OŠ Rodica-Letno poročilo

Transcription

Signature Not Verified
Digitally signed by PORTAL AJPES
Date: 2015.05.25 10:49:08 +02:00
Reason: Podpis podatkov iz portala AJPES
Location: Ljubljana
LETNO POROČILO
OSNOVNE ŠOLE RODICA
ZA LETO 2014
Poslovno poročilo pripravila: Milena Vidovič, ravnateljica OŠ Rodica
Računovodsko poročilo pripravila: Sonja Kobilšek, računovodska služba Libres
Domžale, februar 2015
POSLOVNO POROČILO 2014
VSEBINA
3-4
1.
POSLOVNO POROČILO - splošni del poročila
1.1.
Poročilo ravnateljice
4
1.2.
Poročilo predsednika sveta zavoda
5
1.3.
Predstavitev javnega zavoda – splošni podatki in predstavitev odgovornih oseb
6
1.4.
Glavni poudarki o poslovanju zavoda
7
1.5.
Finančno poslovanje
9
1.6.
Poslanstvo in vizija šole
10
2.
Posebni del poročila
10
2.1.
Poročilo o izvedbi programov, dejavnosti, projektov
10
2.2.
Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih
34
2.2.1.
Zakonske in druge pravne podlage za delo zavoda
34
2.2.2.
Dolgoročni cilji OŠ Rodica
36
2.2.3.
Prednostni cilji Letnega delovnega načrta 2013/2014 in 2014/2015
37
2.2.4.
Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev za šolsko leto 2013/2014
37
2.2.5.
47
2.2.7.
Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju
programa
Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji
preteklega leta
Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja
2.2.8.
Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora
48
2.2.9.
Pojasnila po področjih , na katerih zastavljeni cilji niso bili doseženi
48
2.2.10. Ocena učinkov poslovanja na gospodarstvo, socialne razmere,varstvo okolja
48
2.2.11. Druga pojasnila – kadrovanje, izobraževanje, študijska središča, investicijska
vlaganja, inšpekcijski pregledi
3.
RAČUNOVODSKO POROČILO
50
4.
72
2.2.6.
ZAKLJUČNI DEL
2
47
48
56
3
1. SPLOŠNI DEL POROČILA
1.1. POROČILO RAVNATELJICE
Poslovno poročilo zajema podatke o uresničevanju ciljev in nalog opredeljenih v Letnem delovnem načrtu za
šolsko leto 2013/2014 in deloma v šolskem letu 2014/2015.
Obseg dela je bil, glede na število oddelkov, vezan na izvajanje osnovega programa v 27 oddelkih v obeh šolskih
letih in delujemo kot trioddelčna šola.
Letni delovni načrt za šolsko leto 2013/2014 je realiziran in šolsko leto uspešno zaključeno. Vsi učenci, z izjemo
dveh, so napredovali, dva sta napredovala z negativno oceno, popravne izpite so uspešno opravili. Učitelji so,
poleg rednega programa, učence pripravljali na različna tekmovanja, natečaje, projektne aktivnosti, dosegali so
pomembne dosežke, se predstavljali tudi v širšem okolju (v kraju, v Sloveniji, pa tudi v mednarodnem okolju).
Aktivne mednarodne povezave so potekale v okviru projekta Comenius – šolska partnerstva).
Kot vsako leto smo opravili analizo dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja. Učenci so pri vseh predmetih
dosegli rezultate nad državnim povprečjem, tudi v 9. razredu.
V šolskem letu 2013/2014 smo s prednostnimi nalogami in aktivnostmi sledili uresnicevanju predpisanega
programa osnovne šole, poslanstvu in viziji šole ter uresnicevanju ciljev, ki podpirajo vzgoji in izobraževanje ter
ucenje v najširšem smislu – pridobivanje znanja upoštevajoc individualne razlike med ucenci (individualizacija),
razvijanje vešcin za samostojno in vseživljenjsko izobraževanje, vkljucevanje v svet dela, razvijanje temeljnih
zmožnosti in spretnosti za kvalitetno delo in življenje v skupnosti.
Aktivnosti v podporo uresnicevanju nacrtovanih prednostnih nalog: uvajali smo posodobljene učne načrte ter
številcno ocenjevanje v 3. razredu, izvajali aktivnosti za izboljšanje funkcionalne pismenosti oz. bralnih učnih
strategij z razvijanjem samoregulacije v procesu ucenja (nadaljevanje dosežkov projekta Opolnomocenje
ucencev z izboljšanjem bralno napisovalnih spretnosti in dostopa do znanja, ki ga je v šolskih letih 2011/2012 in
2012/2013 koordiniral Zavod RS za šolstvo), razvijali smo elemente digitalne pismenosti (uporaba IKT pri pouku,
uvajanje e-gradiv, spletna varnost), uresničevali smo cilje VITR (vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj),
preko različnih vsebin po UN in program bogatili še z drugimi dejavnostmi – učenje v naravi, širjenje koncepta
šolskega vrta, s tem povezane projektne aktivnosti. Slednje je v praksi zanimalo tudi predstavnike EU komisije,
ministrstva za kmetijstvo ter izobraževanje (predstavniki navedenih ustanov so šolo obiskali v mesecu maju
2014).
Četrto leto smo uvajali poučevanje drugega tujega jezika v zadnjem triletju (in hkrati zadnje leto v 7. razredu
glede na spremembe Zakona o osnovni šoli) ter izvajali raznolik obseg dejavnosti v sklopu nacionalnih projektov
(Eko, Zdrava in Unesco šola). Izkušnje z mednarodnim sodelovanjem pa so, poleg obravnave osrednje teme,
tudi učinkovit način za razvoj medkulturnega dialoga, strpnosti, rabe tujega jezika v avtentičnih situacijah.
Tovrstni projekti puščajo dobre sledi tako pri izkušnjah in znanjih učencev, pa tudi novih znanjih strokovnega
kadra.
Podrobnejše analize posameznih področij, ki so jih pripravile posamezne službe ali skupine strokovnih delavcev
(izobraževanje, sodelovanje s starši, delo knjižnice, delo v projektnih skupinah, šolski strokovni aktivi…) in so jih
predstavile na zaključni in uvodni seji učiteljskega zbora oz. v pisnih poročilih, so bile temelj načrtovanja v
novem šolskem letu 2014/2015.
Celotnemu učiteljskem zboru ter podpornim službam gre zahvala, da je bil program realiziran, kvalitetno
uresničen ter obogaten z ustvarjalnostjo, inovacijami oz. razvojnimi idejami ter programi.
Poslovni izid je pozitiven in je posebej predstavljen v računovodskem delu poročila.
Ravnateljica OŠ Rodica
Milena Vidovič
4
1.2. POROČILO PREDSEDNIKA SVETA ZAVODA
Svet šole OŠ Rodica se je v letu 2014 sestal na treh rednih sejah in opravil enajst korespondenčnih
sej. Večina obravnavanih zadev je bila pričakovanih – to so zadeve, ki se pojavljajo vsako leto.
Odločali smo se o vprašanjih povezanih z upravljanjem zavoda in kot drugostopenjski organ pri
odločanju v zadevah, za katere je svet pooblaščen s predpisi, kolektivno pogodbo ali splošnimi akti
zavoda. Podali smo tudi nekaj z avtoriteto sveta podkrepljenih pobud.
V začetku leta smo obravnavali in sprejeli Letno poročilo in Zaključni račun za leto 2013 ter
Samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2013/2014. Potrdili smo predlog Finančnega načrta za leto
2013 in sprejeli Poročilo o inventuri. Podali smo oceno delovne uspešnosti ravnateljica za leto 2013:
ravnateljica Milena Vidovič dosega 100% vrednost meril za ugotavljanje uspešnosti. Pozneje smo
obravnavali finančni in kadrovski načrt za leto 2014 in preverili uresničevanje LDN-ja za š. l.
2013/2014 ter sprejeli novega za š. l. 2014/2015.
Izpeljali smo tudi enajst korespondenčnih sej, na katerih smo najpogosteje podajali soglasja k
zaposlitvam in pogodbam o podjemnem delu, kot to določa Zakon o uravnoteženju javnih financ, na
tak način pa smo se odločali tudi o uvajanju prvega tujega jezika v 2. razredu.
Pomembnejši sklep, ki ni bil rutinske narave, je bil, da se od MIZŠ terja nenakazana sredstva za
poplačilo prve polovice ¾ plačnih nesorazmerij. Ta sredstva je na koncu leta zavod tudi prejel.
Delo članov Sveta šole za leto 2014 ocenjujem kot uspešno, saj člani s svojo pozitivno naravnanostjo
in odzivnostjo učinkovito sodelujemo.
Predsednik Sveta šole OŠ Rodica:
Dušan Smole
5
1.3. PREDSTAVITEV JAVNEGA ZAVODA – SPLOŠNI PODATKI IN PREDSTAVITEV ODGOVORNIH OSEB
SPLOŠNI PODATKI
Naziv: Osnovna šola RODICA, Kettejeva 13, Domžale
Status: samostojna osnovna šola
Lokaciji:
Kettejeva 13 , 1230 Domžale, kjer poteka:
 pouk v prvem in drugem triletju (4. in 5. razred) - a in c oddelki,
 pouk v 6. razredu in tretjem triletju,
 delo uprave (tajništvo, del računovodske službe, ravnateljica, pomočnica
ravnateljice),
 delo šolske knjižnice in
 delo svetovalne službe.
Šolska ulica 1, 1230 Domžale (dislocirana enota Jarše):
 pouk v prvem in drugem triletju (4. in 5. razred) - b oddelki.
Matična številka:
Davčna številka:
Telefoni:
Fax:
e-naslov:
splet:
5083737000
34707735
01/72 19 530
01/72-43-080 (oddelki Jarše)
041/600-443
01/72 19 530
os-rodica@guest.arnes.si
http://www2.arnes.si/~osljro2s/
VODSTVO ŠOLE IN SVETOVALNA SLUŽBA
Ravnateljica:
Milena Vidovič, prof. pedagogike in sociologije, svetnica
Pomočnica ravnateljice:
Anica Črne Ivkovič, prof. razrednega pouka, svetnica
Svetovalna služba:
Irena Jeretina, univ.dipl. psihologinja, svetovalka
Tjaša Kranjc, univ.dipl. pedagoginja, mentorica
ORGANI UPRAVLJANJA
Svet šole sestavljajo:
delavci šole:
- Dušan Smole,
- Štefanija Ramovš,
- Martin Cerar,
- Sonja Koželj Juhant,
- Tjaša Kranjc,
predstavniki staršev:
- Tina Smolnikar,
- Aleksandra Slabanja,
6
- Tomaž Vodušek,
predstavniki ustanovitelja :
- Nevenka Narobe,
- Franc Anžin,
- Franci Bider.
Svet staršev, ki ga sestavljajo predstavniki staršev oddelkov od 1. do 9. razreda, je posvetovalni organ
ravnateljice. Njegov predsednik je bil Tomaž Vodušek.
Učiteljski zbor, ki ga sestavljajo vsi strokovni delavci, oddelčni učiteljski zbor, šolski strokovni aktivi in
razrednik so strokovni organi šole.
1.4.
GLAVNI POUDARKI O POSLOVANJU ZAVODA
Šolski okoliš Osnovne šole Rodica pokriva tri krajevne skupnosti :
 KS Jarše-Rodica, od koder prihaja 37,9 % otrok,
 KS Toma Brejca Vir, od koder je 37,2 % otrok,
 KS Slavka Šlandra Domžale, od koder je 21,1 % otrok,
 iz šolskih okolišev drugih šol prihaja 3,8 % otrok.
(podatki so zbrani z začetka šolskega leta 2014/2015).
Obseg dejavnosti v šolskih letih 2010/2011 do 2014/2015:
razred
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
skupaj
OPB
JV-1.r.
krožki
malica
kosilo
zajtrk
pop. malica
strokovni
delavci
tehnični in
administrativ
ni delavci
2010/2011
oddelki
3
3
3
3
3
2
2
3
3
25
11
2
60
učenci
72
71
75
75
57
58
57
71
66
602
287
32
511
595
380
10
170
64
14
2011/2012
oddelki
3
3
3
3
3
3
3
3
3
27
12
2
60
učenci
62
74
72
78
75
60
59
58
72
610
313
31
488
608
420
14
160
64
2012/2013
oddelki
3
3
3
3
3
3
3
3
3
27
12
1
50
14
7
učenci
78
62
74
74
78
75
60
61
60
622
317
20
2013/2014
oddelki
3
3
3
3
3
3
3
3
3
27
13
2
58
učenci
79
76
60
75
75
78
77
62
60
642
336
45
2014/2015
oddelki
3
3
3
3
3
3
3
3
3
27
12
2
63
učenci
81
78
77
64
79
76
76
75
60
666
342
40
615
430
5
160
67
634
480
3
165
63
660
480
7
150
62
16
17
17
Podatki kažejo na trend naraščanja šoloobveznih otrok v šolskem okolišu (v zadnjih petih letih za dva
večja oddelka učencev). Poleg povečanja programa v rednih učnih oddelkih, se je povečalo tudi
število učencev v oddelkih podaljšanega bivanja in odjemnikov šolskih prehranskih obrokov (malica in
zlasti kosila).
Dejavnosti zavoda obsegajo:
- obvezni kurikulum - pouk, dneve dejavnosti, individualno in skupinsko pomoč, dodatno
strokovno pomoč, ekskurzije učencev, kolesarski tečaj, za učence do konca 1. triletja pa še
plavalni tečaj. Del obvezne ponudbe je tudi šolska malica.
- razširjeni kurikulum – dopolnilni in dodatni pouk, podaljšano bivanje, jutranje varstvo,
interesne dejavnosti, šola v naravi, tekmovanja iz znanja in športa ter ostala šolska prehrana.
- nadstandardni kurikulum - dodatna prisotnost učitelja športne vzgoje in tujega jezika pri eni
uri pouka tedensko v 1. triletju (skupaj 1,5 na oddelek enega razreda – financira Občina
Domžale, 2. učitelj), raziskovalne, inovacijske in druge projektne dejavnosti, kulturne in
športne dejavnosti in prireditve, tečaji, sodelovanje na razpisih in natečajih, šola v naravi.
Dodatno skrb je šola ponovno namenjala dejavnostim, ki neposredno in posredno podpirajo potrebe
aktualnega časa:
- spodbujanje zdravega načina življenja (fizično in psihosocialno zdravje). V ta namen izvaja
različne preventivne programe (preventiva zlorabe drog, nasilja in e-odvisnosti, spodbujanje
gibanja in zdrave prehrane, varnosti v prometu …) – poudarjeni cilji Zdrave šole.
- pomembno mesto ima ekološka vzgoja s programi za varovanje okolja in trajnostni razvoj
(ravnanje z odpadki, zbiranju surovin za reciklažo, varovanje voda, ekonomična raba energije,
odkrivanje črnih odlagališč, vzgoja za spoštljiv odnos do hrane kot osnovne življenjske
dobrine, učenje v stiku z naravo – učilnica na prostem, šolski vrt…) – poudarjeni cilji EKO šole.
- skrb za raziskovanje ter varovanje naravne, kulturne in tehnične dediščine (cilji UNESCO šole).
- šola je bila angažirana pri razvojnem in inovativnem delu – v sodelovanju z Zavodom RS za
šolstvo ter v sodelovanju z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami (Šola za
ravnatelje, Pedagoški inštitut, Pedagoška fakulteta…),
- mednarodno sodelovanje – prijavljanje in delovanje v različnih mednarodnih projektih, ki
spodbujajo občečloveške vrednote in mednarodne povezave - mobilnosti, premagujejo
predsodke, ponujajo nova znanja in drugačne načine učenja (Comenius, e-Twinning, Aces,
Mladi v akciji…).
Šola si prizadeva razvijati podporno učno in vzgojno okolje za vse učence, še posebno pa se trudi
skrbeti za socialno, vzgojno ali čustveno prikrajšane otroke (kompenzacijska in varovalna vloga šole –
občutljivost in zaznavanje težav, razumevanje, podpora, različne oblike pomoči, skrb za medsebojne
odnose, uvajanjem posebnih programov ali aktivnosti, ki takšne primanjkljaje zmanjšujejo ali
odpravljajo), otroke priseljence, otroke s posebnimi potrebami.
Poleg naštetih dejavnosti šola sodeluje s starši, drugimi osnovnimi in srednjimi šolami in vrtci,
drugimi ustanovami (Center za socialno delo, Zdravstveni dom, Center za mlade, Svetovalni center,
Knjižnica Domžale, Policijska postaja Domžale…), z organizacijami in društvi v širšem družbenem
okolju, raziskovalnimi ustanovami, fakultetami in višjimi in visokimi šolami, Zavodom za šolstvo in
drugimi ter skrbi za ustrezne pogoje za izvajanje naštetih dejavnosti.
8
1.5.
FINANČNO POSLOVANJE
Izkaz prihodkov in odhodkov je narejen v skladu z Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi
računovodskimi standardi, po načelu fakturirane realizacije in zajema celotno poslovanje zavoda.
Prihodki
Celotni prihodki znašajo 2.503.813,51 EUR in so v primerjavi s preteklim letom nižji za 2,8%.
Najpomembnejši vir prihodkov so prihodki državnega in občinskega proračuna; med vsemi prihodki
le-ti v letu 2014 predstavljajo 85,78 % vseh prihodkov (v letu 2013 85,33 %, v letu 2012 82,46%, v
letu 2011 87,28%, v letu 2010 83,80%, v letu 2009 pa 83,75%). Normativi oz. kriteriji financiranja iz
proračuna sicer temeljijo na številu oddelkov oz. učencev, vključenih v izobraževanje zavoda.
Državni proračun pokriva stroške plač, drugih povračil delavcem in davkov ter prispevkov zanje,
skupno porabo za obvezni del kurikuluma (programski stroški) in tudi nekatere druge stroške po
natančno določenem namenu (subvencionirana prehrana, učbeniški sklad, šola v naravi, sredstva za
nakup računalniške opreme in učil, izobraževanje strokovnih delavcev, financiranje izbranih
projektov) po normativih glede na število oddelkov in učencev.
Občinski proračun pokriva stroške obratovanja šolske stavbe, nadstandardni del kurikuluma
(sofinanciranje zimske šole v naravi, prevoza, drugi učitelj v 1. oz.2. razredu) in materialne stroške, ki
so vezani na uporabo prostora (elektrika, ogrevanje, komunalni stroški, redno vzdrževanje…) ter
pogodbene stroške za investicijsko vzdrževanje in opremo. Ta del prihodkov je tudi v letu 2014
predstavljal manj kot 10% vseh proračunskih prihodkov (5,5 %).
Delež prihodkov od prodaje blaga in storitev (prihodki za javno službo ustvarjeno na trgu in tržno
dejavnost) znaša skupaj 13,97 % in se je glede na leto 2013 povečal za 10,81 %. V tem deležu so
poleg prodaje šolske prehrane, prispevkov staršev za šole v naravi ter dneve dejavnosti, zajete še
najemnine poslovnih prostorov in pa prihodki iz naslova prodaje prehrane delavcem šole in zunanjim
odjemalcem. Delež samo tržne dejavnosti (najemnine, prodaja prehrane delavcem) pa predstavlja
1,39 % vseh prihodkov ter se porablja za tekoče vzdrževanje stavbe in opreme ter stroške dela.
Drugi in izredni prihodki kot so obresti, odškodnine zavarovalnic,donacije , izredni prihodki pa
predstavljajo 0,25% delež v celotnem prihodku zavoda.
Odhodki :
Vsi odhodki, ki znašajo 2.483.393,26 EUR, so v primerjavi z lanskimi nižji za 3,3 %. Največji delež v
strukturi odhodkov, 78,66 %, predstavljajo stroški dela (plače in drugi prejemki iz delovnega
razmerja). Plače izplačujemo v skladu s kolektivno pogodbo za vzgojo in izobraževanje ter v skladu s
sistemom plač v javnem sektorju oz. spremembami po Zakonu o uravnoteženju javnih financ.
Stroški materiala predstavljajo 12,34 % vseh odhodkov in so za 1,06 % višji kot v letu 2013. Gre za
naslednje ključne stroške: živila za šolsko kuhinjo, drobni inventar, različen material za popravila
(nujni tehnični posegi), popravila nekaterih strojev, servisiranje naprav, gorilnikov za peči in drugih
naprav). Za potrebe OPB smo dokupili igrače, za potrebe pouka pa različna učila in pripomočke.
Stroški storitev predstavljajo 7,55 % v strukturi vseh odhodkov in so se v primerjavi z letom 2013
zmanjšali za 30 %.
9
Amortizacijo zgradb in opreme smo obračunali v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa
neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur. list RS št. 45/05 in
112/09). Iz prihodkov smo oblikovali del amortizacijskih sredstev, razlika pa bremeni sredstva, prejeta
v upravljanje. Občina dodatno zagotavlja sredstva za nakup opreme.
Presežek prihodkov nad odhodki
Presežek prihodkov nad odhodki izkazuje pozitiven poslovni izid v višini 20.420,25 EUR. Po sklepu
župana presežek prihodkov ostane nerazporejen (sklep št. 0140-7/2015, z dne, 12. 2. 2015).
1.6.
POSLANSTVO IN VIZIJA
Šola pri neposrednem delu zasleduje izvajanje svojega POSLANSTVA, to je:
V vsakem otroku iščemo pozitivno, pomagamo mu odpreti oči, srce in
razum ter skupaj s starši ali skrbniki razvijamo njegove najboljše lastnosti, da:
se bo znal in želel učiti,
se bo sposoben vključiti v nadaljnje izobraževanje,
bo spoznaval sebe in izrabil svoje prednosti,
bo znal živeti in delati v skupnosti.
VIZIJA ŠOLE
Želimo si biti dobra šola.
In kakšna šola to je?
Takšna, da so učenci, ko jo zapuščajo,
bolj odgovorni, ustvarjalni in sodelovalni kot takrat, ko vanjo vstopajo.
2. POSEBNI DEL POROČILA
2.1. POROČILO O IZVEDBI PROGRAMOV, DEJAVNOSTI, PROJEKTOV
Od šolskega leta 2008/2009 dalje šola izvaja enovit program devetletne osnovne šole. Strokovno
delo je usmerjeno zlasti v kvalitetno izvajanje predpisanega programa, razvijanje učinkovitih
metodično-didaktičnih pristopov, v vzgojno delovanje, (samo)kritično oceno stanja, v uvajanje
prenovljenih učnih načrtov (od septembra 2011), individualizaciji in diferenciaciji pouka, strategijam
poučevanja in učenja, ki razvijajo aktivno vlogo učenca v učnem procesu z namenom povečati
kvaliteto usvojenega znanja, uporabnost pridobljenih učnih strategij in znanj, zmožnosti
vseživljenjskega učenja in soodgovornosti za učne rezultate. Skladno s temi procesi se posodabljajo
tudi pristopi na področju ocenjevanja (nova didaktika ocenjevanja in formativnega spremljanja
otrokovega napredka). Zunanjo presojo uspešnosti pri doseganju predpisanih standardov znanja smo
preverjali tudi z nacionalnimi preizkusi znanja v 6. in 9. razredu.
Vzgojno-izobraževalno področje je na ravni primarnega izobraževanja v nenehnem spreminjanju in
tendencah po posodabljanju glede na zahteve časa. Zato smo tudi letos skrbeli za potrebno
10
permanentno usposabljanje zaposlenih, četudi so bila sredstva zaradi gospodarskih razmer
zmanjšana, pa tudi razpisani programi pogosto niso ponujali izzivov. Strokovne delavce smo usmerjali
v: pridobivanje licence za potrebe poučevanja tujega jezika v prvem in drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju, za pridobivanje dodatnih specialnih znanj pri delu z učenci s posebnimi
potrebami in izvajanje dodatne strokovne pomoči, usposabljanje za potrebe vzgojnega delovanja,
komunikacije, dela s straši, psihologije učenja, ustvarjalnega razmišljanja, varstva okolja,
računalniškega dousposabljanja…). Pomemben del izobraževalnega angažiranja so bila usposabljanja
v okviru mednarodnih projektov in programov VŽU in drugih (EU sredstva, posebne fundacije ).
Izobraževanje in strokovni razvoj zaposlenih smo ob ocenjevalnem obdobju in koncu šolskega leta
analizirali (ocena uresničevanja izobraževalnega načrta šole, potrebe in usmeritve v prihodnosti kot
osnova novega načrtovanja).
Realizacija pouka in drugega dela
V skupnem povprečju je bila realizacija obveznega pouka, izbirnih predmetov in drugih ur, ki so
element sistematizacije delovnih mest, 100,0 %. Najboljša je realizacija na razredni stopnji, v oddelkih
podaljšanega bivanja, pri dodatnem in dopolnilnem pouku ter skoraj večini izbirnih predmetov z
izjemo dveh.
V šolskem letu 2013/2014 smo beležili slabšo realizacijo pri pouku naravoslovja in biologije, šprta,
zgodovine in obveznega pouka nemščine in glasbene ter likovne umetnosti (razlog: šole v naravi,
dnevi dejavnosti, odsotnost učiteljev). Realizacija je nižja samo v nekaterih oddelkih, v drugih pa tudi
presežena. Zelo dobra je bila realizacja izbrnih predmetov in tudi dodatne strokovne pomoči ter
dodatnega in dopolnilnega pouka. Ustrezna je bila tudi realizacija pouka v manjših učnih skupinah, ki
po spremembah v organizaciji dela dopušča več avtonomije učiteljem. Nerealizirane ure, namenjene
delu v manjših učnih skupinah so učitelji izpeljali kot dodatno obliko dopolnilnega pouka.
Zaradi nižje realizacije učitelji ne poročajo o nepredelani učni snovi. Izjema je biologija (učni sklop
spolnost se, tako kot pretekla leta prenese v 9. razred).
Pri urah dodatne strokovne pomoči za otroke s posebnimi potrebami je težava kombinirana:
odsotnost učitelja, odsotnost učenca, dnevi dejavnosti, z nadomeščanji je nemogoče nadomestiti vse
izpadle ure. Vseeno izvajalci poskrbijo, da realizacijo ur optimalno dobro dopolnijo, vseh
nerealiziranih ur pa ni mogoče nadometiti.
S spremljavo realizacije pouka dvakrat letno preverimo stanje, s tem je potrebno nadaljevati tudi v
prihodnjem šolskem letu ter zagotoviti optimalno realizacijo sistemiziranih ur in drugega dela, ki se
deloma realizira tudi v šolah v naravi, na ekskurzijah…
11
Potek pouka in drugega vzgojno-izobraževalnega dela (povzetki iz analize za šolsko leto
2013/2014).
V analizi razrednikovega dela in poročilih o poteku pouka so učiteljice in učitelji podrobno
predstavili značilnosti in posebnosti učne ter vzgojne situacije v oddelku. Delo z oddelkom je eno
ključnih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki jih formalno opredeljujejo smernice za delo
oddelčne skupnosti, v praksi pa predvsem potrebe, skupinska dinamika, socialne, vedenjske in
druge specifike oddelka. Razrednik za uresničevanje teh nalog načrtuje letno delo z oddelkom, ki
vsebuje neposredno delo z učenci, delo s starši in oddelčnim učiteljskim zborom. Vsi razredniki
so podrobno analizirali svoje delo z oddelkom in se pri tem povezovali s sorazredniki (npr.
priprava in izvedba oddelčnih prireditev) in drugimi strokovnimi delavci oz. člani oddelčnega
učiteljskega zbora (npr. drugim učiteljem, svetovalnimi delavci, izvajalci dodatne strokovne
pomoči, vodji projektov…). V prvem triletju so učiteljice zelo podrobno analizirale vzgojnoizobraževalni in socializacijski proces tekom šolskega leta.
Z ucnimi metodami so se prepletali različni vzgojni pristopi, predvsem pa raznolike aktivnosti, preko
katerih so učitelji krepili nekatera razvojno deficitarna področja (npr. intenzivno spodbujanje
gibalnega razvoja, grafomotoričnih spretnosti, ekološke zavesti, skrbi za okolje, za zdravje…). Že več
let zapored ugotavljamo primanjkljaje na splošnem gibalnem podrocju (koordinacija, telesna
vzdržljivost, obvladovanje nekaterih spretnosti – npr. plavanje, rolanje). Zato vztrajamo pri še
prisotnih sistemskih dejavnostih, npr. Zlati sonček, učence spodbujamo preko rednega programa
športa, interesnih dejavnosti, animacijskih aktivnosti v okviru OPB. Učence je potrebno postaviti tudi
pred napore in zahteve. Preko vseh aktivnosti učenci razvijajo socialne kompetence: sodelovanje,
razvijanje odgovornosti, strpnosti, tolerance, komunikacije, reševanja konfliktov, medsebojne pomoci
(učna pomoč, pomoč v primeru odsotnosti zaradi bolezni in drugih razlogov, sprejemanje drugačnih
potreb posameznikov…), oblikovanje in upoštevanje pravil, odnos do odraslih avtoritet, participacija v
oddelčni skupnosti in šolski skupnosti, medgeneracijsko sodelovanje (medvrstniško prijateljstvo).
Poleg dejavnosti v šoli k usvajanju učnih vsebin in drugih ciljev prispevajo aktivnosti v sklopu dni
dejavnosti, še posebej šol v naravi. Četudi je v prvem triletju sestavni del rednega programa
opismenjevanje učencev, so učitelji uvajali različne motivacijske načine za spodbujanje branja (npr.
branje v skupini, organizirani obiski knjižnice in ure KIZ, obiski literarnih ustvarjalcev, bralne urice,
razredni casopis – npr. Rodiški novičnik v 3. c in podobno). V proces se smiselno vnaša elemente
filmske vzgoje in tudi prvin digitalne pismenosti (zelo pomembna je zato ustrezna opremljenost
ucilnic z IKT). Uspešen nacin VI dela je kriticno prijateljevanje med ucenci, ki se dotika tako ucnega
podrocja kot tudi vzgoje, socializacije, razvoja samoodgovornosti in samostojnosti pri šolskem delu.
Tudi na ta nacin skušamo razvijati pozitivnem odnos do znanja, ucenja za širitev in poglabljanje
znanja in ne izrecnega učenja zaradi ocene. Učinkovit pristop je povezovanje vsebin in ciljev
(integriran pristop), kar je z vidika razvojnih posebnosti v prvem starostnem obdobju še posebej
ucinkovito. Pri realizaciji vseh ciljev so ucitelji med seboj odlično sodelovali (ucitelj tujega jezika,
ucitelji OPB, dodatne strokovne pomoči, svetovalni delavki, knjižničarka in drugi.
12
V drugem triletju razredniki/ucitelji nadgradijo učne in vzgojne procese. Učni program postane
zahtevnejši, zelo pomembna je učenceva samostojnost, samoaktivnost, odgovornost do učenja (te
dimenzije je potrebno krepiti tudi pri otrocih s posebnimi potrebami, saj opažamo, da najprej starši,
kasneje pa tudi otroci, odgovornost za doseganje rezultatov pripišejo izvajalci DSP, ucitelju, šoli).
Starši skušajo včasih pretirano prevzemati naloge, ki so naloge ali učenca ali pa šole/učitelja. Učitelji
to čutijo kot poseben pritisk, potrebujejo veliko časa, energije, pogovorov, da starše uspejo vključiti
konstruktivno, v podporo otrokom. Ce je bilo zlasti v 4. razredu cutiti pretirano posredovanje, pa
ucitelji v 6. razredu ugotavljajo pomanjkljivo komunikacijo, zlasti s prisotnostjo na govorilnih urah.
Deloma je obveščanju lahko namenjeno obveščanje s pomočjo e-pošte, vendar je le skozi osebni
dialog mogoče dobro sodelovati. Ob učnih vsebinah ali pa ob njih poteka realizacija različnih vzgojnih
dejavnosti (delo v/za skupnost, sodelovanje, toleranca, komunikacija, zdravje – gibanje, prehrana,
učenje na prostem, prometna varnost, skrb za okolje, zbiralne akcije – dobrodelnost …). Učni proces
je del 4. razreda in v 5. razredu potekal v manjših učnih skupinah, ki jih učitelji organizirajo
avtonomno, glede na specifike učencev (prvine nivojskega pouka, heterogenih skupin, tudi
prepletanja obeh). O obliki in metodah dela se učitelji redno dogovarjajo na sestankih ŠSA oz. skupin
na ravni razreda. Učenci na ta način veliko bolje premagujejo učne težave, upoštevane so njihove
posebne potrebe ter posledične prilagoditve. Usmerjene vzgojen teme so se nanašale na nenasilno
komunikacijo, razvijanje asertivnega vedenja, konstruktivno reševanje konfliktov, razvijanju
učinkovitih delovnih in učnih navad, samostojnosti, učitelji so otroke usmerjali v samoreflektivno
ucenje, vedenje in odgovorno ravnanje. Z dejavnostmi na ravni oddelka in šole so krepili povezanost
in pripadnost skupnosti. Zelo pomembno je, da pri teh ciljih sodelujejo tudi starši ali pa da se vzgojna
prizadevanja primerno zbližajo. Temu so bili namenjeni roditeljski sestanki, ki so bili dobro obiskani,
in predvsem govorilne ure. Razredniki ob koncu petega razreda poudarjajo, da je pomembno
nadgraditi delo na podrocju skupinske dinamike, sodelovanja, kvalitetnim odnosom in zdravemu
življenjskemu slogu (naraščajoč problem nerazgibanih otrok, odvisnih od hitre prehrane, TV,
računalnikov…).
V tretjem triletju so razredniki poročali različnih aktivnostih v oddelku, pa tudi težavah, ki jih med
drugim prinaša tudi zgodnja adolescenca. V oddelkih sedmega in osmega razreda je bilo v ospredju
delo na povezovanju skupine, kolegialnosti, odnosu do odraslih avtoritet, obcasno so se pojavljali
konflikti, izražanje neustreznih oblik vedenja. Osmošolcem je bil zato namenjen tridnevni program v
CŠOD Vojsko (Spoznajmo se).
Težava, s katero so se, poleg drugih učiteljev, srečevali razredniki je bila nerednost, pozabljanje ali
odlašanje z obveznostmi (učenje, domače naloge, prinašanje različnih obvestil, prijav…), so prehitro
zadovoljni s svojimi rezultati, četudi bi zmogli več. Problematična je tudi občasna nadpovprečna
odsotnost od pouka ali drugih dejavnosti (ne vedno neopravičena). Razredniki tudi opažajo, da si tako
najstniki kot starši včasih povsem napačno razlagajo dovoljenih pet dni odsotnosti, ki jo starši v
naprej napovejo. Učitelji ugotavljajo, da so učenci naravnani k poenostavljanju in vlaganju minimalne
energije. Kadar so za dejavnost visoko motivirani, delujejo tudi veliko bolj angažirano. Zato bi vsi
morali graditi na prepoznavi, da ni pomembno, da dejavnost opravimo, ampak da se pri njej
angažiramo, vložimo trud, napor. Pri najstnikih je pomembno povezati obveznosti in jih osmisliti (tudi
učenje), jih čimbolj aktivno vključevati, se približati njihovemu načinu razmišljanja ter z optimizmom
polniti njihovo početje.
13
Razrednikovo delo je v smislu ključnega člena med starši in otrokom/učencem ter med učiteljskim
zborom in učencem zahtevno in odgovorno, usmerjeno tako v spremljavo in razvoj učnih dosežkov
kot v oblikovanje skupine in socializacijske procese (odnosi, komunikacijske spretnosti, skupinska
dinamika, vključevanje novincev, sprejemanje drugačnosti, uvajanje vzgojnih vsebin…). Razrednik
učencu in staršem svetuje, usmerja, opozarja, pomaga iskati optimalne rešitve. Razredniki so se poleg
obicajnih osebnih stikov posluževali tudi drugih komunikacijskih poti zlasti takrat, ko je šlo za prenos
informacij, sporočil. Šola se vseeno zavzema za to, da vzdržuje čimveč neposrednih medosebnih
stikov s starši, ker skozi pogovor veliko bolje osvetlimo vec plati bodisi težav ali mocnih podrocij.
Razredniki v splošnem poročajo o dobrem sodelovanju s starši, zaskrbljujoča pa je zmanjšana
odzivnost v zadnjem triletju, še posebej takrat, ko gre za učne ali pa druge težave (zlasti vedenjske).
Starši se konstruktivno povezujejo tudi na ravni predstavnikov oddelkov v Svetu staršev, kjer
skušajo prispevati k skupni skrbi za kvalitetno šolo, dobre odnose, sodelovanje, učinkovito
komunikacijo, prevzemajo tudi številne organizacijske pobude in aktivno sodelujejo pri šolskih
akcijah.
Razrednik je tudi vodja oddelčnega učiteljskega zbora, zelo dobro mora poznati socialno
dinamiko skupine, pa tudi specifične razvojne in učne potrebe posameznih učencev . Zaradi
obsežnosti nalog ali obdobne odsotnosti razrednikovo vlogo dopolnjuje ali prevzame
sorazrednik.
Poročila posameznih učiteljev so zajemala komentar učne uspešnosti pri posameznih predmetih,
metodično didaktične rešitve pri pouku, oceno dni dejavnosti ali ekskurzij, oceno dela z učenci s
posebnimi potrebami pri izvajanju dodatne strokovne pomoči, na individualnem nivoju so
samoocenili tudi procese/aktivnosti na prednostnih področjih dela, še posebej v kontekstu razvijanja
bralne pismenosti.
Pri pouku učitelji sledijo sodobnim konceptom pouka (npr. konstruktivistično učenje, sodelovalno
učenje, formativno spremljanje učenčevega napredka s povečano individualizacijo ter diferenciacijo
učnih procesov, samoregulativno učenje, uporaba sodobnih/elektronskih virov znanja - učenje s
pomočjo sodobne tehnologije…). S ciljem opolnomočenja učencev na področju bralne pismenosti in
branja v funkciji učinkovitega učenja so učitelji učence navajali na uporabo različnih virov znanja, jim
predstavljali različne načine zapisov, dela z besedili, jih učili različnih bralnih učnih strategij,
samostojne uporabe učbenika, razvijanje pristopov za dvig motivacije za branje (obiskovanje
knjižnice, učiteljevo branje, izbira med besedili in knjižnimi gradivi, pogovor o prebranem…). Temelj
teh procesov pa je usvojena bralna tehnika in branje z razumevanjem, pa tudi vztrajanje pri rednem
domačem delu (naloge, vaje, učenje…).
Poleg metodicnih specifik, vezanih na predmet, je vedno bolj v ospredju doživljajska pedagogika, ki se
kaže kot: ucenje v naravi (šolski vrt, ucilnica na prostem), tematske igre na prostem, bralne ure pod
drevesi, peka jabolk, rezanje jabolcnih krhljev, urejanje cvetlicnih korit, proucevanje živali…. Takšni
pristopi ne le aktivirajo ucencevo motivacijo, pozornost in koncentracijo, ampak razvijajo odnos do
okolja, avtenticno ucenje, ki odlicno dopolni ucenje iz pisnih ali spletnih virov, zdramijo druge cutne
kanale sprejemanje informacij oz. ucenja, delujejo pomirjujoce, sprošcujoce, ucenci skozi dejavnosti
krepijo medsebojno povezanost.
14
Pomembno mesto dajemo tudi klasicnemu frontalnemu pouku, zlasti v tistih delih ucnega procesa, ki
zahteva organizirano sledenje napotkom, razlagi, demonstraciji, skupinskemu dialogu… Frontalno
delo ima znacilnosti aktivnega dela ucencev.
Še uporabno dopolnilo so razlicna gradiva na DVD nosilcih, vedno vec uciteljev pa kreira lastne
materiale, saj so dosegljivi na razlicnih spletnih virih. Promocije znanja s pomocjo IKT se poslužujejo
tudi ucenci v razlicnih starostnih obdobjih, kar je hkrati tudi element e-opismenjevanja in digitalne
pismenosti ter spletne varnosti. V ospredju so procesi ucenja, nacini organiziranja in vodenja pouka,
ki omogocajo razvoj specificnih sposobnosti otrok (nadarjenih in ucencev z ovirami pri ucenju),
pridobivanje spretnosti in navad pomembnih za vseživljenjsko ucenje.
V učnem procesu, ki je tudi socialni proces, se ponovno več pozornosti daje medvrstniški pomoči in
sodelovanju, ključen v procesu pa postaja ucni pogovor ali pedagoški dialog med učencem in
učiteljem (formativno spremljanje, ki spreminja tudi didakticne rešitve).
Predpisano ucno snov oz. predpisan kurikulum ucitelji bogatijo s številnimi drugimi dejavnostmi, ki so
vezane na uresnicevanje ciljev razlicnih projektov. Vsako leto všolamo ucence – tujce, ki prihajajo iz
povsem tujih kulturnih in/ali ucnih ter jezikovnih okolij. Ti ucenci učitelju/učiteljem predstavljajo
nove izzive, pa tudi težave, ki jih je potrebno reševati tako na ravni poučevanja, socializacije in
integracije v učno okolje kot na ravni vsakodnevne komunikacije (z otrokom, starši, drugimi učenci).
Učencem je sicer namenjena dodatna pomoč, pretežno za učenje slovenščine, vendar v precej
skromnem obsegu. Letos smo si uspešno pomagali z učno pomočjo, organizirano preko zaposlenih v
javnih delih.
Na kvaliteto pouka ugodno, spodbudno vplivajo tudi različne timske povezave med strokovnimi
delavci – delitev dela, pa tudi širjenje novih idej, dopolnjevanje, skupno načrtovanje in tudi realizacija
dejavnosti. Strokovni delavci delujejo v timih (načrtovanje, izvajanje in evalvacija dela). Timsko delo
je pomemben del sodelovalne kulture šole.
V oddelkih ali skupinah, kjer je bila vzgojna problematika težja, je bilo potrebno učiteljevo dosledno
sodelovanje z razrednikom, svetovalno službo, vodstvom in starši, včasih pa tudi s pristojnimi
ustanovami.
Del pouka poteka v manjših učnih skupinah ter šolam prepustila nekaj več avtonomije pri organizaciji
dela. Delo v manjših učnih skupinah je potekalo:
- v 4. in 5. razredu pri slovenščini in matematiki pri četrtini letnih ur (v 4. razredu od aprila dalje),
- v 6. in 7. razredu pri slovenščini, angleščini in matematiki pri četrtini letnih ur,
- v 8. in 9. razredu je potekalo delo v manjših učnih skupinah pri vseh treh temeljnih predmetih celo
šolsko leto.
Izvedbeno je pouk v manjših učnih skupinah potekal deloma po principu nivojskih skupin ali pa
heterogenih skupin. Drugačen način formiranja skupin je dopustil več učiteljeve avtonomije zlasti pri
občasnih izvedbah pouka v manjših učnih skupinah, veliko bolj stabilna pa mora ostati porazdelitev v
skupine v 8. in 9. razredu.
Podrobna analiza pouka, metod in oblik dela, vzgojnega delovanja in drugih področij je podrobno
zajeta v individualnih poročilih učiteljev in drugih strokovnih delavcev.
15
Dopolnilni pouk smo izvajali v vseh oddelkih razredne stopnje po pol do ene ure tedensko. Na
predmetni stopnji je bil dopolnilni pouk porazdeljen po razlicnih predmetih v obsegu 0,5 do 1,0 ure
tedensko. Ucitelji so dosegli ali presegli predvideno realizacijo, pogosto pa so dopolnilni pouk
dopolnjevali s pogovornimi urami ali pa nerealiziranimi urami dela v manjših učnih skupinah.
Poleg dopolnilnega pouka je bila ucencem namenjena tudi korekcija specifičnih učnih težav, ki jo je
vodila pedagoginja v obsegu 6 ur tedensko. Posebne ure za korekcijo ucnih težav oz. pomoc je
obiskovalo do 20 ucencev od 1. do 8. razreda (nekateri ucenci so pomoc potrebovali samo obcasno).
Pomoč je temeljila na predhodni oceni otrokovih težav, sodelovanju s starši in ucitelji ter po potrebi z
drugimi strokovnimi delavci. Poleg dopolnilnega pouka je tak nacin pomoci nujna podpora pred
morebitnim postopkom usmerjanja in dodelitve dodatne strokovne pomoci po odločbi o usmeritvi
kot to določa Koncept učne težave v OŠ.
Pri vključenosti otrok je med oddelki nekaj razlik: v nekaterih oddelkih (zlasti na ravni t.i. razrednega
pouka je v oblike dela vključenih več učencev – izvaja jih učitelj, ki jih tudi sicer poučuje, delo je
potekalo prilagojeno, po potrebah ucencev. Kasneje število upade oz. je odvisno od specificnih
situacij oz. učnih težav ali pa občasnih primanjkljajev zaradi dlje časa trajajoče odsotnosti otrok.
Deležno so dopolnilni pouk učenci najpogosteje obiskovali pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku,
pa tudi pri fiziki in kemiji.
Učitelji dopolnilni pouk ocenjujejo kot uspešen zlasti pri učencih, ki so ga po priporočilu učiteljev
redno obiskovali ter se tudi doma učili. Še se v posameznih primerih srečujemo s problemom
zavračanja tudi s strani staršev, ki to možnost dopolnilnega VI dela razumejo kot otrokovo
stigmatizacijo in negativno označevanje, kljub temu da omogoca bolj individualno delo z učenci,
boljše premagovanje težav, boljše medsebojno spoznavanje z učitelji, nudi možnost dodatne razlage,
učenci zaradi boljšega razumevanja pridobivajo na samopodobi, kar je spodbuda tudi za delo v
razredu. Pomoč in svetovanje so učitelji učencem nudili tudi na konzultacijskih ali pogovornih urah.
Ob koncu šolskega leta 2013/2014 smo imeli 40 učencev z odločbo o usmeritvi in pripadajočimi
oblikami dodatne strokovne pomoči (strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev je izvajalo 12
strokovnih delavk, nekatere z dopolnjevanjem; učno pomoč pa je izvajalo 10 učiteljev). Šolanje so
letos uspešno zaključili štirje učenci z odločbo o usmeritvi.
Najpogostejša ovira so težave na posameznih področjih učenja.
V okviru korekcije je potekalo zlasti: razvijanje in utrjevanje jezikovnega fonološkega zavedanja in
bralne tehnike, bralnega in jezikovnega razumevanja, razvijanje grafomotoricnih in finomotoricnih
spretnosti, usvajanje in razvijanje tehnike pisanja in branja/oz. odpravljanje bralno – napisovalnih
težav, govornih težav, razvijanje in utrjevanje številskih predstav, razvijanje pozornosti (vidne in
slušne) ter zbranosti, urjenje spomina, spoznavanje tehnik priklica, mnemotehnik in tehnik
sproščanja, odkrivanje in razvijanje strategij in tehnik, premagovanje drugih specifičnih učnih težav.
Pedagoški proces je poleg individualiziranih pristopov na ravni pouka in individualnega dela zahteval
tudi nekatere druge prilagoditve: podaljšan čas pisanja, uporaba posebnih pripomockov, individualne
oblike dela ali delo v manjših skupinah.
Sodelovanje med člani strokovnih skupin je bilo uspešno, prav tako tudi sodelovanje s starši, to pa je
omogočalo dober napredek otrok z zelo raznolikimi težavami.
Realizacija ur dodatne strokovne pomoči je bila zadovoljiva, v nekaterih primerih nižja, razlog pa je v
pogostih odsotnostih posameznih učencev, občasno tudi učitelja.
V šolskem letu 2013/2014 smo dodatno strokovno pomoč za učence tujce prejeli za tri učence.
Dodatna strokovna pomoč je potekala v obsegu vsaj 10 ur za posameznega učenca. Dodatno pomoč
16
so izvajali učitelji, namenjena pa je bila dodatnem učenju slovenščine. Ministrstvo je letos za izvedbo
te oblike pomoči zagotovilo skupaj 30 ur. Pomoč smo združevali tako, da je bilo vsem otrokom
omogočeno, da so dodatno jezikovno podporo imeli celo šolsko leto.
Pomoč učencem je zajemala spoznavanje osnovnega besedišča in sporazumevalnih vzorcev, ki so
povezani z njihovimi jezikovnimi in socialnimi izkušnjami. Razvijali so vse štiri jezikovne spretnosti
(govorjenje, pisanje, branje, poslušanje) in spoznavali izbrana zapisana in govorjena besedila. Vsebine
so se prilagajale zahtevam ucnega programa, pa tudi specificnim zmožnostim posameznih ucencev.
Nekateri ucenci so se morali vkljuciti tudi v dopolnilni pouk. Pri delu so bili uporabljeni različni viri
(priročniki, slovarji, revije, spletni prevajalniki, didaktične igre in kompleti…). Poleg individualne ali
skupinske jezikovne pomoči je pri učencih tujcih pomembna tudi celovita integracija v razredno in
šolsko okolje, pa tudi vkljucevanje staršev. Dodatna strokovna podpora je potekala še s strokovno
delavko z OŠ Trzin (sodelovanje v projektu uspešnejšega vključevanja učencev – tujcev).
Učno pomoč v sklopu javnih del je do konca meseca decembra potekala v okviru lokalnega programa
javnih del, v januarju pa smo čakali na zaključek postopka novega razpisa in je prilagojena oblika v
zmanjšanem obsegu stekla šele v mesecu februarju (javna dela so bila namenjena predvsem nadzoru,
spremstvu, urejanju šolskega prostora). Delo sta v navedenih obdobjih opravljali dve delavki javnih
del. Pomoč je bila omogočena učencem po potrebi, nekaterim stalno. Prednostno je učna podpora
potekala na področju tujega jezika, matematike, pa tudi slovenščine in tujega jezika zlasti za učence
priseljence. Poleg učenja je pomoč posegala tudi v razvijanje podpornih učnih strategij, delovnih
navad (urejanje in prinašanje potrebščin, domače naloge) in spremstva na različnih dejavnostih. V to
obliko dodatne pomoči je bilo stalno ali občasno vključenih 15 - 20 učencev.
Dodatni pouk je namenjen učencem, ki hitreje napredujejo, razumevajo in lahko poglobijo ter
razširijo snov posameznega predmeta. Pri veliki večini dodatnega pouka je potekala tudi priprava na
tekmovanja iz znanja. Dodatni pouk je potekal pri matematiki, fiziki, kemiji, biologiji in naravoslovju,
angleščini, slovenščini, zgodovini, geografiji ter različna področja raziskovalnih dejavnosti
(raziskovalne naloge) ter v prvem in drugem triletju, kjer so nosilci učitelji razrednega pouka. Poleg
priprav na tekmovanja je dodatni pouk ponujal dejavnosti, ki so učencem predstavljala dodaten izziv
ter učno spodbudo (delo z identificiranimi nadarjenimi učenci in drugimi). Dejavnosti v okviru
dodatnega pouka učitelju in učencem dopuščajo tudi izbiro projektov in učno svobodo, ki učence
pomembno motivira za sodelovanje.
Vključenost v dodatni pouk je glede na predmetna področja najvišja pri matematiki slovenščini (tudi
zaradi množičnosti tekmovalnega sistema) ter deležno manj pri drugih predmetih (vezanost na
razred, specifična področja – tuj jezik, raziskovalna dejavnost…).
Individualna in skupinska pomoč – delo z nadarjenimi
V šolskem letu 2013/2014 smo realizirali naloge in postopke, ki jih doloca Koncept odkrivanja in dela
z nadarjenimi ucenci v osnovni šoli. Po postopku evidentiranja (3. razred in naslednji) je bil izpeljana
identifikacija, ob zacetku šolskega leta in tudi med letom pa so se ucenci lahko vkljucevali v razlicne
dejavnosti t.i. obogatitvenega programa (projektne dejavnosti, interesne dejavnosti, tekmovanja iz
znanja, sobotne šole, debatni turnirji, mednarodne mobilnosti, dejavnost prostovoljstva, raziskovalne
naloge, …), kar je dopolnjevalo učne in druge spodbude na ravni pouka, saj vzgojno-izobraževalno
delo z nadarjenimi učenci predvsem zahteva didaktične prilagoditve pri pouku.
17
Dodatne aktivnosti, ki so namenjene delu z nadarjenimi učenci, izvajamo kot interesne dejavnosti ali
pa ure, ki jih država namenja individualni in skupinski pomoci. Realizirane so bile vse načrtovane
dejavnosti:
- dodatni program iz angleščine (bralni klub, tradicionalni angleški zajtrk),
- raziskovalne naloge,
- uvajanje angleščine v 1. triletje,
- sobotne šole,
- javno nastopanje, debata.
- bralni klub.
Kolesarski izpit z izkazovanjem teoretičnega in praktičnega znanja so opravljali učenci 5. razreda.
Teoretični del usposabljanja in razvijanje praktičnih sposobnosti je bil realiziran v celoti, nekaj ur je
bilo izvedenih tudi v sklopu predmeta naravoslovje in tehnika, nekaj v casu ur oddelcne skupnosti.
Utrjevanje teoretičnih vsebin so učenci utrjevali v računalnici s pomočjo programa S kolesom v šolo.
Teoretični in praktični del izpita so opravili vsi učenci.
Za področje vzgojnih, preventivnih dejavnosti za varnost v prometu je skrbela delovna skupina za
prometno varnost:
- pripravili so načrt varnih poti, navodila in zemljevidi za razrednike ter druge ucitelje (vsebine
ur oddelčne skupnosti, učne vsebine posameznih predmetov);
- šolo so opremili s prometnimi slogani;
- za spletno stran je bil pripravljen zavihek z vsebinami prometne vzgoje in varnosti v prometu;
- izvedba ur oddelcne skupnosti ter dela pouka s poudarkom na preventivi v cestni varnosti,
- oskrba strokovnih delavcev in otrok z različnim gradivi,
- koordinacija in spodbujanje sodelovanja v aktivnosti, ki jih na nacionalni ravni koordinira
Javna agencija za varnost v prometu, na lokalni ravni pa obcinski sveti za preventivo v
cestnem prometu: sodelovanje v projektu Pasavček (1. razred), v akciji bodi viden, bodi
previden, v okviru kolesarskega izpita je potekala akcija Varno kolo ter Bistro glavo varuje
čelada,
- ob odhodih na avtobuse je bilo poskrbljeno za varne dostope in izstope;
- prometni varnosti je bila namenjena ena od aktivnosti na šolskem projektnem dnevu.
Podprli smo akcijo Občine Domžale »Varno v šolo in domov« in predlagali štiri križišča, na katerih bi
prostovoljci uporabljali STOP znake. Akcija je dobro zamišljena, sodelovanje in mreža prostovoljcev
pa se bo morala postopoma graditi.
Plavalni tečaj v prvem triletju – 3. razred smo tudi letos izpeljali v bazenski obliki (bazen CIRIUS
Kamnik). Tečaj je potekal ločeno po oddelkih v treh tednih. Učenci so na tečaju zelo dobro
napredovali, zadnji dan pa je bilo plavalno znanje tudi ocenjeno (doseganje predpisanega standarda
plavalnega znanja).
Od skupaj 60 učencev jih je 55 doseglo kriterij za bronastega delfina, ki je pogoj za naziv plavalec.
Štirje učenci se tečaja niso udeležili, ena učenka je ostala neplavalka.
Nepreverjene učence oz. učence, ki se niso udeležili tečaja, bodo učitelji ponovno preverili v šoli v
naravi v 6. razredu. V vmesnem obdobju pa je pomembno paziti, ko se bodo ti učenci udeleževali
morebitnih plavalnih aktivnosti.
18
V novem šolskem letu načrtujemo spremembo bazenske lokacije – predvsem zaradi cene. Učitelji so
izbrali Atlantis, ki zagotavlja ustrezne pogoje za izvedbo tečaja in je cenovno ugodnejši.
Za učenje plavalnih veščin bi v kraju resnično potrebovali pokrit bazen in upamo, da bodo Domžale ta
standard v prihodnosti lahko zagotovile.
V šolskem letu 2013/2014 je bilo v podaljšano bivanje vpisanih 336 ucencev od 1. do 5. razreda.
Število vkljucenih otrok je bilo glede na preteklo leto v rahlem porastu. Delo je bilo organizirano v 13
zacetnih skupinah, ki pa so se po odhodu ucencev domov ali v casu interesnih dejavnosti skladno z
normativi združevale. Vzgojno-izobraževalno delo v oddelkih podaljšanega bivanja je z razlicnim
obsegom ucne obveznosti izvajalo kar 28 učiteljev, vecinoma z dopolnjevanjem dela na drugih
podrocjih (samo dva ucitelja sta lahko polno obveznost izvajala v OPB). Delo V OPB sta koordinirala
dva strokovna delavca – vodji šolskega strokovnega aktiva za OPB.
Nacrtovanje dela v oddelkih podaljšanega bivanja je bilo usmerjeno v vsebinski del programa in
organizacijo dela, kar je bilo za kvalitetno izvedbo kljucnega pomena. Tako so v začetku šolskega leta
veliko pozornosti namenili usklajevanju urnikov posameznih skupin, razporeditvam učencev in
učiteljev. Urnik rednega dela v OPB se je dopolnjeval z urami 2. učitelja za 1. in 2. razred (financer
drugega učitelja je občina) in ura LUM (sistemizirana ura ID).
V sklopu letne realizacije programa dela (letna priprava učiteljev) so bile realizirane skupne mesečne
teme, ki so jih moderirali posamezni učitelji in nekateri zunanji sodelavci.: Pikin dan, peka pice, ogled
RTV, novoletna in valentinova pošta, pustno rajane, kviz Pokaži, kaj znaš, spoznavanje psa in obisk
Ambasadorjev nasmeha, poletne igre brez meja in drugo. Največji organizacijski zalogaj sta Pikin dan
in Poletne igre brez meja. Pri izvedbi obeh programov so bili aktivno vključeni tudi prostovoljci in
krajevno turistično društvo. Učitelji ugotavljajo, da vse dodatne aktivnosti popestrijo vsakdan v
podaljšanem bivanju in so pomembna dodana vrednost pri kakovosti dela v podaljšanega bivanja.
Zaradi velikega števila otrok v oddelkih, menjave po skupinah in dejavnostih je bilo potrebno voditi
vec evidenc ucencev (poleg redne šolske dokumentacije): evidenco v posebni mapi skupine,
vkljucenost otrok v OPB, odhode domov, informativne table, ki so starše že na hodniku »obvešcale«
kje je otrok (učilnica, telovadnica, igrišce…).
Učitelji so veliko vzgojne pozornosti namenili kulturi prehranjevanja, gibalnim aktivnostim, kulturni
vzgoji, razvijanju učnih in delovnih navad, sodelovanju, toleranci v medsebojnih odnosih….
Učitelji so poročali, da so starši otroke v OPB puščali tudi izven časa prijave, zelo moteče je bilo tudi
zamujanje brez posebnih razlogov. Glede na omejitve z urami, ki jih za delo v OPB določa pristojni
ministrstvo, razmišljamo o postopni uvedbi plačljivih ur po 16.00 uri.
Prepričani smo, da je podaljšano bivanje pomemben segment šolskega dela. Učenci, ki so utrujeni od
šolskega vsakdana strokovni delavci znajo sprostiti, razbremeniti, motivirati in animirati za različne
interesne dejavnosti ter jim omogocati strukturirano učno okolje v času samostojnega učenja
(domače naloge, učenje, vaje, utrjevanje, razvijanje učnih navad, učnih strategij).
Realizacija programa je bila 100%.
Jutranje varstvo je bilo za prvošolce organizirano v dveh skupinah (financiranje MIZŠ). Prvič smo
oblikovali skupino tudi na dislocirani enoti v Jaršah (od 7.05 do pričetka pouka). V obe skupini smo
lahko vključili tudi starejše učence. Na seznamu smo imeli 61 učencev, vendar programa nikoli niso
obiskovali vsi otroci.
V del dejavnosti je bila vključena tudi delavka preko javnih del (dodaten nadzor, spremstvo na zajtrk,
spremstvo ene učenke na dislocirano enoto).
19
V času jutranjega varstva so bili ucenci zaposleni z razlicnimi družabnimi, socialnimi in didakticnimi
igrami. Zaposlili so se tudi z likovno aktivnostjo, radi so poslušali pravljice, peli, plesali. Učitelji so
skozi dejavnosti poudarjali predvsem medsebojno sodelovanje in komunikacijo v skupini.
Na šoli je delovalo 54 različnih interesnih dejavnosti, pri katerih so učenci dodatno razvijali interese
in pridobivali nove izkušnje. Cilj interesnega vkljucevanja ucencev je možnost in skrb za organizirano
preživljanje prostega casa, razvoj talentov, širjenje znanja, umetniško izražanje, druženje,
mednarodno sodelovanje in drugo.
Večina učencev je izbrala vsaj eno dejavnost, deležno pa je največ učencev, ki so izbirali tri ali celo več
dejavnosti (največ od 1. do 3. razreda). Na razredni stopnji (do 5. razreda) je bilo manj kot 15%
učencev, ki se niso vključili v nobeno od dejavnosti, na predmetni stopnji (6. do 9. razreda) pa nekaj
manj kot 45%. Na ravni šole je bilo skupaj 28% učencev in učenk, ki niso obiskovali nobene
dejavnosti, oziroma so zadovoljevali svoje interese praviloma zunaj šole (šport, glasbena šola,
jezikovni tečaji…).
Interesne dejavnosti so potekale na različnih vsebinskih področjih: šport, kulturno-umetniško
delovanje, tehnicna ustvarjalnost, delovanje za skupnost.
V sklopu literarno-glasbenih-gledaliških vsebin so se ucenci:
- seznanjali z lepoto slovenske ljudske in umetne pesmi, razvijali smisel za muziciranje, vokalno
tehniko, zanesljivo intonacijo, harmonski posluh, širili glasovni obseg, glasbeni spomin ter z
nastopi bogatili šolske in krajevne prireditve;
- se gibalno in glasovno izražali, improvizirali in se ucili krajših dramskih besedil, spoznavali
gledališce kot sintezo razlicnih umetnosti, ustvarjali manjše predstave, nastopali na odru, se
ucili delati v skupini, bili so zaželeni interpreti na prireditvah,
- spoznavali s svetom likovne umetnosti, se likovno izražali, sodelovali na različnih natečajih,
- vključevali v domišljijske aktivnosti, razvijali domišljijo in doživljali svet skozi pravljico,
- urili v branju in pisnem besednem ustvarjanju (zgodbe, pesmi…), pridobivali so bralno kulturo
in odnos do filma.
Kar nekaj dejavnosti je bilo namenjenih športnemu udejstvovanju. Delovalo je 19 skupin v osmih
športnih panogah (atletika, gimnastika, košarka, namizni tenis, odbojka, šah, badminton, judo).
V športne dejavnosti je bila vkljucena vecina ucencev, nekateri so sodelovali v vec dejavnostih.
Športne programe so izvajali zunanji in šolski mentorji.
Namen je bil:
- zadovoljevati otrokove potrebe po gibanju,
- pridobivati razlicna športna znanja, pozitivno doživljati šport kot sprostitev in razbremenitev,
ob tem pa skrbeti za vzdržljivost, moc, koordinacijo, hitrost, ravnotežje,
- se seznanjati in uporabljati razlicne športne rekvizite.
Nekatere dejavnosti so bile namenjene pridobivanju konkretnih znanj:
- spoznavanje osnov dela z računalnikom,
- spoznavanje, razumevanje, uporaba in vrednotenje temeljnih vsebin šahovske igre in osnov
šahovske teorije,
- znanja s področja kaligrafske pisave,
- ohranjanje kulturne dediščine v okviru etnografskih delavnic in v okviru turističnega krožka za
povezovanje s krajem,
- za teoretično in praktično usposabljanje nudenja prve pomoči,
20
- za varno in učinkovito ravnanje v primeru požara in elementarnih nesreč,
- za pridobivanje osnov francoskega jezika,
- za seznanjanje z osnovami vrtnarjenja,
- za pridobivanje s področja kuhanja in zdrave prehrane.
Tretje leto uspešno deluje dejavnost Prostovoljstvo (pretekla leta v sklopu projekta MEPI).
Prostovoljstvo pod mentorstvom dveh učiteljic deluje v okviru nacionalne prostovoljske zveze, v
različnih aktivnostih pa je sodelovalo kar 38 učencev. Pomembna področja:
- pomoč v šoli;
- pomoč učencem v OPB – prostovoljci so se vključevali v skupine OPB, izvajali učno pomoč in
druge dejavnosti, odzivi in izkušnje pa so zelo dobri; zaradi opredelitve pričakovanj v
skupinah, mentorica svoje delo v novem šolskem letu pripravlja tako, da se bo predhodno
sestala z učitelji, ki sprejmejo mlade prostovoljce; pomoč na šoli s prilagojenim programom Roje). Prostovoljci so o svojem delu poročali na mentorskih srečanjih.
- različne enkratne dejavnosti: Simbioz@, pomoč pri izdelovanju žerjavov miru, pomoč pri
Pikinem dnevu, novoletnem sejmu, novoletnih delavnicah s starši, dobrodelnem koncertu,
zbiralnih akcijah (Anina zvezdica), Comeniusove aktivnosti (vodenje po šoli in okolici,
računalniška delavnica), medgeneracijsko sodelovanje (dom upokojencev), pomoč na
poletnih igrah v OPB, pomoč pri izdelavi darilc za prvošolčke.
Prostovoljsko delo skušamo vsako leto nagraditi in s tem poudariti pomen prostovoljskega dela (letos
so obiskali zanimiv enodnevni program v CŠOD Vojsko).
Dogodki in aktivnosti so bile redno predstavljene na šolski spletni strani, občasno v lokalnem
časopisu.
Načrti: vključevanje šestošolcev v enkratne akcije; več medgeneracijske aktivnosti v projektu Sadeži
družbe, udeležba na Festivalu prostovoljstva, uvajanje prostovoljstva upokojenih učiteljev.
Zelo aktivni so bili tudi učenci Turističnega krožka, ki so sodelovali s krajevnim turističnim društvom
pri različnih dejavnostih, na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava na temo »Tečem v naravo brez
skrbi, saj tam je vse drugače, kot se zdi« (skupina učenk je prikazala naravne značilnosti Šumberka,
rekreativne možnosti, ohranjanje narave). Nalogo so zelo aktivno predstavile tudi na spomladanskem
BIO dnevu v Domžalah ter želele izpeljati dobrodelni tek na Šumberk, ki pa so ga zaradi slabega
vremena prestavile na novo šolsko leto. Druge aktivnosti, ki so potekale v povezavi s Turističnim
društvom: Hitovo sejmarjenje, ličkanje koruze, Pikin dan, prikaz pranja perila, izdelovanje adventnih
venčkov in butaric, gregorjevanje, predstavitev velikonocnih obicajev in trkalikanje pirhov,
sodelovanje pri dobrodelnem koncertu.
Ohranjanju narodnega izrocila so bile blizu tudi etnografske delavnice. Vodila jih je razredna
uciteljica, ki je k sodelovanju pogosto vkljucila lokalna društva ali skupine – npr. moravške rokodelke,
clane turisticnega društva Jarše – Rodica, rokodelsko skupino Massim. Dejavnosti so bile razgibane,
zanimive, seznanjanje s šegami in navadami je za otroke nadvse zanimivo.
V tem šolskem letu je prvic deloval tudi klub razmišljanja, ki ga je mentorica izvajala po metodi
DeBonovih tehnik ustvarjalnega mišljenja (Cort 1 in Cort 4).
Dejavnosti Šolske skupnost učencev so namenjene predvsem obogatitvi šolskega življenja in
uveljavljanju interesov učencev (šolski parlament, posebne akcije in dejavnosti). Program dela učenci
oblikujejo po predlogih v oddelčnih skupnostih, dokončno pa na zasedanju 1. šolskega parlamenta.
Šolski parlament se je letos sestal trikrat:
21
-
-
na prvem so obravnavali program dela šolske skupnosti in imenovali vodstvo, izvoljeno na
volitvah; imenovali so posamezne skupine,
na drugem so obravnavali temo otroških parlamentov Neenakost – bogati in revni in se
pripravili na sodelovanje na medoobčinskem parlamentu, ki ga je organizirala OŠ Janka
Kersnika Brdo pri Lukovici,
na tretjem sestanku so opravili pregled dela šolske skupnosti, predstavniki oddelkov so
podali predloge za delo v novem šolskem letu.
Predlagali so nekaj pobud za novo šolsko leto: mentorji si bodo naslednje leto porazdelili vodenje
posameznih skupin, ker učenci ne zmorejo primerne samoorganizacije; eko straže je potrebno
izvajate po starem vzorcu, saj se partnerstvo mlajših in starejših ni najbolj obneslo; razredniki 9.
razredov prevzamejo koordinacijo in organizacijo plesnega tečaja; dejavnosti v tednu otroka je
potrebno načrtovati dovolj zgodaj ter k sodelovanju pritegniti različne izvajalce/mentorje (morda ID);
uspešno so potekale dejavnosti: pošta dobrih misli, plesna delavnica osmošolk za mlajše učence,
kulinarična delavnica, glasba med odmori, Pikin dan v OPB, dobrodelni tek….
Uspešno je bil izpeljan nagradni izlet v Bumbar park. Potekale so zbiralne akcije papirja, s katerimi
bomo nadaljevali, pripravljen pa bo časovni termin akcij.
Pobude bodo predstavljene tudi učiteljskem zboru in smiselno vključene v načrt dela v novem
šolskem letu.
V program interesnih dejavnosti s področja športa so bili v sklopu Šolskega športnega društva v
šolskem letu 2013/2014 vključeni učenci od 1. do 9. razreda. Del programa športa je bil financiran s
strani Občine Domžale (Zavod za šport) in sicer: atletika, košarka, gimnastika, odbojka, namizni tenis,
badminton ter šah. Učenci so bili razporejeni v 20 vadbenih skupin, vključenih je bilo preko 400
učencev.
Učenci so množično vključevali tudi v malo šolo nogometa in prvo leto tudi v dejavnost dekliškega
nogometa (NK Radomlje). Vidne, visoke in pomembne športne uspehe so učenci dosegli v naslednjih
športnih panogah: odbojka, namizni tenis in teku.
Tudi letos smo ucence spodbujali in jim omogocili sodelovanje na vecini razpisanih tekmovanjih iz
znanja. Na tekmovanja so se ucenci pod vodstvom mentorjev pripravljali pri dodatnem pouku, pouku
ali interesnih dejavnostih, pa tudi po navodilih samostojno doma. Najbolj množični sta tekmovanji za
Vegovo priznanje (matematika) in Cankarjevo priznanje (slovenščina).
Učenci na tekmovanjih iz znanja osvojili 33 srebrnih priznanj, 4 zlata priznanja in 1 diamantno
priznanje, uspešni so bili tudi pri raziskovalnih nalogah. V sistemu tekmovanj iz znanja je vsak
dosežek, ki pomeni vsaj sodelovanje na regijskih, še posebej pa na državnih tekmovanjih, izjemnega
pomena.
V okviru obogatitvenega progama za nadarjene učence, dodatnega pouka in interesne dejavnosti so
učenci pod mentorstvom pripravili raziskovalne skupine ter raziskovalne naloge, ki so jih predstavili
na tekmovanju mladih raziskovalcev (ZOTKS) in mladih zgodovinarjev (ZPMS). Pri raziskovalnem delu
je aktivno sodelovalo 10 učencev.
Specifična oblika »tekmovanja« je tudi sodelovanje pri branju oz. bralna značka. Že nekaj let poleg
slovenske bralne značke poznamo tudi branje v tujih jezikih. Z branjem se promovira jezikovna oz.
22
bralna kultura, širi se besedišče v materinem in tujem jeziku, učenci dodatno razvijajo bralno tehniko,
širijo in eno od ravni sporazumevalnih spretnosti ter spoznavajo več domače in tuje literature.
Večina učencev je brala slovenske knjige za bralno značko. Poleg tega so učenci od 4. razreda dalje
brali tudi angleške knjige za EPI reading badge. Učenci od 7. do 9. razreda so lahko tekmovali tudi na
angleškem bralnem tekmovanju Knjižni molj ter sodelovali pri francoski bralni znački.
Debatna tekmovanja/turnirji so potekali preko celega šolskega leta . Učenci so se udeležili štirih
šolskih turnirjev, ki so potekala po razlicnih slovenskih krajih (Ormož, Šempeter pri NG, Domžale,
Laško). Organizator enega turnirja je bila tudi naša šola – debatni turnir ob 150-letnici šolstva v
Domžalah). Naslednje leto je polega sodelovanja na šolskih turnirjih v Sloveniji načrtovano tudi
sodelovanje na mednarodnem turnirju.
Likovno in literarno ustvarjalnost (nadarjenost, talentiranost) so učenci lahko izkazovali s
sodelovanjem na različnih natečajih, v katere so jih spodbujali ucitelji in mentorji interesnih
dejavnosti. Razpisanih je bilo 33 različnih natečajev, učitelji/mentorji so se udeležili večine (likovni,
literarni, fotografski). Na primer:
- Naravne in druge nesreče,
- Literarni natečaj ob dnevu človekovih pravic,
- Bodi eko, ohrani čebelo in smreko,
- Kaj mi pomenita babica in dedek,
- Kreativno ustvarjanje na eko temo GOZD,
- Moja rodna domovina,
- Zelenjava na krožniku poskrbi, da želodček ne boli,
- Igraj se z mano,
- Moje največje veselje je na gorah,
- Šola vceraj, danes jutri (ob 150-letnici šolstva),
- Kar sejemo, to žanjemo,
- Jenkrat je biv,
- Voda in energija in drugi.
Učenci so bili na natečajih tudi nagrajeni, največkrat na likovnem področju.
V šolskem letu 2013/2014 smo organizirali šest šol v naravi.
Naravoslovni dnevi na kmetiji v Škofjeloškem pogorju za 2. razred.
Naravoslovni tabor, ki je trajal tri dni, smo izpeljali na že znanih turisticnih kmetijah v mesecu juniju.
Cilji so bili spoznavanje življenja in dela na kmetiji, doživljanje narave in odgovoren odnos ter skrb za
njeno ohranjanje, spoznavanje kmeckih opravil in življenja na kmetiji, razvijanje otrokove
samostojnosti. Pedagoško poročilo govori o učinkoviti podpori vsebin učnim načrtom, učenci pa
razvijajo vešcine, ki jih v dnevni šolski situaciji težko ustvarimo. Ucenci so v programu odlicno
sodelovali in se aktivno odzivali. S takšno obliko dela bi nadaljevali tudi v prihodnjem letu, preverili pa
bomo tudi možnost, da povežemo soroden program z izvedbo plavalnega tecaja, ki ga sicer
organiziramo v 3. razredu. Dni na kmetiji se je udeležilo 74 ucencev 2. razreda ali 97,4 %.
Zimsko šolo v naravi smo izpeljali v zimskošportnem središču Bolfenk na Pohorju, pri čemer je bilo z
izvedbo veliko organizacijskih težav. V rezerviranem terminu smučanja nismo izpeljali zaradi
februarskega žleda, kasneje se je presej otoplilo. Kljub vsemu smo v začetku marca uspeli izpeljati
23
program (prilagoditve z namestitvijo na že rezervirani lokaciji). Cilj šole v naravi je bil predvsem
učenje smučanja, naravoslovne aktivnosti, aktivno preživljanje prostega časa na snegu, zaradi
priložnosti uporabe zimskega bazena pa tudi preverjanje znanja plavanja. Šole se je udeležilo 69
učencev to je 92,0 % učencev 4. razreda. Vsi so osvojili vsaj osnovno smučarsko znanje, nekateri tudi
zahtevnejše cilje.
Naravoslovno-športni tabor v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD Štrk, Ptuj) Udeležili
so se ga ucenci 5. razreda v mesecu novembru (2 skupini) in februarju (ena skupina. Program in
nacrtovane vsebine so bile odlicno izpeljane (zelo dobra pedagoška ekipa CŠOD v sodelovanju z
našimi ucitelji), ucitelji so realizirali športni dan, kulturni dan, naravoslovni dan in tehnicne dan ter
druge vsebine (vreme in vremenski pojavi, miselne igre, spoznavanje mesta Ptuj, prepevanje
prekmurskih pesmi, rokostrelstvo). Izvajalci v CŠOD so se izjemno potrudili posebnostim skupin in
otrokom s posebnimi potrebami. Pedagoški pristop je ucence pritegnil, sprošceno so sodelovali in v
aktivnostih zelo uživali. Trudilo se je tudi drugo osebje. da bili prilagodljivi, prijetno so vodili ucence,
zato so povratne informacije ucencev ugodne. Tedna v naravi se je udeležilo vseh 75 ucencev ali 100
%.
Poletna šola v naravi je za ucence 6. razreda potekala tretji teden v septembru 2013. Vremenske
razmere so bile primerne, celoten program je bilo mogoce izpeljati. Poleg športnih vsebin so ucitelji
izvajali vsebine s podrocja naravoslovja in družboslovja, ki smiselno dopolnjujejo realizacijo ucnega
nacrta. V šoli v naravi je bil izpeljan športni dan, kulturni dan in naravoslovni dan. Program so v celoti
izpeljali naši strokovni delavci. Ponovno pa se preveri tudi plavalna pismenost, med udeleženimi
ucenci sta še dva neplavalca. Ucitelji so opažali vecje število manjših poškodb, ki so nastale pri hoji,
igri… Ugotavljajo, da so otroci šibki pri vsakodnevnem gibanju na prostem, ne obvladujejo grbin,
klancev ali drugace razgibanega teren. Šole v naravi se je udeležilo 76 ucencev 6. razreda ali 97,4 %.
Naravoslovno – športni teden v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD Kranjska Gora) je
bil organiziran za učence 7. razreda v mesecu oktobru. Načrtovane aktivnosti so potekale po
dogovorjenem programu. Učenci so spoznavali naravnogeografske in družbeno-geografske
značilnosti kraja in širše okolice. V šoli v naravi smo realizirali nekaj dni dejavnosti ter druge vsebine
po programu, ki ga je omogočila izvedba/kader v CŠOD. Tedna v naravi se je udeležilo 75 učencev, to
je 97,4 % učencev.
Tridnevni program v naravi v domu CŠOD Vojsko je bil organiziran za ucence 8. razreda v mesecu
oktobru. Vsebina programa je bila naravnana na razvijanje socialne dinamike v skupini, medsebojnim
odnosom, reševanju konfliktov ter tudi bivanju v naravi. Dejavnosti so se udeležilo 55 ucencev ali
88,7%.
Razlogi za neudeležbo v šoli v naravi so predvsem bolezen, razlicne predhodne poškodbe,
sodelovanje na drugih obveznostih, zlasti športnih ali projektnih. Praviloma nihce od ucencev ni ostal
doma zaradi financnih razlogov, saj šolska svetovalna služba angažirano poskrbi za rešitev težav
(donacije, prostovoljni prispevki staršev, subvencije, pomoc Centra za socialno delo, šolskega sklada).
Šola je sodelovala v različnih projektih.
Gibanje mi je v pomoč
Inovacijski projekt je vodila Kristina Zupančič, za konzulentstvo je bila zadolžena strokovna delavka
Zavoda za šolstvo, Božena Stritih. Cilj projekta je bil razvijanje pozornosti in koncentracije učencev s
posebnimi potrebami preko gibanja. Prvo leto je potekalo pilotno, poskušali smo uvajati različne
24
gibalne dejavnosti in spremljati njihov učinek na otroke. Ugotovitve: dejavnosti imajo pozitiven
učinek na učence. Učenci so se pri dejavnostih sprostili, razgibali, razvijali gibalne spretnosti,
spoznavali različne oblike dihanja ter sproščanja. Spoznavali so svoje občutke ter jih s pomočjo slik
skušali tudi ubesediti. Po dejavnosti so bili učenci bolj umirjeni, sproščeni, umirjeni in osredotočeni,
njihova pozornost se je izboljšala. S projektno dejavnostjo bomo nadaljevali v šolskem letu
2014/2015.
Postopno uvajanje/ukinjanje drugega tujega jezika v zadnjem triletju (nemščina)
V šolskem letu 2013/2014 smo, skladno z možnostjo, ki jo je še omogocila zakonodaja, izvajali
poucevanje nemščine kot drugega obveznega tujega jezika. Obvezni drugi tuj jezik so ucenci
dobro sprejeli, večjih težav ni bilo. Učiteljica je ucencem s težavami omogocala dodatno ucno
podporo, prav tako pa so se ucenci lahko udeležili tudi jezikovnega tekmovanja v 9. razredu. V
novem šolskem letu se obvezno poučevanje postopoma umika iz predmetnika (najprej v 7.
razredu, kjer bo pouk nemščine potekal kot obvezni izbirni predmet).
Uvajanje zgodnjega učenja angleščine v prvem triletju
Pouk je potekal v vseh oddelkih 1. triletja, v obsegu 20 minut na oddelek. Program je izvajal en učitelj,
postopoma se je uvajala strokovna delavka, ki bo delo deloma prevzela v novem šolskem letu.
Program se je prilagajal obravnavi posameznih tematik v oddelku. Večina učencev ima visoko
motivacijo za učenje tujega jezika, znajo uporabljati tudi zahtevne jezikovne strukture, drugi se na tuj
jezik navajajo. Metode dela temeljijo na slušnem razumevanju, poslušanju in enostavnem govornem
sporočanju, uporabljajo se pesmice, zgodbe, enostavne naloge, skupinske igre.
Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje
socialne vključenosti (SKK)
Projekt je potekal s koordinacijo Šole za ravnatelje in je omogocal eno 20% zaposlitev. V okviru
projekta so potekale razlicne aktivnosti:
- delavnice izvajalcev aktivnosti na Brdu pri Kranju,
- izvajanje lastnega akcijskega nacrta,
- sodelovanje s šolami v mreži (OŠ Rodica, Srednja šola Domžale, OŠ Globoko, I. gimnazija
Celje),
- redno porocanje Šoli za ravnatelje ter opravljanje zahtevanih nalog.
V projektu so bile izveden naslednje dejavnosti:
- oblikovanje pedagoških programov in izdelava ucnih listov za obisk Slamnikarskega muzeja,
- raziskovalna dejavnost na podrocju kulturne dedišcine, usposabljanje dijakinj srednje šole za
vodenje po Slamnikarskem muzeju.
Šole v mreži so izpeljale tudi razlicne aktivnosti, medsebojne obiske ter druge oblike sodelovanja, ki
so povezale ucence in strokovne delavce. S tem so šole pridobile nova poznanstva ter znanja,
omogocena je bila izmenjava programov ter osebni strokovni razvoj. V lokalni skupnosti so bile
ucinkovite povezave s Slamnikarskim muzejem.
Za zakljucno predstavitev v mesecu avgustu 2014 je bil pripravljen film o slamnikarstvu, ki ima veliko
izobraževalno in zgodovinsko vrednost.
25
EKO šola kot način življenja
V šolskem letu 2013/2014 smo bili zelo aktivni, številne dejavnosti so že mocno vpete v delo šole,
integrirane v redni in razširjen program dela.
Dejavnosti eko šole so se smiselno dotikale drugih šolskih dejavnosti (npr. tradicionalni slovenski
zajtrk, shema šolskega sadja, vodni agent).
Celo leto smo zbirali kartuše in tonerje, plasticne pokrovcke in baterije. Izvedeni sta bili dve akciji
zbiranja starega papirja.
Aktivno smo bili v dejavnosti Vzdrževanje lastnega vrta ter Šolska ekovrtilnica (na obeh šolskih
lokacijah). Posamezne skupine so se vkljucevale še v nekatere druge dejavnosti (likovni natecaji). V
mesecu aprilu je bila v šolski avli postavljena zelo odmevna EKO razstava.
Zdrava šola
Vsebinska rdeča nit projekta Zdrava šola je bilo MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE. To je področje, ki
je vtkano v smo VI delo. Letos smo temu področju namenili še posebno pozornost v povezavi z
vrednotami šole (povezava modrosti, znanja, izkušenj, mladostne energije, idej, ustvarjalnosti,
podpore, vživljanja v potrebe drugih, druženje, zmanjševanje osamljenosti, krepitev občutka
potrebnosti….
S številnimi dejavnostmi smo sledili aktivnostim, s katerimi promoviramo zdravje. Obeležili smo
razlicne dneve za promocijo zdravja (npr. svetovni dan srca, svetovni dan diabetesa, svetovni dan
boja proti aidsu, raku…). Izvajali smo različne gibalne aktivnosti (gibalne minute med poukom, zdravi
prigrizki, sadni napitki). Temeljna naloga skozi celotno šolsko leto je bila krepitev odnosa otrok do
sebe in drugih, pri cemer razvijajo socialne kompetence, skrbijo za telesno in duševno zdravje.
Učenci so z mentorji celo šolsko pripravljali tudi informativne panoje ter tudi tako prispevali
promociji zdravja.
Projekt Zdrava šola je obeležil tudi 20-letnico delovanja v Sloveniji. Temu je bil namenjen
dogodek/konferenca na Brdu pri Kranju – s svojimi prispevki so tam sodelovale tudi nekatere naše
strokovne delavke, šola je del dejavnosti predstavila s plakatom.
UNESCO šola
Šola deluje v mreži Unesco šol v Sloveniji (nacionalni status). V tem šolskem letu se je delo v mreži
nekoliko reorganiziralo, šolski koordinatorji so se večkrat srečevali ter načrtovali skupne in posamične
aktivnosti na ravni šole. Šolska koordinatorka je aktivno delovala pri pridobivanju aktualnih znanj
(srečanja Unesco koordinatorjev), redno je obveščala strokovne delavce ter za aktivnosti animirala
različne učence. Sodelovali smo v nekaj nacionalnih Unesco projektih, sami smo izvajali nacionalni
projekt Ex tempore v drevoredu v Grobljah (letošnja tema so bile živali v drevoredu).
Na področju pilotnega projekta Osolinov mlin je potekalo vodenje po učni poti ob Mlinščici, s KS
Jarše-Rodica se dogovarjamo za ureditev strojnice v kulturno-tehnični objekt, kar pa terja več
finančnih sredstev. Sicer pa so cilji Unesco šoli v znamenju splošnih vrednot in sovpadajo tudi z vizijo
šole – prava Unesco šola sam živi sočutje, empatijo, solidarnost, strpnost in spoštovanje.
Med šolskim letom smo bili zelo dejavni še v okviru nekaterih drugih projektov:
Projekt Comenius – šolska partnerstva je bil z aktualno temo spletne varnosti (Pomisli, predno
klikneš) integriran v šolske aktivnosti. Projekt je imel svoj logotip, ki so ga na natečaju
sooblikovali učenci vseh treh partnerskih držav. Projektne dejavnosti so predstavljene na spletni
strani projekta in dostopne širši javnosti. Optimalno se skuša izkoristi podporne možnosti
26
sodobne IKT. V šolskem letu 2013/2014 so bile realizirane tri mobilnosti ( v vsako od partnerskih
držav), projektne aktivnosti so se zaključile. Izdelana je bila elektronska brošura Pravil vedenja na
računalniku, plakat, dosežena so bila nova znanja in izkušnje, ki jih bomo nadgradili na urah
oddelčne skupnosti v novem šolskem letu.
Pasavcek je projekt, ki poteka v sklopu širših preventivnih dejavnosti za večanje prometne
varnosti. Vključeval je učence 1. razreda ter njihove učitelje. Cilji: učence in starše osvešca o
pomenu dosledne uporabe varnostnega pasu in pravilnega pripenjanja, seznanja o pomeni in
uporabi otroških avtosedežev, širi kulturo varnega obnašanja v prometu v razlicnih vlogah
(pešec, kolesar, roleraš…). Izvajali smo razlicne dejavnosti: opazovanje prometa in pripetosti
voznikov ter potnikov, promocija dejavnosti v sklopu Šolskih športnih iger v sodelovanju z SVP,
PP Domžale, priprava/izdelovanje opozorilnih plakatov, akcije, v katerih starejši ucenci osvešcajo
mlajše. Projekt predstavlja način organizirane vzgoje za varnost v prometu, zato ga bomo tudi v
prihodnjem letu ohranili.
Počitniški programi:
Hura, počitnice je bil šolski pocitniški progam, ki je v šolskem letu 2013/2014 potekal v casu
zimskih pocitnic (telovadnica, ucilnice) v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale.
Projekt je bi namenjen učencem od 1. do 5. razreda. Športni del programa sta vodila dva športna
pedagoga, druge animacijske aktivnosti pa dve uciteljici razrednega pouka. Vkljucenih je bilo 21
ucencev. Z dejavnostjo želimo uresničevati cilj, da otroci prosti cas preživijo kreativno, aktivno, s
cim manj posedanja pred ekrani.
Popestrimo počitnice je bil pocitniški program, ki je potekal s pomočjo Zveze prijateljev mladine
Domžale zadnja dva tedna v avgustu. V program je bilo v obeh tednih vključenih 15 - 20 učencev.
Učenci so v tem času ustvarjali, se družili, se gibali na prostem, brali in poustvarjali, spoznavali
dediščino domačega kraja. Menimo, da je tudi ta počitniški program uspel in kaže, da bi na
lokalni ravni morali zagotoviti sredstva za stalno izvedbo tovrstnih aktivnosti, saj plačljive
dejavnosti niso vsem dosegljive.
Shema šolskega sadja je projekt, s katerim EU spodbuja uživanje sadja in tudi zelenjave ob
rednih šolskih obrokih. Ukrep skupne evropske zdravstvene politike je temeljil na dejstvu, da se
je zmanjšala poraba/uživanje sadja in zelenjave, hkrati pa je porasel problem prekomerne
telesne teže in debelosti pri otrocih. Tudi našim učencem so bili dnevno ponujeni obroki sadja
(razdelitve pretežno eko jabolk iz lokalne oskrbe). Sofinanciranje oskrbe s sadjem poteka že več
let. Porabili smo 100% vseh razpoložljivih sredstev – to je vrednosti 3.838,47 EUR ali 2800 kg
sadja, pretežno jabolk. Ponudba sadja je bila podprta s spremljajocimi aktivnostmi (naravoslovni
dnevi, oddelcni projekti, sadni odmori, zdravi napitki, tradicionalni slovenski zajtrk…), ki naj bi
predstavljale podporni vzgojni program za promocijo zdrave prehrane in zdravega življenjskega
sloga. Vsako leto širimo izkušnje še s stikom z naravo in sonaravnim razvojem/izkušnjo otrok
(šolskem površine postopoma postajajo prostor ucenja v naravi – šolski vrt, hotel za žuželke,
netopirnica, druge zasaditve…). Način razdelitve in spremljajoce aktivnosti so si junija ogledali
predstavniki EU komisije (odgovorna za projekt je Slovenka, ga. Alisa Tiganj), prisotni so bili tudi
predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za izobraževanje ter lokalne
skupnosti. Več o obisku je bilo objavljeno tudi v daljšem prispevku v lokalnem časopisu Slamnik.
Športno druženje otrok in staršev je projekt, ki ga podpira skupina staršev, vanj pa se vkljucujejo
starši in ucenci posameznih oddelkov. Nedeljska popoldanska druženja potekajo v šolski
27
telovadnici drugo šolsko leto. Poročilo o izvedbi je posebej predstavljeno na Svetu staršev ter na
šolski spletni strani.
Šolska knjižnica
V šolskem letu 2013/2014 je bilo delo v šolski knjižnici usmerjeno v naslednja standardna podrocja:
- vodenje in organizacijo dela v knjižnici,
- temeljna knjižnična dejavnost (zbiranje, obdelava in hranjenje knjižnicnega gradiva,
predstavljanje gradiva in knjižnice, motiviranje ucencev in uciteljev za uporabo knjižnice),
- učenje učnih spretnosti in sodelovanje knjižnice pri informacijskem opismenjevanju: ucenje
uporabe knjižnice, inf. virov, spretnost uporabe knjižnice, postopki poizvedovanja in
raziskovanja, branje, poslušanje, gledanje in uporaba racunalnika in komunikacijske
tehnologije za pridobivanje in uporabo informacij.
Izvedene so bile naslednje naloge:
- Interno bibliotekarsko strokovno delo: nabava knjižnicnega gradiva, strokovna bibliotekarska
obdelava, oprema, strokovna ureditev in postavitev, vodenje statistike, oblikovanje letnega
delovnega nacrta.
- Pedagoško delo: oblikovanje letne priprave, individualno bibliopedagoško delo ob izposoji,
pogovori o knjigah, bibliopedagoško delo z oddelki in skupinami (KIZ).
- Sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci na šoli: posveti o nakupu novosti za knjižnico,
organiziranje branja za bralno značko in koordinacija, sodelovanje na konferencah,
seminarjih, seznanjanje sodelavcev z novitetami v šolski knjižnici, letna priprava na pouk KIZ.
Šolska knjižnica se je večstransko vključevala v dejavnosti za dvig bralne pismenosti, knjižničarka je
koordinirala delo skupine za kulturne dejavnosti (prireditve na ravni šole, v kraju in širše).
Poleg izposoje knjig in pedagoškega programa v sklopu KIZ so v knjižnici potekale tudi: ure pravljic v
tednu otroka, priprava strokovne literature v začetku šolskega leta, sodelovanje na kulturnih dneh,
priprava vsebin za šolsko spletno stran,sodelovanje na festivalu Bralnice pod slamnikom, izvajane
interesne dejavnosti Bralna delavnica – biblioterapija in Gremo v kino, bralne urice za otroke iz
vrtcev, koordiniranje dejavnosti za bralno značko in drugo delo.
Šolska knjižničarka je svoje strokovno delo posredovala na različnih predavanjih zunaj šole ter z
objavo člankov v revijah (konferenca SIDRO, slovenski knjižni sejem, okrogle mize, predstavitev na
srečanju Zdravih šol, predavanje na konferenci v Talinu .
Ure KIZ so ponekod presegle načrtovan obseg, pa tudi vsebino (npr. v 3. c in 4. c).
Šolska knjižnica je pomemben člen strokovnega dela v šoli in močno podpira pedagoške procese.
Knjižničar s svojo aktivno vlogo pa lahko odlično širi knjižnično vzgojo, navdušuje za branje, deluje
medpredmetno, predvsem pa dviguje kvaliteto timskega dela in sodelovanja.
Večina učencev je bila vkljucenih v uČbeniški sklad (636 ali 99,06 %). Opažamo, da so se učbeniki v
letih brezplačne uporabe zelo iztrošili, odnos do gradiv je predvsem manj skrben. Dokupiti oz.
zamenjati pa bo potrebno tudi nekaj najbolj iztrošenih učbenikov. Velik problem je nekonsistentna
politika oskrbe z učbeniki in financiranje učbeniških skladov.
V šolskem letu 2014/2015 je delež uporabnikov učbeniškega sklada enak.
Šolska prehrana
V šolski kuhinji so v šolskem letu 2013/2014 pripravljali 634 malic za učence, 54 malic za osebje, 165
popoldanskih malic, 3 zajtrke in do 480 kosil dnevno.
28
Dodatno subvencijo za šolsko malico je prejemala dobra tretjina otrok za malice (224 ali 35%) ter 24
otrok ali 4% tudi za kosilo.
Tudi letos opažamo povečanje posebnih prehranskih zahtev zaradi različnih alergij (zdravstveno
utemeljen prilagoditve) – tovrstne prilagoditve je potrebovalo 17 učencev (lani 15), ker pa so težav
zelo različne je zmožnost šolske kuhinje pogosto omejena (npr. obroke je potrebno prilagoditi
alergijam na mleko , oreške, lešnike, stročnice in drugo). V nekaterih primerih morajo starši sami
poskrbeti za prilagoditve, saj so nekatere alergije izredno komplicirane. Priprava obrokov zasleduje
smernice zdrave prehrane v šolah, posebej smo pozorni na ponudbo manj sladkih napitkov
(praviloma navajanje na pitje vode, ki jo otroci dobro sprejemajo), manj slanih ali drugace zacinjenih
jedi, veckrat je ponujen eko kruh, občasno so ponujena tudi druga eko živila (najpogosteje sadje in
zelenjava). Hrana se pripravlja iz zdravih sestavin, izogibamo se močno predelanim živilom (npr. juhe
iz vrečke).
Med šolskim letom so v sklopu pouka, ur oddelčne skupnosti in drugih akcij potekale različne vzgojne
dejavnosti za zdravo prehrano in kulturo prehranjevanja (zmanjševanje hrupa v šolski jedilnici,
vljudnostne besede, splošen odnos do hrane; uživanje zdravih obrokov z dodatno ponudbo sadja in
zelenjave; spodbujanje gibanja). Hrup v jedilnici smo deloma omejili z namestitvijo akustičnih plošč.
Oskrba s sadjem in zelenjavo kot dopolnilo malici je tudi letos potekala iz sredstev sheme šolskega
sadja (evropska sredstva za spodbujanje zdrave prehrane in lokalne oskrbe s sadjem in zelenjavo).
Vsa sredstva so bila namensko in v celoti uporabljena, potekalo so tudi številne spremljevalne
vzgojne dejavnosti.
V mesecu juniju je bila, skladno z zakonom o šolski prehrani, izvedena anketa o zadovoljstvu s šolsko
prehrano in dejavnostmi za spodbujanje zdravega in kulturnega prehranjevanja (starši, učenci). Nekaj
ugotovitev:
- večini je hrana/šolska prehrana skoraj vedno všeč,
- v jedilnici zaznavajo zmanjšanje hrupa,
- otroci se usmerjajo na pitje vode, hkrati pa je zaznati poseganje po sladkih pijačah,
- šolske akcije za spodbujanje zdravega prehranjevanja so dobro sprejete in po mnenju
nekaterih spreminjajo otrokov odnos do hrane.
Otroški in mladinski tisk
Tudi letos je bilo največ učencev naročenih na otroški tisk/revije, s starostjo pa število naročnikov na
priporočljive revije zelo upade. Poverjenica je poročala o upadu naročil tudi med šolskim letom.
Gradivo
Ciciban
Cicizabavnik
Cicido
Bim bam
Mini moj planet
Moj planet
PIL
PIL+
National Geografic Junior
Gea
10/11
23
14
1
1
2
6
18
1
7
0
Število izvodov
11/12
12/13
54
22
8
13
0
0
0
0
0
0
2
3
21
12
1
0
0
0
0
1
13/14
18
7
0
0
0
2
9
0
0
2
Večina otroških revij je učencem dostopna tudi v šolski knjižnici, nekateri otroci pa so na edicije
naročeni doma.
29
Stiki s starši
Načrtovane stike s starši: roditeljske sestanke, govorilne ure in neformalna srečanja smo v realizirali
po programu. Govorilne ure in roditeljski sestanki so še vedno osrednji načini sodelovanja s starši.
Poleg z zakonom predpisanih oblik sodelovanja s starši smo realizirali še prednovoletno srečanje s
starši in sejem, božično-novoletni koncert, nekaj oddelkov pa je ob zaključku šolskega leta na pobudo
staršev pripravilo zaključna oddelčna srečanja na šolskem igrišču.
Po vsakem roditeljskem sestanku so razredniki pripravili zapisnike ter z njimi seznanili tudi vodstvo
šolo. Pripombe smo sproti obravnavali, nekatere skupne zadeve tudi na Svetu staršev. Predstavniki
staršev v svetu so zelo aktivni in motivirani za aktivno povezovanje med oddelkom in delovanjem v
Svetu staršev, kar spodbujamo in si želimo dopolnjevanja in konstruktivnih povezav. Menimo, da tak
način odpira povezave in sodelovanje, spodbuja kulturo dialoga in postopoma prispeva k
izboljševanju prakse na tistih področjih, kjer je vloga staršev utemeljena.
Predstavniki staršev so sodelovali tudi v komisiji za šolsko prehrano ter vodili projekt Športno
druženje v telovadnici.
Skupne govorilne ure so potekale po letnem razporedu. Za starše in učitelje je način izvedbe s
predhodnim naročanjem ustrezen, prakticirajo ga učitelji do 5. razreda devetletke. Za starše, ki se
govorilnih ur niso mogli udeležiti v popoldanskem času ali pa so potrebovali več časa za pogovor, so
učitelji izvajali tudi dopoldanske govorilne ure. Odziv nekaterih staršev je na govorilnih urah ter
roditeljskih sestankih v nekaterih primerih slabši. Šola oz. strokovni delavci bomo zaradi nujnosti
informiranja zlasti takrat, ko se izkažejo težave, poiskali kontakt s starši in jih skušali vključiti v
sodelovanje ter podporo otroku pri njegovem učnem in osebnostnem razvoju.
Pomembno področje sodelovanja je tudi delo v okviru upravnega odbora šolskega sklada
(predstavniki staršev in zaposlenih). Upravni odbor je načrtoval in realiziral več različnih aktivnosti
(delavnice, humanitarne akcije, zbiranje financnih sredstev…). Šolski sklad s sredstvi pomaga ucencev
v materialni stiski (placilo položnic za prehrano, šole v naravi), omogocanje nadstandardnih
dejavnosti (tekmovanja, turnirji, nagradni izlet, oprema za šport, pomoc pri izvedbi mednarodne
mobilnosti).
Svetovalno delo je obsegalo vsa podrocja, ki jih predvidevajo Programske smernice. Naloge so zajete
v naslednja globalna področja:
- učenje in poučevanje,
- šolska kultura, klima, vzgoja in red,
- telesni, osebni in socialni razvoj,
- šolanje,
- poklicna orientacija,
- socialno ekonomske stiske.
Delo svetovalne službe sta izvajali dve strokovni delavki, ki sta si posamezna področja razdelila
(pedagoginja, psihologinja). Obe sta delež svetovalnega dela dopolnjevali z izvajanjem dodatne
strokovne pomoči.
Konkretnejše naloge svetovalne službe so bile:
- vpis šolskih novincev, spremljava bodočih novincev pred vstopom v šolo, vodenje komisije za
šolske novince, razgovori s starši in drugimi strokovnjaki, seznanitev in sprejem drugih
novincev, ki so priseljeni v naš šolski okoliš,
30
-
-
izvajanje nalog koordinatorja za nadarjene učence, načrtovanje in izvajanje nalog svetovalne
službe v postopku evidentiranja in identifikacije, priprava ponudbe obogatitvenih programov
za nadarjene učence,
poklicna orientacija učencev, poklicna vzgoja, predstavitev poklicev in srednješolskih
programov, organizacija obiskov predstavnikov srednjih šol, svetovanje staršem in učencem
ter vodenje vpisnega postopka v srednje šole; osnovni podatki o prijavah v srednje šole:
PROGRAM
Gimnazija
splošna
športna
klasična
strokovna
umetniška
euro
Srednja strokovna in tehniška šola
Srednja poklicna šola
2010/2011
število
%
31
46,97
21
5
2
2
/
1
22
33,44
13
19,76
2011/2012
število
%
38
53,0
28
/
6
1
3
23
11
32,0
15,0
2012/2013
število
%
28
46,7
23
/
2
3
/
/
22
36,6
10
16,6
2013/2014
število
%
26
43,3
23
2
1
/
/
/
25
41,7
9
15,0
Na programe brez omejitve vpisa se je vpisalo 40 učencev (66,7%), 20 učencev je kandidiralo na
programe z omejitvijo vpisa. Dva ucenca se v prvem vpisnem krogu nista uspela vpisati na želen
program, eden je bil je uspešen v drugem krogu, drugi pa je moral izbrati drug program.
- nacrtovanje, spremljanje in evalvacija stalnega spopolnjevanja strokovnih delavcev šole,
- analize in evalvacije vzgojno izobraževalnega dela, analiza izobraževanja zaposlenih, analiza
vpisa v srednjo šolo in drugo,
- svetovanje, pomoc in sodelovanje v postopkih usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
- sodelovanje s starši na roditeljskih sestankih, govorilnih urah in individualnih srečanjih s
starši, sodelovanje z oddelčnimi učiteljskimi zbori, razredniki, vodstvom šole,
- sodelovanje z zunanjimi institucijami in strokovnjaki za izvedbo posameznih nalog (šole, vrtci,
Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje, Zdravstveni dom, Svetovalni center),
- vodenje ali sodelovanje v šolskih projektih, inovacijah in razvojnih dejavnostih,
- reševanje socialno-ekonomskih stisk, urejanje subvencij za šolsko prehrano, šolo v naravi,
sodelovanje s Centrom za socialno delo, s starši-donatorji, šolskim skladom; sodelovanje pri
dnevih dejavnosti in interesnih dejavnostih.
Ocenjujemo, da tim svetovalne službe deluje povezano, kar je za preventivne, razvojne in evalvacijske
naloge šole zelo pomembno. Obe delavki sta bili tesno povezani z vsemi izvajalci dodatne strokovne
pomoči, drugimi strokovnimi delavci, sodelovali sta z vodstvom šole, obcasno na Svetu staršev, pa
tudi v okviru lokalnega strokovnega aktiva svetovalnih delavcev.
Informacijsko komunikacijske dejavnosti
V procesu vzgoje in izobraževanja poteka pretok podatkov med ključnimi dejavniki procesa: učitelji,
učenci, starši, širšo družbo oz. deležniki v procesu. Del teh procesa poteka s pomočjo informacijskokomunkacijske tehnologije, ki jo pomaga urejati organizator IKT, skuša vplivati na proces in ga
izboljševati, odpravljati probleme in uresničevati vizijo ob razpoložljivi opremi in sredstvih.
Računalniški sistem razvijamo postopoma, po korakih z željo, da bi se razvoj zgodil čim hitreje.
Večinoma je problem denar oz. razpoložljiva finančna sredstva.
31
V šolskem letu 2013/2014 je bil poudarek na:
- usposabljanje strokovnih delavcev za samostojno objavljanje prispevkov na spletni strani,
- osvežitev spletne strani tudi s spremembo tehnologije (Wordpress),
- povečanju internetnega pretoka do šole, ki je sedaj do 30 Mb/s,
- zamenjavi dotrajanega serverja.
- oblikovanju nove spletne strani na tehnologiji Joomla,
- postopna zamenjava dotrajanih serverjev in predvsem računalnikov,
- prehodu iz sistemov Win XP, Vista ali Win 7na sistem Windows 8.1,
- načrtovanje nakupa nove računalniške opreme,
- protivirusna zaščita na novem operacijskem sistemu je omejila ogroženost z virusi.
V letu 2015 je predvideno:
- nadaljevanje z zamenjavo operacijskih sistemov z Windows 8.1.,
- ureditev problemov z ISA serverjem (predvidoma za namestitvijo ustreznih stikal),
- ureditev računalnice,
- oprema še zadnjih učilnic s projektorji in računalniki,
- razširitev brezžičnega omrežja na šoli,
- izvedba IR optičnega omrežja, ki ga financira MIZŠ.
Delo strokovnih organov
Učiteljski zbor se je sestal na sedmih rednih sejah, dveh ocenjevalnih konferencah in pregledni
konferenci v mesecu novembru (analiza ucne in vzgojne situacije, ukrepi). Na njih smo
obravnavali pedagoško- organizacijska vprašanja, načrtovali, spremljali in analizirali smo učnovzgojno delo ter rezultate, seznanili smo se z novostmi na področju šolske zakonodaje in drugo.
Pogosto smo vnašali posredovanje dobrih/uspešnih pedagoških praks, predstavitve projektnih in
izobraževalnih izkušenj iz mednarodnih povezovanj. Med sejami učiteljskega zbora so bili
občasno organizirani jutranji delovni sestanki, namenjeni informiranju in krajšim dogovorom.
Razredniki so najvec pozornosti namenjali načrtovanju dela v oddelku.
V vsakem oddelku je bil pripravljen in izpeljan program tematskih razrednih ur, ki so pomagale
pri oblikovanju skupnosti, krepitvi pozitivne samopodobe posameznika in spodbujale k
ustvarjalnosti ter dobremu počutju v skupini. Dodaten poudarek je bil letos usmerjen na vsebine
spletne varnosti (osrednja tema Comenius – šolska partnerstva). Razredniki so se na delo v
oddelku pripravljali v okviru timov razrednikov istega razreda, menili so, da skupne priprave
(razredne ure, roditeljski sestanki) racionalnejše in omogočajo kakovostnejšo realizacijo.
Pomembna podpora razrednikom so sorazredniki (zlasti v času odsotnosti razrednika, pa tudi
sicer tandemi iščejo načine za učinkovito delo s skupino učencev).
Razredni uciteljski zbori so se sestajali v mesecu novembru in ob zaključku ocenjevalnih obdobij
in analizirali delo, učni napredek, težave in uspehe.
Strokovni aktivi so se posvetili načrtovanju letnih priprav in dni dejavnosti. Usklajevali so kriterije
ocenjevanja, izobraževanje učiteljev in nakup opreme. Aktivi predmetnih skupin so dobro
poskrbeli tudi za povezavo z razredno stopnjo (vertikalna povezanost). Delo šolskih strokovnih
aktivov je z zapisniki vodeno v arhivih posameznih aktivov.
32
Sodelovanje šole
Sodelovanje s strokovnimi in raziskovalnimi institucijami
Tekom šolskega leta smo bili povabljeni za sodelovanje pri različnih analizah (vprašalniki, spletni
vprašalniki), ki jih izvajajo raziskovalne ustanove (Pedagoški inštitut, Pedagoška fakulteta, Zavod
za šolstvo ali pa so nas za sodelovanje zaprosili študenti pred diplomo).
Sodelovanje z javnimi zavodi, društvi, podjetji in drugimi
Šola se je povezovala in sodelovala v skupnih projektih in nalogah z osnovnimi in srednjimi
šolami domžalsko-kamniškega področja in Ljubljane, obema domžalskima vrtcema, Zavodom za
šport, ki je predvsem finančno pokrival dejavnosti Šolskega športnega društva, Centrom za
mlade, Kulturnim domom Franca Bernika, Medobčinskim muzejem v Kamniku, Slamnikarskim
muzejem, Knjižnico Domžale, Občino Domžale. S Centrom za socialno delo Domžale smo
sodelovali pri reševanju socialno ekonomskih in drugih problemov ter pri izvajanju preventivnih
programov, s postajo Policije pri načrtovanju in izvajanju nalog prometne varnosti in varnosti
učencev in šolskega imetja. Na področju preventive iz zdravja sodelujemo tudi z Zdravstvenim
domom Domžale.
Sodelovanje z društvi: Turistično društvo Jarše – Rodica, Kulturno društvo Groblje, Društvo
diabetikov,Taborniki, PGD Jarše – Rodica in Vir je spodbujalo učence k sodelovanju v dejavnostih
v svojem domačem, zunajšolskem okolju.
33
2.2. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH
2.2.1. Zakonske in druge pravne podlage
Skupni zakoni








Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in
izobraževanja (ZPIMVI)
Zakon o šolski inšpekciji (ZSoll)
Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1)
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)
Zakon o nagradah Republike Slovenije na področju šolstva (ZNPS)
Zakon o interventnih ukrepih (ZIU)
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12)
Podzakonski akti, izdani na podlagi ZOFVI

















Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in
zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne
mreže glasbenih šol )
Uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v vzgojno-izobraževalnih zavodih
Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za
vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih
osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke
s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in
izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
Pravilnik o financiranju šole v naravi
Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj
Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov
Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu
osnovne šole
Pravilnik o smeri izobrazbe učiteljev v devetletni dvojezični osnovni šoli in devetletni osnovni
šoli z italijanskim učnim jezikom
Pravilnik o smeri strokovne izobrazbe, ki jo morajo imeti učitelji, korepetitorji in knjižničarji v
glasbenih šolah
Pravilnik o smeri izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenem
izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom
Pravilnik o smeri in stopnje izobrazbe strokovnih delavcev v posebnem programu vzgoje in
izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (post)rehabilitacijski
praktikum
Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela
Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja
34







Pravilnik o potrjevanju učbenikov
Pravilnik o merilih za vrednotenje materialnih stroškov dijaškim domovom
Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence udeležencev vzgoje
in izobraževanja
Navodilo o vodenju postopkov priprave, posredovanja v sprejem in objave javno veljavnih
izobraževalnih in vzgojnih programov
Pravilnik o strokovnem izpitu in o preizkusu strokovne usposobljenosti inšpektorjev za šolstvo
in inšpektorjev za šport
Pravilnik o posebnem delu strokovnega izpita za inšpektorja za šolstvo in inšpektorja za šport
Pravilnik o obravnavanju nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode
Podzakonski akti, izdani na podlagi ZUOPP-1



Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu
Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami
Drugi predpisi
- Zakon o zavodih (UL RS št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93, 8/96, 36/00,)
- Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (UL RS št. 52/94, 49/95, 34/96,
51/98, 28/99, 39/00, 56/01)
- Zakon o delovnih razmerjih (UL RS št. 42/2002 in št. 103/07)
- Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli (UL RS št. 47/08)
- Pravilnik o izvajanju poskusa fleksibilnega predmetnika v osnovni šoli (UL RS št. 53/06)
- Zakon o javnih uslužbencih (UL RS št. 63/07, 65/08)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (UL RS št. 95/07, 17/08, 80/08)
- Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (UL RS št. 54/02,
123/08)
- Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok (Ul RS št. 42/09)
- Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in
izobraževanju (UL RS št. 64/04, 83/05, 27/07, 42/09)
- Zakon o javnih financah (UL RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 in 110/02)
- Zakon o računovodstvu (UL RS št. 23/99 in 30/02)
- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in osebe javnega
prava (Ur. l. RS št. 115/02, 134/03 in 126/04)
- Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije
za pripravo poročila o doseženih rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna
(UL RS št. 12/01)
- Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (UL RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06,
46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09)
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva (ur. L. RS,
št. 81/06, 22/08)
35
-
Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področje šolstva in športa v plačne razrede
znotraj razponov plačnih razredov (Ur. L. RS, št. 106/2005, 20/2006, 49/2006)
Zakon o uravnoteženju javnih financ (UL RS št. 40/2012)
Odlok o ustanovitvi javnega VIZ OŠ Rodica,
Letni delovni načrt šole 2012/2013 in 2013/2014,
potrjena sistemizacija delovnih mest za tekoče šolsko leto,
pobude, smernice in stališča staršev ter drugih deležnikov.
2.2.2. Dolgoročni cilji OŠ Rodica
Osrednji dolgoročni cilji našega zavoda izhajajo iz vizije šole. Vizija vključuje enega pomembnejših
ciljev, ki jih deklarira Evropska komisija – to je razvijanje osnov in strategij vseživljenjskega učenja z
oblikovanjem ključnih kompetenc, to je:
- sporazumevanje v maternem jeziku,
- sporazumevanje v tujih jezikih,
- matematična pismenost,
- digitalne kompetence,
- znati se učiti,
- podjetnost,
- kultura in razvoj ustvarjalnosti.
Viziji šole in uresničevanju njenih dolgoročnejših ciljev se približujemo s posodabljanjem in kvaliteto
temeljnih procesov (poučevanja, učenja, ocenjevanja, vzgoje), s spodbujanjem radovednosti,
vedoželjnosti, ustvarjalnosti, raziskovalnega interesa pri vseh udeležencih procesa, s spodbujanjem
potencialov slehernega učenca ter njihove aktivne vloge v procesu lastnega učenja (soustvarjanje
procesa in soodgovornosti za rezultate), nudenju pomoči pri uresničevanju idej in izvirnih rešitev,
razvijanjem solidarnosti in sočutja. Še posebej pa je strokovno delo učiteljev usmerjeno v
individualne zmožnosti učencev, njihovim sposobnostim ter kvalitetnem izvajanju pouka in drugega
VI dela. Razvoj posameznika pa vidimo v nujni povezavi s socializacijo in integracijo posameznika v
skupnosti ter razvijanju medosebnih odnosov na vseh ravneh delovanja šole. Šola v sklopu procesa
samoevalvacije skrbi za izboljšave na prednostnih področjih, ki jih določi v večletnih načrtih izboljšav.
V naslednjih letih bodo potrebna zlasti naslednja investicijska vlaganja:
- porast populacije in vključenost otrok v organizirano šolsko prehrano terja tudi rešitve v zvezi
s kapaciteto šolske kuhinje, predvsem pa jedilnice (zvočna izolacija, rešitve s povečanjem
kvadrature…),
- ureditev zunanjih športnih in drugih površin (zlasti vzdrževanje atletske steze, športni
aktivnosti bi lahko namenili tudi vzhodni dela zemljišča, kjer je bilo odstranjeno tenis igrišče
in lopa),
- z igrali bi želeli dopolniti otroško igrišča na Kettejevi 13 (dodatna igrala),
- energetska sanacija objekta na Kettejevi 13 z ureditvijo šolske strehe, saj ob že manjšem
deževju v šoli zamaka,
- obnova ogrevalnih instalacij zaradi vsakoletnih napak v delovanju ogrevalnega sistema
(pogosto puščanje),
36
-
ugotovitve pregledov nedelujočih toplotnih črpalk v prizidku kažejo na potrebo po vgadnji
mehčalnih naprav (vodni kamen),
redno in investicijsko vzdrževanje objekta in dislocirane enote v Jaršah (okna,
elektroinstalacije, sanitarije … object je potreben celovite obnove).
V naslednjih letih bomo dopolnjevali manjkajočo in iztrošeno opremo, predvsem podporno učno
tehnologijo – računalniki, projektorji, kamere, interaktivne table, druga učila in pripomočke za
potrebe VI programa v skladu s priporočili stroke in finančnimi možnostmi. Postopno bom menjali
pohištveno opremo (učilnice, kabineti) ter skušali zasledovati strokovna priporočila o ergonomiji
šolskega pohištva.
Pri tem bomo tudi v prihodnje kandidirali na različne razpise, del opreme pa je mogoče pridobiti tudi
iz sredstev EU projektov (npr. Erasmus +), v kolikor predstavljajo upravičen strošek za izvedbo
projekta.
2.2.3. Prednostni letni cilji iz Letnega delovnega načrta 2013/2014 in 2014/2015
 nadaljevanje uvajanja prenovljenih učnih načrtov in kurikularnih sprememb,
 stalna skrb za izboljšanje bralne pismenosti,
 digitalna pismenost in osveščanje za varno rabo IKT in Interneta,
 uresničevanje ciljev vzgoje za trajnostni razvoj (VITR) preko projektov in vsakodnevnih VI
procesov, ki širijo otrokovo izkušnjo z naravnim okoljem,
 prizadevanje za kvaliteto medsebojnih odnosov v povezavi s kvaliteto VI procesov in VI
rezultatov.
Druge naloge:
 aktivno delovanje v nacionalnih projektih (EKO šola kot način življenja, Zdrava šola, UNESCO
šola).
 delovanje v mednarodnih aktivnostih/projektih kot so: e-Twinning, Mladi v akciji, Comenius –
šolska partnerstva.
 razvojno delo v inovacijskih projektih, ki jih koordinira Zavod RS za šolstvo (Gibanje mi je v
pomoč in Razrednik in sorazrednik),
 spodbujanje gibalne aktivnosti učencev in skrb za zdravo prehrano.
2.2.4. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev za šolsko leto 2013/2014
Izpostavljamo nekatera temeljna področja, ki prikazujejo uspešnost temeljne dejavnosti šole.
Učna uspešnost
Vsi učenci, z izjemo dveh, so šolsko leto uspešno zaključili, dva učenca sta napredovala z negativno
oceno, en učenec po popravnih izpitih (pomladanski rok). Od šolskega leta 2008/2009 dalje ne
določamo več splošnega učnega uspeha, statistična obdelava učne uspešnosti je prikazana po
doseženih povprečnih ocenah za posamezne predmete in razrede. Vsi učenci so po popravnih izpitih
v juniju in juliju napredovali oz. so uspešno zaključili osnovno šolo.
37
Primerjava učne uspešnosti po šolskih letih (pred popravnimi in predmetnimi izpiti)
leto
13/14
12/13
11/12
10/11
09/10
08/09
07/08
uspeh v %
99,5
99,5
99,84
100
99,49
99,82
99,82
ponavljalci – št.
2
0
1
0
3
1
0 (1)*
št. vseh nz ocen
14**
5**
6
1
6
3**
2**
napreduje z nz–št.
2
0
1
1
0
0
1
popravni izpiti v
1
2
0
0
1
2
1
0
1
0
8***
2
0
0
7. in 8. r – št.
popravni/predmetni izpiti v
9.razredu – št.
*en učenec (ponavlja 1. razred) ni dosegel pričakovanih standardov znanja in se prešola v osnovno šolo s prilagojenim programom
**pred popravnimi izpiti
***vsi predmetni izpiti so obveznost učenke, ki se je izobraževala na domu
Porazdelitev učne uspešnosti v šolskem letu 2013/2014 glede na predmet, razred in oddelek –
obvezni predmeti
(V predstavitev povprečnih ocen niso zajeti učenci z opisnim ocenjevanjem znanja – 1. In 2. razred).
tja
lum
gum
geo
zgo
ddke
slj
mat
fiz
nit
dru
3.a
4,6
4,6
4,9
4,6
4,9
3.b
4,5
4,6
4,9
4,7
4,9
3.c
4,7
4,8
5,0
5,0
5,0
SK
4,6
4,7
5,0
5,0
5,0
4.a
4,4
4,0
4,7
5,0
5,0
4,8
4,7
4,8
4.b
4,6
4,6
4,8
4,9
5,0
4,9
4,8
4,8
4.c
4,6
4,7
4,4
5,0
4,8
4,8
4,6
4,3
SK
4,5
4,4
4,6
5,0
4,9
4,9
4,7
4,6
5.a
4,2
3,9
3,6
4,8
5,0
4,7
4,9
4,6
4,2
5.b
4,7
4,7
4,7
5,0
5,0
5,0
5,0
4,9
4,9
5.c
4,4
4,0
3,8
4,8
4,7
4,8
4,7
4,6
4,6
SK
4,4
4,2
4,0
4,9
4,9
4,8
4,9
4,7
4,6
38
ke
bio
nar
tit
gos
špo
tjn
slj
mat
tja
lum
gum
geo
zgo
6.a
3,8
3,6
3,9
5,0
4,9
4,5
6.b
3,9
3,8
3,8
5,0
5,0
6.c
3,4
3,3
3,4
4,9
SK
3,7
3,6
3,7
7.a
3,7
3,7
7.b
3,8
7.c
ddke
fiz
nar
tit
gos
špo
4,0
3,7
4,6
4,5
4,8
4,7
4,3
4,5
4,5
4,6
4,9
4,8
4,3
3,3
3,3
4,0
4,1
4,6
5,0
4,9
4,5
3,9
3,8
4,4
4,4
4,8
4,3
4,9
4,7
4,2
3,9
3,6
4,0
4,5
4,8
4,2
3,1
4,0
5,0
4,8
4,3
4,0
3,6
3,9
4,8
4,9
4,2
3,8
3,7
3,8
5,0
4,9
4,4
4,1
3,7
5,0
4,8
5,0
4,2
SK
3,8
3,5
4,0
5,0
4,8
4,3
4,0
3,7
4,3
4,7
4,9
4,2
8.a
3,5
3,4
3,7
5,0
4,5
4,3
3,7
4,0
3,7
3,7
3,7
4,7
4,7
3,4
8.b
2,7
2,7
3,2
4,9
4,7
3,6
3,2
3,2
3,1
3,1
2,8
4,4
4,6
2,8
8.c
3,8
3,6
4,1
4,9
4,9
4,2
4,0
4,3
4,1
3,7
3,6
4,7
4,7
4,0
SK
3,3
3,2
3,7
5,0
4,7
4,0
3,7
3,9
3,6
3,5
3,3
4,6
4,7
3,4
9.a
3,4
3,3
4,0
4,9
4,9
4,0
3,4
3,0
3,0
3,6
4,5
3,7
9.b
3,4
3,2
4,1
5,0
5,0
4,0
3,2
4,2
3,5
3,6
4,3
3,7
9.c
3,3
2,8
3,3
4,6
4,9
3,6
3,6
3,8
2,9
3,4
4,7
2,7
SK
3,4
3,1
3,8
4,8
4,9
3,9
3,4
3,7
3,1
3,6
4,5
3,4
Porazdelitev učne uspešnosti pri izbirnih predmetih
IZBIRNI PREDMET
POVPREČNA OCENA
Sodobna priprava hrane
4,4
Načini prehranjevanja
3,6
Francoščina 3
4,5
Gledališki klub
5,0
Šport za zdravje
4,9
Šport za sprostitev
4,1
Izbrani šport – nogomet
3,7
Urejanje besedil
4,8
Računalniška omrežja
4,8
Multimedija
4,8
39
ke
bio
nit
dru
tjn
Turistična vzgoja
5,0
Robotika v tehniki
4,7
Poskusi v kemiji
3,7
Organizmi v naravnem in umetnem okolju
5,0
Astronomija
5,0
Obdelava gradiv
4,2
Likovno snovanje 1
5,0
Likovno snovanje 2
4,7
Likovno snovanje 3
5,0
Vzgoja za medije
5,0
Komentar:
Statistični prikaz šolskega uspeha prikažemo s povprečnimi ocenami posameznih predmetov.
Večletno spremljanje generacije pokaže gibanje učnih rezultatov vezanih na generacijo, oddelke in
posamezne predmete. Porazdelitev povprečnih ocen kaže na razlike med oddelki, odstopanja so
majhna, še največja v generaciji sedmošolcev.
Povprečne ocene oddelkov so porazdeljene kot razberemo v preglednici:
- od prvega do drugega razreda je v šolskem letu 2013/2014 znanje še ocenjeno opisno, vsi
učenci so napredovali,
- povprečne ocene oddelkov 3. razreda (1. triletje):
3.a
4,7
3.b
4,8
3.c
4,9
Povprečna ocena v 3. razredu je 4,8. Vsi učenci napredujejo.
-
povprečne ocene oddelkov 2. triletja je 4,5:
4.a
4.b
4.c
5.a
5.b
5.c
6.a
6.b
6.c
4,7
4,8
4,6
4,4
4,9
4,5
4,2
4,4
4,0
En učenec v 6. razredu ne napreduje, dva napredujeta z negativno oceno.
-
povprečne ocene oddelkov 3. triletja (obveznim predmetom so prišteti še izbirni predmeti) je
4,1:
7.a
7.b
7.c
8.a
8.b
8.c
9.a
9.b
9.c
4,4
3,9
4,3
4,2
3,9
4,3
4,2
4,1
3,9
En učenec 8. razreda ne napreduje (se prešola na drugo OŠ).
40
Povprečna ocena na ravni šole (številčne ocene) je 4,5 in je, šteto z dosežki 3. razreda, nekoliko višja
kot v preteklem šolskem letu.
Pri predmetih, ki se v osnovnošolskem predmetniku poučujejo vseh devet let, ponovno opazimo
običajen trend: za eno do 1,3 šolske ocene pade povprečna uspešnost pri slovenščini, matematiki in
angleščini, pri drugih predmetih pa tega padca ni ali pa je majhen (npr. likovna umetnost, šport…),
vendar je potrebno upoštevati, da ne primerjamo istih učencev. Štiriletna spremljava iste generacije
pa pokaže podoben trend, pri tem so prisotne manjše generacijske razlike.
Generacijska primerjava za temeljne predmete (slovenščina, matematika, angleščina) pokaže na
zmogljivost generacije in gibanje povprecnih ocen istih predmetov z napredovanjem v višje razrede.
Največji padec povprečne ocene se praviloma pojavi na prehodu iz 5. v 6. razred, prej in kasneje pa so
odstopanja manjša:
Predmet
SLOVENŠČINA
šol.
leto
08/09
09/10
10/11
11/12
12/13
13/14
razred
3.
/
/
/
/
/
4,6
4.
4,3
4,5
4,5
4,4
4,6
4,5
5.
4,5
4,4
4,4
4,5
4,2
4,4
6.
4,2
3,8
3,9
3,6
4,1
3,7
7.
3,8
4,1
3,8
3,8
3,3
3,3
8.
3,5
3,3
3,8
3,7
3,7
3,3
9.
3,5
3,6
3,3
3,7
3,5
3,4
Predmet
šol.
leto
MATATEMATIKA
08/09
09/10
09/10
11/12
12/13
13/14
razred
3.
/
/
/
/
/
4,7
4.
4,2
4,3
4,3
4,3
4,4
4,4
5.
4,6
4,2
4,2
4,4
4,2
4,2
6.
3,8
3,7
3,7
3,6
3,8
3,6
7.
3,6
3,7
3,7
3,5
3,5
3,5
41
8.
3,2
3,2
3,2
3,6
3,2
3,2
9.
3,1
3,1
3,1
3,6
3,0
3,1
Predmet
šol.
leto
ANGLEŠČINA
08/09
09/10
10/11
11/12
12/13
13/14
razred
3.
/
/
/
/
/
/
4.
4,6
4,5
4,7
4,4
4,5
4,6
5.
4,3
4,0
4,2
4,4
3,7
4,0
6.
3,9
4,1
3,8
3,8
3,8
3,7
7.
3,5
4,1
4,0
3,9
3,4
4,0
8.
3,7
3,5
3,9
3,9
3,5
3,7
9.
3,5
3,7
3,7
3,9
3,5
3,8
Ugotavljamo, da je v posameznih primerih (običajno ob koncu šolskega leta) tudi letos ponekod
prihajalo do pritiskov na višje ali tudi pozitivne šolske ocene, zato je potrebno intenzivno
prizadevanje za sprotno spremljavo otrokovega napredka. Ob koncu osnovne šole tovrstni pritiski
sicer niso bili izraziti, v sodelovanju s starši in učenci so bile zaključne ocene realen odraz dejanskega
znanja. Proces postopnega prehajanja z opisnih na številčne ocene je potekal brez večjih posebnosti.
Tekom šolanja in ob angažirani vlogi učiteljev postaja povezanost procesov v povezavi s standardi
znanja individualna specifika, ki jo je potrebno prepoznati skozi različne dejavnike učenja.
Del statistične analize učnega uspeha predstavlja tudi število negativnih ocen po predmetih, ki jih po
posameznih šolskih letih prikazuje spodnja tabela. Popravni izpit je imel en učenec v osmem razredu
in ga je uspešno opravil. Dva učenca sta ponavljala, dva pa napredovala z negativno oceno. Negativne
ocene so bile posledica nerednega šolskega in domačega dela, odlaganja do samega zaključka, v
nekaterih primerih izrazito nizka učna motivacija, kljub spodbudam in vključevanju v dopolnilni pouk
in druge oblike pomoči so učenci slabo sodelovali ali pa odklanjali pomoč. Šibka je bila tudi
spremljava s strani staršev.
Nezadostne ocene po predmetih (pred popravnimi izpiti):
leto
2013/2014
2012/2013
2011/2012
2010/2011
2009/2010
2008/2009
vseh
14
SLJ
5
TJA
3
MAT
5
1
1
1
6
1
2
1
1
ZGO
1
KEM
1
FIZ
1
BIO
1
GEO
1
1
DDKE
TJN
1
neoc
1
1
1
6
2
3
2
1
2
1
2
1
42
1
2007/2008
2006/2007
2
2
2
1
1
V šolskem letu 2009/2010 sta bili neocenjeni dve učenki, ki sta se v aprilu prešolali iz tujine (težavo je predstavljal zlasti učni jezik in nekaj
razlik v programih). Obe razred ponavljata.
Nacionalni preizkusi znanja (NPZ)
Ob koncu devetletne šole (9. R.) in ob koncu drugega triletja (6.R.) so učenci opravljali nacionalne
preizkuse znanja (NPZ). V šolske letu 2013/2014 je bilo preverjanje znanja obvezno za obe generaciji
ucencev. Devetošolci so NPZ opravljali iz treh predmetov: slovenščine, matematike ter biologije (tretji
predmet). Šestošolci so NPZ prav tako opravljali pri treh predmetih: slovenščini, matematiki in
angleščini.
Pred izvedbo preizkusov smo za učence pripravili predstavitev poteka NPZ. Tudi letos so
učenci k preverjanju pristopili dovolj resno, izvedbenih težav ni bilo. Strnjen povzetek analize
rezultatov NPZ je v nadaljevanju. Podrobna analiza je bila opravljena na ravni šolskih strokovnih
aktivov (učitelji predmetov), s posebnim poudarkom na kritičnih točkah, ki so prispevale nižjim
dosežkom od pričakovanih ali pa učinkovitosti, s katro smo letos zadovoljni, saj so dosežki učencev
pri vseh predmetih in v obeh generacijah nad slovenskim povprečjem (izstopajo šestošolci). Tudi
letos je bilo mogoce primerjati rezultatov NPZ med isto generacijo 6. in 9. razreda, dosežke v vec
zaporednih letih pa spremljamo v podrobni analizi NPZ.
Primerjava dosežkov šole z nacionalnimi rezultati (redni rok – podatki za leto 2014):
9. razred
SLO
št. učencev
OŠ Rodica
Slovenija
MAT
dosežek v %
ZGO
dosežek v %
št. učencev
dosežek v %
59
55,47
59
55,08
59
50,69
16 672
55,07
16 748
53,39
4 210
47,46
razlika
Dosežek
generacije
v 6. R.
(2010/2011)
št. učencev
+ 0,40
53
44,83
+ 1,69
50
65,32
- 2,78
+ 3,23
46
58,65
+ 0,97
+ 0,05
(angleščina)
Primerjava dosežkov šole z nacionalnimi rezultati (redni rok, 6.r. – podatki za leto 2014):
6. razred
2014
OŠ Rodica
Slovenija
razlika
SLO
št. učencev
MAT
dosežek v %
76
17 095
št. učencev
66,61
77
62,10
17 182
TJA
dosežek v %
+ 4,51
dosežek v
%
št. učencev
69,12
77
62,47
16 617
+ 6,65
50,70
48,30
+ 2,40
Podrobna analiza po poredmetih in primerjalna analiza po šolskih letih je vsebina Poročila o
ureničevanju LDN 2013/2014 in v Poročilu o NPZ 2014.
43
Obisk pouka
Preko šolskega leta smo beležili zelo povprečno odsotnost od pouka z nekaj odstopanji po oddelkih. V
oddelkih, kamor so vključeni učenci športniki je njihova odsotnost najbolj prispevala povprečni
odsotnosti v oddelku, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajnejše bolezni in hospitalizacije. V
poprečju je bil vsak učenec opravičeno odsoten 58 ur (lansko leto 59 ur) v šolskem letu, kar pomeni
nekaj več kot dva tedna pouka.
Obiskanost pouka je v povprečju 96%.
Opravičeni izostanki od pouka so precej enakomerno razporejeni, večja odstopanja so ponovno v
nekaterih oddelkih zadnjega triletja, kjer beležimo tudi večje število neopravičenih izostankov
(najbolj izrazito v 7. C , 8. A, 8. B, 8. C, 9. A in 9. B). Skupno število neopravičenih ur je enako kot v
preteklem šolskem letu – 389 (lani 389 ur).
Odsotnosti učencev v šolskem letu 2013/2014:
Oddelek
1. a
1. b
1. c
2. a
2. b
2. c
3. a
3. b
3. c
4. a
4. b
4. c
5. a
5. b
5. c
SKUPAJ
Poprečno število ur
odsotnosti/učenca
13/14
12/13
43
50
51
43
39
53
41
35
35
57
95
36
28
30
41
43
24
32
38
44
34
52
31
58
57
44
39
30
49
43
Št. neopr. ur v oddelku
Oddelek
13/14
6.a
6.b
6.c
7.a
7.b
7.c
8.a
8.b
8.c
9.a
9.b
9.c
Poprečno število ur
odsotnosti/učenca
13/14
12/13
62
53
43
50
46
52
63
68
65
65
90
102
72
110
109
73
98
72
120
104
80
106
65
93
Št. neopr. ur v oddelku
7
7
13/14
16
9
2
13
14
4
26
109
69
48
47
25
382
Preko šolskega leta je bilo razmeroma pogosto izkorišcena odsotnost do 5 dni (opraviči razrednik), v
nekaterih primerih pa tudi več (daljša družinska potovanja). Te odsotnosti so štete v opravičeno
odsotnost učencev od pouka in učencem niso povzročale težav, saj so starši v sodelovanju z učitelji
otrokom pomagali premostiti zamujeno učno snov. Občasno sicer zasledimo napačno razlago teh
odsotnosti (dopust brez posebnega razloga). V novem šolskem letu bomo na to bolj pozorni,
predvsem pa želimo, da starši to odsotnost v naprej napovedo.
Število učencev, odsotnih zaradi posebnih okoliščin (do 5 dni, ki jih opraviči razrednik):
razred
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
1 dan
7
10
6
5
9
11
4
6
6
2 dni
6
4
7
4
10
16
8
3
2
3 dni
5
7
2
6
7
7
5
7
4
44
4 dni
1
3
3
3
4
3
2
0
0
5 dni
9
14
6
15
5
15
16
7
7
Vključenost v interesne dejavnosti (ID)
Preglednica vključenosti v ID prikazuje vključenost v interesne dejavnosti glede na število
dejavnosti za celotno populacijo. 28% učencev ni izbralo nobene od šolskih dejavnosti (večinoma
so to ucenci od 7. do 9. razreda), so pa nekateri od njih zelo aktivno angažirani v zunajšolskih
dejavnostih (npr. šport, glasbena šola, tudi do tretjina učencev posameznega oddelka, kar je
glede na specializacijo interesov, pa tudi usmerjen razvoj talentov, pričakovano).
Prelednica vključenosti v ID (izraženo v %):
Obseg
dejavnosti
V 1 dejavnost
V 2 dejavnosti
V 3 ali več
dejavnosti
V nobeno
dejavnost
2007/2008
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
2013/2014
29%
26%
27%
25%
25%
34%
28%
21%
39%
25%
20%
40%
25%
21%
34%
26%
23%
34%
25%
20%
27%
18%
16%
17%
15%
20%
19%
28%
Udeležba in dosežki na tekmovanjih in raziskovalnih nalogah
Pregled udeležbe in dosežkov na posameznih tekmovanjih iz znanja:
Vrsta tekmovanja
CANKARJEVO PRIZNANJE
STEFANOVO PRIZNANJE
PREGLOVO PRIZNANJE
VEGOVO
PRIZNANJE
PROTEUSOVO PRIZNANJE
ANGLEŠČINA
NEMŠČINA
ZGODOVINA
LOGIKA
GEOGRAFIJA
VESELA ŠOLA
Razred
168
(2. – 9. r.)
Dosežek 2. – 7. r.
Tekmovalno: 8., 9.r.
36
(8. – 9. r.)
47
(8. – 9. r.)
333
(1. – 9. r.)
Bronasto priznanje
Dosežena priznanja
Srebrno priznanje
58
15
Bronasto priznanje
12
Bronasto priznanje
6
Bronasto priznanje
6
Srebrno priznanje
3
Srebrno priznanje
1
Srebrno priznanje
135
15
21
(8. – 9. R.)
12
(9. r.)
Bronasto priznanje
2
Bronasto priznanje
5
Srebrno priznanje
0
Srebrno priznanje
2
1
Zlato priznanje
0
Zlato priznanje
0
Zlato priznanje
Diamantni kenguru
1
1
Zlato priznanje
0
Zlato priznanje
0
13
(9. r.)
11
(8. – 9.r.)
Bronasto priznanje
0
Bronasto priznanje
3
Srebrno priznanje
0
Srebrno priznanje
0
Zlato priznanje
0
Zlato priznanje
0
29
(6. – 9. R.)
13
(6. – 9. R.)
1
Bronasto priznanje
9
Bronasto priznanje
4
1
Srebrno priznanje
1
Srebrno priznanje
1
0
Zlato priznanje
1
Zlato priznanje
1
Bronasto priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
33
3
0
282
33
4
1 diam.
45
(4. – 9.R.)
S K U P A J:
45
Zlato priznanje
RAČUNANJE JE IGRA
CICIVESELA ŠOLA
EVROPSKA GLASBENA
OLIMPIADA
EKOKVIZ
136
(2. – 3. R.)
VSI UČENCI
(1. – 3. R.)
Prijavljeni
1 učenka – 9.r.
23 ekip s tremi člani
(69 tekmovalcev)
Priznanje
Zlato priznanje
33
//////
27
Preizkušanje in uporaba znanja pri pouku, ni tekmovalnih dosežkov
Celodnevno tekmovanje, ki sestoji iz glasbene teorije, zgodovine glasbe,
testa primavista petja, izvedbe pesmi po lastni izbiri, izvedba lastne pesmi.
BRONASTO PRIZNANJE.
Tekmovanje v spletni obliki, ki širi znanja s področja ekologije. Med 476
ekipami je naša ekipa šestošolk dosegla odlično 10. mesto in ekipa
šestošolcev 20. mesto
V okviru obogatitvenega progama za nadarjene učence, dodatnega pouka in interesne dejavnosti so
učenci pod mentorstvom učiteljev pripravili raziskovalne skupine ter raziskovalne naloge, ki so jih
predstavili na tekmovanju mladih raziskovalcev (ZOTKS) in mladih zgodovinarjev (ZPMS). Za
raziskovanje, naloge in predstavitve so dosegle naslednja priznanja:
Naslov raziskovalne naloge
Metka Pichler (1948 – 1989)
Življenje in delo glasbene pedagoginje
Prodaja slamnikov Karla Koširja iz Domžal v letih
1929 – 1932
Ohranjanje spomina na Franca Bukovca
Ohranjanje spomina: Karel Košir, Franc Bukovec,
Metka Pichler
Uvrstitev
Priznanje na obmocnem srecanju mladih raziskovalcev
Srebrno priznanje na državnem srecanju mladih raziskovalcev
Naloga je tudi pomembno gradivo za Slamnikarski muzej
Zlato priznanje na državnem srecanju mladih raziskovalcev
Zlato priznanje na državnem srecanju mladih zgodovinarjev ZPMS
Pri raziskovalnih nalogah je poleg tekmovalnega vidika pomemben predvsem izobraževalni ucinek ter
družbeno koristno delo, saj so vse naloge prispevale pomembne ugotovitve za krajevno in tudi
nacionalno zgodovino, ucenci pridobivajo metode raziskovalnega dela in javnega nastopanja.
Bralna tekmovanja
Že nekaj let poleg slovenske bralne značke poznamo tudi branje v tujih jezikih. Z branjem se
promovira jezikovna oz. bralna kultura, širi se besedišče v materinem in tujem jeziku, učenci dodatno
razvijajo bralno tehniko, širijo in eno od ravni sporazumevalnih spretnosti ter spoznavajo več domače
in tuje literature.
Večina učencev je brala slovenske knjige za bralno značko. Poleg tega so učenci od 4. razreda dalje
brali tudi angleške knjige za EPI reading badge. Učenci od 7. do 9. razreda so lahko tekmovali tudi na
angleškem bralnem tekmovanju Knjižni molj ter sodelovali pri francoski bralni znački.
Spodnja preglednica prikazuje skupno udeležbo in dosežke na bralnih tekmovanjih:
Področje
Začetno število
udeležencev
140
Priznanje za
sodelovanje
2
Srebrno
priznanje
46
Zlato
priznanje
92
19
19
Ne obstaja
Ne obstaja
FRANCOSKA BRALNA ZNAČKA
5
5
SLOVENSKA BRALNA ZNAČKA
493
ANGLEŠKA (Epi Reading Badge)
(4. – 9. r.)
KNJIŽNI MOLJ (Center Oxford)
Dosežena bralna značka: 76,8 % vseh učencev šole
Najbolj množično je branje za slovensko bralno značko.
46
Zlata BZ: 22
Spodnja tabela prikazuje delež osvojenih bralnih značk od 1. - 9. razreda, primerjalno s šolskim letom
2011/2012 ter 2012/2013.
Razred
Dosežena BZ 13-14 - %
1.
92
99
92
2.
90
98
90
3.
100
97
100
4.
94
78
94
5.
89
85
89
6.
76
71
76
7.
56
55
56
8.
46
41
46
9.
51
40
51
skupaj
77
75
78
2.2.5. Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju
programa
Nedopustnih posledic pri izvajanju programa v letu 2014 nismo imeli.
2.2.6. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi
cilji iz preteklega leta
Cilje, načrtovane z Letnim delovnim načrtom, smo realizirali. Ob koncu šolskega leta 2013/2014 smo
z oceno opravljenega dela lahko zadovoljni. Obremenitev zaposlenih je bila zaradi izvajanja zlasti
razširjenega, obogatitvenega, nadstandardnega programa, sodelovanja v projektih, študijskih
skupinah, drugih oblikah izobraževanja ter dodatnih obveznosti, visoka. Prav tako je zaradi zahtev po
zmanjšanju zaposlovanja večina pedagoških delavcev obremenjena s povečanim obsegom pedagoške
tedenske obveznosti, še posebej to velja za leto 2014/2015. Ocena dela je podrobneje zajeta v
Poročilu o uresničevanju letnega delovnega načrta 2013/2014, analizi Nacionalnih preizkusov znanja,
evalvaciji projektov ter posameznih pedagoških poročilih strokovnih delavcev ter celoviteje za
izbrano področje izboljšav v samoevalvacijskem poročilu 2013/2014.
Na področju investicijskih vlaganj so bila opravljena nekatera redna vzdrževalna dela: pleskanje,
obnova sanitarnih blokov v dveh učilnicah, akustična zaščita v jedilnici, prenova strojne delavnice in
pripadajočih kabinetov ter učilnice za matematiko-tehniko, obnova dela stavbnega pohištva (vrata v
nadstropju). Namensko so bila porabljena tudi sredstva presežka iz preteklih let – obnova luči v
sedmih učilnicah.
Skrbeli smo za racionalno in namensko porabo sredstev za opremo: dopolnili smo velik del
računalniške tehnologije, zamenjali del pohištvene opreme za več učilnic in prenovili nekaj kabinetov.
47
2.2.7. Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na opredeljene
standarde in merila kot jih je predpisala pristojno ministrstvo, ukrepi za
izboljšanje
Ocenjujemo, da smo s sredstvi, ki so nam bila dodeljena iz državnega ali občinskega proračuna,
ravnali racionalno, premišljeno in gospodarno. S sredstvi za tekoče vzdrževanje skušamo v postopkih
naročanja doseči najbolj ugodno ceno ob vzporednih zahtevah za kvaliteto storitve ali materiala,
posledično pa privarčevati pri porabi energije ter postopoma obnavljati najbolj dotrajane dele stavbe.
Že z naslednjimi investicijskimi vlaganji pričakujemo ustrezne rešitve s področja energetske varčnosti
stavbe.
Kakovostnejše delo, vključevanje v obšolske dejavnosti, tekmovanja, prizadevanja za kakovostnejši,
sodobnejši pouk, bolj usposobljenega učitelja, ki nenehno sledi novostim v stroki, ki mora znanje
iskati tudi v tujini, ki mora imeti na voljo sodobno literaturo in informacijsko tehnologijo. Vse to pa
praviloma terja finančna sredstva. Dodaten vir financiranja so v tem primeru različni razpisi, sredstva
za razvojno raziskovalne projekte, ki podpirajo prostočasne dejavnosti, kandidiranje na razpisih za
evropske projekte (za izobraževanje ali za projektno delovanje).
2.2.8. Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora
Notranji nadzor nad finančnim poslovanjem je urejen z internim Pravilnikom o računovodstvu in
Pravilnikom o popisu, z izvajanjem zakona o javnih naročilih, pa tudi z vzpostavljanjem kvalitetnega
dela računovodske službe. Vzpostavljen je sistem nadzora z ločenimi funkcijami odobravanja,
evidentiranja in izvajanja finančnih transakcij.
Skladno z zakonodajo se poslovanje šole letno revidira z neodvisno revizijsko službo (podjetje Loris,
Dravograd) – zadnji nadzor nad celotnim poslovanjem zavoda je bil zaključen v novembru 2014. V
revizijskem poročilo je bilo podano mnenje, da na večini pregledanih področij notranje kontrole v
glavnem delujejo optimalno. Revizijski preglde je zajemal:
- preverjanje delovanja notranjih control,
- nadzor zaključenga računa za leto 2013,
- preverjanje stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2013,
- nadzor stroškov dela za mesec december 2013 v skladu z določili Zakona o sistemu plač v JS
in Zakona za uravnoteženje javnih finance.
Mnenje: notranje kontrole na pregledanih področjih so vzpostavljene in v glavnem delujejo
optimalno.
Z letnim poročilom je izpolnjen tudi samoocenitveni vprašalnik o notranjem nadzoru javnih financ.
48
2.2.9. Pojasnila po področjih, na katerih zastavljeni cilji niso bili doseženi; vzroki
Zastavljeni cilji so bili doseženi.
2.2.10. Ocena učinkov poslovanja na gospodarstvo, socialne razmere, varstvo
okolja, regionalni razvoj…
Učinki poslovanja šole na druga področja so predvsem dolgoročni – proces pridobivanja znanja z
učnimi dosežki, usvojenimi učnimi strategijami in veščinami vseživljenjskega učenja je ključna naložba
v posameznika in skupnost. Učinki teh procesov so praviloma merljivi v daljšem časovnem obdobju,
deloma pa tudi sproti (zunanje preverjanje znanja, rezultati mednarodnih raziskav in podobno). S
samoevalvacijo in predvidenim postopnim uvajanjem zunanje evalvacije pa je poudarek tudi na
kvalitativni oceni procesov.
Nekatere opravljene naloge so imele tudi kratkoročnejše učinke:
Gospodarska dejavnost – pri sklepanju pogodb prek javnih naročil ali izbir za sodelovanje v okviru
naročil manjših vrednosti praviloma izbiramo gospodarske subjekte naše regije, če so po drugih
kriterijih primerljivi ponudniki. Enako ravnamo pri nabavi živil, kjer skušamo slediti priporočilom
lokalne trajnostne oskrbe. Z vzgojno-izobraževalnimi programi (npr. izbirni predmet, interesne
dejavnosti) in projekti (npr. SKK) usposabljamo v smeri spodbujanja podjetništva, zaposlovanja v
deficitarnih dejavnostih ter promocije kraja.
Socialna dejavnost - s sredstvi šolskega sklada, ki jih pridobimo s prodajno razstavo otroških izdelkov,
s prostovoljnimi prispevki sponzorjev in donacijami, dobrodelnim koncertom, zagotavljamo del plačil
predvsem za šolo v naravi otrokom iz slabše materialno situiranih družin ali družin, kjer je prišlo do
nenadne spremembe materialnega stanja. Pri tem je zelo dejaven Upravni odbor šolskega sklada,
starši in krajani. Z Zdravstvenim domom Domžale, Centrom za socialno delo, Centrom za mlade,
Policijo sodelujemo v preventivnih akcijah: zloraba tobaka in alkohola ter drugih drog, skrb za zdrave
zobe, preprečevanje nasilja med otroki in nad otroki, prometna varnost. V letu 2014 smo uspešno
izvajali lokalni program javnih del za področje pomoči otrokom s posebnimi potrebami oz. s težavami
na področju učenja in socialne integracije terurejanja In varovanja šolskega prostora.
Varovanje okolja – s sredstvi različnih razpisov ali zbiralnih akcij izvajamo naloge projekta Eko šola kot
način življenja, ki spodbuja ekološko zavest, sonaraven način življenja in dela ter skrb za naravno,
kulturno in tehnično dediščino. Prav tako skušamo iskati dodatne finančne vire za projekte Zdrava
šola, UNESCO šola, MEPI in druge dejavnosti. Ker je skrb za varovanje okolja celostna, je potrebno
ekološke vidike upoštevati tudi pri racionalni rabi embalaže pri nakupu izdelkov, vrsti materiala in
obdelavi šolske opreme, igral in igrač ter varčevanja z energijo. V letu 2014 nadaljujejmo s snovanjem
šolskega vrta, urejanja šolske okolice kot urejene učilnice na prostem (strokovna podpora Antona
Komata, KS Slavka Šlandra in Arboretuma).
49
2.2.11. Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj
Kadrovanje in kadrovska politika
Število zaposlenih na 31.12. 2014
2014 delež
1
Zaposleni v šolskem letu – vsi
2013 delež
2
3
indeks 1/3
5
4
79
100%
83
100%
Od tega s krajšim delovnim časom
7
8,8%
6
7,2%
Za določen čas
7
8,8%
10
12,1%
Za nedoločen čas
72
91,2%
73
87,9%
Strokovni delavci
62
78,5%
66
79,5%
Od tega vodstveni delavci
2
2,5%
2
3,0%
Od tega svetovalni delavci
2
2,5%
2
3,0%
Od tega neustrezni po smeri izobrazbe
-
%
1
1,6%
Od tega pripravniki
1
1,5%
1
1,5%
doktorat
1
1,6%
1
1,5%
magisterij
1
1,6%
1
1,5%
VII.
56
90,3%
58
87,9%
VI.
4
6,4%
5
7,6%
V.
1
1,6%
1
1,6%
17
21,5%
17
20,5%
VI.
2
11,7%
2
11,7%
V.
2
11,7%
2
11,7%
IV.
6
35,3%
6
35,3%
III.
0
0
0
0
II.
0
0
0
0
I.
7
41,2%
7
41,2%
neustrezna
0
0
0
0
95
117
70
98
94
100
100
100
Po stopnji izobrazbe
Tehnični delavci
100
96
80
100
100
Po stopnji izobrazbe
100
200
100
0
0
87
0
Skupno število zaposlenih je v primerjavi z leto 2013 nižje (manj odsotnosti zaradi porodniških
dopustov), hkrati pa smo morali načrtovati racionalno zaposlovanje z omejitvami po ZUJF-u (najbolj
občutno v oddelkih podaljšanega bivanja).
50
Starostna struktura delavcev (31. 12. 2014)
2014
2012
2013
Delež%
100
število
83
Delež%
100
število
Delež%
vsi
število
79
83
100
mlajši od 25 let
1
1,3
0
0
0
0,0
25 - 29 let
8
10,1
8
9,6
10
12,0
30 - 34 let
10
12,6
13
15,7
16
19,3
35 - 39 let
20
25,3
22
26,5
14
16,8
40 - 44 let
13
16,4
13
15,7
17
20,5
45 - 49 let
12
15,2
12
14,4
12
14,5
50 - 54 let
8
10,1
8
9,6
8
9,6
55 - 59 let
7
8,7
7
8,4
5
6,0
60 - 64 let
0
0
0
0
1
1,2
nad 64 let
Fluktuacija (do 31. 12. 2014)
0
0
0
0
0
0,0
2014
delež
2013
delež
2012
delež
2011
delež
Vseh zaposlenih
79
100%
83
100%
83
100%
77
100%
Nove zaposlitve
3
3,8%
8
8,6%
17
20,5%
10
12,9%
Upokojitve
0
0
1
1,2%
5
6,0%
2
2,6%
Prenehanje pogodb
1
1,3%
6
7,2%
4
4,8%
9
11,7%
Nove zaposlitve so bile potrebne zaradi nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu. Upokojitev v
letu 2014 nismo imeli. Pogodba se je iztekla delavki pripravnici (volontersko pripravništvo).
Napredovanja/razporeditev zaposlenih v nazive in plačilne razrede:
Naziv
2010
Delež %
2011
Delež %
2012
Delež%
2013
Delež%
2014
Delež%
Brez naziva 15
25,9
15
24,6
21
31,3
22
33,3
21
33,8
Mentor
17
29,3
16
26,2
14
20,9
15
22,7
14
22,6
Svetovalec 20
34,5
23
37,7
25
37,3
22
33,3
20
32,2
Svetnik
6
10,3
7
11,5
7
10,4
7
10,6
7
11,3
vseh
58
100
61
100
67
100
66
100
62
100
51
Plačilni razredi (31. 12. 2014)
Plačilni razred
Vsi: 74
Št. 2010
Vsi: 77
2011
Delež %
Vsi: 83
2012
Delež %
Vsi: 83
2013
Delež %
Vsi: 79
2014
Delež %
Delež %
Tehnično osebje
7
1
1,3
2
2,6
3
3,6
4
4,8
5
6,3
8
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
9
2
2,7
1
1,3
2
2,4
2
2,4
0
0
10
2
2,7
1
1,3
1
1,2
1
1,2
1
1,3
11
0
0
1
1,3
1
1,2
1
1,2
2
2,5
12
2
2,7
2
2,6
1
1,2
1
1,2
0
0
13
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
14
2
2,7
2
2,6
1
1,2
1
1,2
3
3,8
15
1
1,3
1
1,3
1
1,2
1
1,2
1
1,3
16
1
1,3
1
1,3
1
1,2
1
1,2
1
1,3
17
1
1,3
1
1,3
1
1,2
1
1,2
0
0
18
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
19
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
20
1
1,3
1
1,3
1
1,2
1
1,2
1
1,3
21
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
22
1
1,3
1
1,3
1
1,2
1
1,2
1
1.3
23
1
1,3
1
1,3
1
1,2
1
1,2
1
1,3
26
1
1,3
1
1,3
1
1,2
1
1,2
1
1,3
Vseh (7-26 PR)
16
21,6
16
20,8
16
19,3
17
20,5
17
21,5
Strokovno osebje
24
-
-
-
-
1
1,2
0
0
0
0
28
1
1,3
0
0
1
1,2
1
1,2
0
0
30
10
13,5
10
13
18
21,7
17
20,5
13
16,9
31
2
2,7
2
2,6
2
2,4
3
3,6
3
3,9
32
1
1,3
2
2,6
3
3,6
3
3,6
3
3,9
52
33
1
1,3
0
0
0
0
0
0
0
0
34
6
8,3
6
7,8
7
8,4
7
8,4
4
5,2
35
5
6,7
7
9,1
4
4,8
4
4,8
2
2,6
36
5
6,7
3
3,9
3
3.6
3
3.6
7
9,1
37
3
4,1
3
3,9
3
3,6
3
3,6
1
1,3
38
2
2,7
7
9,1
6
7,2
6
7,2
5
6,5
39
7
9,5
5
6,5
5
6,0
5
6,0
6
7,8
40
9
12,3
10
13
8
9,6
8
9,6
11
14,3
43
4
5,4
4
5,2
4
4,8
4
4,8
5
6,5
45
1
1,3
1
1,3
1
1,2
1
1,2
1
1,3
47
1
1,3
1
1,3
1
1,2
1
1,2
1
1,3
Vseh (24-47)
58
78,4
61
79,2
67
80,7
79,5
62
78,5
66
V letu 2014 ni bilo napredovanj v višji plačni razred (interventni ukrepi vlade). Številčne spremembe v
plačnih razredih glede na leto 2011 in 2012 so posledica novo zaposlenih z obstoječimi plačnimi
razredi, doseženimi do konca leta 2010 (vključno z napredovanji v nazive).
Izobraževanje in strokovni razvoj delavcev
Strokovno izobraževanje v šolskem letu 2013/2014 smo načrtovali v šolskem izobraževalnem načrtu
in sicer v naslednjih organizacijskih sklopih:
1. izobraževanje za šolski kolektiv – tematske konference,
2. izobraževanje za manjše skupine v šoli (šolski strokovni aktivi),
3. izobraževanja v okviru mentorske mreže oz. študijskih skupin,
4. izobraževanje na seminarjih različnih izvajalcev (po katalogu programov nadaljnjega
izobraževanja in usposabljanja Katis),
5. izobraževanje v okviru posebnih projektov (za projektno skupino ali širše),
6. strokovne ekskurzije,
7. samoizobraževanje (predvsem študij literature, izmenjave med praktiki).
Strokovno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev je načrtovana aktivnost.
Načrtovanje poteka na več ravneh:
- predpisane zahteve (pravilnik o smereh izobrazbe, uvajanje sprememb…),
- šolski izobraževalni načrt (prednostna področja na ravni šole ali sistema),
- osebni načrt (analiza lastnih izobraževalnih potreb, nivo posameznika ali ožje strokovne
skupine).
Tematske konference ali druge krajše ali širše oblike izobraževanja so usmerjene v šolski kolektiv in
jih običajno navežemo na posamezna prednostna strokovna področja v aktualnem šolskem letu. V
šolskem letu 2013/2014 smo realizirali naslednja izobraževanja za učiteljski zbor ali posamezne člane:
53
VSEBINA
Glasba v 1. triletju
Joomla - obnovitveni seminar
Didaktika ocenjevanja –
formativno spremljanje učnega
napredka
Eko opismenjevanje
Elektronsko vodenje
dokumentacije – informativna
predstavitev
IZVAJALEC
Glasbeni atelje C. Orff
Dušan Smole
Natalija Komljanc, ZRSŠ
ČAS IZVEDBE
avgust 2013
avgust 2013
oktober 2013
UR
8
3
8
Anton Komat
Jana Sirc, Logos
oktober 2013
april 2014
6
2
Izobraževanje se je udeležila večina strokovnih delavcev. V nabor izobraževanj niso vključene
vsebine, v katere so se vključevali strokvoni delavci v sklopu mednarodnih projektnih mobilnosti, ki so
se jih učitelji udeležili kot spremljevalci učencem na mobilnosti Comenius – šolska partnerstva
(Turčija, Španija).
Ob polletju je bila izvedena krajša analiza strokovnega razvoja z možnostmi, ki jih zaposleni vidijo v
evropski izobraževalni ponudbi (Erasmus +). V šolskem letu 2014/2015 so trije strokovni delavsi tdi
uspeli s prijavo na seminar v Parizu.
Osnovni statistični podatki:
Šolsko leto
2013/2014
2012/2013
2011/2012
2010/2011
2009/2010
Skupno št. ur izobraževanja
1832
2090
2655
1998
2030
Povprečno na zaposlenega - ure
30,5
32,1
45,7
31,2
39,8
Študijska središča
OŠ Rodica je bila tudi v šolskem letu 2013/2014 študijsko središče za naslednja predmetna področja:
angleščina, tehnika in tehnologija, fizika, šolska knjižnica.
Študijsko središče povezuje učitelje osnovnih šol bivših občin Domžale in Kamnik, pri nekaterih
predmetih pa še za območje občin Litija, Medvode, Dol pri Ljubljani in Vodice, odvisno od
organiziranosti na ravni ZRSŠ. Vse skupine so opravile po dve srečanji na naši šoli, tretje srečanje pa
je potekalo v spletni učilnici. Naši učitelji so bili vodje posameznih študijskih skupin in v sodelovanju s
svetovalci koordinirali ali izvajali srečanja.
Investicijska vlaganja
Pred začetkom šolskega leta 2014/2015 (julij, avgust 2014) so bile izvedena prenovitvena dela:
- obnova tlakov, sten in steklene pregrade v strojni delavnici (klet) in kabinetu tehnike
in tehnologije, kjer je bilo potrebno urediti tudi del toplovodnega omrežja, ki je
puščalo,
- prenova sanitarnih blokov v dveh učilnicah,
- obnova osvetlitve – luči v osmih učilnicah in v strojni delavnici,
- pleskarska dela v učilnici in v gornjem hodniku,
- obnova stavbnega pohištva (vrata).
V letu 2011je bila odpravljena okvara na delu toplovoda (dolgotrajno skrito puščanje vode v kletnem
delu), spomladi 2013 pa so se težave pri delovanju ogrevalnega sistema ponovno pokazale, vendar
54
težave spet ni bilo mogoče takoj identificirati. Ocenili smo že, da se težave lahko ponavljajo in
predvidevamo, da bo problem ogrevanja v potrebno v prihodnjih letih prednostno urediti.
Še vedno je kritična tudi toplotna izolativnost objekta ter občasno zamakanje na različnih delih šole.
Vzrok: dotrajana fasada in streha. Študija energetske varčnosti predlaga še druge posege, ki bi jih bilo
nujno potrebno postopno vključevati v investicijsko vzdrževanje objekta, potrebno pa bo ustrezno
reševati celostno prenovo objekta na lokaciji Jarše.
Inšpekcijski pregledi
Zavod za zdravstveno varstvo redno izvaja strokovni nadzor higienskega režima v šolski kuhinji in v
razdeljevalnici malic v Jaršah.
Pregled je bil opravljen v novembru in decembru 2013, potrdilo govori o primernem higienskem
režimu na obeh lokacijah (laboratorijske analize so pokazale ustrezen higienski režim). Priporočilo,
nasvet: v jedilnici je v času kosila hrupno, šola naj skuša zagotoviti primerno varstvo pred motečim
hrupom. V tej smeri smo poiskali ustrezno rešitev (akustične plošče).
Zdravstvena inšpekcija je redni nadzor izvajala v mesecu novembru 2014. Ugotavljali so snažnost
šolskega prostora in ocenili ustrezno urejenost vseh prostorov. Podrobneje so pogledali postopke
preprečevanja legionele. Pripravili smo dopolnitev načrta z mrežo vodovodnega Sistema in rednimi,
prevnetivnimi ukrepi za obe lokaciji.
Požarna inšpekcija je šolo pregledovala v januarju 2014. Predlog ukrepov: ureditev prostih izhodov,
prehodnost hodnikov, znižanje višine gasilnih aparatov, označbe intervencijskih poti, vzdrževanje in
redno pregledovanje sistema aktivne požarne zaščite.
Civilna zaščita
Redni inšpekcijski nadzor je bil opravljen v juniju 2014. Ugotovitve: zavod ima področje urejeno;
potrebna je bila priprava dolgoročnega načrta usposabljanja pripadnikov ekip za prvo pomoč ter
načrt materialne popolnitve enot CZ (nosila, zaščitni jopiči).
55
56
NAMEN RAČUNOVODSKEGA POROČILA
Računovodsko poročilo je namenjeno notranjim in zunanjim uporabnikom računovodskih izkazov.
Vsebuje računovodske podatke in računovodske informacije ter razkritja, razlage in pojasnila
posameznih računovodskih postavk.
Obvezni računovodski izkazi so:
 Bilanca stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na dan 31.
december 2014.
 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov, ki prikazuje prihodke in odhodke, ter
poslovni izid v obdobju od 01. 01. 2014 do 31. 12. 2014.
 Prihodki in odhodki določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti v obdobju od
2014 do 31. 12. 2014.
01.01.
 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za obdobje
od 01. 01. 2014 do 31. 12. 2014.
 Izkaz izračuna financiranja določenih uporabnikov od 01. 01. 2014 do 31.12.2014.
 Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov za obdobje
od 01. 01. 2014 do 31. 12. 2014.
 Stanje in gibanje določenih kapitalskih naložb in posojil v letu 2014.
 Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.
V poročilu so vsi zneski izraženi v EUR.
57
BILANCA STANJA
1.
AKTIVA
V bilanci stanja izkazuje aktiva na dan 31. 12. 2014 sledeča sredstva:
Vrsta sredstev
Znesek
Dolgoročna sredstva
2.331.707
82,06
507.797
17,87
2.020
0,07
2.841.524
100,00
Kratkoročna sredstva
Zaloge
SKUPAJ
Izven poslovne aktive ni.
1.1 DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
1.1.1. Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva predstavljajo računalniški programi.
Nabavna vrednost 01.01.2014
Nabave med letom ali odpis
6.721
-3.123
3.598
Popravek vrednosti 01.01.2014
5.202
Amortizacija l. 2014
odpis
625
-2.473
3.354
Sedanja vrednost
244
1.1.2. Nepremičnine
58
%
Zemljišče, ki obdaja šolski objekt je delno pokrito s potmi in igriščem, delno pa je obdelana trata.
Nabavna vrednost zemljišča
212.550
Nepremičnini – šolski zgradbi s telovadnico se nahajata na lokaciji Kettejeva 13 in Šolska ulica 1. Za
obračun amortizacije smo uporabili 3% letno stopnjo.
Nabavna vrednost-šol.zgradba
3.442.629
Povečanje vrednosti zgradbe
0
Skupaj nabav.vrednost
3.442.629
1.270.665
Amortizacija 2014
104.377
Skupaj popravek vrednosti
1.375.043
Sedanja vrednost objektov
2.067.586
1.1.3 Osnovna sredstva
Predstavljajo opremo za opravljanje osnovne dejavnosti. Uporabljene letne amortizacijske stopnje so
predpisane z Navodilom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev. S 1. 1. 2011 se je spremenila stopnja za odpis računalnikov iz 25 %
na 50 %. Osnovna sredstva, katera nimajo več nabavne vrednosti, so pa še v uporabi, predstavljajo
predvsem mize in stoli učencev ter nekatera druga oprema med njimi računalniki in računalniška
oprema, katera se postopoma obnavlja. Uničeno in neuporabno opremo vsako leto po inventuri
odpišemo.
Pohištvo
12%
59
Oprema za proizvod.hrane
20%
Športni rekviziti
20%
Oprema za čiščenje prostorov
20%
Pisar.oprema-pisal.,rač.stroji
20%
Računalniki
50%
Stopnja odpisanosti opredmetenih osnovnih sredstev je 84,98 %.
359.094
Nabava v letu 2014
3.963
Odpis po inventur.sklepu
-22.678
340.379
295.857
Amortizacija 2014
15.824
Odpis po inventur.sklepu
-22.442
289.239
Sedanja vrednost 31.12.2014
51.140
1.1.4 Drobni inventar
60
Drobni inventar je izkazan v višini 358.035 EUR.
Ob nabavi je 100% odpisan.
Stanje 1.1.2014
Nabava v letu 2014
358.192
23.171
Odpis po inventur. sklepu
-23.328
Stanje 31. 12. 2014
358.035
Na kontu druga osnovna sredstva se vodijo knjige v šolski knjižnici. Vrednost knjig na dan 31.12.2014
znaša 178.053,00 EUR.
1.2 ZALOGE
Zaloge živil so evidentirane v šolski kuhinji v višini 904 EUR. Na zalogi so tudi čistilna sredstva v višini
1.117 eur, kar je ugotovila popisna komisija. Vse zaloge so vrednotene po FIFO metodi.
1.3 KRATKOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA
Kratkoročne terjatve so izkazane v višini 265.352 EUR, in so sestavljene iz:
Vrsta terjatve
Znesek
Kratkoročne terjatve do kupcev
72.778
Kratkoročno dani predujmi
21
Terjatve do repub. proračuna
165.009
Terjatve do drugih uporab. EKN
4.285
Terjatve za zaklad.podr.občine Domžale
87
Druge kratkoročne terjatve (ZZZS,ddv)
1.900
Terjatve do občinskega proračuna
1.106
Aktivne časovne razmejitve
20.166
Skupaj kratkoroč. terjatve
265.352
61




Stanje terjatev do učencev in najemnikov je: 72.778 EUR in pričakujemo, da bomo večino
terjatev izterjali v začetku leta 2015, saj so večino zapadlih terjatev z valuto leta 2015 .
Terjatve do Ministrstva za šolstvo in šport znašajo za decembrske plače s prispevki, za prevoz in
prehrano zaposlenih, KAD, storitveni servis, za subvencionirano prehrano učencev on 2. Obrok ¾
plačnih nesorazmerij – skupaj 165.009 EUR.
Terjatve do občinskega proračuna znašajo 1.106,40 EUR in predstavljajo stroške drugega učitelja
v jutranjem varstvu, prevoza učencev za december ter delno povračilo stroškov za plačo delavke,
ki je bila zaposlena preko javnih del.
AČR predstavljajo razni stroški za leto 2015 za katere smo račune prejeli v letu 2014 ter zahtevek
do ministrstva za izplačilo tretje četrtine sredstev za odpravo oziroma izplačilo plačnih
nesorazmerij.
1.4 DENARNA SREDSTVA
Denarna sredstva so izkazana kontu:


Denarna sredstva na rednem računu
Denarna sredstva v blagajni
242.444,60 EUR
0 EUR
2. PASIVA
2.1 Lastni viri
Obveznosti do lastnih virov sredstev so izkazana v višini 2.529.687 EUR.
Vrsta vira
Znesek
Sred. prejeta v upravljanje
%
2.529.687
100,00
Dolg. rezerv .iz neplač. prisp.
0
0
Dolg. razmejitve-sred. invalidov
0
0
2.529.687
100,00
Presežek prihod. nad odhodki
Skupaj
62
2.2 Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne obveznosti so v bilanci stanja izkazane v višini 291.011 EUR.
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja predstavljajo:
Vrsta obveznosti
Znesek
Odloženi prihodki - ekskurzije
1.214
Obveznosti do zaposlenih
166.706
Obveznosti do dobaviteljev
59.699
Obveznosti za prisp.in davke od plač, KAD
25.626
Odloženi prihodki za izobraževanje
4.723
Kratkoročno odloženi prihodki - skladi
12.411
Sredstva različnih projektov
19.290
Obveznost za DDV
1.127
Podjemne pogoodbe
215
Skupaj



291.011
Obveznost do delavcev za plače, prevoz, prehrano za mesec december 2014 in za izplačilo ¾
plačnih nesorazmerij izplačana v januarju 2015 v vrednosti EUR 166.706 EUR.
obveznost do dobaviteljev: računi zapadejo v plačilo v januarju in februarju 2015 v vrednosti
59.699 EUR.
Pasivne časovne razmejite: odložena sredstva za akustično ureditev stropa, sredstva šolskega
sklada, odloženi prihodki za izobraževanje in ekskurzije, projekt CMEPIUS ERASMUS KA1-SE 20142016 ter sredstva različnih projektov (ŠVN in Shema šolskega sadja).
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV
63
Uspešnost poslovanja v obdobju od 01. 01. 2014 do 31. 12. 2014 javnega zavoda je izkazana v
priloženem izkazu prihodkov in odhodkov. Celotni prihodki so bili realizirani v višini 2.503.813 EUR,
celotni odhodki pa v višini 2.483.393 EUR. Zavod iz poslovnega leta izkazuje 20.420 EUR presežka
prihodkov nad odhodki.
STRUKTURA IN VIRI PRIHODKOV LETA 2014 V PRIMERJAVI Z LETOM 2013
Naziv
Prihodki za dejavnost-proračun
Leto 2014
Struktura 2014
Struktura
2013
Leto 2013
Indeks
14/13
2.147.119
85,76
2.207.408
85,33
97,27
315.124
12,58
321.223
12,46
98,10
34.718
1,39
44.943
1,74
77,25
Prihodki od obresti
1.307
0,05
1.676
0,07
77,98
Izredni prihodki
5.545
0,22
3.405
0,14
144,35
0
0,00
20
0,00
0,00
2.503.813
100,00
2.578.675
100,00
97,1
Prihodki za jav.službo ustv. na trgu
Tržna dejavnosti
Prevred.poslovni prihodki
Skupaj
STRUKTURA ODHODKOV LETA 2014 V PRIMERJAVI Z LETOM 2013
Naziv
Leto 2014
Struktura 2014
Struktura
2013
Leto 2013
Indeks
14/13
Stroški materiala
306.548
12,34
303.305
11,68
101,07
Stroški storitev
187.581
7,55
268.601
10,34
69,8
28.536
1,15
21.310
0,82
133,9
1.953.332
78,66
1.968.857
76,66
99,2
Drugi stroški
863
0,03
60
0,01
1.438
Drugi odhodki
71
0,00
0
0,00
710
Odhodki financiranja
5.245
0,22
6201
0,25
84,58
Prevred.poslov.odhod.
1.217
0,05
0
0,00
12170
2.483.393
100,00
2.568.334
100,00
96,7
Amortizacija
Stroški plač in drug.prejem.iz DR
SKUPAJ
Glavnina prihodkov - v višini 85,78 % je realizirano iz sredstev proračuna. Večji del
predstavljajo sredstva republiškega proračuna, saj se iz tega vira pokrivajo skoraj vsi stroški
za plače in druga povračila delavcem, ter del materialnih stroškov. Dotacije iz sredstev
64
občinskega proračuna pa so namenjena pokrivanju stroškov obratovanja (ogrevanje,
elektrika,voda,investicijsko vzdrževanje) in za pokrivanje dela stroškov šole v naravi,
prevozov učencev in zelo majhen del sredstev za plače učitelja.
Sredstva za nakup opreme niso zajeta v prihodkih, temveč smo povečali sredstva dana v upravljanje.
Pod postavko prihodki za javno službo ustvarjeni na trgu so zajeti prihodki iz naslova prodaje šolske
prehrane, prispevkov staršev za šolo v naravi, tabore, kulturne in športne ter naravoslovne dneve in
druge dejavnosti učencev na šoli.
Pod postavko prihodki iz naslova trže dejavnosti pa so zajete najemnine za uporabo šolskih
prostorov, in najemnina stanovanja ter prodaja prehrane delavcem. Delež trže dejavnosti predstavlja
1,39 % celotnega prihodka. Prihodki realizirani z oddajo šolskih prostorov se porabijo za tekoče
vzdrževanje stavbe in opreme ter za kritje stroškov plač in drugih stroškov, ki nastajajo z večjo
obremenjenostjo prostorov in naprav.
Pod postavko izredni prihodki so zajeti prihodki za prejete odškodnine in donacij.
POSLOVNI IZID
Postavka izkaza uspeha
Poslovni izid
Leto 2014
Leto 2013
Ind.14/13
1
2
3
20.420
10.341
197,46
V letu 2014 je šola poslovala s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 20.420 EUR kar predstavlja
0,8 % celotnih prihodkov.
PREGLED PRIHODKOV IN ODHODKOV PO STROŠKOVNIH MESTIH
Osnov.dejav.
65
Kuhinja
Občina
Tržna dejav.
PRIHODKI
1.Prihod.za izv.jav.službe
2.058.493
2.Prihod.-jav.služ.-trg
0
3.Finančni prihodki
271.492
34.718
1.307
4.Izredni prihodki
Skupaj prihodki
136.901
902
2.060.702
271.492
136.901
34.718
1. Stroški materiala
55.549
173.149
63.105
14.745
2. Stroški storitev
89.574
17.204
70.756
10.047
1.883.657
58.922
3.038
7.715
831
9
5. Odhodki financiranja
5.158
87
6. Amortizacija
7.394
19.152
54
17
1.217
0
0
0
2.043.434
268.540
136.901
34.518
17.268
2.952
0
200
ODHODKI
3. Stroški plač
4. Drugi stroški
7. Drugi izredni izdatki
8. Prevrednotovalni poslovni odhodki
Skupaj odhodki
Rezultat
2
21
1990
Sodila, ki se uporabljajo za razmejitev prihodkov in odhodkov na dejavnosti javne službe in dejavnosti
prodaje blaga in storitev na trgu so opredeljene procentualno, glede na prihodke pridobljene na trgu
in skupne prihodke šole.
PRIKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA
TOKA
66
Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka služi spremljanju gibanja javno finančnih
prihodkov in odhodkov. Zajet je celoten finančni tok (plačana realizacija) v letu 2014.
POJASNILA K IZRAČUNU FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
DOLOČENIH UPORABNIKOV
Danih in prejetih posojil v letu 2014 nimamo.
POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH
UPORABNIKOV
Ne financiramo oziroma kreditiramo nobenih določenih uporabnikov.
PRIHODKI IN ODHODKI PO VRSTAH DEJAVNOSTI
Prihodek od tržne dejavnosti je v letu 2014 znašal 200 EUR.
67
PREDLOG RAZPOREDITVE POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2014
Ugotovljeni poslovni izid za leto 2014 znaša 20.420 EUR in skladno s sklepom župana ostaja
nerazporejen.
Ljubljana, 26.02.2014
PRIPRAVIL: LIBRES D.O.O.
68
4. ZAKLJUČNI DEL
Letno poročilo OŠ Rodica je bilo sprejeto na . seji Sveta OŠ Rodica dne, .
Domžale, februarja 2015
69
Milena Vidovič,
ravnateljica OŠ Rodica
70

OŠ Rodica-Letno poročilo

Transcription

Similar documents

razpis za najem šolskih prostorov

tukaj - Domzalec.si

Izračun donosa SE 49,9 kWp

PLAN DELA 2012 - zdravstveni dom lendava

tu - Delaj vitko

INFORMATIVNA ZLOŽENKA ZA STARŠE PRVOŠOLCEV v

Kandidatura za volitve v organe ŠKD

letno poročilo 2012 - Zdravstveni dom Velenje

Prijavnica - Center za mlade Domžale

REDNO POROČILO INSOLVENTNEGA DOLŽNIKA

Vrtec Urša-Letno poročilo

bolonjski program - Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo