca 2012 | Vestnik | Dan civilne zaščite okc poroča Kljub varčevanju države skrb za opremljenost reševalcev Ujeli trgovca z mamili Preiskovalni sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča je za zapahe strpal 40-letnega Prleka. Kriminalisti so namreč zbrali dovolj dokazov, da so moškega osumili preprodaje mamil. V preiskavi so uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe. Med aretacijo so v osebnem avtu osumljenca zaplenili pet in pol kilograma marihuane, za katero bi lahko ta s preprodajo iztržil V pomurskem sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami deluje nekaj manj kot šest tisoč ljudi Fotografija PU MS Z dnevom civilne zaščite (CZ) želijo krepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o vlogi CZ pri varstvu pred njimi, želijo pa tudi poudariti pomen mednarodnega sodelovanja pri razvoju zaščite človeka in njegovega okolja. Kljub varčevalnim ukrepom države je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izrednega pomena. Skrb za njegovo delovanje, nadaljnji razvoj in opremljenost reševalcev je zato nuja. Podelili so tudi priznanja CZ za Pomurje. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije je podelil 33 priznanj, od tega najvišje, plaketo, GAPORI – gasilskim potapljačem Radgona ter prostovoljnim gasilskim društvom 38 tisoč evrov. Preiskava je še pokazala, da je bil trgovec z mamili nekoč že obravnavan za podobna kazniva dejanja. Fotografija Dani Mauko Očistite cesto Od pomoči do zaščite Civilna zaščita (CZ) je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma poseben del namensko organiziranih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in službe CZ. To so enote za prvo pomoč, enote za prvo veterinarsko pomoč, tehnične reševalne enote, enote in službe za radiološko, kemično in biološko zaščito, enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč in službe za podporo Za delovanje na področju civilne zaščite v Pomurju so podelili 33 priznanj in nagrad. Apače, Gornja Radgona, Murska Sobota, Orehovci in Žepovci, ki letos praznujejo 130 let aktivnega delovanja. Marko Šajnovič, vodja GAPORE, je ob prejemu priznanja dejal, da to njim in sorodnim organizacijam pomeni potrditev, da delajo v pravi smeri, in jim daje tudi nov zagon. Gasilski potapljači Radgona, ki so lani zaznamovali 35 let obstoja, sicer precej pozornosti namenjajo preventivnemu delu in usposabljanju. Zlati znak so prejeli Edvard Ljubec, László Hochrein, Mitja Slavinec ter ob 120-letnici prostovoljna gasilska dru- štva Cankova, Cven, Ključarovci, Motvarjevci, Predanovci, Puconci, Spodnje Krapje in Zgornje Krapje. Srebrni znak je šel v roke Slavka Kolmaniča, Osnovni šoli Puconci ter prostovoljnim gasilskim društvom Berkovci (100 let aktivnega delovanja), Radoslavci (100 let) in Korovci (110 let). Bronasti znak so dobili Franc Cipot, Milan Cvetko, Borut Horvat, Marjan Horvat, Ivan Karoli, Maša Senčar Germšek, Marko Šajnovič, Milan Vertot, Slavko Žalman, Zorica Levačič in Goran Klemenčič. V Pomurju je v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vklju- čenih nekaj manj kot šest tisoč ljudi. Približno 2100 je pripadnikov dolžnostnih formacij civilne zaščite tako na regijski ravni, v lokalnih skupnostih, zavodih, gospodarskih družbah in drugih organizacijah, približno 3600 je operativnih pripadnikov operativnih gasilskih enot. V sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v pokrajini ob reki Muri vključeno tudi precej pripadnikov prostovoljnih formacij: taborniki, skavti, Rdeči križ Slovenije, radioamaterji, potapljači in drugi. Andrej Bedek Razprava o zaščiti živali Nujno je sodelovanje pristojnih, izboljšanje zakonodaje ter večje ozaveščanje lastnikov živali Fotografija Nataša Juhnov Težave v romskih naseljih Petra Gjureč, članica Društva za zaščito živali Pomurja, je povedala, da v društvu skrbijo predvsem za ozaveščanje lastnikov živali o njihovih obveznostih. Prav zato so posebej pod drobnogled vzeli štiri romska naselja. Večina psov v njih ni bila čipirana – v Dobrovniku je bil recimo med sedemnajstimi psi označen le eden. Romskim prebivalcem so predstavili dolžnosti lastnikov živali, živali pa kastrirali in sterilizirali. Predlagala je, da bi o obveznostih lastnikov psov in obveznem čipu ozaveščala občinska glasila. »Romska naselja so glede zaščite živali čisto svoj svet,« je popolnoma odkrito dejala Petra Gjureč. Nevarna žival je tista, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti. »Zaščita živali je dolžnost vseh fizičnih in pravnih oseb,« je povedala Cukrov Novakova, »kdor najde zapuščeno žival, mora o tem obvestiti zavetišče za živali.« Dodala je, da noben plačilni nalog ni bil izdan z namenom izživljanja nad lastnikom: »Zakon o zaščiti živali je namenjen živalim, in ne ljudem. Tega se premalokrat zavedamo.« Marjan Kerčmar, direktor Male hiše, je zavrnil očitke, da se ne trudijo: »Od Počasi se začenjajo kmečka dela s traktorji, zato je pomembno, da upoštevamo vse predpise, morebitno onesnaženje na cesti pa počistimo za sabo, opozarja policija. Če se zgodi, da z umazanimi kolesi zapeljemo na cesto in z njih odpadeta zemlja in blato, do česar sicer ne sme priti, je treba onesnaženo cesto nemudoma očistiti, še piše policija. Če tega ne more storiti onesnaževalec sam, cesto očisti redni vzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca. Divjad na cesti Vonj po pomladi in višje dnevne temperature so na odprto zvabile lačne srne, jelene in drugo divjad. Divjad med iskanjem hrane zaide tudi na prometnice, kjer lahko konča pod kolesi jeklenih konjičkov. Murskosoboški policisti so tako ta teden obravnavali več kot dvajset primerov povoženja divjadi. Previdnost na odsekih cest, kjer je označeno, da tja zahaja divjad, zato ni odveč. Natočijo in odpeljejo Psi lajajo, karavana gre dalje Policijska uprava Murska Sobota je pripravila okroglo mizo o zaščiti živali. Svoje poglede in razmišljanja so predstavili policisti, veterinarji, predstavniki društva za zaščito živali, zavetišča za živali in lokalne skupnosti. Razpravljavci, Drago Kocbek, vodja enote vodnikov službenih psov, Xena Cukrov Novak, direktorica območnega urada Veterinarske uprave Republike Slovenije, Marjan Kerčmar, direktor zavetišča Mala hiša, Bojan Petrijan, direktor občinske uprave Mestne občine Murska Sobota, in Petra Gjureč iz Društva za zaščito živali Pomurja, so se strinjali, da se za zaščito živali lahko stori še marsikaj. So enotnega mnenja, da je zakon o zaščiti živali potreben, vendar ga je treba še dopolniti. Kot je bilo slišati skoraj vse razpravljavce, je tudi na tem področju nekaj teorija in drugo praksa. S prakso imajo največ opraviti policisti, po Kocbekovih besedah pa zakonodaja ne omogoča, da bi postopke lahko opravili hitro in učinkovito, ko so poklicani na kraj domnevnega mučenja živali. Med drugim njegova enota sploh nima čitalnika, s katerim bi odčitali čip psa. »Zdaj moramo poklicati veterinarja, ki ga moramo včasih čakati, ker opravlja dežurstvo.« Vodja policijske pasje enote je še predlagal razširitev policijskih pooblastil, da bi lahko od človeka, ki je s psom, zahtevali dokumentacijo o živali. 17 ustanovitve smo oddali okoli 60 odstotkov vseh živali.« Za živali skrbijo še po 30-dnevnem zakonsko določenem roku, ker pa prispe v zavetišče tudi veliko starih, bolnih ali huje poškodovanih psov, so tem dolžni zagotoviti humano usmrtitev. Kerčmar sicer opaža, da je ozaveščenost ljudi vse večja. »Uradniki, ki so za to plačani, morajo iti na teren,« je bil v svojem na- stopu oster direktor murskosoboške občinske uprave Bojan Petrijan. Dobro bi bilo, da bi pri zaščiti živali svoja pooblastila dobili še občinski redarji. Petrijan je razmišljal, da bi se v zakon zapisalo možnost, da občine z odlokom določijo neki prispevek ali takso za vse lastnike psov. Na splošno pa upa, da bi se v morebiten nov zakon vneslo čim več življenjskih rešitev. Andrej Bedek V jutranjih poročilih operativno-komunikacijskega centra murskosoboške policijske uprave se precejkrat omenja tudi pojav na bencinskih črpalkah, ko policisti obravnavajo primere, da nekdo z gorivom napolni rezervoar svojega jeklenega konjička in odpelje, ne da bi plačal. Gre za goljufijo, ki jo policisti kaznujejo. Večkrat pa se tudi zgodi, da vozniki nehote pozabijo plačati gorivo, se pozneje vrnejo in račun poravnajo. V teh primerih zoper voznika policisti represivno ne ukrepajo. Zaželena uporaba kresničk Policija svetuje, da pešci nosijo kresničke, ki so eden izmed odsevnih predmetov, ki jih pešci morajo uporabljati med hojo po robu ceste ob slabši vidljivosti oziroma v mraku, ponoči, v megli ali dežju, zato da bi bili bolj vidni in bi jih vozniki prej opazili ter se jim varno izognili. Dokazano je namreč, da se pešca s kresničko opazi že na 136 metrov, pešca, oblečenega v svetla oblačila, na 38, temna oblačila pa so vidna na razdalji manj kot 26 metrov. Kresnička se nosi tako, da prosto binglja ob boku ali kolenu, ki je bliže cestišču, saj je tako najbolj zagotovljeno, da bo odbita svetloba opozorila voznika na pešca. Vez z življenjem V policiji si prizadevajo, da bi čim več voznikov uporabljalo varnostni pas. Pri najhujših prometnih nesrečah namreč vedno znova ugotavljajo, da bi bile lahko posledice bistveno blažje, če bi vozniki in potniki v vozilu dosledneje uporabljali varnostni pas. Varnostni pas je vez z življenjem, vendar se tega po besedah policistov še vedno zaveda premalo udeležencev v cestnem prometu. 18 na sceni | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Prekmursko-hrvaška skupina Lollobrigida ima nov nasvet Mislišče Pametni telefoni Timotej Milanov P ametni telefoni so super. Čeprav je bilo to mogoče že s telefoni prejšnjih generacij, so veliki zasloni bolj razširili uporabo svetovnega spleta na mobitelih. Prav pridejo predvsem v »wifiziranih« lokalih, saj lahko z njihovo pomočjo v trenutku pridemo do konca razprave, ki se je včasih znala mučno zavleči in zaiti iz svojih okvirov. »Pravim ti, da je bil pakt Ribbentrop-Molotov podpisan leta 1940,« bi začel prvi. »Ja, v tvoji glavi, takrat so Nemci že bili Ukrajini,« bi se glasil odgovor. »Meni se zdi, da v resnici ni bil nikoli podpisan, ampak je šlo zgolj za boljševistično propagando,« bi »zbluzil« tretji. Zdaj je mogoče tovrstna brezplodna besedičenja končati z nekaj dotiki ekrana, zadetkom na googlu in natančne podatke o predmetu debate zmagoslavno pokazati sogovorniku. Seveda se bo še zmeraj našel kdo, ki bo oporekal tudi temu, vendar bo ta v očeh razpravljavcev izpadel zgolj kot slab poraženec. Prav tako lahko v vsakem trenutku preverimo športne izide, vreme, elektronsko pošto itd. Kakor koli, pametni telefoni s sabo prinašajo tudi nekaj neizmerno nadležnega, in sicer nadležne uporabnike. Prav gotovo je vsem, ki uporabljajo elektronsko pošto, znan primer, ko se najde posameznik, ponavadi nekdo, ki komaj odkrije čare in razsežnosti svetovnega spleta, ki želi vse, ki jih ima v spletnem imeniku, seznaniti z vsakim domnevno zanimivim videoposnetkom, ki ga najde na youtubu, ali drugimi spletnimi zanimivostmi in norostmi. Nekateri postanejo čez čas že prav obsedeni in vam dnevno smetijo po inboxu z vsebinami, ki vas ne zanimajo. Ampak dokler se je to dogajalo samo v spletnih poštnih nabiralnikih, se je bilo mogoče relativno elegantno ogniti tovrstnim nevšečnostim, sporočilo ste pač zbrisali, ne da bi ga prebrali. »Si videl tisto foro, ki sem ti jo poslal prejšnji četrtek …,« bi ob srečanju vprašal nadležen pošiljatelj. »Ja, ja, dobra, dobra …,« bi bil neboleč odgovor, ne da bi se vam v resnici sanjalo, o čem govori. Z razširjenostjo pametnih telefonov je to postalo težje, saj vas zdaj imajo, recimo jim »posnetkarji«, v šahu. Ob najmanjšem sumu, da še niste videli posnetka, o katerem navdušeno pripovedujejo, že vlečejo na mizo telefone, se povezujejo s spletom in vam želijo na kraju samem pokazati, kaj ste zamudili. Seveda, ker ste prišli na kavo predvsem zato, da bi jo spili in mogoče še nekaj malega spolitizirali, nikakor niste razpoloženi, da bi si želeli ogledati pet- ali desetminutni posnetek z youtuba, pa naj je »fora« še tako dobra. »Pazi zdaj to, bar …,« ne odnehajo »posnetkarji«, ki jim ni dovolj, da buljite v njihovo tablico, čeprav tega ne želite, ampak hočejo, da posnetek pogledate od začetka do konca. Pogoltnite glasbeno tabletko za boljše počutje in ples! Spot za skladbo Volim te ima od nedelje že več kot milijon zadetkov Leto 2012 bo leto skupine Lollobrigida. To se je med drugim nakazovalo že po razprodanem božičnem koncertu v soboškem mladinskem klubu, čeprav takrat novi album sploh še ni izšel. V drugi polovici letošnjega februarja se je to vendarle zgodilo in prva promocija plošče Pilula je bila v polni zagrebški dvorani Tvornica kulture. Lollobrigida je v zadnjih letih tako ali tako znana kot zasedba, ki je vedno aktivna. Širšo regijsko prepoznavnost je dobila že leta 2009 z osvojitvijo MTV-nagrade Best Adria Act, sledili pa so pomembni nastopi na koncertih po celotni regiji in širše. Skupino sedaj sestavljajo Hrvati Ida Prester (vokal), Petra Cigoj (vokal), Marko Turkalj (kitara) in I. L. Levi (bobni) ter Prekmurca Kleemar (klaviature in elektronika) in Jernej Šavel (bas kitara). Album Pilula, kar bi pri nas lahko prevedli kot »tableta« ali »tabletka«, prinaša trinajst poseb- nih in energetskih skladb elektro-popdancea, prvi singl s plošče, imenovan Malo vremena, pa se že pridno predvaja na večini radijskih postaj. To je že tretja plošča skupine (po albumih Cartoon Explosion iz leta 2005 in Lollobrigida Inc. iz leta 2008), ki je od vseh najbolj v disku in plesnem slogu. Za divji in dovolj oster zvok pa je poskrbel producent Gregor Zemljič, ki je albumu dal klubsko energijo. Po besedah karizmatične pevke in vodje benda, tudi priljubljene televizijske in radijske voditeljice Ide Prester so člani novo ploščo duhovito-ironično poimenovali Pilula, potem ko je neki uporabnik pod njihovim videospotom na kanalu YouTube napisal komentar »Gomila jebenih narkomana« (oz. gruča presnetih narkomanov). No, in če smo že pri spotih na kanalu YouTube, lahko dodamo še svežo novico, da ima spot skupine Lollobrigida za njeno starejšo uspešni- co Volim te od nedelje že več kot milijon zadetkov. Kar je pravzaprav neke vrste paradoks, saj je bila ta pesem od vseh skladb benda v letu 2011 komaj peta najpogosteje predvajana pesem na radijskih postajah v regiji. Očitno nekatere postaje še vedno težko lovijo korak s sodobnim časom. Bolj v korak pa gredo npr. v Ljutomeru, saj v petek, 23. marca, pripravljajo koncert skupine Lollobrigida. Tokrat bo šlo za nekoliko intimnejše prizorišče, saj bo nastop v Bar Klubu. V ponedeljek je zasedba Lollobrigida gostovala v glasbeni oddaji Aritmija na slovenski nacionalni televiziji, malce pred tem pa tudi v televizijski oddaji Ružiona na hrvaški nacionalki. Leto 2012 bo oziroma že je leto skupine Lollobrigida. Če bo imela srečo in decembra še ne bo konca sveta, pa bo njeno lahko tudi leto 2013. T. K. Zabavno je gledati, ko se to dogaja pri drugih mizah, ko nekdo ves navdušen tišči telefon pred nos sogovorniku, iz grimase katerega je kljub prisiljenemu nasmešku mogoče razbrati, da bi nadlegovalcu najraje povedal, naj si telefon nekam vtakne. Čedalje pogostejši so tudi prizori, ko štirje ljudje v lokalu sedijo za isto mizo in vsak gleda v svoj telefon. Fotografija Saša Huzjak Prav je imel prijatelj, ki mi je pred časom poslal priljubljen posnetek petelina, ki kikirika na spremljavo metalne glasbe, in opozoril na ironijo, da smo po tisočletjih evolucije in razvoja prišli do točke, ko gledamo in se navdušujemo nad takšnimi neumnostmi. Samo po sebi se rojeva vprašanje, ali se nam lahko zgodi še večja ironija, da nas bodo pametni telefoni poneumili. Promocija novega albuma Pilula bo tudi 23. marca v Ljutomeru. knjigober Jon Stebbins – The Beach Boys FAQ (Backbeat, 2011) Vse, kar še morate vedeti pred 50-letnico najbolj ameriškega benda Verjetno niti Jon Stebbins, eden najboljših in najbolj strastnih poznavalcev in proučevalcev skupine The Beach Boys ter avtor treh knjig, ni vedel, kakšno presenečenje ga čaka v letu 2012, le slabih šest mesecev po tem, ko je napisal pričujoče delo. In novica je res sveža, stara šele nekaj tednov: vsi še živi člani legendarnega benda The Beach Boys se bodo letos ob 50. obletnici ustanovitve skupine odpravili na svetovno turnejo! In po dvajsetih letih spet nastopili skupaj z možgani zasedbe, genialnim Brianom Wilsonom. A to še ni vse: »Fantje s plaže« so za april napovedali celo nov album, in to kljub temu da so nekateri člani stari že več kot 70 let (Mike Love bo ravno čez en teden dopolnil 71 let, Brian Wilson in Al Jardine pa bosta letos 70). Omenjena novica se je obetala že po tem, ko so »fantje« skupaj nastopili februarja na letošnji podelitvi nagrad gremi. The Beach Boys načrtujejo natančno 50 koncertov, a je vprašanje, ali bo to število dokončno, saj se iz dneva v dan oglašajo novi organizatorji, ki si skupino verjetno še zadnjič želijo pripeljati v svoje mesto. Za zdaj potrjena koncerta, ki sta nam najbližje, bosta 27. julija v Milanu in 4. avgusta v Stuttgartu. Če drugega ne, bi bilo lepo, če bi se našel kakšen slovenski organizator, ki bi omogočil prevoz na nastop benda, ki ima še pol stoletja po ustanovitvi v kalifornijskem kraju Hawthorne ogromno privržencev po vsem svetu. Pričujoča knjiga bo pred prihodom skupine The Beach Boys v Evropo odlična popotnica, saj poleg biografskih podatkov vsebuje še doslej neznane podrobnosti iz življenja članov, ki so po prvi plošči Surfin' Safari (leta 1962) in singlu Surfin' zaslo- veli z glasbenim čaščenjem kalifornijskega življenjskega sloga mladih, kjer so v ospredju deskanje na vodi, plaža, dekleta, avtomobili in večerne zabave v središču mesta. Od takrat pa do zdaj je skupina prebrodila uspehe, izkoriščanja, nasilje, prepire, zasvojenost, pohlep, genialnost in norost, a je po petdesetih letih še vedno tukaj in uradno ni nikoli razpadla. Znano je, da The Beach Boys doslej nikoli niso želeli izdati albuma z naslovom The Greatest Hits, ker so vedno trdili, da imajo dovolj novega materiala in da še niso za staro šaro. Prav The Beach Boys pa so tudi skupina, ki so jo na drugi strani Atlantskega oceana označili za »najbolj ameriško« oziroma »America's band«. Vse to in še več je zajeto v knjigi kalifornijskega rojaka Jona Stebbinsa s podnaslovom »All That's Left To Know About America's Band«. Stebbins je avtor še dveh knjig o članih skupine – Dennis Wilson: The Real Beach Boy (2000) in The Lost Beach Boy (2007). Zadnja govori o Davidu Marksu, ki bo letos prav tako v izvirni zasedbi. Za tiste bolj površne, ki se sprašujejo, kje so še drugi člani ustanovne zasedbe The Beach Boys: Dennis Wilson se je leta 1983 utopil v Marini Del Rey, Carl Wilson pa je umrl leta 1998 zaradi raka. Pa še pohvala slovenskemu televizijskemu Kanalu A, ki je ravno ob pravem trenutku letos predvajal tudi z nagrado emi ovenčano TV-serijo Beach Boys: An American Family (2000), ki govori o zgodnjih letih skupine in se konča z njihovim velikim uspešnim koncertom v Anaheimu. Pozneje so se člani v zgodovino zapisali še večkrat: leta 1985 so v enem dnevu nastopili v Filadelfiji in Washingtonu pred skupno milijon 750 tisoč obiskovalci, istega leta so nastopili tudi na svetovni prireditvi Live Aid, tri leta pozneje pa bili sprejeti v Dvorano slavnih rokenrola (Rock'n'Roll Hall Of Fame). T. K. reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 8. marca 2012 | Vestnik | 19 V Mojstrski ulici med stanovanjskimi bloki gre lahko v zaklonišče tristo ljudi. V devetnajst v Murski Soboti – enajst jih je v mestnih podjetjih in zavodih, osem pa je javnih – skupaj 3300 ljudi. Zgodovina uči, naj smo pripravljeni Fotografije Nataša Juhnov Zaklonišča – nekoč in danes Milan Sapač, upravljavec zaklonišča, in Stanislav Wolf, poveljnik civilne zaščite murskosoboške občine, ob vratih, težkih šest ton, ki se lahko nepredušno zaprejo. V Murski Soboti so zaklonišča zadnjič uporabili v osamosvojitveni vihri – Zdaj jih uporabljajo društva in civilna zaščita za skladišče – V dvanajstih urah nared za nevarnost – Osnovna zaklonišča omogočajo ljudem najmanj sedem dni bivanja in večji upor bombam »Ljudje več niso želeli iti ven,« pravi Stanislav Wolf, poveljnik civilne zaščite v murskosoboški občini. Med pogovorom se je namreč vrnil v čas vojne za samostojno Slovenijo, ko so jugoslovanski lovci z raketami napadli tukajšnjo vojašnico. Prebivalce Murske Sobote so v zaklonišča pognale sirene, ki so napovedovale zračni napad. »Osem ur je bil najdaljši čas, ki so ga med vojno ljudje preživeli v njih,« je rekel Wolf, junija in julija 1991 operativec v štabu civilne zaščite takratne občine. Pa so zaklonišča enaindvajset let pozneje sploh potrebna? »Ko smo v osemdesetih letih gradili zaklonišča, so se mnogi spraševali, zakaj to počnemo. Nekje 1986. ali 1987. leta smo o tem še največ razpravljali. Pet let pozneje smo jih krvavo potrebovali. Zgodovina nas uči, da moramo biti pripravljeni!« moštvo zaklonišče pripravljeno usposobiti tudi v 12 urah. Med osamosvojitveno vihro so za pripravo zaklonišč in vzdrževanje reda v njih skrbele posebne službe, ki še vedno obstajajo znotraj sistema civilne zaščite. Vrata zaklonišča v Mojstrski ulici odpira upravljavec Milan Sapač. Zaklonišča so seveda zaklenjena, vendar imajo ljudi, ki so zadolženi, da ob morebi- tni nevarnosti takoj prihitijo in odklenejo vrata. In kaj se sploh sme vzeti v zaklonišče? V poštev pridejo odeje, pitna voda in kakšne konzerve. V zaklonišču se je treba držati zakloniščnega reda: vanj denimo ni dovoljeno prinašati alkohola in voditi živali, je pa zaželeno s seboj prinesti družabne igre. »Temperatura je stalna, od 7 do 8 stopinj Celzija, čeprav smo pre- cej pod zemljo. Filtri poskrbijo, da je zrak zmeraj svež, in prostore lahko tudi ogrevamo,« je rekel upravljavec Sapač. Ločena soba za mrtve Vsako zaklonišče ima poseben vhod, vrata s protiudarnimi ventili, kar pomeni, da zadržijo udar, lo- Potapljači v zaklonišču Civilna zaščita v zakloniščih skladišči svojo opremo: uniforme, zaščitno opremo, šotore, prikolice, vreče za pesek in motorne črpalke. Dostop je možen z vozili. Tam je tudi mesto za urjenje enot. Pred letom 2000 pa so v zakloniščih imele prostore trgovine, celo videoteka! »Ni bila najbolj ustrezna rešitev, Novo pri ekonomski šoli Zaklonišča so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi nevarnostmi in pred radioaktivnim sevanjem ob morebitni jedrski ali drugi radiološki nesreči. Praviloma se v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot 5000 prebivalci. Vseh zaklonišč je 2.221, zakloniščnih mest pa 345.326. V Murski Soboti je vseh zaklonišč 19, 11 v podjetjih in zavodih ter osem javnih, stanovanjskih. Zakloniščnih mest je 3.300. »Zadnje zaklonišče se je zgradilo med gradnjo nove ekonomske šole. V njem je prostor za 600 ljudi. Podobno zaklonišče je še pri srednješolskem centru.« Graditev je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno-varstvene, rednoizobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Nekatera podjetja v Murski Soboti z zaklonišči so Avtobusni promet, Agromerkur, Mura in Pomurske mlekarne. Civilna zaščita v zakloniščih skladišči svojo opremo, če pa bi prišlo do vojne ali druge nevarnosti, posebne službe zaklonišča usposobijo v 24 oziroma 12 urah. V zaklonišču se je treba držati zakloniščnega reda: vanj denimo ni dovoljeno prinašati alkohola in voditi živali, je pa zaželeno s seboj prinesti družabne igre. Zaklonišča so sicer zaklenjena, vendar imajo ljudi, ki so odgovorni, da ob morebitni nevarnosti takoj prihitijo in odklenejo vrata ter potem skrbijo za red med bivanjem pod zemljo. čene prostore za bivanje, sanitarije in umivanje, sobo za mrtve, strojnico, območje z napravami, ki filtrirajo zrak, in jašek z zasilnim izhodom, če bi bil glavni vhod zasut. Prostori so za lažjo orientacijo označeni. Poznamo tri vrste zaklonišč: osnovna, dopolnilna in zaklonilnike. Osnovna zaklonišča omogočajo ljudem najmanj sedem dni bivanja in imajo tudi večjo možnost upora močnejšim bombam. Dopolnilna zaklonišča dovolijo 24-urno bivanje, so manj odporna in nimajo tolikšne zaščite pred biološkimi ali kemičnimi strupi. Zaklonilniki omogočajo le osnovno zaščito. Ljudje se v njih lahko skrivajo do 12 ur in nimajo prevelike zaščite. Vsa zaklonišča je treba redno vzdrževati. O zakloniščih ter o njihovem vzdrževanju in spremembah namembnosti se vodi evidenca na ravni občin. S kartami pod zemljo Ob vojni nevarnosti se morajo zaklonišča v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen, to je za zaklanjanje. Poveljnik Wolf pravi, da je njegovo da smo prostore odstopili trgovinam,« pravi poveljnik Stanislav Wolf. Danes ni več tako. V njih domujejo društva. Kot so murskosoboški potapljači. V delu zaklonišča pri trgovini Park je bobnarska glasbena delavnica. Le malokdo pa ve, da je v zaklonišču v Mojstrski ulici prostor za štab civilne zaščite murskosoboške občine, ki se skliče ob neurju ali drugih elementarnih nesrečah. Prava filmska soba s klasičnimi telefoni, zemljevidi Murske Sobote, prenosnimi zvezami, baterijskimi svetilkami in napisi, kdo je kdo na mizi. Ko je leta 2010 poplavilo Gregorčičevo ulico in ko je julija 2008 divji ples narave pustošil po mestu in okolici, je bilo v zaklonišču kot v mravljišču. Takrat se je vrnil spomin na leto 1991: »Zgodovina nas uči, da moramo biti pripravljeni!« Tudi na Pomurje.si. Andrej Bedek 20 | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Z gumpiči se učimo tujih jezikov Čist Za tisto, kar nima umazanije, nima prahu in tudi nobenih pack, pravimo, da je čisto. Oblečemo si čisto perilo, najbolj, ko smo tudi sami čisti in oprani. Najraje pa vsi dihamo čist zrak. Čisto je tudi nekaj takega, kar nima nobenih dodatkov ali primesi, kot sta čisti bombaž, čisto zlato ali kaj podobnega. Čisti računi, dobri prijatelji pa pomeni, da nobeden drugemu nič ne dolguje in da sta enakopravna. Poznamo tudi čisto resnico in čisto laž, kar v prvem primeru pomeni, da je nekaj nesporno res, v primeru laži pa se je nekdo debelo zlagal. Tisti, ki se ukvarja s čiščenjem, je čistilec ali čistilka. Gumpiči pa pravijo, da se vse, kar je čisto, lahko hitro umaže. Angleški jezik: clean (klin) Drsalka, Pia Perc, 5. razred, OŠ Odranci Zimski pohod, Sanja Ftičar, 1. a, OŠ Turnišče Zima Brat ni okleval Zima spet je k nam prišla, polna vsega lepega. Zelo nas je razveselila, ko travo s snegom je pokrila. Bilo je sončno počitniško jutro. Z bratom sva bila sama doma. Pripravila sva si zajtrk. Skozi okno sva opazovala ptice, ki so sedele na vejah in se gugale v jutranjem vetriču, ob tem pa zadovoljno čivkale. A nisva jih opazovala le midva. Opazovala jih je tudi naša mačka. Medtem ko sva brezskrbno sedela in se pogovarjala, sem s kotičkom očesa nenadoma zagledala, kako je mačka švignila k drevesu. In, joj! Ujela je ptico, ki je na tleh iskala hrano! Vsa prestrašena sem zaklicala: »Glej, kaj ima mačka!« Obsedela sem kot prikovana. Brat pa ni okleval. Urno, kot je mogel, je kar bos zdirjal po rosni trati. Zgrabil je mačko in ji iz gobca zadnji trenutek potegnil ubogo sinico. In glej, poletela je! Saj ni bilo Nemški jezik: sauber (zauber) Madžarski jezik: tiszta (tista) Španski jezik: limpio (limpio) Italijanski jezik: pulito (pulito) Francoski jezik: propre (propr) Vsi zdaj komaj čakamo in se veselimo, da po strmem bregu spet se s sankami spustimo. Esperanto: pura (pura) A kaj, ko sonce ne pusti, da bi se mi zabavali. Močno nam segreva svet in topi naš beli sneg. Čeprav zato snega več ni, se zima res ne poslovi. Vse pokril je tanek led, da drsamo lahko se spet. Manja Slavinec, 7. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Vlak mogoče! Vsa presrečna sem stekla k bratu in ga objela. Mačka pa je užaljeno zdirjala v gozd. Ko so se popoldne vrnili domači, so naju nejeverno pogledovali, ko sva pripovedovala to nenavadno zgodbo. Še danes, ko opazujem ptice, velikokrat pomislim na ubogo siničko, kako jo je moralo biti strah v mačjem gobcu in kako srečna je bila, ko je zopet lahko poletela k prijateljicam. Mislim, da je svoboda pticam neprecenljiva. Da lahko v mrzlih dneh letijo čez prostrano nebo vse tja do toplih krajev, da lahko s pomočjo sapic jadrajo v zraku in se prepuste toku vetra ... Ptica doživlja to širno sinjega neba. Kako srečna bi bila, če bi lahko poletela na to prostrano, sinje nebo ... Tanja Holc, 6. c, Gornja Radgona Nepozabna šola v naravi Na tirih stoji, včasih sopiha, a danes le tiho hiti. Zamude ne mara, ker vozni red ga skrbi, zato včasih počasi, drugič pa hitro drvi. Na stotine potnikov v njem sedi ali pa s tovorom se mu na cilj mudi. Tjaša Šalamun, 5. a, OŠ Bakovci Kako Lolek, Bolek in gasilec Samo pomagajo Fotografija Heda Kovač nih skupnostih so konec februarja predvajali risanke, ob katerih so odraščali starši, otrokom pa so še danes všeč. Saj se spomnite Bojana, Loleka in Boleka, Palčka Smuka, A je to, Krtka, pa tudi novejših risank. Z risankami pa niso samo zabavali otrok, mladih in njihovih staršev ter obujali spominov, ampak so zbirali tudi dobrodelne prispevke. »Nabralo se je 433,34 evra, ki jih bomo namenili za postavitev zunanjih igral za otroke v beltinskem parku,« je povedala Janja Žalik iz DPM Beltinci. Tako tudi junaki risank pomagajo pri ustvarjanju lepšega otroštva. A. N. R. R. Učenci sedmih razredov OŠ II Murska Sobota so se med zimskimi počitnicami odpravili v šolo v naravi v Sečo. Na polotoku Seča, kjer rastejo oljke, ciprese in bori ter dišita rožmarin in sivka, jih je pozdravilo toplo sonce in pričakali prijazni učitelji doma Burja. Delček teh trenutkov so ujeli v besedi in sliki. Valentina Benkovič, 7. b: »Vsi najlepši trenutki so povezani s preživetjem v naravi in prijateljicami. Že v torek so se začele prave pustolovščine. Najprej je bil pohod do lepega, starega mesta Piran, nato ogled Sečoveljskih solin, do kamor smo se popeljali kar s kanuji.« Fotografija Janja Žalik Risanke nas povezujejo z otroštvom, so naš topel spomin in ko ujamemo kakšno risanko iz naših časov, kot so Tom in Jerry, Pink Panter, Viking Viki, se ob svojih junakih radi ustavimo in podoživimo otroška leta. Nekoč so predvajali eno risanko pred poročili, danes jih po televiziji predvajajo ves dan, pa še na DVD-jih in računalnikih jih imajo otroci na tone, bolje rečeno na ure. Nekaj čisto drugega pa je, če jih gledamo skupaj. Zanimivega projekta so se lotili v Občini Beltinci, kjer je Društvo prijateljev mladine Beltinci pripravilo projekt Pomagajmo z obujanjem spominov. Po krajev- Nina Domjan, 7. a: »Vožnja z vlakom do Seče je trajala šest ur in se nam je zdela neskončno dolga. Vendar smo bili navdušeni, saj je bila narava okoli nas res čudovita. V Seči sem se veliko družila s prijateljicami. Bili so res nepozabni trenutki in žal mi je, da se je vse tako hitro končalo.« Žan Vitez Železen, 7. a: »Vse dejavnosti so mi bile všeč. Zelo veliko sem se naučil o naravoslovju. Veliko doživetje pa je bila tudi vožnja s kanujem, s katerim sem se peljal prvič. Pohvalil bi rad tudi učitelje, ki so nas veliko naučili in skrbeli za čisto okolje.« Sanja Toplak, 7. a: »V Seči smo se vselili v bungalove. Razdelili so nas po sku- pinah, od A do I. Nekatere so streljale z lokom, druge pa so na zeliščnem vrtu ustvarile svojo dišavo. Zbujali smo se v zanimiva in zabavna jutra. Po kosilu pa so nas čakale nove naloge. Ena skupina je šla k morju, druga skupina pa je tekmovala v štafetnih igrah. Dnevi so bili zelo naporni, zato smo hitro zaspali.« Filip Bačič, 7. b: »V Seči je bilo v redu. Všeč so mi bili poskusi, ki smo jih izvajali, in športne igre. Še posebej pa so mi bili všeč orientacijski pohodi in lokostrelstvo. Učili smo se o podnebju, solinarstvu in podobno. Učenje je bilo prijazno.« Učenci 7. razredov, OŠ II Murska Sobota Prispevke in mnenja pošiljajte po elektronski pošti: nana.rr@vestnik.si ali po pošti: Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13, Murska Sobota. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Ženske v športu Milan Jerše O b današnjem mednarodnem dnevu žena je prav, da se ozremo tudi na položaj in vlogo nežnejšega spola v športu. Še vedno se namreč v praksi pojavljajo različni stereotipi, ki zamegljujejo vso razsežnost te teme. Že od nekdaj so imele ženske v športu nadvse pomembno vlogo. Vsakokrat smo lahko s posebnim ponosom spremljali in se veselili njihovih dosežkov, ki so nas navdajali z zelo prijetnimi občutki. V trenutkih slavja smo se poistovetili z uspehi žensk, ki so našo majhno državo povzdignile dobesedno do neba, s svojimi podvigi pa so se za večno zapisale v anale mednarodnega športa. Med njimi je gotovo tudi naša rojakinja, atletinja Sonja Roman. Po dolgem času je spet nasmejana. Z njenega ramena je padlo breme, ki jo je težilo že več kot leto dni. Tako dolgo dobitnica bronaste medalje na evropskem dvoranskem prvenstvu leta 2009 v Torinu ni mogla ne trenirati ne tekmovati. To so ji preprečile bolečine v zadnji stegenski mišici, ki so se pojavile vselej, kadar je hotela teči s polno močjo. Terapije, ki so si sledile druga za drugo, so končno zalegle in Romanova je zopet začela intenzivneje trenirati, prvič pa je tekla v začetku decembra na pregledni tekmi za sestavo državne reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu v krosu v Velenju. »Občutki med tekom in po njem so bili prijetni. Vesela sem bila, da sem končno lahko tekla brez strahu in bojazni. Da sem lahko sprostila korak in tekla kot srna, tako kot pred poškodbo,« je občutke po vrnitvi na tekmovališče opisala Sonja Roman. Slovenska rekorderka v teku na 1500 metrov lahko poslej spet razmišlja le o teku. Po izgubljeni sezoni se želi vrniti med najboljše. »Moja prednostna cilja sta nastopa na evropskem prvenstvu v Helsinkih in olimpijskih igrah v Londonu. Normi nista tako zahtevni, da ju ne bi mogla izpolniti. Izzivov je torej več kot dovolj,« dodaja Romanova. Njena neverjetna vztrajnost, optimizem in nepopustljivost so nedvomno pravi recept za vse njene naslednice. Če smo se pred približno dvajsetimi leti trudili, da bi ženske ozavestili o tem, kako pomembna je vadba za njihovo zdravje, je za mnoge med njimi postala vadba zdaj njihov vsakdanjik. Izidi nedavne ankete kažejo, da so motivi za vadbo pri ženskah naslednji: izboljšanje splošne telesne pripravljenosti, druženje, antistresni učinek, oblikovanje telesa, zadovoljstvo in užitek v gibanju. V tem času se je v ženskih glavah v odnosu do športa veliko spremenilo. Potreba po vadbi je postala zavestna. Še več! Postala je želja. Končno so se začele gibati zaradi užitka, zaradi potrebe po lepem gibanju, in ne le zaradi »dela«, ki se obrestuje z lepo postavo. Na splošno lahko rečemo, da se je v zadnjem desetletju število žensk, ki se rekreativno ali tekmovalno ukvarjajo s športom, bistveno povečalo. Redna telesna aktivnost je dokazano koristna in je zaradi določenih fizioloških posebnosti za ženske še posebej priporočljiva. Na splošno velja, da naj bi v sodobni družbi imeli tako ženske kot moški enake pravice tudi v športu. Vendar se še veliko razlik med spoloma kaže na področju športne kulture. Ta problem izvira iz družbenih in fizičnih razlik ter iz žensk samih, kar meče slabo luč na ženski šport. S tem problemom bi se morali spoprijeti posamezniki in organizacije, ki igrajo pomembno vlogo pri splošnem razvoju športa. V času, ko v slovenskem športnem prostoru prihaja do nove kategorizacije športov, je morda prišel trenutek, ko je treba na ženski šport pogledati iz drugačnih zornih kotov. Še vedno ostaja dejstvo, da o športu odločajo večinoma moški; tako pri vrhunskem kot rekreativnem športu. Prvenstvo Pomurja v veleslalomu Prva Jernej Juteršnik in Brigita Lovenjak Smučarski klub Prekmurje organiziral tekmovanje za ženske in moške v Avstriji Na smučišču Weinebene v Avstriji je potekalo prvenstvo Pomurja v veleslalomu, ki ga je organiziral SK Prekmur- je. Izidi – ženske, letnik 2002-1997: 1. Larisa Čerpnjak 01:19,99, 2. Nina Šinko 01:25,78, 3. Larisa Kočar 01:29,53. Letnik Zmagovalca pomurskega pokala: Brigita Lovenjak in Nejc Juteršnik 21 Ženska košarka Fotografija Jože Bokan Komentar 8. marca 2012 | Vestnik | 1996-1973: 1. Anja Gomboc 01:18,97, 2. Saša Vrbnjak 01:30,94, 3. Svetlana Krstič (obe Gimnazija Ljutomer) 01:33,55. Letnik 1972 in starejše: 1. Brigita Lovenjak (OŠ II M. Sobota) 01:18,51, 2. Mojca Sušek 01:33,62, 3. Suzana Kodila (OŠ I M. Sobota) 01:40,48. Moški, letnik 2002-1997: 1. Marsel Müller 01:16,55, 2. Anton Šinko 01:19,68, 3. David Gjergjek 01:23,28. Letnik 1996-1973: 1. Primož Obal 01:10,40, 2. Jernej Juteršnik 01:10,51, 3. Mihael Holsedl 01:12,87. Letnik 1972 in starejši: 1. Stanko Holsedl 01:12,68, 2. Anton Janič 01:14,92, 3. Gvido Škaper 01:14,94. Moški absolutno: Jernej Juteršnik 00:34,84; ženske absolutno: Brigita Lovenjak 00:39,20. Še sindikalno tekmovanje, ženske do 45 let: 1. Brigita Lovenjak (OŠ II M. Sobota) 00:39,31, 2. Aleksandra Nasevski (OŠ Tišina) 00:44,02, 3. Saša Vrbnjak 00:46,01 (Gimnazija Ljutomer). Nad 45 let: 1. Suzana Juteršnik 00:53,04, 2. Darinka Hauko (obe OŠ III M. Sobota) 00:56,40. Moški do 48 let: 1. Andrej Kos (Gimnazija Ljutomer) 00:38,21, 2. Franc Kodila (SPTŠ) 00:38,42, 3. Igor Suša (OŠ Sv. Jurij) 00:38,48. Nad 48 let: 1. Peter Juteršnik (OŠ I M. Sobota) 00:37,88, 2. Darko Horvat (STPŠ) 00:40,35, 3. Tone Ficko (Gimnazija Ljutomer) 00:41,32. Absolutna zmagovalca: Brigita Lovenjak in Peter Juteršnik. Milan Jerše Tekmo je odločil skok Igralke Rašice klonile proti ljubljanski Iliriji V zaostali tekmi 15. kroga 1. SKL za ženske je morala domača Rašica priznati premoč ekipi Panter Ilirija iz Ljubljane. Bilo je 61 : 44 (Kuzma 12, Orban 9). »Čestitam igralkam Ilirije za zasluženo zmago, hkrati pa bi pohvalil tudi moje igralke za borbeno in pogumno igro. Tekmo je odločil skok, ki mu spet nismo bili kos proti veliko večjim igralkam iz Ljubljane,« je izjavil trener Rašice Primož Slavič. V zadnjem krogu pa so Sobočanke gostovale v Rogaški Slatini in izgubile z 48 : 60 (Kuzma 11, Orban, Samec in Rebrica po 10). Drugi izidi: AJM – Domžale 96 : 49, Athlete Celje – Ježica 89 : 40, Triglav – Grosuplje 66 : 60, Ilirija prosta. Vrstni red: Athlete Celje in Triglav po 35, Grosuplje in AJM po 30, Ilirija 29, Ježica 26, Rogaška 24, Rašica MS 23, Domžale 20. Rašica bo igrala za razvrstitev od sedmega do devetega mesta. M. J. Nedelja, 11. marca, ob 9. uri na strelišču TVD Partizan Murska Sobota: Turnir s serijsko zračno puško ob 30-letnici SD Strelec Andrejci. Organizator: SD Strelec Andrejci. Informacije: Jože Terplan, Andrejci 16. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. teden v številkah Kolesarstvo Po dveh etapah dirke Pariz–Nica je Simon Špilak (Slovenija, Katjuša) na 13. mestu, le 33 sekund za vodilnim Angležem Wigginsom. (M. J.) Badminton Kvalifikacije odprtega prvenstva Nemčije, Mülheim: Iztok Utroša (Slovenija, Mladost Lendava) – Marcel Reuter (Nemčija) 21 : 17, 13 : 21, 21 : 19. 1. krog glavnega turnirja: Utroša – Tommy Sugiart (Indonezija, 19. igralec sveta) 10 : 21, 9 : 21. (F. B.) Tenis Odprto prvenstvo Slovenije do 16 let, Ljubljana – kvalifikacije: Iva Gabor (TK Jakopina) – Žana Burja (Domžale) 2 : 0, Ana Šterman (TK Ljutomer) – Nika Albreht (Radovljica) 0 : 2; 1. kolo glavnega turnirja: Gabor – Lara Prosenjak (ŽTK Maribor) 7 : 6 (3), 6 : 4; osmina finala: predaja (poškodba) Ive Gabor Piji Brglez (Branik MB). Na finalni A-turnir do 12 let se je uvrstil Borut Šraj (TK Jakopina). Zmagovalec skupine je ugnal Alena Kurtagiča (Jaki LJ), Nejca Vrečka (Radovljica) in Dana Trošta (Maja). (M. J.) Strelstvo 38. dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške, Ljubljana – člani, zračna puška: Slovenija – Hrvaška 1777 : 1767. Posamično: 1. Petar Gorša (Hrvaška), 2. Željko Moičevič, oba po 596, 3. Mitja Černi 593, 5. Robert Markoja 588. Mladinke: Slovenija – Hrvaška 1162 : 1158. Posamično: 1. Špela Mihalič 395. Mladinci: Slovenija – Hrvaška 1751 : 1753. Posamično: 1. Jan Šumak 593, 7. Tadej Žalik 575. Končni izid: Slovenija – Hrvaška 3 : 5. 10. krog regijske lige: Graničar Domajinci – First veterani M. Sobota 1049 : 1029, Graničar Cankova – Segrap Ljutomer 1028 : 1008, Gančani – Strelec Andrejci 1073 : 1076, Gederovci – Jezero Dobrovnik 1098 : 1048, Radgona – Janko Jurkovič 1011 : 1083, Sebeborci – Bakovci 1104 : 1080. Vrstni red: Janko Jurkovič 30 točk, Sebeborci in Gederovci po 16. Posamično: Robert Čontala 3666, Boštjan Grof (oba Sebeborci) 3663, Milan Kreft (Gederovci) 3653. 6. turnir regijske pionirske lige, Ormož: 1. Pomurka M. Sobota 521, 2. Turnišče I 517, 4. Tišina I 514, 5. Ljutomer 506. Posamično: 1. Žan Tomažič (Ormož) 183, 2. Luka Gorjan (Turnišče) 178, 3. Miha Gobar (Tišina) 174. Pionirke: 1. Sandra Kaučič (Ljutomer) 183, 2. Urška Horvat (Pomurka) 181, 3. Nuša Špindler (Ljutomer) 179. (M. J.) Kegljanje 15. krog 1. A-lige: Proteus – Radenska 6 : 2 (3508 : 3348). Vodi Triglav (24), 10. Radenska (4). 15. krog 1. B-lige (ž): Miklavž – Radenska 6 : 2 (3091 : 2958). 15. krog 2. lige vzhod (ž): Nafta – Korotan 0 : 8 (2959 : 3127). 15. krog 3. lige vzhod: Radenska II – Petrol 5 : 3 (3279 : 3169), Nafta – Korotan 6 : 2 (3255 : 3220). (M. J.) Karate 10. grand prix Žalec (425 tekmovalcev iz treh držav) – malčice, borbe do 30 kg: 1. Eva Jurinec; ml. dečki do 35 kg: 3. Sani Skotnik; mladinci do 68 kg: 2. Marko Tkaučič (vsi KK Radenci); kadeti do 63 kg: 1. Sebastijan Koltaji; ml. dečki do 35 kg: 1. Vid Veren Hochstetter; kadetinje do 47 kg: 1. Melisa Novak; st. deklice do 45 kg: 3. Kaja Casar; st. deklice do 45 kg: 3. Ines Ranko; kadeti do 70 kg: 3. Jan Bernjak (vsi KK M. Sobota). Kate, st. deklice: 3. Kaja Casar; ekipno: 2. st. dečki in kadetinje, 3. st. deklice KK M. Sobota. Iz KK G. Radgona so tretji: David Klobasa (12 do 13 let), Mišel Čuček (8 do 9 let), Miha Nikl (10 do 11 let) in Kristijan Klemenčič (8 do 9 let) v borbah, v katah pa Blaž Klobasa (do 8 let), Tadej Mauko (14 do 15 let) in ekipa malčkov, peti v katah do 9 let pa je Kristijan Klemenčič. (M. J.) Rokoborba 9. mednarodni turnir za dečke, Koprivnica (227 tekmovalcev iz desetih držav) – do 33 kg: 1. Denis Kočar (najboljši na turnirju); do 36 kg: 1. Luka Gumilar; do 59 kg: 3. Aljaž Zadravec, vsi RD Sobota. (M. J.) Atletika Odprto DP Madžarske za veterane, Budimpešta (320 atletov iz sedmih držav): 1. Zdravko Mauko (ŠD Radenci) v višino, 2. na 200 m (novi državni rekord 27.19) in na 60 m. (M. J.) Pikado 8. krog slovenske lige vzhod B: Pančor – Pinoochio 9 : 8, DC Panters – Bad Boys 9 : 8. Vrstni red: Al Capone 17, Bad Boys 14, Pančor 8. Sklepni turnir regijske lige Goričko: 1. Kava bar Bubi Zenkovci, 2. Trnjar I G. Slaveči, 3. Friends Team Sv. Jurij. (M. J.) Rokomet 2. krog 1. B DRL (ž): Sava Kranj – Millenium 23 : 22. 17. krog 2. DRL: Arcont Radgona – Črnomelj 28 : 29 (Vrečar 10, Zorko 7), Pomurje – Mokerc Ig 27 : 27 (Kreft 8). (M. J., N. K.) Košarka 20. krog 2. SKL: Elektro Gorenjska – Radenska Creativ 103 : 96 (Spešič 31, Horvat 26). 1. B SKL, mladinci: Radenska Creativ – Portorož 70 : 69 (Bilič in Kosič po 23). 16. krog 1. A SKL, mladinke: Pomurje – Hit Kranjska Gora 76 : 59 (Samec 16, Juteršnik 14). 1. SKL B, kadetinje: Hit Kranjska Gora – Pomurje 45 : 51 (Vogrinčič 16, Cvijanovič 12). 13. krog Pomurske lige: Lenart – Lendava 69 : 73, Sv. Ana – Beltinci 40 : 77, G. Radgona – PŠK Ljutomer III 101 : 50, Paloma – Sobota 66 : 72, PŠK Ljutomer II – PŠK Ljutomer I 56 : 70. Vrstni red: Beltinci in Paloma po 23. (M. J.) Šah 3. konectedenski turnir ŠD Radenska Pomgrad, Martjanci (52 igralcev): Denis Gjuran 7,5, Tomislav Gruškovnjak in Jernej Buzeti po 7, Janko Brunčič 6,5, Igor Kos, Lea Števanec, Bogdan Hari, Mitja Kovač, Karel Žajdela in Jernej Skuhala po 6. Mladinski turnir ŠD Radenska Pomgrad (20 igralcev): Matej Grah 7, Jaka Meglič 6, Lucija Kadiš 5. (M. J.) Turnir upokojencev, Radenci: M. Sobota 18, Ljutomer 13, Veržej 12. (F. M.) Namizni tenis TOP-turnir 1. NTL Ljutomer: 1. Marjan Senčar (9 : 0), 2. Marko Kreft (7 : 2), 3. Miran Štefanec (6 : 3). Pokalno prvenstvo: 1. Spin I, 2. Partizan I, 3. Dental B. 7. krog rekreativne lige Puconci, skupina A: Čobi bar Beltinci – Alf M. Sobota 7 : 3, Sobota veterani – Kema veterani 3 : 7. Vrstni red: Kema veterani 27, Sobota veterani 24. (M. J.) Športno modelarstvo Za pokal Mure, M. Toplice (28 tekmovalcev iz treh držav) – absolutno: 4. Damjan Pentek; mladinci: 2. Damjan Pentek, 4. Miha Lemut, 6. Tilen Jurkovič, vsi DMP M. Sobota. (T. G.) Invalidski šport 5. turnir DP za paraplegike v kegljanju, Ravne na Koroškem (8 ekip): 2. M. Sobota; posamično: 3. Anton Simonič; članice: 3. Marta Janežič; tetraplegiki: 3. Slavko Dunaj. (T. G.) 22 šport | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Državne odbojkarske lige Namizni tenis Salonit je bil premočan tekmec Žibrat prvič državni članski prvak Panvita Galex pričakovano klonila v Kanalu – S Kamničani niso mogli dovolj dolgo držati koraka v katerem so vodili kar z 18 : 9 in 20 : 11 ter ga s 25 : 18 odločili v svojo korist. Na začetku četrtega niza je okrog 250 gledalcev videlo dokaj izenačen boj za vsako točko, toda pri osmi točki so se Kamničani odlepili in vseskozi vodili. Ko je na semaforju kazalo 20 : 14, je bilo jasno, da se bodo morali Sobočani sprijazniti z novim porazom. Gostom so se sicer približali na 21 : 23, toda zatem dobili še dve točki za končno zmago. Druga izida: Astec Triglav – Salonit Anhovo 2 : 3, Go Volley – ACH Volley 0 : 3. Vrstni red: ACH Volley 34, Salonit Anhovo 26, Calcit Volleyball 20, Astec Triglav 10, Go Volley 7, Panvita Galex 5. Sinočnji 9. krog: ACH Volley – Panvita Galex. Pari 10. kroga: Panvita Galex – Go Volley (sobota ob 20. uri, OŠ I M. Sobota), Astec Triglav – Calcit Volleyball, Salonit Anhovo – ACH Volley. Fotografija Nataša Juhnov V 7. krogu modre skupine 1. DOL za člane je Panvita Galex gostovala v Kanalu, kjer se je pomerila z drugim na lestvici Salonitom Anhovo. Po pričakovanju so zmagali domačini s 3 : 0 (25, 23, 21). Pred 250 gledalci sta sodila Perčič in Androvič (oba Kamnik). Salonit Anhovo: Česnik, Koncilja, Lazar, J. Kovačič, Bektašević, A. Kovačič, Pirih, Paliska, Mijatović. Panvita Galex: Ajlec, Pavlovič, Mijalković, Žitnik, Marič, Flisar, Topovšek, Kurteš, Tot, Grabar, Drvarič, Vrabl. Odbojkarji Salonita so naredili še en korak bliže k drugemu mestu pred končnico državnega prvenstva. Čeprav so premagali Sobočane, do zmage še zdaleč niso prišli z lahkoto. Gostje so se namreč v prvih dveh nizih bojevali čisto do konca, klonili pa so šele v končnici. Prvi niz je bil izenačen od začetka do konca. Igralci Panvite Galexa so imeli pred sklepom že tri točke prednosti, toda priložnosti za vodstvo z 1 : 0 niso izkoristili. V drugem nizu so domačini že zgodaj prišli v zanesljivo vodstvo, saj so vodili že s 15 : 7. Toda to ni bilo dovolj, da bi niz mirno pripeljali do konca. Gostje so se ob koncu približali le na točko zaostanka, več jim domači niso dopustili. Tudi v tretjem nizu so si Kanalci že kmalu priigrali prednost, toda borbeni Sobočani so izničili zaostanek 6 : 11, izenačili na 15 : 15, nato pa spet popustili, tako da je zmaga zanesljivo ostala doma. Točke za Panvito Galex so dosegli: Tot 15, Mijalković in Kurteš po 9, Flisar 6, Pavlovič 5, Žitnik 2 in Ajlec 1. Druga izida: Calcit Volleyball – Go Volley 3 : 0, ACH Volley – Astec Triglav 3 : 0. V 8. krogu modre skupine 1. državne odbojkarske lige za člane je domača Panvita Galex morala priznati premoč kamniški ekipi Calcit Volleyball, ki je zmagala s 3 : 1 (20, 19, -18, 21). Športna dvorana OŠ I Murska Sobota, Sukič državni prvak v mešanih dvojicah Visok skok Gorazda Flisarja 250 gledalcev, sodnika: Pevc (Škofja Loka) in Markelj (Bled). Panvita Galex: Ajlec 6, Pavlović 6, Mijalković 15, Žitnik 1, Marič, Flisar 12, Topovšek, Kurteš 2, Tot 11, Grabar, Drvarič, Vrabl. Calcit Volleyball: Bezek, Sušec 16, Ž. Novljan 3, Jereb 5, Planinc 14, Pokeršnik 15, Brus 4, J. Novljan, Stavbar 7, Kotnik, Mihajlović 1, Smrekar, Hribar, Ribič. Gostje iz Kamnika, ki so tretji po drugem delu tekmovanja v prvi odbojkarski ligi, so po slabih dveh urah po- polnoma zasluženo premagali Sobočane. Že v prvem nizu so bili Kamničani boljši, saj so ob prvem tehničnem odmoru povedli kar z 8 : 3, ob drugem pa je bilo 16 : 12. To prednost so obdržali vse do končnice, ki so jo dobili s 25 : 20. V drugem nizu so gostitelji držali korak z gosti do 7 : 7, nato pa so gostje z nekaj zaporednimi točkami tudi ta del igre odločili v svojo korist. Bilo je 25 : 19. Domačini, pri katerih je trener Dejan Fujs nerazpoloženega Ivana Kurteša zamenjal z mladim Blažem Ajlcem, so znatno bolje zaigrali v tretjem nizu, Na 21. članskem državnem prvenstvu v Velenju je nastopilo 105 igralcev in igralk iz 27 klubov, tudi 12 Pomurcev. Ti so osvojili štiri medalje, od tega dva naslova državnih prvakov. Pri članih je to prvič uspelo Janu Žibratu (kruh si služi v Nemčiji), ki je tako upravičil vlogo favorita. V polfinalu je premagal Slatinška (4 : 2) in v finalu po velikem boju Zafoštnika (4 : 2). Tako je trem naslovom pri članih do 21 let dodal prvi naslov med člani. Mitja Horvat je po porazu v polfinalu z Zafoštnikom (2 : 4) zasedel tretje mesto. Lanski državni prvak Bojan Ropoša je izpadel v drugem krogu proti Peršolji. Med najboljših 16 sta se uvrstila Dominik Škraban in Tomaž Pelcar. Nobenemu Sobočanu se ni uspelo uvrstiti v finalno skupino. Pri ženskah je za svoj drugi naslov Jana Tomazini s 4 : 0 ugnala Manco Fajmut. Med članskimi dvojicami je drugo mesto zasedla naveza Žibrat-Ropoša, ki je v finalu izgubila z dvojico Slatinšek-Golavšek (2 : 3). Tomaž Roudi se je skupaj s Črepnjakom iz Maribora uvrstil med osmerico. Največje razočaranje pa pomeni poraz drugih nosilcev M. Horvata in Škrabana v drugem krogu proti kadetski dvojici Jorgič-Šfiligoj. Med mešanimi dvojicami je svoj prvi naslov v članski konkurenci nepričakovano dosegel 16-letni Patrik Sukič skupaj z Alex Galič, ki igra v Nemčiji. Kot nepostavljena dvojica sta se uvrstila v finale. Tu sta premagala dvojico Tvrtkovič-Jerič iz Ilirije (3 : 1). Z uvrstitvami pomurskih predstavnikov na državnem prvenstvu smo lahko le delno zadovoljni, ker so bile slabše kot na prejšnjih prvenstvih. Mirko Unger Poraz Pucončank V 6. krogu zelene skupine 1. DOL za ženske so odbojkarice Keme Puconci na domačem parketu igrale proti Prevaljčankam. Končni izid je bil 1 : 3 (23, -18, -25, -23) v korist gostij. Drugi izid: Formis Bell – Jesenice-Bled 3 : 1. Končni vrstni red: Formis Bell 33, Kema Puconci 25, Jesenice-Bled 8, Prevalje 7. Sinoči prva tekma četrtfinala državnega prvenstva: Nova KBM Branik – Kema Puconci. 18. krog 2. DOL (ž): DŠR Murska Sobota – Benedikt 1 : 3 (-15, 22, -24, -19; Potočnik 15, Kadiš 13, Škraban 12). Vodi Nova KBM Branik II 44, 7. DŠR Murska Sobota 25. 18. krog 3. DOL vzhod: TAB Mežica – Beltinci Panvita Galex 3 : 0 (16, 12, 17). Vodi TAB Mežica 48, 6. Beltinci Panvita Galex 24. 14. krog 3. DOL vzhod (ž): Mežica – ZM Ljutomer 2 : 3 (-17, 21, 22, -21, -6). Vodi AS Prstec Ptuj 31, 4. ZM Ljutomer 23. Milan Jerše Razglasitev športnikov leta 2011 v Občini Moravske Toplice Naslovi Staši Matis, Denisu Vrbancu in NK Čarda Letos že deseti izbor najboljših – Plakete obetavnim športnikom, športnemu delavcu in prvič tudi športniku upokojencu podpredsednik OKS Branko Žnidarič in župan Alojz Glavač – so najuspešnejšim podelili plakete. Letos so opravili že deseti izbor najuspešnejših športnikov, predsednik komisije Slavko Škerlak pa je poudaril, da pri tem ob številnih uspehih niso imeli lahkega dela. Športnica leta 2011 je postala igralka namiznega tenisa Staša Matis iz Se- Najuspešnejši moravskotopliški športniki beborec. V prejšnji sezoni je nastopala v 1. slovenski namiznoteniški ligi za ženske in bila najboljša igralka NTK Sobota, od jeseni pa je članica NTK Kajuh Slovan iz Ljubljane. Zasedla je četrto mesto med slovenskimi mladinkami. »To priznanje je potrditev mojega uspešnega nastopanja in dobrega treniranja. Upam, da bom tudi v članski konkurenci dosegla podobne rezultate, zlasti s svojo novo ekipo iz Ljubljane, kjer bom jeseni začela študirati.« Za njo sta se uvrstili Aleksandra in Petra Dervarič, obe članici HK Moravske Toplice. Med športniki je laskavi naslov pripadel Denisu Vrbancu iz Moravskih Toplic, članu plesne šole Zeko. Nje- Fotografija Milan Jerše Občinska športna zveza Moravske Toplice je s Krajevno skupnostjo Filovci in domačimi društvi organizirala prireditev, na kateri so razglasili najboljše športnice, športnike in športna društva v letu 2011. Na osrednji slovesnosti v kulturni dvorani vaško-gasilskega doma v Filovcih – med gosti so bili tudi poslanka v državnem zboru Jasmina Opec, gov najodmevnejši uspeh je prvo mesto s člansko ekipo v breakdanceu na tekmovanju za svetovni pokal v Bremnu. »Tega naslova nisem pričakoval. Zame največ štejeta nastop v oddaji Slovenija ima talent in naslov svetovnega ekipnega prvaka v breakdanceu. Moja največja želja je nastop v New Yorku, kjer je domovina tega športnega plesa.« Plakete so prejeli še rokoborec Daniel Kočar ter nogometaša Leon Horvat (Mura 05) in Kristjan Kulčar. Med športnimi društvi je prvi NK Čarda, ki je v letu 2011 dosegel najboljše izide v svoji 40-letni zgodovini. Po jesenskem delu prvenstva v 3. SNL vzhod so na visokem četrtem mestu. V 12 selekcijah deluje 150 igralcev, starih od pet do 55 let. »Zahvaljujem se za to pomembno priznanje. Smo najštevilnejši klub v občini. V zadnjem času zavzeto delamo z mladimi, kar se že pozna v njihovih dobrih rezultatih. Naša vizija je, da čim prej pridobimo lastni kader za člansko konkurenco,« pravi predsednik Franc Kodila. Priznanje so dobili še KMN Suhi Vrh in Ivanci, ženska ekipa HK Moravske Toplice in SD Sebeborci. Obetavna športnica je nogometašica Kaja Horvat, obetavni športnik pa igralec namiznega tenisa Luka Norčič. Zaslužni športni delavec je Ignac Gabor, športnik upokojenec pa Franc Marič. Milan Jerše šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 8. marca 2012 | Vestnik | 22. krog prve slovenske nogometne lige Dvoranski nogomet Mura 05 in Šoštanj naprej Sodnik zrežiral izid v Lendavi V Turnišču akcija Rad igram nogomet Matej Jug iz Tolmina že na začetku tekme močno oškodoval domačine, ki so v nadaljevanju klonili V telovadnici OŠ Turnišče sta potekala dva polfinalna turnirja U-8 slovenske akcije Rad igram nogomet. V skupini A so se pomerili Turnišče, Šoštanj, Rogaška Crystal in Mura 05 II, v skupini B pa Aluminij, Mura 05 I, Šmartno 1928 in Šmarje pri Jelšah. V finale tekmovanja Rad igram nogomet sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi Šoštanj in Mura 05 I. Prvi so v odločilni tekmi s 3 : 0 premagali Muro 05 II, drugi pa s 3 : 1 Aluminij. Najboljši strelec skupine A: Niko Houbar (Turnišče), 6 zadetkov; najboljši igralec: Tomaž Turinek (Šoštanj). Najboljši strelec skupine B: Marcel Ratnik (8); najboljši igralec Blaž Baligač (oba Mura 05). Nagrade sta podelila predsednik MNZ Lendava Branko Gros in župan Občine Turnišče Slavko Režonja. M. J. 15 4 3 48 : 24 49 Olimpija 10 7 5 37 : 25 37 Gorica 10 5 7 34 : 24 35 Mura 05 10 5 7 27 : 27 35 Rudar 8 6 8 37 : 31 30 Domžale 8 4 10 26 : 34 28 Koper 7 6 Celje 7 5 10 28 : 33 26 Fotografija Nataša Juhnov Športni park v Lendavi, 800 gledalcev, sodnik: Matej Jug (Tolmin). Strelci: 0 : 1 Vršič (9, 11 m), 0 : 2 Djermanović (30), 0 : 3 Djermanović (42), 0 : 4 Djermanović (59), 0 : 5 Nikezič (69), 0 : 6 Vršič (72). Rumeni kartoni: Tomažič Šeruga; Djermanović, Ivelja. Rdeči karton: Levačič (8). Nafta: Ajlec, S. Vinko, Dolinar, Levačič, Korošec, Tomažič Šeruga, Da Silva, Sreš, Vaš (Osaj, 46), Vranešević (Raduha, 13), Zelko (Pavel, 57). Olimpija: Džafić, Kašnik, Jović (Fink, 80), Ranič (Omladič, 46), Salkić, Djermanović, Anđelković, Nikezić (Škerjanc, 74), Ivelja, Vršič, Radujko. Maribor 9 28 : 27 27 Nafta 5 6 11 25 : 39 21 Triglav 4 4 14 10 : 37 16 Dolgo pričakovano tekmovanje v elitni druščini slovenskega nogometa se je v soboto s prvim spomladanskim krogom nadaljevalo. Lendavska Nafta je gostila ljubljansko Olimpijo. Sončno vreme je v lendavski športni park privabilo kakih 800 gledalcev, med njimi pa je bilo tudi približno 40 navijačev Green Dragons iz Ljubljane, ki jih je uradna napovedovalka morala nekajkrat opomniti zaradi nekorektnega navijanja. Sedmo minuto bodo še dolgo pomnili Igralci Nafte so tekmo začeli brez strahu in v drugi minuti je Da Silva s 30 m dobro ogrel dlani vratarja Elvisa Džafiča, ki je žogo s težavo odbil v kot. V 7. minuti pa se je zgodil odločilen trenutek, ki je v marsičem vplival na nadaljnji potek srečanja. Levačič je zunaj kazenskega prostora »podrl« Dejana Djermanovića, na presenečenje vseh Trenutek ob Jugovi veliki sodniški napaki pa je glavni sodnik dosodil neupravičeno enajstmetrovko. Hkrati je steber domače obrambe moral predčasno pod prho. »To sta bili odločilni napaki sodnika. Levačič je prekršek storil zunaj kazenskega prostora, hkrati pa ni bil zadnji mož. Izkušena Olimpija je to seveda izkoristila,« je po tekmi dokaj slabe volje zaradi storjene krivice izjavil domači strateg Stanko Preradovič. Strel z bele točke je zanesljivo izvedel Dare Vršič, ki je z močnim strelom žogo poslal v zgornji desni kot. V tako naelektrenem ozračju so gostitelji morali nadaljevati tekmo le z desetimi igralci. Kljub temu sta Vaš in Da Silva zagrozila na nasprotni strani. V 17. minuti pa je domači čuvaj mreže Aleš Ajlec z golove črte odbil žogo v polje. To pa mu ni uspelo v 30. minuti, ko se je po njegovem nespretnem izbijanju okroglo usnje skotalilo v mrežo. V 40. minuti je iz prostega strela zagrozil Sreš, vendar je žoga zletela mimo desne vratnice. Tri minute pred koncem prvega polčasa je Djermanović še drugič zadel Naftino mrežo, potem ko se je prebil po desni strani in z močnim strelom s sedmih metrov žogo poslal pod prečko. Z igralcem manj nedorasli tekmec V nadaljevanju so gostje iz Ljubljane imeli še pomoč vetra. Najprej so zagrozili prek Ivelje, ki je s petih metrov nastreljal Ajlca. Četrti zadetek je ponovno dosegel Djermanović, ki je mojstrsko izkoristil podajo Vršiča in zadel levi kot Naftinih vrat. Deset minut pozneje je na 5 : 0 povišal Nikola Nikezić, ki je spretno končal hiter protinapad zeleno-belih. Končni izid je postavil Vršič, ki se je po globinski podaji znašel sam pred Ajlcem in ga z lobom ugnal. Do konca tekme so imeli Ljubljančani proti oslabljenim domačinom še nekaj priložnosti, a jih niso znali izkoristiti. Seveda je bil po tekmi s ponujenim darilom sodnika Juga zelo zadovoljen trener Olimpije Bojan Prašnikar: »Vemo, da so prve tekme nepredvidljive. Veliko smo delali in dosegli dobro nadgradnjo. Nalogo smo opravili celo bolje, kot smo načrtovali, saj so nam na roko šli tudi dogodki na srečanju. Visoko smo povedli že v prvem delu. Kar nekajkrat pa smo se morali zbati za svojo mrežo, kajti domačini so nevarno zagrozili.« Najbolje začela Olimpija Izidi 22. kroga: Nafta – Olimpija 0 : 6 (0 : 3), Rudar – Mura 05 1 : 2 (0 : 1), Domžale – Luka Koper 1 : 0 (0 : 0), Hit Gorica – Celje 1 : 1 (1 : 1), Triglav – Maribor 2 : 1 (1 : 0). Pari 23. kroga: Mura 05 – Triglav (v nedeljo ob 15. uri v Fazaneriji), Celje – Nafta (sobota ob 15. uri), Maribor – Domžale, Luka Koper – Hit Gorica, Olimpija – Rudar. Fran Horvat Meštrovič, Milan Jerše Oslabljena Mura 05 slavila v Velenju Zmaga, visoka kot gora, je močna spodbuda nogometašem V polno sta zadela Nusmir Fajić in Leon Horvat – V nedeljo prihaja v Fazanerijo kranjski Triglav Stadion ob jezeru v Velenju, 1000 gledalcev, sodnik: Damir Skomina (Koper). Strelci: 0 : 1 Fajić (2), 0 : 2 Horvat (64), 1 : 2 Klinar (81). Rumeni kartoni: Frifković, Dedić; Horvat, Dodlek. Rudar: Fink, Rotman, Jeseničnik, Novaković, Berko, Dedić, Žinko, Klinar, Trifković, Djokić (Podlogar, 51), Majcen (Črnčič, 51). Mura 05: Luk, Kous, Maruško, Travner, Janža, Sreš (Kouter, 80), Dodlek, Horvat, Bohar (Jelić, 67), Lotrič (Kramar, 89), Fajić. Trener Mure 05 Ante Šimundža: »Rudar je veljal za favorita, toda mi smo odgovorili z močnim značajem, na igrišču smo bili čvrsti in vidno ambiciozni.« 23 Čeprav Sobočani poudarjajo, da je njihov glavni cilj zgolj obstanek v ligi, so drugi del prvenstva začeli z novo, skupno že deseto zmago. To se je zgodilo v gosteh v Velenju pri Rudarju, ki je na lestvici tik za četrtouvrščeno Muro 05. Ta je tokrat nastopila brez Fabijana Cipota in Rajka Repa (kartoni) ter poškodovanega Mateja Eterovića. Z bliskovito akcijo osupnili Velenjčane Črno-beli so kmalu po začetku tekme povedli, ko je Leon Sreš nesebično podal do Nusmirja Fajića, prvega strelca Sobočanov, ta je z žogo pretekel četrtino igrišča, nato preigral velenjskega vratarja in žogo poslal v prazno mrežo. Isti igralec je imel zaradi nepazljivosti domače obrambe novo priložnost štiri minute pozneje, vendar je streljal v vratarja. V 18. minuti si je na sredini igrišča žogo priboril Bohar, ki je z globinsko podajo v ogenj poslal Lotriča, a je bil ta na žalost za las prepočasen. Domačini so si prvi kot priigrali šele v 23. minuti. Jeseničnik je lepo podal v kazenski prostor Mure 05, česar pa njegovi soigralci niso izkoristili. Sicer pa je prvi polčas imel dva dela; prvi je pripadel gostom, ki niso posebej pogosto ogrožali domačih vrat, drugi pa Velenjčanom, ki so proti Alešu Luku sprožili vrsto strelov, vendar nobenega dovolj natančnega za izenačujoči zadetek. Še najbližje je bil Luka Majcen v 27. minuti, ko se je sam znašel pred Murinim vratarjem, vendar je ta tudi z nekaj sreče ohranil mrežo nedotaknjeno. Z močnim značajem do polnega izkupička Velenjčani so v drugi polčas stopili s svežima nogometašema, Matejem Podlogarjem in Leonom Črnčičem, toda pravih sadov to ni obrodilo. Gostitelji so bili sicer nevarnejši, pritiskali so proti gostujočim vratom, si priigrali kar nekaj obetavnih strelov, toda v 64. minuti so se znova veselili Sobočani. Po podaji Žige Kousa z de- sne strani je v polno zadel Leon Horvat. Domačini pa se še niso predali. V 70. minuti je izjemno priložnost za znižanje zaostanka zapravil Klinar, ko je iz bližine žogo poslal čez vrata. Upe domačih na ugodnejši razplet pa je v 81. minuti le vzbudil prav Klinar, ko je iz bližine premagal Luka za 1 : 2. Toda »knapom« nato ni več uspelo konkretneje ogroziti odličnega Luka, tako da so se zmage popolnoma upravičeno veselili črno-beli. Upoštevajoč zmage na zadnjih štirih tekmah jesenskega dela prvenstva je bila to že peta zaporedna zmaga Mure 05, kar je gotovo spodbuda za naprej. »Rudar je veljal za favorita, toda mi smo odgovorili z močnim značajem, na igrišču smo bili čvrsti in vidno ambiciozni,« je izrazil zadovoljstvo trener Mure 05 Ante Šimundža. Njegov kolega na velenjski klopi Milan Đuričić pa: »O Sobočanih smo tako rekoč vedeli vse, tudi poskušali smo vse, a so tekmeci zelo učinkovito izkoristili vse naše napake.« Milan Jerše Nogomet Bayern pre visoka ovira Ženska reprezentanca igrala na Bavarskem Slovenska ženska A-reprezentanca, ki jo vodi selektor Damir Rob, se je med pripravami za nadaljevanje kvalifikacij za EP v Aschheimu pri Münchnu pomerila z ekipo Bayerna, ki je trenutno v sredini lestvice prve nemške ženske lige. Gostiteljice so zmagale s 5 : 1 (3 : 0), edini zadetek za Slovenke pa je dala Anja Milenkovič. Med 18 igralkami jih je bilo največ (5) iz ŽNK Teleing Pomurje Beltinci: Andreja Nikl, Staša Špur, Tjaša Tibaut, Tanja Vrabel in Mateja Zver. Ženska kadetska reprezentanca pa je sodelovala na turnirju UEFA na Slovaškem. Iz ŽNK Teleing Pomurje Beltinci so nastopile: vratarka Ana Kosi, Tina Zadravec, Melani Jelen in Sara Belcl. Polfinale: Slovenija – Slovaška 5 : 4 po streljanju enajstmetrovk (v rednem delu 2 : 2); finale: Slovenija – Italija 0 : 3. Tretjeligaško moštvo Odranec je okrepil 26-letni Bojan Matjašec (Nafta), doma iz Črenšovec, ki se je po sedmih sezonah nastopanja v prvi ligi in 175 prvoligaških tekmah v majici lendavske Nafte odločil zaigrati pol leta v amaterskem klubu. Na občnem zboru lendavskih nogometnih sodnikov, ki jih vodi Marjan Tompa, so ugodno ocenili delo v minulem letu, ko so praznovali 20-letnico delovanja, izkupiček s slovesnosti ob jubileju pa so namenili v dobrodelne namene. Nogometnim sodnikom Štefanu Kepeju, Marjanu Tompi, Robertu Berkiju, Borisu Žižku in Ljubu Antolinu so podelili licence za nadzornike sojenja kategorije D. Predlagali so povišanje sodniških taks, ki so zdaj med najnižjimi v Sloveniji. 18. krog 1. SML: Mura 05 – Olimpija 2 : 5 (Rajnar, Podgorelec). Vodi Hit Gorica (41), 9. Mura 05 (26). 18. krog 1. SKL: Mura 05 – Olimpija 1 : 2 (Poredoš). Vodi FC Koper (51), 13. Mura 05 (15). Prijateljske tekme: Beltinci – Rakičan 2 : 1 (Kovač, Zelko; S. Kupčič), Aqua Ižakovci – Polana 1 : 2 (Škafar; Žalik, Vuk), Aqua Ižakovci – Bistrica 3 : 2 (Kosi 2, Škafar; Pozderec, Hozjan), Selo – Kobilje 2 : 5 (Vučkič 2; J. Gjerek 2, Ritlop, Maučec, Sočič), Kobilje – Nedelica 0 : 2 (Mertuk, avtogol P. Gjerek), Dobrovnik – Čentiba 6 : 0 (Laszlo in Torma po 2, Gjergjek, Herman), Kapca – Hotiza 0 : 2 (Čurin 2), Polana – Turnišče 0 : 2 (Lapoši, Kulčar), Središče ob Dravi – Ljutomer 2 : 2 (Kuzmanovski, Kavaš) F. B., T. G., F. H. M., M. J., N. Š. 24 preprosto (ne)običajno | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti besede mode Predolge hlače iz denima Lahko jih skrajšamo kar sami Kaj moram vedeti o svojem analgetiku Nujno je poznavanje ne le imena zdravila, ampak tudi učinkovine – Pazimo predvsem, da ne presežemo priporočenih odmerkov, ter na interval odmerjanja Dobre hlače iz denima so pravi dragulj v naši garderobni omari. Problem nastane, ko jih pomerjamo, kupimo in pridemo domov z ugotovitvijo, da so predolge. Je že res, da jih lahko zavihamo, a res je tudi to, da naše noge na videz delujejo še krajše. Morda pa jih lahko skrajšamo kar sami. S čevlji Pomerimo hlače s čevlji, ki jih nameravamo nositi k hlačam iz denima. Previdno zavihamo odvečni del hlač in označimo z buciko. Ko imamo eno hlačnico označeno in hlače na mizi, je samo še stvar dobrega očesa in nekaj ročnih spretnosti. Za tak podvig je potreben šivalni stroj, ki ima le nekaj osnovnih zmogljivosti. Da zavihamo in označimo še drugo hlačnico, zrcalno prepognimo hlače. Sledi šivanje čisto ob robu originalnega zavihka. Najbolje je, da uporabimo sukanec v barvi tkanine. Odrežimo odvečni del in odvihajmo zavihek. Za boljši rezultat je vsekakor potrebna navlažena krpa ali para iz likalnika. Prava temperatura in pritisk bosta naredila še boljši videz. Zavihki Ženske in moške hlače so lahko poljubno zavihane. Bombažne hlače so letos v zelo živahnih barvnih odtenkih in dobra stran je, da na notranji strani hlačnic ni videti svetlejše barve, kot jo običajno opazimo pri klasičnem denimu. Prav ta svetlejša barva nam navidezno skrajša noge. Črne nogavice Za najdaljši optični učinek izberimo hlače iz denima v črni barvi, obujmo črne nogavice (lahko tudi z minimalističnim zrnastim vzorcem) in obujmo čevlje z visoko peto in ošiljeno konico. Ta kombinacija je na vseh postavah učinkovita. Ožje postave si lahko privoščijo zelo oprijete hlače, vse druge pa bodo tudi v ravnih hlačah dajale navidezno podaljšan videz. Garderobna omara nas zmeraj preseneti s kosi oblačil, na katere enostavno pozabimo. Če so vmes predolge hlače iz denima, lahko postanejo aktivni del garderobe in del naše kulture oblačenja. Tatjana Kalamar Morales privlačno Belo ozračje Bele se nekako ne moremo naveličati, saj deluje brezčasno bodisi v oblikovanju ali arhitekturi Smernice dobrega počutja so povezane s stvarmi, ki nas obdajajo. Predmeti in barve okrog nas so prvi, ko se zbudimo. Različni viri svetlobe nam stvari približajo na svojstven način, da o vonju in glasbi ne govorimo. Vsak korak v novi dan je lahko lepši, če pomislimo, kaj nas v resnici moti in kaj nam prinaša mir v naši bližnji okolici. Čistoča Belo hitro poistovetimo s čistim, zato hrano na belem krožniku lažje nam zdravnik predpiše protibolečinska zdravila na recept, ki jih je treba jemati redno, dalj časa. Protibolečinska zdravila prinašajo tudi različna tveganja. Odmerjanje glede na hrano je v nekaterih primerih zelo pomembno. Pri nesteroidnih protivnetnih zdravilih se najbolj bojimo škodljivega delovanja na želodčno sluznico z možnimi krvavitvami. Zato priporočamo, da se zaužijejo med obro- Pazimo predvsem, da ne presežemo priporočenih odmerkov, ter na interval odmerjanja, saj lahko sicer pride do resnih poškodb jeter. Nekatera protibolečinska zdravila (opioidi) lahko vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev. Med nosečnostjo in dojenjem se je o izbiri protibolečinskega zdravila najbolje posvetovati z zdravnikom ali lekarniškim farmacevtom. S farmacevtom se posvetujte tudi kom ali po njem, nikakor ne na prazen želodec, razen če gre za farmacevtsko obliko z gastrorezistentno oblogo. Nesteroidna protivnetna zdravila lahko povzročijo še diarejo, slabost, izpuščaje in fotosenzitivne reakcije. Poslabšanje delovanja ledvic in zadrževanje natrija in vode v telesu lahko pripelje do poslabšanje hipertenzije in kronične odpovedi srca. Salicilati lahko povzročijo Reyev sindrom (vnetje možganov ter okvara jeter) pri mlajših od 12 let ter mlajših od 15 let z vročino in/ali virusno okužbo. Zato pri samozdravljenju acetilsalicilno kislino mlajšim od 16. leta odsvetujemo. Pri opioidih, predvsem pri močnih opioidih, se pogosto pojavi zaprtje, zato zdravniki že preventivno svetujejo oziroma predpišejo odvajala. Močni opioidi povzročajo hudo sedacijo, slabost in bruhanje, razvoj tolerance in odvisnost. Paracetamol ima izmed vseh protibolečinskih zdravil sicer najmanj omejitev, a tudi ta ni brez možnih škodljivih posledic. glede medsebojnega delovanja protibolečinskih zdravil z drugimi zdravili, saj so lahko posledice tako imenovanih interakcij zelo resne. Večino protibolečinskih zdravil zaužijemo skozi usta, uporabljamo pa lahko tudi farmacevtske oblike, ki se nanašajo na kožo. Mazila in druge dermalne oblike, kakor tudi obliže z lokalnim delovanjem nanesemo oziroma namestimo na mesto bolečine. Zdravnik lahko predpiše na recept transdermalni obliž, iz katerega se učinkovina sprošča skozi kožo in deluje sistemsko. Tega ne nalepimo na mesto bolečine, ampak navadno na zgornji del telesa ali na nadlahti. Mesto prilepljanja menjujemo, da se izognemo preobčutljivostni reakciji. Pred uporabo zdravila se o njem dobro pozanimajte. V ta namen so škatlici zdravila priložena navodila za uporabo. Pravi naslov za iskanje informacij o zdravilih pa smo vsekakor tudi lekarniški farmacevti. Bojan Madjar, mag. farm. Na segreti maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na lističe narezane šampinjone in pinjole. Nekaj minut pražimo, dodamo še ajdovo kašo in grah. Zalijemo z vodo ali jušno osnovo, solimo in začinimo ter dušimo, da se kaša zmehča. Na koncu dodamo sladko smetano, zdrobljeno gorgonzolo in narezan drobnjak. Dobro premešamo in postrežemo. Dober tek! Danilo Kozar z našega štedilnika Piščančje krače v medeni marinadi Belina Bela nebarva nam pusti, da raziskujemo prostor. Oblike naenkrat postanejo pomembnejše. Če dobro pomislimo, smo v življenju opazili veliko belega porcelana. Tudi pisano poslikana keramika ima mnogokrat notranjost skodel in posode belo. Zakaj nas pravzaprav obdaja toliko bele? V oblačenju je bela rezervirana za posebne priložnosti. Je že res, da se hitro opazi vsaka najmanjša packa, a tudi lepota vsakega detajla. Po belih oblačilih radi posegamo tudi v poletnih mesecih. Bele se nekako ne moremo naveličati, saj deluje brezčasno bodisi v oblikovanju ali arhitekturi. Protibolečinska zdravila ali strokovno imenovani analgetiki so ena izmed najpogosteje uporabljanih zdravil. Nekatera je mogoče dobiti v lekarni tudi brez recepta, kar pa še ne zagotavlja absolutne varnosti. Zadovoljivo varnost in optimalno učinkovitost lahko dosežemo le s pravilno uporabo zdravila, ki temelji na dobrem poznavanju določenega zdravila. Čeprav se nam zdi poznavanje namena uporabe protibolečinskih zdravil samoumevno, praktični primeri včasih kažejo nasprotno sliko. Ljudje lahko napačno povezujejo protibolečinska zdravila z določeno vrsto bolečine. Večina teh zdravil deluje na različne bolečine, velikokrat lajša tudi druge težave, recimo povišano telesno temperaturo. Ob tem bi opozoril na uporabo zdravil, namenjenih zdravljenju oziroma lajšanju simptomov gripe in prehlada. Če tako zdravilo vsebuje protibolečinsko učinkovino (acetilsalicilna kislina, paracetamol), bo olajšalo glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, kakor tudi znižalo povišano telesno temperaturo. Za te težave lahko torej uporabimo le eno zdravilo. Poznavanje ne le imena zdravila, ampak tudi učinkovine je nujno, saj lahko različna zdravila vsebujejo isto ali podobno učinkovino in bi ob neprevidni uporabi prišlo do podvajanja odmerkov. Posledice so lahko resne in tudi ob uporabi zdravil brez recepta življenje ogrožajoče. Protibolečinska zdravila, posebno ob trenutnih, to je akutnih stanjih in za samozdravljenje uporabljamo le krajši čas, po potrebi. Praviloma uporabljamo protibolečinska zdravila za samozdravljenje najdlje tri do sedem dni. Nekritična in prepogosta uporaba protibolečinskih zdravil, namenjenih samozdravljenju, lahko pripelje do številnih zapletov. Obstaja večja verjetnost za poškodbe notranjih organov, denimo želodčne sluznice, jeter ali ledvic. Ob prepogostem samozdravljenju glavobola lahko nastane analgetični glavobol, ko se oseba ujame v začaran krog lajšanja glavobolov z zdravili, ki postanejo vzrok in ne rešitev. Ob daljši tako imenovani kronični bolečini ocenimo. Na zelo barvitih krožnikih je težko razlikovati barvo hrane, zato se težje odločimo za pravi izbor. Tudi kava nam bolj diši, če jasno vidimo strukturo pene. In tudi mleko dobi v beli skodelici »barvo mleka«. Bela nosi s seboj neko brezčasno eleganco, ki jo lahko opazujemo dalj časa. Naenkrat se zavedamo, kaj pomeni pozitivni in negativni prostor. Tatjana Kalamar Morales 12 piščančjih krač, 250 g navadnega jogurta, 2 žlici medu, 1 žlička koriandra, 50 g olivnega olja, 40 g sesekljanih bučnih semen, sol, mleti poper Najprej pripravimo marinado. V večji skledi zmešamo jogurt, med, koriander, bučna semena in začimbe. Dodamo krače, premešamo in pustimo 30 minut, da se meso prepoji. Krače zložimo v pekač in pečemo v pečici 25 minut pri 180 stopinjah Celzija. Med pečenjem krače obračamo in polivamo z marinado. Ajdova kaša z gorgonzolo 250 g ajdove kaše, 80 g čebule, 120 g šampinjonov, 150 g graha, 40 g olja, 60 g pinjol, 1 dl sladke smetane, 120 g gorgonzole, 2 žlici narezanega drobnjaka, 7 dl vode ali jušne osnove, sol, mleti poper, majaron, lovorjev list www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si preprosto (ne)običajno 8. marca 2012 | Vestnik | Mina Toplak ustvarja kvačkan nakit ter reciklirane izdelke Tukaj in zdaj DeSiGn Of MiNe Suhoparno ob osmem marcu Norma Bale Mina Toplak s kvačko svojega pradedka ustvarja žičnat nakit, ki krasi garderobo marsikatere ženske, in ne boste verjeli, tudi moškega Nedavno je začela izdelovati tudi recikliran nakit, posodice, voščilnice, razglednice ter knjižna kazala. Ker je trenutno modna muha vse, kar ima pridih eko, jo pobaram, ali je tudi sama podlegla tem težnjam ter zato začela ustvarjati reciklirane izdelke. »Sem zelo ekološko ozaveščena, pa ne, ker je to sedaj popularno, ampak sem taka že od nekdaj. Iskala sem tudi nove ideje ustvarjanja, tako se mi Ženskemu gibanju oz. feminizmu kot politični ideologiji lahko sledimo vsaj do 17. stoletja, francoska revolucija pa gotovo pomeni tisto svetlikanje v temi, iz katerega se je nato skozi stoletja oblikovala zavest o nujni emancipaciji ženske na vseh področjih njenega življenja. Če je bila še konec 18. stoletja ena temeljnih zahtev francoskih žensk zahteva po obrambi revolucije z orožjem, je takoj, ko so jakobinci prevzeli oblast, Deklaracija o pravicah ženske in državljanke iz leta 1791 ostala le še vznemirljiv spomin na klic, da ženske uporabijo razum in deklarirajo svoje pravice. Moški zmagovalci so vpeljali tako zakonodajo, ki je ženskam preprečevala politično angažiranje, prvo feministično bojevnico Olympe de Gouges pa so štiri leta po padcu Bastilje in le dve leti po znameniti Deklaraciji giljotinirali skupaj s kraljem Ludvikom XVI., njegovo ženo Marijo Antoinetto in Madame Roland. Njihov »greh« je bil spol, okarakterizirane so bile kot spletkarke in izdajalke ženske narave in revolucije. Marija Antoinetta, kraljica, slaba mati in žena, ki je družino žrtvovala političnim ciljem Avstrije, Olympe de Gouges, politična aktivistka in feministična borka, kaznovana, ker je pozabila na primarno vlogo in krepostnost svojega spola, ter Madame Roland, kaznovana za svoje užitke v umetnosti in znanosti. Z usmrtitvijo treh markantnih dam so bile ženske tedanjega časa zopet postavljene v ristanc, ki ni odpuščal prestopov čez črto. Kako veliko vode iz solz nemoči, besa in ponižanja je moralo preteči vmes, da so socialistke prve večje demonstracije za pravice žensk organizirale leta 1908 v ZDA, da si je Klara Zetkin drznila dve leti pozneje dati pobudo za praznovanje dneva, posvečenega ženskam, in da smo takrat še Jugoslovanke leta 1945 končno dobile splošno volilno pravico (Švicarkam so to milost dodelili šele na začetku sedemdesetih let 20. stoletja!). In kakšna milost - leta 1977 so naše matere dobile pravico, da same odločijo o tem, ali na ta svet spravijo svoje potomce ali ne. Prizadevanja za emancipacijo žensk na Slovenskem segajo v drugo polovico 19. stoletja, srečni kraj pa je pravzaprav Trst (ustanovitev prve podružnice Ciril-Metodove družbe 1887 in prvi slovenski ženski list Slovenka 1897–1903). Prvenstveno so si ženske želele samo enake možnosti za izobraževanje, enakopravni položaj v družbi ter volilno pravico. Suhoparni izsek iz statistike danes pravi, da je v Sloveniji manj kot tretjina žensk na vodilnih menedžerskih položajih v gospodarstvu, podoben odstotek je zaposlen v visokošolskih ustanovah, med visoko izobraženimi mladimi brezposelnimi pa prevladujejo - ženske. Mina je že kot otrok kazala veselje in nadarjenost za oblikovanje in ustvarjanje, ki nista usahnila vse do danes, ko se navdušuje nad ročnimi deli. je zdelo primerno uporabiti stare reči, ki bi jih drugače zavrgla, sedaj pa jim s ponovno uporabo vdahnem nov pomen. Včasih so obleke uničene ali nenosljive, se pa da iz njih še kaj narediti: kakšen kos nakita, modni dodatek ali drug uporaben predmet. Nabiralo se mi je tudi precej reklamnega papirja, iz katerega so nastali reciklirani izdelki.« Mina star odpadni papir sama reciklira ter izdelke ročno potiska, spet druge polepša s servietno tehniko. Vse pa na koncu postopka impregnira, da ohranijo obliko in vodoodpornost: »Tudi ta tehnika mi daje neskončnost izražanja.« Ideje črpa od povsod, največkrat pa se porodijo, ko to najmanj pričakuje: »Lahko tudi v sanjah ali kot plod navihane domišljije. Oblikovanje mi pomeni sprostitev, užitek, način izražanja, navsezadnje pa je to hobi, ki me izpolnjuje. Sem samouk in vse tehnike sem odkrivala in se jih učila sama.« Vsak njen izdelek je unikat, narejen z dušo in srcem: »Najraje naredim izdelek po naročilu, tako vem, komu je namenjen. To mi pomeni ogromno zadovoljstvo, predvsem pa največji izziv, saj tako nastane izdelek, ki je namenjen le določenemu naročniku in nosi njegov značaj in dušo, prav tako pa sta v izdelek vtkana moja osebna nota in moj edinstven slog.« Minin nakit je namenjen različnim priložnostim: posebnim, kot so poroke in maturantski plesi, ali čisto vsakdanjim, denimo za službo ali druženje s prijatelji ... »Je edinstven dodatek, ki lahko zanimivo okiti naš »outfit«, lahko pa kot darilo razveseli naše najdražje.« Ko sem gledala fotografije njenih izdelkov na facebooku, sem bila nemalo presenečena, ko sem zagledala kolekcijo nakita – predvsem zapestnic za moške. Kolikor poznam nasprotni spol, se namreč moški sodobnega nakita izogibajo kot hudič križa, a me Mina poduči, da se smernice spreminjajo: »Najljubši uporabniki mojih izdelkov so tisti, ki vedo, kaj nosijo, in to cenijo. Med njimi je nemalo moških, ki jih je moj nakit pritegnil in prepričal. Tako so tudi predstavniki nasprotnega spola odprti za tovrsten nakit in ga z veseljem nosijo – tudi nakit živih barv – predvsem zapestnice, nekateri pa so se raje odločili za ogrlice.« Mina je bila na modnem portalu Elle po izboru glasovalcev izbrana za naj… talent meseca februarja. Njeni izdelki pa so na voljo v trgovini Ika v stari Ljubljani, sodeluje pa tudi na ljubljanskem Artishu in Artmarketu, kjer se predstavljajo mladi oblikovalci in umetniki s svojimi izdelki. Ustvarjanje ji pomeni svobodo, sprostitev in veselje, saj dela iz srca in z dušo. Pravi, da so njene barve vsi odtenki modre, ki je njena barva: »Najljubša mi je turkizna, kar se vidi tudi na mojih izdelkih.« In res sem se med množico izdelkov, ki sem jih lahko občudovala med najinim klepetom, na lastne oči prepričala, da je tako, saj je prevladoval nakit v modri, turkizni in zeleni barvi ter drugih barvah pomladi, ki se je med najinim druženjem ravno prebujala. Tatjana Baligač namig Popestritev spomladanske garderobe z broško v slogu Mine Toplak Fotografija arhiv Mine Toplak Iz starih oblek in papirja nastajajo reciklirani izdelki P ovejmo, kot je: evropskim ženskam so v preteklosti rezali glave, jih metali v ogenj, se nad njimi sadistično spolno izživljali, jim prepovedovali izobrazbo, odrekali pravico do udejstvovanja v javnem življenju, jim slikali grde prizore iz onostranstva, če si bodo drznile želeti in zahtevati človekove pravice tudi zase. Fotografija Tatjana Baligač Minin nakit sem pred leti opazila na oblačilih kolegice, ki je z navdušenjem nosila njene broške in lasnice. Očarala me je umetnost prepletanja drobnih pisanih žičk v prave majhne skulpture, ki jih lahko nosi vsaka ženska – broške, uhane, ogrlice, zapestnice, prstane, lasnice … Nato sem nekako pozabila na njene izdelke, a sem jih pred kratkim spet zasledila na spletu pod umetniškim imenom DeSiGn Of MiNe. Mina se je po daljšem ustvarjalnem premoru prerodila in prav takšni so tudi njeni izdelki: barviti, novih linij in oblik, novost so tudi recikliran nakit ter drugi izdelki. Mina je že kot otrok kazala dar in navdušenje za oblikovanje in ustvarjanje, ki nista usahnila vse do danes, ko se navdušuje nad ročnimi deli: »Šivam, pletem, kvačkam, izdelujem razne majhne predmete ... Prav tako me zanima rokodelstvo vseh vrst, predvsem tradicionalne obrti. Odkar pomnim, neprestano nekaj ustvarjam, iščem rešitve za najrazličnejše stvari, kjer nikoli ne zmanjka idej in iznajdljivosti. Res je, da se nikoli nisem izobraževala v umetniški smeri, mi pa moja ustvarjalnost in talent nikoli nista dala miru, občasno sta le morda nekje tiho v meni spala.« Mina poudarja, da je strast do oblikovanja in ustvarjanja podedovala: nadarjenost, smisel za estetiko, oblikovanje in barve po mami, natančnost in tehničnost pa po očetu. »V srednji šoli je v meni največje zanimanje vzbudil nakit oz. dodatki, ki so me fascinirali, ker sem z njimi popestrila oblačilo in ga s tem naredila privlačnejše. Tako se je v meni znova začela prebujati strast do ustvarjanja. Preprosto sem začela sama izdelovati nakit zato, ker nikjer ni bilo moč kupiti takega, kot sem si zamislila. Sčasoma je moje oblikovanje nakita preraslo v kompleksne strukture posameznih kosov nakita, ki zahtevajo ogromno časa in zvrhano mero potrpežljivosti.« O tej vrlini pove, da je del njenega značaja, kar ji tudi omogoča neprestano zbranost med natančnim delom, iz katerega nato izide popoln izdelek, saj, kot mi je v smehu razložila, je v njej tudi precej perfekcionizma, zaradi katerega gredo izdelki iz njenih rok dovršeni do potankosti. Ko mi pove, da včasih več ur neprekinjeno in zatopljeno ustvarja, saj za kvačkanje zapestnice porabi tudi do osem ur, samo zavzdihnem in si zaželim, da bi tudi sama premogla toliko potrpežljivosti in predanosti. Pravi, da so ji izziv neklasični kosi nakita: »Za te sem razvila edinstven slog in jih tudi poimenovala po svoje. Tako nakit ne krasi samo telesa, temveč tudi popestri obleke, jih naredi drugačne in privlačnejše.« Mina za svoj unikaten in v celoti ročno izdelan nakit trenutno najraje uporablja barvne žičke, perlice in kamenčke vseh barv, oblik in materialov: »Tanka žica me je navdušila predvsem zato, ker ponuja neskončne možnosti izražanja in oblikovanja. Je zelo hvaležen material; ideje se rojevajo sproti ter se vedno znova nadgrajujejo in dopolnjujejo.« 25 »Broška je zelo funkcionalen kos nakita, saj omogoča popestritev in osvežitev garderobe. Poleg standardnega nošenja broške na zgornjih delih oblačil jo lahko pripnemo na šal, krilo, torbico, na trak za lase ali celo na čevlje ter tako preizkušamo svojo modno ustvarjalnost ter si upamo biti drzni in nekoliko drugačni v svojem slogu oblačenja.« turizem | Vestnik | 8. marca 2012 turistične prireditve Trnje – V četrtek, 8. marca, ob 9.30 bo v mali dvorani vaškega doma delavnica Oblikovanje rokodelskih izdelkov na sodoben način ob upoštevanju tradicionalnih znanj, ki jo pripravlja Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj v okviru projekta Brodarji idej ob Muri. Dobrovnik – V soboto, 10. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu prireditev Skupna bogastva naše preteklosti – živa dediščina s predstavo Prekmursko gostüvanje. Ljutomer – V soboto, 10. marca, od 9. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote in napitki. Ratkovci – V nedeljo, 11. marca, ob 10. uri se bo pri gasilskem domu začel deveti Pohod po sladki poti ob dnevu žena, ki ga organizirata Mikroturistični grozd sladka pot in PGD Ratkovci. Pohodniki se bodo odpravili na dvanajst kilometrov dolgo krožno pot prek Lanjščekovega in Makotrovega brega do selanske rotunde. Od tam bodo pot nadaljevali do Prosenjakovec, Berkovec in Ivanjševec. Na poti bo več sladkih postankov pri turističnih ponudnikih, pohod pa se vpiše v izkaznico pohodov po Goričkem v letu 2012. Grad – V nedeljo, 11. marca, ob 15. uri se bo pri cerkvi začel sprehod z zeliščarjem Lovrom Vehovarjem, ki bo udeležencem predstavil na Goričkem rastoče zdravilne, užitne in uporabne rastline, seznanili pa se bodo tudi s tem, kako jih sušimo, shranjujemo in uporabljamo. Sprehod traja dve do tri ure, poteka po gozdnih in travniških poteh in ga bodo organizirali vsako drugo nedeljo v mesecu do oktobra. Rudarska noč v Murskem Središču V rudniku so delali tudi Prekmurci iz okolice Lendave Program in predstavitev so pripravili v okviru projekta Ekomuzej Mura, ki ga izvajajo s partnerji iz Pomurja V Murskem Središču so minuli petek pripravili spominsko manifestacijo Rudarska noč, na kateri so se z rudarji iz Velenja spomnili nekdanjega rudarjenja v okolici kraja, kjer so delali tudi Prekmurci iz okolice Lendave. Dogajanje so organizirali v okviru mednarodnega projekta Ekomuzej Mura, v katerem sodelujejo tudi partnerji iz Pomurja. Čez dan so potekale različne predstavitve in druge aktivnosti, položili pa so tudi venec k spomeniku rudarju v središču mesta, pri čemer je sodeloval tudi Svečani rudarski zbor Murskega Središča. Dogodka so se udeležili nekdanji rudarji, med katerimi je najstarejši star devetdeset let, in njihove sodelavke v podjetju. Obiskovalci so si ob kulturnem programu ogledali še Spominski dom rudarstva, ki je urejen v okviru turističnega kompleksa Cimper. Ta med drugim skrbi za ohranjanje in predstavitev dediščine rudarstva v teh krajih, ob kompleksu pa je zgradba za separacijo rude, kjer so nekoč čistili rudo, ki so jo pripeljali po progi, katere del je prav tako še ohranjen. V spominskem domu so razstavljeni zbirka rudarskega orodja, fotografij, zemljevidi rudnikov, telefonska centrala, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi dokumentarni film o rudarstvu v teh krajih. Rudnik in najstarejše črpališče nafte v Evropi Josip Švenda: Pri urejanju muzeja rudarstva smo se zgledovali po muzeju rudarstva v Velenju. Veržej – Od ponedeljka, 12. marca, do 23. marca bo v lončarski delavnici Zavoda Marianum – Center Duo brezplačno usposabljanje Osnove oblikovanja gline. Potekalo bo vsak delavnik od 8. do 12. ure, skupaj 40 ur, pripravljajo pa ga v okviru projekta E-rokodelska trgovina. Murska Sobota – V torek, 13. marca, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici potopisni večer s pisateljico in popotnico Olgo Paušič. Tema večera bo Peru – po sledeh bojevnikov. Grad – V viteški dvorani gradu Grad je na ogled razstava Krajinski park Goričko - Živi z naravo avtorice mag. Valerije Kuštor. Pripravil jo je Javni zavod Krajinski park Goričko v okviru projekta Živeti z Naturo 2000 na Goričkem in bo na ogled do 5. maja. Murska Sobota – Potujoča razstava Dediščina za poklice prihodnosti gostuje med 27. februarjem in 16. marcem v prostorih Osnovne šole I. Razstava je rezultat aktivnosti čezmejnega projekta Rokodelska akademija, z njo pa želijo pri mladih vzbuditi zanimanje za pridobivanje znanj in veščin naših prednikov. Podžupan Občine Mursko Središče Dražen Srpak je povedal, da so manifestacijo poimenovali Rudarska noč zato, ker je bila v rudniku vedno tema, osvetljevale pa so ga le luči karbidovke. V okviru projekta Ekomuzej Mura so v Peklenici uredili še spominski dom nafte, saj je bilo tam v sredini 19. stoletja prvo črpališče nafte v Evropi. Uredili pa so tudi razsvetljavo sprehajališča ob Muri. Tako v razvoju turizma v mestu in okolici dajejo poudarek reki Muri in rudarstvu. Intenzivnejše izkoriščanje rude se je začelo leta 1924 in doseglo vrh v šestdesetih letih, ko je bilo okrog 1700 zaposlenih. Rudnik so zaprli leta 1972, leto po nesreči, v kateri je umrlo deset rudarjev. V krogu dvanajstih kilometrov je bilo štirideset vhodov v rudniške jame. Damir Jurinić je predsednik Svečanega rudarskega zbora. Devet članov zbora na prireditvah in svečanostih v kraju nosi obleke, ki pa niso le v spomin na rudarstvo, ampak tudi na črpanje nafte. Pomen rudarstva potrjuje tudi to, da so v kraju tri društva, ki se imenujejo po rudarjih, Jurinić pa se je nad tradicijo rudarstva navdušil po pripovedovanju starejših ljudi, ki so bili rudarji. Njihovo delo je bilo sicer zelo naporno, še posebej zaradi terena in vdiranja vode v rove. Danes je živih še okrog osemdeset rudarjev, na rudnike pa spominjajo kupi zemlje, ki so jo rudarji izkopali ob rudi. Muzej rudarstva v okviru turističnega kompleksa Cimper Spominski dom rudarstva je v nekdanji separaciji rude. Murska Sobota, Beltinci, Lendava, Gornja Radgona - Joga v vsakdanjem življenju (vadba v Pomurju) – semester bo potekal od 20. februarja do 22. junija. Murska Sobota (gasilski dom, Cankarjeva 75): v četrtek joga za hrbtenico ob 17.00, v torek ob 17.30 in 19.30, v sredo ob 19.30, v četrtek ob 19.00. Beltinci (Rekrealnica, Panonska ulica 17): torek ob 17.15 in 19.15. Lendava (Center Banffy, Glavna ulica 32): ponedeljek ob 18.15. Gornja Radgona (osnovna šola): ponedeljek ob 17.00 in 19.00, v sredo ob 17.00 in 19.00. Maribor – V razstavišču Arhivskega muzeja Maribor je na ogled razstava z naslovom Varašanci – prekmurski meščani, Trg Turnišče v arhivskih virih. Razstava bo na ogled do 16. marca. Pečarovci – Ob sobotah med 9. in 14. uro organizira Lončarstvo Franca Zelka (Pečarovci 90) enodnevni Tečaj lončarstva pri Zelkovih, ki je namenjen vsem, ki bi radi okusili čar dela z glino. Tečaj vključuje delo na lončarskem vretenu in krašenje izdelkov, ki jih pozneje zapečejo. Organizirajo tudi dvodnevne in petdnevne tečaje ter štiriurne tečaje za osnovnošolce in srednješolce. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Fotografije Jože Gabor 26 O rudarstvu je ohranjenega precej dokumentarnega gradiva, vendar malo rudarskega orodja. Za ureditev Spominskega doma rudarstva je poskrbelo podjetje Team, katerega lastnik je Josip Švenda, ki pravi, da so se pri ureditvi muzeja rudarstva zgledovali po tem, kako so ga uredili v Velenju: »Večkrat smo bili na obisku pri njih, si ogledali njihov muzej ter se pogovarjali z njimi o tem. Ko smo začeli urejati turistični kompleks, poslovne prostore in skladišča našega gradbenega podjetja, so bile tukaj le zapuščene zgradbe. Ob separaciji so bili na tem območju ohranjeni še upravni prostori rudnika. Skušali smo zbrati tudi čim več rudarskega orodja in drugih rudarskih predmetov ter dokumentacije. A je rudarskega orodja ostalo bolj malo.« Švendovo gradbeno podjetje je sodelovalo pri obnovi med vojno porušenih območij na Hrvaškem, potem pa je kupilo prostore nekdanjega proizvodnega podjetja in rudnika ter jih preuredilo v turistični kompleks z restavracijo, lastno varilnico piva in športnimi igrišči, pred dnevi pa so odprli tudi deset apartmajev s štiridesetimi posteljami, v katerih so kot gostje prvi prespali velenjski rudarji: »Pričakujemo, da bo to po padcu meje zelo privlačno turistično središče, v katerem načrtujemo še avtokamp. Pri opravljanju gradbenih poslov vseskozi dobro sodelujem s poslovnimi partnerji iz Slovenije, rad pa tudi igram golf v Moravskih Toplicah.« Jože Gabor razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 8. marca 2012 | Vestnik | 27 horoskop OVEN 21. 3.–20. 4. TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Dan se bo začel precej pozitivno, saj vas bo nekdo razveselil s prav posebno uresničitvijo želje. To bo pomenilo, da se boste ves dan nasmihali in obujali spomine na dogodke navsezgodaj zjutraj. Vseeno pa se morate tudi čez dan zbrati in dobro odrezati. Nikar ne mislite le na preteklost in se potrudite, da bo tudi sedanjost lepa. Nekdo vas bo preizkušal, saj vam bo ves dan nastavljal prepreke, ki bodo precej zanimive za premagovanje. Potruditi se boste morali, da bodo zadeve še naprej tekle brez težav, a to bo občasno precej težko. BIK 21. 4.–21. 5. Zdelo se bo, kot da ste v spopadu z vsem svetom. Nič vam ne bo prav in edino, kar bi si želeli, je malce miru. Spraševali se boste, s čim ste si zaslužili toliko nemira okoli vas, ko pa bi potrebovali malce tišine. Kar koli že bo, nikar se ne spuščajte v prepire in nepotrebne spore, ker bo slabše za vas. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. Energije boste imeli več kot preveč, a to, kako jo porabiti, bo že problem. Potrudite se in si najdite neko delo, ki ga že nekaj časa želite opraviti, a zanj nikoli nimate volje. Če drugega ne, se zavedajte, da vaše vozilo nujno potrebuje servis. RAK 22. 6.–22. 7. Na žalost bo to, kar si želite vi, v službi na zadnjem mestu. Precej bolj boste morali delati, da boste dosegli to, kar drugi že tako ali tako imajo. Na žalost tudi nič ne boste pridobili, če se boste pritoževali ali želeli kar koli spremeniti. LEV 23. 7.–23. 8. Nikar ne bodite tako neorganizirani, kot ste bili do sedaj, saj vam bo to prineslo precej nesreče. Urnik sestavite do potankosti in se potrudite, da bo tako tudi ostalo. Ne pozabite pa na današnji urnik uvrstiti tudi sprehoda v naravo s partnerjem. DEVICA 24. 8.–23. 9. Ta teden ste preveč zmedeni, neučakani, že malce depresivni. Veste, da bi morali narediti določene zadeve, a veste tudi to, da vam ni uspelo. Danes boste torej morali delati dvojno in imeti obilico energije, da postorite vse, kar je potrebno. Ob koncu tedna pa si le vzemite čas zase, sicer boste zboleli. 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 16. marca 2012. Rešitev: 1. nagrada kuharska knjiga: Maja Glavač, Ravenska ul. 83, 9231 Beltinci. 2.–8. nagrada majica: Ana Zalaj, Grad 145, 9264 Grad; Marinka Brunec Kouter, Rožna ulica 14, 9231 Beltinci; Irena Šantavec, Brezovci 73, 9201 Puconci, Slavica Brunec, Petanjci 68 c, 9251 Tišina; Terezija Flisar, Staneta Rozmana ulica 8, 9000 Murska Sobota; Nino Sever, Sebeborci 92 h, 9221 Martjanci; Melita Bagar, Hodoš 70, 9205 Hodoš Vaš urnik je preveč natrpan, da bi se lahko dodobra lotili vsega, kar je potrebno za uspešen dan. Morali boste narediti nekaj sprememb in kako stvar tudi odpovedati. Čeprav bo to težko, pa se bo za nekaj treba odločiti. STRELEC 23. 11.–21. 12. Čeprav vam potrpežljivosti ne primanjkuje, to še ne pomeni, da ne morete izgubiti živcev zaradi neke popolne neumnosti. Nekdo se dela norca iz vas in to že nekaj časa. Bili ste tiho in vse skupaj precej mirno prenašali, a danes vam bo dovolj. Ukrepajte! KOZOROG 22. 12.–20. 1. Priznati si boste morali, da imate premalo časa, da bi se posvečali vsem stvarem, ki so se pojavile na vašem urniku, naenkrat. Primanjkovalo vam bo moči in zato se boste želeli le umakniti in malce odpočiti. A kaj konkretnega še nekaj mesecev ne bo mogoče. VODNAR 21. 1.–19. 2. Zahtevali boste možnosti, ki pa ne bodo popolnoma realne oziroma jih ne boste izkoriščali popolnoma upravičeno. To bodo opazili tudi drugi in hitro se bo začelo obrekovanje. Malce popazite, kaj počnete, a se preveč ne obremenjujte z drugimi, saj jih nikoli ne boste zadovoljili. RIBI 20. 2.–20. 3. Morali boste biti malce bolj previdni, saj se določene zadeve ne razpletajo tako, kot bi se morale. Prihaja do manjših nesporazumov, a če jih ne boste reševali, bo vse skupaj naraščalo in se razvilo v pravi zaplet, ki ga ne bo več mogoče rešiti. deset razlik Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 2 5 2 7 1 9 5 2 1 5 6 3 5 1 4 8 2 3 7 9 6 8 6 1 8 9 4 6 Ime in priimek, naslov: 7 Ilustraciji Mladen Mrčela Nagrade za izžrebane reševalce Rešitvi iz 8. številke: FRANCE PREŠEREN, POVODNI MOŽ ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11. 28 | Vestnik | 8. marca 2012 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Zavezanost lokalni trajnostni energiji oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 Zmanjšanje emisij in povečanje uporabe obnovljivih virov živali NESNICE v začetku nesnosti, cepljene, rjave, sive in črne. Naročite Nemčavci 528 11 90, Petanjci 546 15 05, Grad 553 11 48, Beznovci 549 10 25. v6188 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. v6234 posesti V MORAVSKIH TOPLICAH oddamo v najem gostišče s prenočišči. Tel.: 031 525 899. v6259 Dvajsetodstotno znižanje emisij ogljikovega dioksida do leta 2020 Občine Beltinci, Lendava in Ljutomer so se pridružile evropskemu gibanju Konvencija županov »Zavezani lokalni trajnostni energiji« za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 20 odstotkov in povečani rabi obnovljivih virov energije prav tako za 20 odstotkov do leta 2020 na svojem območju. S tem so si občinske uprave naložile ogromno dela, tudi birokratskega, s sprotnim spremljanjem, nadzorom in zapisovanjem podatkov. »Kajti ni dovolj le načelna usmeritev, ampak mora biti to naša resnična zaveza, da bomo v prihodnjih letih postali zares trajnostno usmerjena občina. In to naše prizadevanje mora biti vsako leto podprto s konkretnimi podatki,« poudarjajo odgovorni v občinah, podpisnicah konvencije. in institucionalno podporo EU, vključno s podporo Odbora regij in podporo Evropske investicijske banke, ki pomaga lokalnim oblastem pri odkrivanju njihovih investicijskih potencialov. Tibor Hebar iz Občine Lendava nam je pojasnil: »Vse priprave so se začele že sredi lanskega leta, ko so iz RRA Mura poslali povabilo vsem 27 pomurskim občinam. Julija smo poslali pristopni obrazec, novembra pa je bil v Bruslju slavnostni podpis konvencije. Do letošnjega julija moramo pripraviti trajnostni energetski akcijski načrt občine, v katerem mora biti točno opredeljeno, kako bomo to dosegli. Vsekakor se bomo usmerili predvsem v energetsko sanacijo javne stavbe, na področje geotermalne energije in možnosti daljin- prekucno, in ličkalnik za koruzo prodam, kupijo pa betonske podpornike. Tel.: 031 384 525. v6256 V MURSKI SOBOTI oddamo v najem opremljen frizerski salon. Tel.: 031 552 235 v6260 za gradnjo toplotne črpalke, do zdaj pa smo uspeli energetsko sanirati kar nekaj objektov, v katerih so vrtci in šole. V tem letu bomo uredili tudi sončno elektrarno na beltinski šoli, posodobili javno razsvetljavo in se še bolj usmerili v izkoriščanje geotermalne energije. Res se osebno zelo zavzemam za obnovljive vire energije in sem se o tem, kaj so naredili v drugih evropskih občinah, že precej seznanil z dostopnih spletnih strani. Tudi pri izkoriščanju reke Mure dajemo v beltinski občini prednost ekološko sprejemljivim možnostim, na primer da bi mlin na Muri dogradili z minielektrarno za samooskrbo z elektriko za interno uporabo.« Med pomurskimi podpisniki je tudi Občina Ljutomer. Za spremljanje priza- V MURSKI SOBOTI oddamo v najem garsonjero. Tel.: 031 525 899. v6261 BELTINCI - NA MIRNI LOKACIJI novejša hiša, pritlična, z garažo, prizidkom in kletjo. Tel.: 041 572 692. v6262 PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, opremljeno, na Hodošu 43. Možno plačilo na obroke. Tel.: 031 388 515. v6277 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE oddamo ženski v zameno za pomoč na domu, 8 km iz Maribora v smeri MS. Tel.: 051 300 090. v6278 VINOGRAD 2500 m2 v Okoslavcih, občina Radenci, damo v najem. Najemnik dobi v uporabo opremo in orodje. 041 629 656. V1633 kmetijska mehanizacija TRAKTOR IMT 560 in samonakladalko SIP Pionir 17 prodam. Tel.: 041 285 013. v6260 Fotografija Nataša Juhnov KUPIM TRAKTOR ZETOR, IMT, URSUS ALI DRUGO. Tel.: 041 680 684. v6185 Morebiti je prav to natančno in zahtevno delo ter izpolnjevanje obrazcev osnovni razlog, da so se le tri pomurske občine odzvale pozivu regionalne razvojne agencije RRA Mura in se lani jeseni pridružile evropskemu gibanju Konvencija županov, ki velja za edinstven model večnivojskega upravljanja. Gre za dejanje poguma in prepričanja o koristnosti trajnostne usmeritve, ki je vodilo evropskega gibanja, v katerem sodelujejo lokalne in regionalne oblasti. Svojo politično zavezo pa bodo morale podpisnice v prihodnjih letih preoblikovati v konkretne ukrepe in projekte. Pripraviti bodo morale osnovno evidenco emisij in v enem letu po pristopu predložiti akcijski načrt, v katerem bodo navedeni tudi ključni ukrepi za dosego cilja. Poleg prihranka energije, ki se bo nedvomno poznal v občinskem proračunu, bodo z izvajanjem ukrepov prispevali k stabilnosti delovnih mest, bolj zdravemu okolju in večji kakovosti življenja, izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva in večji energetski neodvisnosti. Podpisnice konvencije imajo tudi zagotovljeno pomoč pri strateškem usmerjanju ter finančno in tehnično podporo. Javnim upravam in mrežam, ki lahko pomagajo tem občinam oziroma lokalnim skupnostim, je namreč podeljen poseben status koordinatorjev konvencije. Konvencija uživa tudi podporo Evropske komisije skega toplotnega ogrevanja, javne razsvetljave, učinkovitost javnega prometa in v varčen vozni park, analizirali bomo porabo električne in toplotne energije. Občina Lendava bo za svoje izhodišče za nadaljnjo primerjavo najverjetneje vzela leto 2003. Kakih pet odstotkov načrtovanega smo uspeli uresničiti že do zdaj, zato bi to radi vključili v naš načrt. V prihodnje bo treba vsaki dve leti pošiljati poročilo o opravljenih ukrepih.« Dr. Matej Gomboši, župan Občine Beltinci, je poudaril, da je podpis konvencije pravzaprav pisna potrditev njegovega osebnega prepričanja in odločitve, da bo deloval tudi kot župan za učinkovito rabo energije. Ko je izvedel za že omenjeno panevropsko gibanje, se mu je zdela to odlična priložnost za uresničitev te osebne odločitve v praksi, s čimer bo beltinska občina skupaj z drugimi podpisniki postala ambasador v tem srednjeevropskem prostoru. »Zdaj smo postali član velike družine s podobnim prepričanjem, da je treba storiti vse za trajnostno naravnan razvoj. Vseeno pa moram poudariti, da je v naši občini s tega področja realiziranih že nekaj načrtov, nekaj pa jih je še neuresničenih. Tako se lahko pohvalimo z dvema vzornima sistemoma daljinskega ogrevanja in na enega od teh je priključena tudi občinska stavba. Že kar nekaj občanov se je odločilo devanj prleške občine je odgovorna Jerneja Rajner. Občinski svet je že šestega aprila lani sprejel sklep, da bo občina podpisnik Konvencije županov. Tako se je tudi županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba skupaj z mag. Antonom Balažkom in dr. Matejem Gombošijem 29. novembra lani udeležila slovesnega podpisa Konvencije županov v Bruslju. »S podpisom Konvencije županov se je Občina Ljutomer zavezala, da bo izdelala Trajnostni energetski akcijski načrt, ki bo določil ukrepe in potrebne aktivnosti za doseganje končnega cilja, to je zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 20 odstotkov do leta 2020. V akcijskem načrtu bo treba opredeliti začetno stanje s popisom energetske porabe na ravni občine za določeno leto, nato pa bo treba opredeliti aktivnosti in projekte, ki bodo učinkovito zmanjšali izpuste. Po izdelavi natančne analize porabe v določenem letu, kar naj bi naredili do marca letos, bo občina Ljutomer pristopila k izdelavi Trajnostnega energetskega akcijskega načrta, v katerem bo določila aktivnosti in projekte.« Upajo seveda, da se bo vložen trud poplačal tako, da bodo lažje pridobivali nacionalna in evropska sredstva za uresničitev svojih načrtov. Morebiti bo prav slednje spodbuda tudi za druge občine, da jim bodo sledile tudi v prepričanju. Bernarda B. Peček KOMBAJN CLAAS Medion 310, l. 2002, 1520 ur, s klimo, 3D, priključek za pšenico C 390 ali C 450, opcija zadnji pogon, zelo lepo ohranjen, prodam. Tel.: 041 647 943. v6245 TRAKTOR IMT 558 in dvobrazdni obračalni plug regent prodam. Tel.: 041 527 835. v6254 KUPIM KMETIJSKO MEHANIZACIJO in traktor. Tel.: 041 679 937. v6257 DVOOSNO PRIKOLICO, 3-tonsko, KUPIM TRAKTOR IMT, trosilnik hlevskega gnoja, sadilnik krompirja in rotacijsko kosilnico 135 SIP. Tel.: 070 360 073. v6267 KUPIJO DVO- ALI ŠTIRIVRETENSKI PAJEK SIP, rotacijsko kosilnico 165 ali 135, izkopalnik krompirja in trosilnik hlevskega gnoja. Tel.: 041 646 087. v6268 razno PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1 a, S. Konjice. v0045 OBOGATENE KLETKE IN GNEZDA za nesnice, prepelice in kunce prodam. Tel.: 041 642 184. v6167 ALU PLATIŠČA z letnimi gumami za golf 4, škodo ali seat, dimenzije 195-6515, in otroški sedež prodam. Tel.: 041 285 099. v6255 DRVA, akacijeva, metrska, in bučno olje prodam. Tel.: 031 285 879. v6265 KUPIM TRAKTOR IMT, ZETOR, URSUS, UNIVERZAL ali podobno. Kupijo tudi drugo mehanizacijo. Tel.: 041 678 130. v6186 Daljinsko ogrevanje (nanj je že priključena beltinska občinska stavba), toplotne črpalke, geotermalna energija, javne razsvetljave, energetske obnove javnih stavb … vse to bo pripomoglo k zmanjšanju škodljivih emisij. TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 80 KM, s prednjim nakladalnikom, cisterno za gnojevko 3000 l, rotacijsko koso SIP, električni in traktorski mešalnik za gnojnico, molzni stroj z mlekovodom, mulčer, 120 cm, hidravlični nož za silažo Vicon, obračalni plug Regent 3 + 3, vrtavkasti obračalnik SIP, medvrstni okopalnik Rebernik, predsetvenika Rau 2 in 3 m, rotoprešo za seno Deutz, ovijalko za seno, samonakladalno prikolico SIP 22, silokombajn SIP enoredni, mešalnico za zrnato krmo, trosilnik hlevskega gnoja SIP in trosilnik umetnega gnojila Vicon prodam. Tel.: 041 707 507. v6263 TRI ETAŽNE 10-SATNE RABLJENE PANJE prodam. Tel.: 031 856 863. v6276 delo AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota, d. d., Bakovska 29 a, 9000 Murska Sobota zaposli več voznikov avtobusa (m/ž). Rok za prijavo 16. 3. 2012. Informacije po telefonu št. 02 530 16 31. v6273 storitve ODKUP RABLJENIH VOZIL in odvoz. Šnajc, Tešanovci 94, tel.: 041 532 054. v0303 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih živiš. ZAHVALA V 73. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča, botra in sorodnica Marta Sever roj. Banfi iz Pečarovec 10 Iskrena hvala vsem za vse izraze sožalja in besede tolažbe ob njenem slovesu, za darovano cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, posebej družinam Šeruga, Hack in Podlesek, kolektivoma vrtca in OŠ Puconci, Mlinopeka, Razvojnega zavoda Občine Puconci in prijateljem ter znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Lepa hvala duhovniku g. Evgenu Balažicu, pevcem žalostink, govornici Heleni, pogrebnemu podjetju Banfi in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 8. marca 2012 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 29 KOMUNALA V SPOMIN Minilo je leto dni boleče žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Jože Cipot iz Črnec 51 Vsem, ki ga nosite v svojem srcu, mu namenite lepo misel, nam izrečete besede sočutja in tolažbe, prižgete svečko v njegov spomin, se najiskreneje zahvaljujemo. Poslovili smo se od naše drage mame, tašče, babice in prababice Zinaide Krasiljnikove Emri upokojene profesorice gimnazije v Murski Soboti Jože - vedno te bomo nosili v svojem srcu Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, za vso pomoč, izraženo pisno in ustno sožalje ter za cvetje, sveče in prispevke v druge namene. sin Alen, mama Barbara, sestra Olga in brat Branko Žalujoča sinova Evgen in Igor z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila Emilija Čizmadija iz Gančan 144 Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, podjetju Letraco, d. o. o., Gančani, posebno pa družini Zorko za dolgotrajno pomoč, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše, mrliško vežico in kapelico. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in tast Koloman Sinic iz Beznovec 13 Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki ostaja, ne nadomestimo. POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Marija Balog iz Pordašinec 12 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v druge namene. Posebna zahvala je namenjena gospodu duhovniku, govornici Suzani za besede slovesa, pevcem žalostink in pogrebnemu podjetju Banfi. Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Žalujoči vsi njeni Babica, pogrešam te - Nino ZAHVALA V 35. letu nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric Martin Škafar OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 iz Odranec Iskrena hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in vsem drugim, ki so nam kakor koli pomagali in izrekli besede sožalja in tolažbe. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Duši za besede slovesa, sošolcem iz osnovne šole, pogrebnemu podjetju Ferenčak ... Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči tvoji najdražji Njegovi najdražji Hvala ti mama za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Ljuba mama, naj večno ti lučka gori. Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki ostaja, ne nadomestimo. ZAHVALA ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živela, je v 86. letu za vedno zaprla svoje trudne oči naša najdražja mama, tašča, babica in prababica V 94. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Elizabeta Koštric Bela Čahuk Vsi njeni najdražji 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 V 61. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, tašča in babica Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše in v druge dobre namene ter izrečene besede sožalja. Posebna hvala osebju Doma Janka Škrabana iz Beltinec, dežurni zdravnici beltinskega zdravstvenega doma in urgentni skupini Zdravstvenega doma M. Sobota. Lepa hvala g. župniku in nečaku Stanku Koštricu za opravljen obred, njeni roži za molitev in spremstvo na njeni zadnji poti, pevcem za odpete pesmi, govorniku za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Jurič. Vsem še enkrat iskrena hvala. POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v druge dobre namene. rojena Ozmec iz Melinec DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. Pred kratkim še veder in upanja poln, toda bolezen je kruta vzela te nam. V večni si sen odpotoval, a v naših srcih spomin nate bo ostal. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, spomin nate bo vedno ostal. Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER Kontaktna številka O70 550 665 Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. iz Križevec v Prekmurju 173 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in lovskim tovarišem za izrečena sožalja, podarjene sveče in denarne prispevke v humanitarne namene. Posebna hvala Lovski družini Križevci za organizacijo pogreba in lovskim kolegom za lepo opravljen obred, Društvu upokojencev Občine Gornji Petrovci in delavkam Centra za socialno delo za pomoč na domu. Hvala sosedom, družinama Kerec, posebno Ireni, in Čahuk za pomoč, duhovniku gospodu Balažicu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Hozjan. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Cenik osmrtnic 1 kolona x 13 cm 2 koloni x 7 cm 84,50 evra 91,00 evrov 2 koloni x 8 cm 2 koloni x 9 cm 104,00 evrov 117,00 evrov 2 koloni x 10 cm 2 koloni x 11 cm 130,00 evrov 143,00 evrov 2 koloni x 12 cm 2 koloni x 13 cm 156,00 evrov 169,00 evrov Doplačilo za fotografijo 16,75 evra. Naročniki imajo ob naročilu in plačilu pri blagajni 20 % popusta. 30 sporočila | Vestnik | 8. marca 2012 Waldorfski vrtec Pomurje Tomšičeva ul. 15, 9000 Murska Sobota vabi k vpisu otrok za šolsko leto 2012/2013 Nekaj prostih mest je še v tem šolskem letu. Vabljeni na dan odprtih vrat 17. 3. 2012 med 9. in 12. uro. SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA MURSKA SOBOTA Ul. dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 9000 Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA ZAVODA Kandidati/-ke morajo izpolnjevati splošne pogoje in posebne pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 16/10, 47/10, 20/11, 34/11 – ZOFVI). V spomin Slavko Švenda (1952–2012) Slavko je svojo pot končal tako, kot jo je začel. V zadnjih dveh letih se je umaknil iz javnosti na urbani rob prekmurske metropole v miren trikotnik sotočja Ledave in Puconskega potoka. Približno tako je začel kot veterinar, na robu na prekmurskih kmetijah, ki so v tistem času še imele dovolj vitalne potence, ki ga je privlačila. Slavko Švenda je bil človek širokega profila, ki je svoje široko bazično naravoslovno znanje nadgradil s humanističnim in filozofskim znanjem. S to predpostavko Pisma sprejemamo na naslov Vestnik, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, e-pošta: vestnik@vestnik.si. Prostorske možnosti za objavo so omejene na 3.500 znakov. Pisem ne lektoriramo. Spoštovani predsednik DSP, g. Veno Taufer! Sem Tine Mlinarič, in sem vam ne dolgo nazaj pisal o novih priložnosti znotraj združenega ministrstva, predlagal sem ustanovitev instituta VARUHA KUL- www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si bi brez problema lahko gradil akademsko kariero, pa je ni. Prišel in vrnil se je v Prekmurje in začel kot terenski veterinar. Dokaj hitro je uvidel, da gre v tem prostoru le za navidezno idilo. Idilo, ki jo obrobnost vse bolj potiska na rob in kateri usiha vitalnost. Ni mu bilo vseeno, ko so izginjali goveji repi iz domačih hlevov, vedno je rekel, da bodo za repi šle duše. To je bila tista točka, ki je umestila Slavka Švendo v ta prostor s te njegove druge humanistične strani. Tu se je začela njegova kritičnost opozarjanja in tudi razlaganja novih razvojnih vizij. Četudi je imel v malem obrobnem podeželskem človeku ravno zaradi svojega odprtega in sproščenega pristopa stalne zaveznike, se ga drugje ni slišalo ali hotelo slišati. Toda tudi tu je ubiral svojo pot in šel v neposredno konfrontacijo brez ambicij ali želje po oblasti, ampak predvsem zato, da poskuša preusmeriti tok samouničevanja tega prostora. Vse to mu je povzročalo kar nekaj težav tudi znotraj institucionalnega okvira, v katerem je deloval iz eksistenčne nuje, saj ni bil razumljen. Namesto da bi njegove ideje razčlenili in razvijali, so ga pogosto stigmatizirali. Čas je v marsičem potrdil njegov prav. Žal je s paradigmo novodobnega kapitalizma in popolnega razvrednotenja človekovega dostojanstva izgubil energijo in se umaknil v prostor, ki ga je najbolj razumel in ta prostor tudi njega – sotočje Ledave in Puconskega potoka. Morda pa je napočil čas zdaj, ko je njegova tuzemska pot končana, za razumevanje Slavka Švende. Ne samo zaradi spominov na njega, ampak predvsem zato, da se tudi nekaj spremeni. TURE. Odgovorili ste mi, da ste predlog predali na KOKS. Preseneča me pa, da razprave ne gredo v konstruktivno smer, da se kar naprej objokuje nekaj, kar ni bilo dobro ne za kulturo nasploh, ne za pisatelje. Psihologija in sociologija odnosov nas učita, da je nasprotovanje spremembam vselej najslabša rešitev, najboljša pa, ko iz novih okoliščin z lastno spretnostjo, aktivnostjo in modrostjo poizkušamo doseči čim več. Nastala situacija je torej naša priložnost, da iz navideznega »poraza« pridobimo več kot smo imeli prej in bi imeli, če bi ostalo samostojno ministrstvo za kulturo. Ob zmanjševanje javnih financ, kar je politično jasno kot beli dan, lahko na račun administrativnih in birokratskih krčenj, dobimo VEČ za PROGRAME, recimo za – knjigo. J. Votek Kako pa rešiti simbolni in državotvorni pomen kulture? - z institutom VARUHA KULTURE obvarujemo avtonomijo kulture navznoter (slovenski prostor). - navzven (mednarodno) si pa prizadevamo, kot na primeru gospodarske diplomacije razviti institut KULTURNIH (LITERARNIH ATAŠEJEV), ambasadorjev v svetu. Lep pozdrav, Tine Mlinarič Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za vodenje zavoda. Izbrani kandidat/-ka bo imenovan za dobo pet let. Začetek dela je 1. 9. 2012 oziroma skladno s sklepom o imenovanju. Vlogo s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, morebitnem opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju ter priloženim potrdilom iz kazenske evidence, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, naj kandidati/-ke pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Svet zavoda Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, Ul. dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 9000 MURSKA SOBOTA s pripisom »za razpis ravnatelja«. Sestavni del vloge mora biti tudi program dela in vodenja zavoda v petletnem obdobju. O izbiri bodo kandidati/-ke obveščeni v zakonitem roku. SVET ZAVODA Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci Kétnyelvű Általános Iskola Pártosfalva, Prosenjakovci 97 c, 9207 Prosenjakovci razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09 in 20/2011) ter Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 35/01 in spremembe), ter imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let. Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi vozili z nalogom za prevoz. Predvideni začetek dela je 1. 7. 2012. Pridemo po vas domov. Kandidati morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda in naslednja dokazila: - potrdila o izobrazbi, - potrdilo o nazivu, - potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, - potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (če kandidat ravnateljskega izpita nima in bo imenovan, si ga bo moral pridobiti najpozneje v enem letu po začetku mandata), - potrdilo o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, - originalno dokazilo ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, - originalno dokazilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku zoper spolno nedotakljivost oziroma zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica, - osebno pisno izjavo, da pri katerem koli drugem sodišču zunaj kraja prebivališča zoper njega ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Pomagamo vam urediti dokumentacijo za pregled, sprejem ali terapijo. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci, Prosenjakovci 97 c, 9207 Prosenjakovci, z oznako PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA. Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. SANTRA, reševalni prevozi, d. o. o. PE Murska Sobota G r a j s k a u l i c a 11 9000 Murska Sobota tel.: 02 530 10 03 GSM: 031 646 797 Z vami počakamo do konca pregleda. Po pregledu vas odpeljemo domov. Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti. Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje, so naše storitve brezplačne. Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji dostava na dom informacije in naročila 02 578 85 60, 031 375 476, 02 521 49 80 Arpad Sobočan, s. p., Dolnji Lakoš, Glavna ulica 93, Lendava BEJLI CVEJT Pomoč, oskrba in druge zdravstvene storitve Z vami pri reševanju problema prevoza! Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1 Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si Bencinski servis OMV Lipovci kurilno olje »OMV Futur Plus« in plinsko olje KURILNO OLJE, PREMOG Storitve so namenjene starejšemu prebivalstvu, kroničnim bolnikom in tistim, ki želijo strokovno obravnavo zdravstvenih težav na domu. 031 217 792 & 031 703 398 Jana Novak, s. p., Zelena ul. 1, 9000 M. Sobota POSOJILO UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 na osnovi vašega vozila. Odplačilo prek položnic. Vozilo vam ostane v uporabi. Posredujemo za več posojilodajalcev. Tel. št.: 02 2283020 KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., G. Bistrica 51 AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, Maribor napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 1. Rozalija – D'Kwaschen Retashy 2. Vse bi dal – Art Music orchestra 3. Punca – Blue Planet 4. Strojna bit – Bataljon 5. Eden keden – Stekli psi PREDLOGA 20.00Zimzelenčki z Natašo Špindler V murskosoboškem Mikku bo v ponedeljek odprtje razstave fotografij Melite Gjergjek. Odprtje 10.30Nedeljska kuhinja: Igor Zver iz Murske Sobote, pilot na Nizozemskem LENDAVA 15.00 Mura : Triglav, oglašanje iz Fazanerije (Gorazd Gider) V petek, 9. marca, ob 18. uri bo v avli gledališke in koncertne dvorane odprtje razstave Hrvaški slikarji naive – hrvaška naivna umetnost. ponedeljek, 12. marca: MURSKA SOBOTA 11.15Oaj, kak san zlüfto, dva kluba, dva načina, dva uspeha … V ponedeljek, 12. marca, ob 18. uri bo v Mikkovem klubskem prostoru odprtje razstave fotografij Melite Gjergjek. 18.00Lollobrigida, hrvaškoslovenski bend, Matej Končan in Jernej Šavel LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. Čas za nas – Nika Zorjan 2. Iskrice – Bilbi 3. Ta planet – Maja Keuc 4. Če bi – Balladero in Jadranka Juras 5. Tik, tak, tok – Nina Pušlar Parfum – Omar Naber Vzemi me – Neisha PREDLOGA PART OF ME – Katy Perry WE TAKE CARE OF OUR OWN – Bruce Springsteen torek, 13. marca: 13.15 Prva oseba ednine: dnevni odziv dežurne novinarke Nataše Brulc Šiftar 18.00 Srebrne niti, upokojenska oddaja sreda, 14. marca: 10.15Župan v studiu: Anton Štihec, Mestna občina Murska Sobota 20.00 Mursko-morski val, Kuba, Marjan Kovač, Sonja Božič četrtek, 15. marca: Lea Miholič, Bratonci 107. 09.15 Kuharski nasveti četice najboljših pomurskih kuharjev! Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje. 20.00Geza se zeza, oddaja z glasbenimi gosti, stikom, nagradami Majico Murskega vala dobi: RADENCI V petek, 9. marca, ob 17. uri bo v avli Dosorja odprtje razstave fotografij Ivana Vinovrškega Baletni utrip. Gostja večera bo primabalerina Alenka Ribič Laufer, v glasbenem programu pa bo nastopila Radmila Radojević. SPODNJI KAMENŠČAK PREDLOGA 1. TATTOO – Van Halen 2. SOMEBODY THAT I USED TO KNOW – Gotye + Kimbra 3. TITANIUM – David Guetta + Sia 4. MY VALENTINE – Paul McCartney 5. ANTI HERO (BRAVE NEW WORLD) – Marlon Roudette V petek, 9. marca, ob 17. uri bo na osnovni šoli koncert družinskih zasedb. 14.30Oddaja tedna: Štiri ženske, štiri usode, Nataša Brulc Šiftar nedelja, 11. marca: NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV GORNJA RADGONA sobota, 10. marca: LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA Dan ljubezni – Natalija Verboten in Štajerskih 7 Ne bom se ženil – Ansambel Kolovrat V sredo, 14. marca, ob 11. in 14. uri bo v gledališču Park območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. 14.30 Romskih 60 minut, oddaja o Romih, za Rome! 15.00Celje : Nafta, oglašanje s prvoligaškega nogometa (Tomo Köleš) PREDLOGA na) in Pastichon (Ljubljana), v soboto pa Megaplopolis band (Murska Sobota), Backspace (Maribor), Sizzlin' Cool (Sl. Gorice) in Radiostorm (Šentjur) petek, 9. marca: Nega ovir – Kiki Ljubezni poti – Nova legija 1. Moji dragi – Petka 2. Daj mi poljub – Čuki in Modrijani 3. Je pač tako – Navihanke 4. Dom – Ansambel Tonija Sotoška 5. Dobro vse se vrača – Ansambel Čar V soboto, 10. marca, ob 18. uri bo v prostorih Mladinskega centra Prlekije – Pokrajinskega centra NVO odprtje razstave Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji ter predstavitev projekta Mladinska mreža razvoja raziskovalnih vrednot mladih (SM – RIS). Na odprtju bosta sodelovali predstavnici Znanstvenoraziskovalnega inštituta Jožefa Stefana Ljubljana in Srednjeevropskega centra za ženske v znanosti. Razstava bo na ogled vsak delavnik od 7. do 15. ure do 24. marca. Koncert LENDAVA V petek, 9. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani koncert Pihalnega orkestra Murska Sobota z gosti: Nina Cuk, Igor Lalovič in Boris Bodanec. Dirigent je Simon Novak. Gledališče MURSKA SOBOTA V petek, 9. marca, ob 19. uri bo v gledališču Park komedija – veseloigra v petih dejanjih Si ali nisi Kulturno-umetniškega društva Reporter Milan iz Maribora. V sredo, 14. marca, ob 19. uri bo v gledališču Park standup komedija Srdjana Jovanovića: Skupinska terapija. V četrtek, 8. marca, ob 9. uri bo v grajski dvorani območno srečanje lutkovnih skupin. V četrtek, 8. marca, ob 18. uri bo v kulturnem domu ponovitev predstave Hrestač v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Gornja Radgona. LJUTOMER V soboto, 10. marca, ob 19. uri bo v domu kulture komična melodrama Jeklene magnolije v izvedbi Društva Frana Govekarja Ig. MALA NEDELJA V soboto, 10. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu gledališka predstava – črna komedija Lepa smrt v izvedbi dramske sekcije KD Cirkulane. PUCONCI V četrtek, 8. marca, ob 18. uri bo v dvorani OŠ Puconci monodrama v besedi in sliki Panonec in morje igralca Gorazda Žilavca ter avtorja in režiserja Aleša Nadaia. Ples MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 12. marca, ob 19. uri bo v gledališču Park plesna predstava standardnih, latinskoameriških in revijskih plesov plesne skupine RITM iz Rusije. Literatura LENDAVA V četrtek, 8. marca, ob 19. uri bo v domu kulture dobrodelni koncert Orkestra slovenske policije s Heleno Blagne v organizaciji Lions kluba Ljutomer. V četrtek, 8. marca, ob 18. uri bo v Knjižnici Lendava srečanje z avtorica Mileno Miklavčič, s katero se bodo pogovarjali o njeni najnovejši knjigi z naslovom Ženska. Kupon št. 10 Glasujem za skladbo V torek, 13. marca, ob 16. uri bo v domu kulture 65. pevski festival otroških in mladinskih zborov. LJUTOMER Domača plošča: V petek, 9. marca, ob 20. uri bo v ŠIC Ljutomer Koncert ob dnevu žena – Vlado Kreslin in Beltinška banda. MURSKA SOBOTA 7 Veličastnih: V petek in soboto, 9. in 10. marca, ob 21.30 bosta v Mikku Natečaj Botečaj, na katerem sodelujejo mlade neuveljavljene glasbene skupine. V petek bodo nastopili Mama rekla (Lenart), The Eight (Murska Sobota), Showdown (Ljublja- Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 13. marca 2012, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. V ponedeljek, 12. marca, ob 16.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer Pravljična ura. Praznik HODOŠ V nedeljo, 11. marca, ob 14. uri bo v kulturnem domu prireditev Nacionalni praznik v Občini Hodoš. Predavanje MURSKA SOBOTA V četrtek, 8. marca, od 10. ure bodo v Pokrajinski in študijski knjižnici ob tednu boja proti raku potekale dejavnosti z naslovom Evropski kodeks proti raku – zdravje je življenje. NSTSNMV: Jan Plestenjak bo v petek, 24. marca, z nastopom v dvorani Ekonomske šole v Murski Soboti nadaljeval koncertno turnejo po Sloveniji. Po njej se bo za nekaj časa poslovil z glasbenih odrov. Mi pa smo se skupaj z Janom odločili, da bomo na Murskem valu izbrali dekle, ki bo na koncertu v Murski Soboti z njim odpelo njegovo uspešno skladbo Soba 102. Zadnjo priložnost boste imela dekleta v petek, 9. marca, ob 19.15 v oddaji Mladi val. V oddaji bodo lahko sodelovala tri dekleta, med katerimi bomo izbrali drugo finalistko. Glasovali boste lahko po telefonu v oddaji Mladi val in na spletnem portalu Pomurje.si. Zmagovalka izbora, ki jo bomo razglasili tik pred sobotnim koncertom v petkovi oddaji Mladi val, bo zapela z Janom, preostala dekleta pa bodo dobila vstopnice za koncert in priložnost, da zapojejo na zabavi po koncertu v središču Maximus in Jana spoznajo tudi osebno. … (M. Lenarčič). V ponedeljek in torek ob 15. uri ter v sredo ob 8. uri bo profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju krepitve kompetenc za preprečevanje nasilja (projekt IN SEM). V torek in sredo ob 14. uri bo računalniška delavnica na OŠ I Murska Sobota (B. Fartek), v sredo ob 8.30 pa krožek ročnih del (A. Mikolič, E. Šantavec). OREHOVCI, PARIČJAK V nedeljo, 11. marca, ob 13. uri se bo pri gasilskem domu v Orehovcih začel Atilov pohod (daljša pot), na pohod po krajši poti pa se bodo odpravili ob 14. uri pri preši TD Klopotec na Kapeli (Paričjak 21) MURSKA SOBOTA V soboto, 10. marca, ob 19. uri bo v dvorani OŠ III Murska Sobota koncert Tanje Žagar z gosti. V petek, 9. marca, ob 22. uri bo v Spartacusu večer elektronske glasbe BodyWork II - Old Friends - New Beginnings. Didžeji: Ulix, Trick-C in Dante Benami. GORNJA RADGONA LJUTOMER Glasba našega srca: 31 napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA 8. marca 2012 | Vestnik | V soboto, 10. marca, ob 10. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje mag. Katje Belšak Psihične stiske v času študija. V sredo, 14. marca, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Cirila Graha Stara knjižna prekmurščina in stari cerkvenoslovanski jezik. BELTINCI Razstava MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota bo do 21. marca na ogled razstava Červek, Meden, Mesarič, Rajnar. V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava slikarskih del Marije Skledar in Neli Lalović. V razstavišču Pomurskega muzeja Murska Sobota v soboškem gradu je na ogled razstava Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja. V Galeriji Robin (Lendavska ulica 1) je na ogled razstava likovnih del Zmaga Jeraja. LENDAVA Na lendavskem gradu je na ogled razstava vezenin z naslovom Dediščina vezenin ročnodelskih krožkov prekmurskih Madžarov - Da ne bi šlo v pozabo 2. Avtorja sta Maria Kepene Bihar in Zoltan Lendvai Kepe, razstava pa bo na ogled do 31. marca. V sinagogi je na ogled razstava Židje v Međimurju, ki jo je posredoval Muzej Međimurja Čakovec. Razstavo so pripravili ob svetovnem dnevu spomina na holokavst. PUCONCI V prostorih občinske zgradbe je na ogled razstava del Simone Pintarič. GRAD V palaciju gradu Grad je na ogled razstava Iden dojgemat: Prekmurje in Prekmurci skozi objektiv Purača in Sbülla med letoma 1925 in 1945. Fotografije so iz zbirk Marka Krenna in dr. Nikolaja Szepessyja, na ogled pa bodo do 30. aprila. MONOŠTER V avli mestnega gledališča je na ogled razstava Pogledi na preteklost okraja Monošter in Murska Sobota na starih razglednicah iz zbirke Štefana Vide. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka (dom kulture) je na ogled razstava likovnih del Tatjane Mijatović. GORNJA RADGONA V domu kulture je na ogled razstava karikatur Antona Buzetija v organizaciji Likovnega društva Gornja Radgona. Film Star Max MURSKA SOBOTA (od 8. 3. do 14. 3.) Akcijska pustolovščina John Carter: med dvema svetovoma – 3D (21.00) Drama Umetnik (19.00) Komična drama Zapiti dnevnik (19.10) Romantična drama Zaobljuba ljubezni (17.00) V soboto, 10. marca, ob 18. uri bo v Ambasadi Štefana Kovača Marka predavanje dr. Barbare Rajgelj Kaj nam prinaša novi družinski zakonik. Po predavanju bo klubski večer z DJ-programom. Akcijska srhljivka Izdana (21.10) Dogodek Romantična komedija To je vojna! (17.10) MURSKA SOBOTA – HIŠA SADEŽI DRUŽBE V okviru medgeneracijskih delavnic bo v petek, 9. marca, ob 16.30 potopisno predavanje Švedska – Sverige: domovina Pike Nogavička, Abbe, Roxette, Ikee Znanstvenofantastična srhljivka Kronika (21.30) Biografska drama Železna lady (19.00) Komedija Kruha in iger (17.00, v soboto in nedeljo še 14.50) Animirani družinski film Shrek za vedno (v soboto in nedeljo ob 15.00) Napovedi kulturnih in turističnih prireditev pošiljajte na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. 32 (ne)nazadnje | Vestnik | 8. marca 2012 Četrtek pretežno oblačno -2 | 7 vreme Petek zmerno oblačno 0|8 Sobota pretežno oblačno -1 | 9 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja zmerno oblačno -1 | 11 Ponedeljek zmerno oblačno 2 | 13 fotografija tedna Andrej Velkavrh Zmerno in pretežno oblačno V četrtek bo pretežno oblačno, a oblačnost bo občasno lahko tudi redkejša in bo skoznjo prosevalo sonce. V petek bo nekoliko več sonca, ponekod bo pihal severni ali severovzhodni veter. Morda bo popoldne kje nastala kakšna kratka plohica. V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Tudi v nedeljo bo kar nekaj sonca in topleje. V ponedeljek bo zmerno oblačno. Vse dni bo pihal šibak, ponekod občasno zmeren severni ali severovzhodni veter. Modeliranje. Na kaj pomislite ob tej besedi? Morda na glino? Les? No, modeliramo, sploh v zadnjem času, tudi in predvsem z računalnikom. Na primer v avtomobilski industriji ali v pohištveni, pa arhitekti … In meteorologi. Govorili smo že o meteoroloških modelih, čeprav bi težko pokazali kakšno obliko ali model, ki bi ga lahko kdaj otipali. Gre le za računalniški model, ogromen program, ki ga računalnik računa oz. izvaja. Tu ni oblike, aerodinamike, barv in podobnega. Sliši se enostavno. Imamo model, ki nam računa vreme. Kaj potem sploh počnemo, ko ga enkrat naredimo? Saj potem teče in teče in vsakič samo vzamemo listek z napovedjo, ki jo izpljune tiskalnik, pa je! Kaj pa razvoj? Izboljšave? Po svoje je to lahko mukotrpno delo. Skušati izboljšati meteorološki model. Ki ima v sebi ogromno število spremenljivk, izračunov, odnosov med njimi. Včasih se sliši smešno, a nekdo se lahko ukvarja samo z delom, ki opisuje oz. računa razvoj kopaste oblačnosti in s tem morebitnih ploh oz. padavin, ki nastanejo ob morebitnih plohah. Kajti, če v modelu ploha ne nastane, ni take vrste padavin. Nekdo drug skuša izboljšati veter. Izračunani veter, da se razumemo. Vse to je modeliranje v meteorologiji. Dolgčas? Morda, a ko enkrat vidiš, da ti računalnik po tvojem »receptu« izračuna pravilni veter v neki dolini, je veselje enako, kot če bi iz gline izdelali kipec. Fotografija Nataša Juhnov Meteorološko modeliranje Mladi kuharji z OŠ Kuzma najbolj prepričali komisijo v Termah 3000 Najboljše so bile Mesarove dekle Tekmovanje učencev osnovnih šol v pripravi avtohtone lokalne kulinarike je bilo pravo presenečenje P – 9. marec Fotografija Nataša Juhnov vestnikov koledar Č – 8. marec JANEZ FRANČIŠKA S – 10. marec 40 MUČENCEV N – 11. marec KRIŠTOF P – 12. marec GREGOR T – 13. marec KRISTINA S – 14. marec MATILDA V četrtek, 8. marca, sonce vzide ob 6. uri in 19 minut, zaide ob 17. uri in 52 minut. Dan bo tako dolg 11 ur in 33 minut. V četrtek, 8. marca, ob 10. uri in 39 minut bo na nebu nastopila polna luna – ščip. Koline Mesarovih dekel z OŠ Kuzma so prepričljivo zmagale na regijskem tekmovanju v Moravskih Toplicah. Da znajo biti osnovnošolci in njihovi mentorji res izvirni in spretni, so že večkrat dokazali v turističnih krožkih, ponovno pa so to dokazali udeleženci tekmovanja v moravskotopliških termah na tekmovanju v okviru projekta »Kuhnapato«. Najboljši se bodo udeležili državnega tekmovanja, ki bo maja v Mariboru in bo del programa Evropske prestolnice kulture 2012. Prav gotovo so na torkovem regijskem tekmovanju najbolj blesteli učenci OŠ Kuzma, saj so tekmovali s kar tremi skupinami. Prvo mesto je zasedla skupina z imenom Mesarove dekle, ki je prikazala pripravo prekmurskih kolin, drugo mesto so zasedle Prleške frajle OŠ Križevci pri Lju- Naročite svoj izvod časopisa Vestnik trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: tomeru, tretje pa skupina Baceki, prav tako z OŠ Kuzma. Jožica Fükaš, mentorica zmagovalne skupine, je nadvse ponosna na spretnost, izvirnost in sa- mozavest svojih učencev. Sami so si nadeli tudi ime, saj sta fanta Manuel Časar in Samo Recek nastopila v vlogi mesarjev, mesarji pa so bili včasih na vasi »gospodje«, ki so imeli vedno pomočnice, »dekle«, ki so opravile dobršen del dela. Mesarove dekle so bile tokrat Daniela Ferko, Laura Nemec, Nina Šadl, Valentina Škaper in Deja Benko. Na koncu je, kot se za vsake koline spodobi, na harmoniki zaigrala še Melisa Gaberšek. Nekoč so bile koline pravi praznik pri vsaki hiši, v Kuzmi pa je prav po ponudbi tradicionalnih kolin še vedno znana Gostilna Gaberšek, torej je bilo skoraj samoumevno, da so se odločili za to lokalno kulinariko. »Pripravo kolin smo najprej naredili kot seminarsko nalogo, da smo zares dobro proučili in se pripravili na koline. Učenci so sami delali klobase in prosene »motali« v »prižec«, ajdove pa so delali s »pükšo«, na katero so morali najprej potegniti čreva. Učitelji jim tam nismo smeli pomagati in svetovati, tako da so morali sami rešiti vse probleme. Tudi bujto repo so tam skuhali in dali vanjo obrano meso s kosti, potem pa so spekli še pečenko in naredili zaseko, tako da so zmleli špeh in dodali dimljeno meso. Za sladico pa so naredili goričko gibanico. Bernarda B. Peček narocnina@vestnik.si Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: Ne zgodi se vsak dan, da bi krava povrgla dva telička naenkrat. Ervin Lovenjak iz Bodonec si je že deset let želel, da bi bil lastnik kravjih dvojčkov. In jih je dočakal – v soboto je njegova štiriletna krava Šima nepričakovano skotila dva telička: bikca Miška in teličko Šefico. In ker se mu je želja po kravjih dvojčkih izpolnila, bo čakal, ali se mu bo nasmehnila še sreča s kravjimi trojčki. Te želje zdaj niso več »iz trte izvite«, saj je velika verjetnost, da krava, ki je skotila dvojčke, ponovno skoti večje število teličkov naenkrat. In tudi za Šefico je velika verjetnost, da bo kotila dvojčke. Vendar krave dvojčice naj ne bi bile dobre za pleme oziroma nadaljnji razplod, tako da Ervin še ne ve, kakšno vlogo bo igrala v njegovem hlevu. Ve le to, da tako Miško kot tudi Šefica ostajata doma. Konec koncev ju je čakal deset let! Poleg tega sta mu telička samo dvojno veselje, ne pa tudi dvojno delo. J. D. Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. Ples ob dnevu žena z Duo Halicanum v Termah 3000 Taverna v hotelu Ajda sobota, 10.3.2012 ob 20. uri Cena romantičnega menija: 30 € za 2 osebi Razveselite svojo najdražjo s sladkimi dobrotami iz slaščičarne Café Praliné – priporočamo slastno jagodno tortico (3 eur) Dodatne informacije in rezervacije: T: 02 512 22 100, www.terme3000.si Podpis: Oglas Vestnik_104,5 x 84 mm_7.3.2012.indd 1 3/7/2012 10:11:43 AM
