PDF - 17.1Mb - Zgodovinski časopis

,
. , , ü f , I“”?'-' ‘la®
■‘vivľ, /
'íV '^ ^ . v j V
*3“Sfc&*
•’» v i l i
7845/9
019920009
C O BI SS •
Petra Svoljšak
Slovenski begunci v Italiji
med prvo svetovno vojno
Petra Svoljšak
Slovenski begunci v Italiji
med prvo svetovno vojno
Ljubljana 1991
Zveza zgodovinskih društev Slovenije
Zgodovinski inštitut Milka Kosa
Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti
C IP — k a t a l o g i z a c i j a v k n j i g i
N a ro d n a in u n iv e rz ite tn a k n již n ic a , L ju b lja n a
325.254 (450=863) “ 1914/1918”
SV O LJŠA K , P e tra
S l o v e n s k i b e g u n c i v I t a l i j i m e d p r v o s v e to v n o
v o j n o / P e t r a S v o lj š a k . — 1. n a t i s . — L j u b l j a n a :
Z v e z a z g o d o v i n s k i h d r u š t e v S l o v e n ije : Z g o d o ­
v i n s k i i n š t i t u t M ilk a K o s a Z n a n s t v e n o - r a z i s k o v a l n e g a c e n t r a S l o v e n s k e a k a d e m i j e z n a n o s t i in
u m e t n o s t i , 1991. — ( Z b i r k a Z g o d o v i n s k e g a č a s o ­
p is a ; 9)
1200 izv . — S p r e m n a b e s e d a / B r a n k o M a r u š i č :
s tr . 51
27772672
g 11- m i
1 of
P u b l i k a c i j a i z h a j a k o t s e p a r a t n i p r e d n a t i s r a z p r a v e iz r e v i j e » Z g o d o v i n s k i č a s o p is « , l e t n i k
45/1991, š t. 3 in 4.
K n jig o i z d a j a t a Z v e z a z g o d m d n s k i h d r u š t e v S l o v e n ije i n Z g o d o v i n s k i i n š t i t u t M ilk a K o s a
Z n a n s t v e n o - r a z i s k o v a l n e g a <5entra S l o v e n s k e a k a d e m i j e z n a n o s t i i n u m e t n o s t i o b f i n a n č n i
p o m o č i M i n i s t r s t v a z a z n a n o s t in t e h n o l o g i j o , M i n i s t r s t v a za k u l t u r o i n M i n i s t r s t v a z a š o l­
s tv o i n š p o r t R e p u b l i k e S l o v e n i j e t e r P r i m e x , N o v a G o r ic a
N a o v i t k u j e s l i k a F r a n a T r a t n i k a » B e g u n c i I.«.
PREDGOVOR
P rv a svetovna vojna, soška f ro n ta in d o g ajan ja ob njej nudijo brezbrežno
število zgodb. Eno od n jih p ripovedujejo begunci. Slovensko begunstvo med
prvo svetovno vojno se deli na več obdobij in smeri. N ajvečji izsek p re d sta v ­
ljajo goriški begunci, ki so se ob oblikovanju soške fro n te zatekli v n o tran jo st
A vstro-O grske; istočasno, to je leta 1915, je potekal podoben, v e n d a r številčno
skrom nejši proces v drugo sm er — v Italijo, ki je zajel m ed 10.000 in 12.000
ljudi. T retji begunski val se je obrnil zopet v av strijsk e dežele, sledil pa je ita ­
lijanski zasedbi Gorice avgusta 1916. Tudi italijanski zlom pri K o b a rid u 24.
ok to b ra 1917 je za seboj odnesel m anjši val beguncev, v e n d ar so se v njem
znašli p redv sem F u rla n i, saj so bile slovenske vasi izpraznjene že leta 1915.
Z adnji dotok slo v en sk ih /g o rišk ih beguncev v tem obdobju se je sprožil po že
končani vojni, po italijanski zasedbi slovenskega ozemlja, ko so se mnogi od­
ločili živeti v K raljevin i SHS.
To delo o b ra v n a v a slovenske begunce, ki so bili leta 1915 pregnani v Ita ­
lijo. K aj je to pom enilo za begunce, v kakšnih pogojih so m orali živeti, kako
so re ag ira li na novo situacijo in s kakšnim i sre d stv i, kakšni poskusi so bili iz­
vedeni za obram bo k u ltu r n ih in m a te ria ln ih tem eljev njihovega bivanja, kako
se je reorganiziralo življenje znotraj družine in v »kolonijah« izseljenih, k ak š­
ne k ratk o ro č n e in daljnosežne posledice so iz tega izhajale; ta in še d ru g a so
bila v p ra ša n ja , ki sem si jih zastavila, ko sem se spoprijela s pričujočo ra z ­
iskavo.
Begunci so p red sta v ljali brezoblično maso mož, žena, otrok in starcev; kot
n ep ro tag o n isti zm ag so se n a h a ja li v m arg in aln i poziciji, v senci, v k a te ri so
bili kom aj zaznavni obrisi; v svojem času so bili žrtve, v redne le pom ilovanja
potomcev. Bili so brez svoje »zgodovine«, k e r je bila njih ova zgodba preveč
»osebna«, »p rem ajhna«, dozorela n a rav n i izkušenj, ki so bila popolnom a tu ja
»velikim« dogodkom n a prizorišču zgodovine. N am en raziskave je zato p re p ro st
— p riz n a ti tej m asi pom enljivost, zgodovino.
:
PREGLED IN PREDSTAVITEV VIROV
P ro b le m a tik a b egunstva je razdeljena na dva sklopa; prvega p redstav ljajo
načelne rešitve oziroma reševanje begunskega vozla, dru g a plast pa je izvedba
načrtov, ki pronica skozi v sa k d a n jik beguncev. Ta delitev je n astala n a podlagi
virov, s k aterim i sem razpolagala.
U rad n o /n ač eln o inačico p re d sta v lja ta publikaciji La gestione dei servizi ci­
vili. Relazioni (4 snopiči) in La gestione dei servizi civili. Docum enti (22 snopi­
čev), ki ju h ra n ita Archivio di stato di Gorizia (Državni arhiv) in Biblioteca
P rovinciale v Gorici (P o k ra jin sk a knjižnica). A rchivio di S tato di G orizia h ra n i
tu d i fond o goriških beguncih v av strijsk ih deželah — Profughi, fase. 3404/4 —
6, v okviru Archivio storico del Com une di Gorizia (Zgodovinski a rh iv občine
Gorica).
P o k rajin sk i a rh iv v Novi Gorici hrani gradivo o delovanju Civilnega k om i­
sariata za politični okraj T olm in (1915— 1917), k je r je bilo predvsem uporabno
gradivo o vzgojevališčih n a K obariškem (Educatori e corsi scolastici), o delova­
n ju zdravstvene službe (Sanità Pubblica) in posam eznih županstev, o p re m estit­
vah, preselitv ah in v r n itv a h (Trasferim enti — rim p atrii 1915— 1917) in o giba­
n ju na zasedenem ozemlju (1915—1916).
Za obdobje po vojni je v P o k rajin sk e m a rh iv u na voljo več fondov posa­
m eznih občin, ki prinašajo p o datke tu d i o m ed vojnih beguncih. To so fond Ob­
čina Avče in Občina Bovec 1919— 1923, fase. 3; fond Občina Bovec, Občina Drežnica, Občina Idrsko, O bčina T renta, fase. 4; fond Občina K red, Občina Š entvi­
ška gora, fase. 5.
T em eljni v ir o vsak d an jem življenju beguncev v Italiji je časopisno g ra­
divo: Slovenec, Slov en sk i narod, Goriška straža in L ’Eco del Litorale. O srednja
slovenska d nevnika sta poročala o slovenskih beguncih v Italiji zelo različno ;
Slovenec je bil izčrpnejši in je o beguncih poročal relativno pogosto, m edtem
ko je bil Slovenski naro d neprim erno skrom nejši (v letih 1915— 1920 je Slove­
nec objavil 147 notic, Slovenski naro d pa le 51). G oriška straža, ki je začela iz­
h a ja ti po vojni (1919— 1924) se z begunci skoraj ni u k varjala, čeprav je bilo p ri­
čakovati vsaj odmeve, spomine. L ’Eco del Litorale, ki je izhajal n a D u n a ju pod
pokroviteljstvom goriškega deželnega g la v a rja Luigija F aid uttija, je vso pozor­
nost posvetil beguncem v a v strijsk ih deželah.
P ristn a beseda beguncev v Italiji je o h ra n jen a v korespondenci družine
Gerbec iz Gabrji na K a m b reškem . K orespondenca je del zapuščine te družine,
ki jo v a ru je Goriški muzej v Novi Gorici. Zapuščina vsebuje pisma, dnevnike,
v rem enske k ro n ik e vse do leta 1947, žal p a še ni urejena. Korespondenca ob­
sega 189 dopisnic in pisem Rdečega križa, po kriva pa obdobje od leta 1915, ko
je d ružina šla v begunstvo, do leta 1919, ko se je vrnila v domovino, oziroma
1921. leta, ko so Gerbčevi prejeli razglednico prijateljice, dom ačinke v Diano
Marini, k je r je begunila slovenska družina. K orespondenco tvorijo štirje sklopi,
povezani z avtorji. Največji del pred stav ljajo dopisnice, ki so jih Gerbčevi pisali
iz Italije (88); sledijo pism a prijateljice G erbčevih hčera, beg unke v B rucku ob
Litvi (Bruck an d e r Leitha) na Spodnjem A vstrijskem , K a ta rin e P u šn a r iz Vogrinkega (52), G erbčevega sina M ihaela iz a vstrijske vojske (36), ostale dopis­
nice p a so različnega izvora (13). Iz p rv ih let izgnanstva v Italiji je dopisnic in
pisem malo (4 iz leta 1915 in 7 iz leta 1916). Povedno in številčno je najboga­
tejše leto 1917, saj so si dopisovalci izm enjali k a r 140 pisem in dopisnic: 55 iz
Diano M arine, 48 K a ta rin e P u šn a r (nekaj pisem je bilo na m en je n ih tu d i M iha­
elu), 25 pa M ihaela Gerbca.
Goriški m uzej m i je dal na razpolago tudi kroniko, rokopis v tr e h zvezkih
n a 317 straneh, z naslovom N epozabljena Brda. Veselje in žalost briškega ljud­
stva. N jen a v to r ni znan oziroma se je podpisal s psevdonim om K ozanski (pred­
videva se, da je a v to r nekdo iz kozanske rodbine Reya); k ro n ik a obsega obdobje
od začetka 1. svetovne vojne leta 1914 do m arca 1939. G re za zgodbo d veh m la­
dih ljudi iz Kozane, ki odseva usodo briškega ljudstva.
Da bi se na lastn e oči in ušesa prepričala, kako so ljudje doživljali begun­
stvo, sem poiskala še pričo tega procesa. To je Franc Volarič iz Idrskega (rojen
leta 1907), ki je kot 8-letni otro k preživljal begunstvo v južni Italiji. Njegova
pripo ved je bila izčrpna (spomin m u z a e n k ra t ne dela težav), postregla p a je
z v rsto podrobnosti, ki so samo še dopolnile že znano povest o slovenskih lju ­
deh v p rè g n a n stv u v Italiji.
I. OD TROJNE ZVEZE DO VSTOPA ITALIJE V VOJNO
O b n a ša n je Ita lije ob iz b ru h u 1. svetovne vojne pogojuje posebno mesto,
ki ga je zavzem ala v času vojne in v zb u ja la različne občutke pri vseh v o jsk u ­
jočih. Do začetk a vojne 3. avgusta 1914 je bila I ta lija članica T ro jn e zveze, ki
jo je 20. m a ja 1882 sklenila z A vstro-O grsko in Nemčijo. Pogodbene stra n i so
si zagotovile n e d o ta k ljiv o st m eja in vzajem no podporo v m e ja h la stn ih in te ­
resov. T ro jn a zveza je pov rn ila Italijo na ra v e n velikih sil, v zvezo p a je »-se-
veda p risp ev ala več kot je v tistem času od nje lahko dobila«.1 Po tr d itv a h ita ­
lija n sk ih politikov je s te m u stv a rila trd n o in zastrašujočo celoto in ta k o om a­
ja la vsako h o te n je po ru š e n ju m iru v Evropi. Ita lija se je zveze oklepala kot
in s tru m e n ta m iru , ki je o h ra n ja l m ir v Evropi d v ain trid e se t let. Toda ob iz­
b ru h u evrop sk ega požara je » italijan sk a duša k m alu začutila, da je to, k a r je
sklenila, le razu m sk i zakon, najboljši, n a jtrd n e jši, najbolj p re u d a re n vseh za­
konov, v e n d a r brez in tim n e g a in p rijaznega so rodstvenega zagona«.2
O bnova ired e n tiz m a v Italiji v p rv ih le tih tega stoletja je označevala p re ­
v ra t v ita lija n sk o -a v strijsk ih odnosih. U ra d n o so sicer, ob dobri volji d u n a jsk e
in rim sk e vlade, razpršili sence, ki so se z ara d i tega zgrinjale nad T rojno zve­
zo, to d a ostala sta dvom in nezaupanje. To je povzročilo slutnjo, da se bosta
državi znova znašli n a sp ro ti na b ojnem p olju in ta m odločili neo digrano p a r ­
tijo iz le ta 1866. N a a v strijsk i stra n i so vzdolž m eje gradili p rve trd n ja v e in
začrtali ceste s popolnom a stra te šk im i cilji. P re d K analo m in P lavm i so zg ra ­
dili vojaške objekte, v Bovcu, Žagi, T olm in u so zrasle nove k asarne. Leta 1908
so tu d i v Italiji začeli a g itira ti za oboroževanje n a vzhodni meji. V n a sle d n jih
le tih so postale zah te v e po oborožitvi v F u rla n iji še glasnejše.
K o so n a evropska bojišča že ko ra k ale oborožene vojske, je Ita lija 3. avg u­
sta 1914 razglasila ne v traln o st, istočasno p a na vojsko vpoklicala dva ra zred a
le tn ik a (1899 in 1900) te r občine v o k ra jih Ampezzo, Čedad (Cividale), Codroipo, H u m in (Gemona), L atisana, Maniago, Moggio, P alm anova, Pordenone,
S an Daniele, S p eter Slovenov (San P ietro al Natisone), Tarcento, Tolmezzo in
V idem (Udine) dala v u p ra v o vojaške policije.
Z adovoljstvo v Italiji ob odločitvi za n e v tra ln o st je bilo veliko. S tra n k e , ki
so sp re je m ale pacifistične ideologije, so bile vesele, saj je bil tako o h ra n je n
m ir. V lib e ra ln ih in d e m o k ra tič n ih k rog ih so razglasitev n ev tra ln o sti p o zdra­
vili kot »osvoboditev od n e n a ra v n e in nacionalnim čustvom naspro tujoče zve­
ze«.3 V e n d a r je bila to le k r a tk o tr a jn a sloga, saj je ta svoboda izbire, ki jo je
pogojevala p ro k lam ac ija nevtralnosti, k m a lu izzvala naj večji spopad m nenj,
s k a te rim se je m la d a I ta lija k dajkoli spoprijela. D em okratična in lju d sk a I ta ­
lija je črpala svoje ideale iz principov R isorgim enta, k a r naj bi pom enilo spo­
što v a n je in osvoboditev z a tira n ih narodov. A vstro-O grska, ki je n a p a d la S rb i­
jo, Nem čija, ki je v k o ra k a la v Belgijo, sta pom enili za n ik a n je te h načel. Se
več, A v strija je im ela pod oblastjo Ita lijan e in »boleči vzkliki te h n aših b ra to v
so opom injali, da naloga R isorgim enta še ni izpolnjena«.4 Ko se je Ita lija iz­
ognila b o je v a n ju n a stra n i ce n tra ln ih sil, se je p re b u d ila aspiracija osvoboditi
»neodrešene« Ita lija n e . Ita lija se je razločno razdelila n a dva ta b o ra — nev tra liste in intervencioniste. N e v traliste so p red sta v ljali socialisti in katoliki v
im e n u in te rn a cio n a listič n ih in m iro lju b n ih načel te r liberalci, ki so upali na
s p o g a ja n ji p rid o b ljen e te rito ria ln e kom penzacije. Na drugi stra n i pa so vedno
glasnejši postajali interv encion isti, nov zagon je dobilo iredentistično gibanje,
ki se je kitilo z zvenečimi im eni (Carducci, Oberdank), vanj so se stekali m ladi
in sta ri p atrio ti, ki so se n a p a ja li s p rep o ro d n im i ideali o zm agovitem p ro d o ru
Ita lije do n a r a v n ih m eja. N acionalistom , rep u b lik an c e m in socialistom — re ­
form istom , ki so p red sta v ljali je d ro intervencionističneg a ta b o ra, in so v prvo
vrsto p o stavljali po tre b o po »odrešitvi neodrešenih« p o k rajin , so se pridružili
t. i. fu o ru sc iti (pribežniki) s T rid en tin sk e g a in iz Ju lijsk e Benečije, ki so agi­
tira li za osvoboditev dom ovine. Od socialistov, ki so bili zagovorniki absolutne
n e v traln o sti, se je ločil B enito Mussolini, ki je no v em b ra 1914 »čez noč« sp re ­
m enil svoje m n e n je in postal s k ra jn i intcrvencion ist, k a te re g a d u h in p ro g ra m
1 I. B o n o m i, L a p o liti c a i t a l i a n a d a P o r t a P ia a V itto r io V e n e to , 1870—1918. B i b l i o t e c a d i
C u l t u r a s t o r i c a 30. G iu lio E i n a u d i E d i to r e , 1946, 96.
2 N. o. m ., 97.
3 N. o. m ., 350.
4 N . o. m ., 353.
sta bila povzeta v d v eh geslih; prvo B lanquijevo — K dor im a železo, ima
k r u h ; in drugo Napoleonovo — R evolucija je ideja, ki je iznašla bajonete.
M ed ita lija n sk im lju d stv o m je bil sicer zelo ra zširjen odpor do vojne, ki
p a g a je bilo moč p re m a g a ti le s p repričanjem , da bo vojna prinesla globoke
sp rem em be in bo z u ničenjem m ilita riz m a tam , k je r im a le-ta najglobje k ore­
nine, zagotovila n aslednikom dobrote tra jn e g a m iru. M it »poslednje vojne« je
p ostal ed en najm o čn e jših vzvodov, da so se m nogi Italija n i izrekli za poseg v
vojno. V p rv ih m esecih leta 1915 so se stra sti razvnem ale, polemike so posta­
ja le silovite.
M arca 1915 se je ita lija n sk a v la d a začela pogajati z A ntan to, ne da bi pre­
kinila stike z A v strijo in Nemčijo, k e r bi sicer tvegala n enaden avstro-n em ški
na p a d . T e rito ria ln e zahteve Italije so imele dva ja sn a cilja: izvršitev nacio­
n a ln e enotnosti s prid obitvijo t. i. neod rešenih p o k ra jin in absolutno prevlado
n a J a d ra n u . K p rv e m u cilju so spadale zahteve po T rid e n tin sk e m s širokim
ozem ljem , ki naj bi segalo do B re n n e rja, po T rstu in italija n sk ih m estih v Istri,
z zaledjem , ki naj bi obsegalo celotno Istro do K v a rn e rja . To so bile znane ita ­
lija n sk e aspiracije, ki so u d e ja n ja le form ulo T re n to in Trst, z alpskim b ra n i­
kom, ki bi Italiji, čeravno ji etnično ni pripadal, zagotavljal vojaško varn o st
novih m eja. D ru g e m u cilju pa so zadostile zah teve po Dalm aciji in p rip a d a jo ­
čih otokih, to d a dobili so »le« te rito rij Z ad ra in Šibenika, m edtem ko so mo­
rali op ustiti želje po Splitu. Tako je bil 26. a p rila 1915 podpisan Londonski
p a k t m ed A n ta n to in Italijo. 4. m a ja je Ita lija obvestila A vstro-O grsko, da
T ro jn a zveza ne ve lja več, in da prevzem a Ita lija polno svobodo delovanja,
23. m a ja 1915 pa je stopila v vojno n a stran i A ntante.
V
vojno je posegla ob n a v d u še n ju svojih izobraženskih slojev in srednjega
razreda, v k a te rih srcih je tlel spom in na Risorgim ento, »moč tra d ic ije je dala
p o u d a re k novim id ealn im m otivom , ki so priporočali intervencijo.5 Podeželje
je p ri te m sledilo m estu. To, k a r je prevladovalo v ja v n e m m n en ju , n ajp rej
m ed interven cionisti in na to m ed ljudstv om , je bil p atriotični vidik in preporo d n a m istifikacija, ki ga je prepletala.
II. 1. V PRIČAKOVANJU VOJNE
»Leto 1915, zgodovinsko tako blizu, v spom inih in pričevanjih pa tako od­
daljeno, je bilo odločilno za Gorico in celotno Posočje. S tari svet se je pogrezal
v bolečini in krvi, n a poti do u n iče n ja je odnašal s seboj iluzije, nostalgije,
s tra h ; v veliki svetovni trag ed iji so se oglašale m ale tra g ed ije ljudi, ki jih je
p re se n etila velika d ram a, ko je bila p retek lo st še živa in a k tu a ln a, in u p a n je
n a boljšo p rih o d n o st še ni ugasnilo; v svetovno d ram o se je v p letla tudi gorišk a in posoška tragedija.«6
Posočje in F u rla n ija sta mesece p red ita lijan sk im posegom v vojno p re ­
življala v napetosti in tesnobnem p ričakovanju prelom nega dogodka. V sosed­
stvo je začela spom ladi p rite k ati italijanska vojska, ki se je ustalila v obm ej­
nih k rajih . T udi v o b la stn ih u sta n o v a h sta se razraščala s tra h in sum. Tako so
v K rm in u (Cormons) in bližnjih vaseh fe b r u a r ja 1915 ja v n i u ra d i odnesli do­
ku m en te' in v re d n o stn e p a p irje n a varn o, tem u zgledu pa so sledili tudi m e­
ščani in vaščani. S redi m a ja je bila F u rla n ija polna vojaštva, k a r je postavilo
p re d težko p re iz k u šn jo absorbcijske zmožnosti p okrajine. Težavam , ki jih je
p rin e sla n araščajoča konce n tra cija vojakov in delavcev, orožja in streliva, ži­
veža te r različnega m a te riala , se je p rid ru ž ila še p rig a n jajo č a n u ja vojaških
p rip ra v n a n a p a d in obram bo. Z veliko naglico so grad ili ceste in mostove.
A v strijsk a vojska ni m irovala. Ob Soči so kopali ja rk e in vmeščali topove.
V Gorici je a v strijsk a policija izvajala aretacije, posebno tistih , za k a te re je
5 N. o. m ., 337.
e G o r iz ia e P l s o n t i n o n e l 1015. G o r iz ia 1965, u v o d .
m enila, da so v d a n i K ra lje v in i Italiji. V z a d n jih ap rilsk ih d neh je skušal n a ­
m e stn ik v T rs tu n e m ir p rik riti tako, d a je o k ra jn im g la v arje m v T rstu, Gorici,
G radišču ob Soči (G radisca d ’Isonzo) in T ržiču (Monfalcone) zagotavljal, da ni
n ik a k ršn e n e v a rn o sti vojne, »klju b te m u je, glede n a situacijo poskrbel, da
bodo dobili v n a p re j izplačane tr i m esečne plače«.7 M edtem so n a ukaz cen­
tra ln e v lade izpraznili zapore v G rad išču ob Soči in K opru, kaznjence pa p re ­
m estili v n o tra n jo s t; m a te ria l iz v o ja šk ih skladišč v Gorici in G radišču ob Soči
so p rep eljali v L ju b ljan o in Gradec.
Končno je sta n je obupa, ki ga je povzročala negotovost, prešlo. 13. m aja
1915 je prišel ukaz, ki je pokazal, da oblasti pričak u jejo sk o rajšn jo italijansko
interv en c ijo : do n a d a ljn je g a je bilo g ib an je osebnih avtom obilov in motociklov
v političnih o k ra jih Gorica z okolico, G radišče ob Soči, Tržič, Sežana, Tolmin
in T rst prepovedano. V m esecih p re d m a je m so bili m nogi moški iz av strijsk ih
delov F u rla n ije in Posočja vpoklicani v vojsko, poslali so jih v S rbijo in G ali­
cijo. 19. m a ja je bil n a obm ejnih a v strijsk ih področjih razglašen nabor, vpo­
klicani so bili vsi preostali m oški m ed 18. in 50. letom starosti, živina in vozovi
so bili zaseženi. T ri dni z ate m so bili vsi ita lijan sk i d ržavljan i med 18. in 42.
letom (starost za n a b o r v Italiji — op. P. S.) a re tira n i in in te rn ira n i; obm ejni
k r a ji z Italijo so bili e v a k u iran i. »G otovost bližnjega in neizogibnega dogodka
je p rin esla re la tiv en m ir.«8
II. 2. »IL PRIMO BALZO« (PRVI SUNEK)
23. m a ja 1915 je I ta lija n ap ovedala A vstriji vojno, n je n a vojska pa je po­
noči p rek o račila mejo. Levi breg Soče je p re d stav lja l generalno črto bojišča.
N a stala je 90 kilom etrov dolga Soška fro n ta , k a te re osnovna lin ija je te k la od
R om bona pre k o R avelnika, Javorščka, Lipnika, Vršiča, V rat, K rn a, M rzlega
v rh a , Vodil v r h a do Soče. Od tod se je vlekla po n je n e m levem bregu, z dvem a
m ostiščem a n a desnem bregu. Tolm insko m ostišče m ed Sočo pri D oljah, cer­
k vijo Sv. D anijela, M engoram i in koto 588 je varovalo kolodvor pri M ostu na
Soči in o p e ra tiv n e sm eri do L ju b ljan sk e kotline. Goriško m ostišče je p re d sta v ­
ljala črta S ab o tin —O slavje—P odgora—K a lv a rija ; nep osredno naj bi varovalo
Gorico in zadržalo napadalčevo p ro d ira n je po V ipavski dolini. B an jšk a pla­
n o ta je bila o b ra m b n a č rta m ed m ostiščem a, do m o rja pa naj bi n ap ad a ln o
vojsko u s ta v lja la K ra šk a p la n o ta (črta V rh Sv. M ihaela—-Fajtji h r ib —T rste lj—G rm a d a —Sv. L e n a rt—Volnik). Ta, ju žn i del 600 kilom etrov dolge av strijskoita lija n sk e fronte, ki je p o te k a la od prela za Stelvio ob švicarsko-italijanskoa v strijsk i tro m e ji do J a d r a n s k e g a m orja, je n eposredno prizadela Pokneženo
grofijo G oriško — G rad iščansk o s političnim i ok raji G orica z okolico, G radišče
ob Soči, Sežana, Tržič in Tolmin, v k a te rih je leta 1910 živelo 260.749 p reb i­
valcev.9
Soška f r o n ta je p re d sta v lja la glavno bojišče m ed A vstro-O grsko in Italijo,
saj so se n a tirolsko-koroški fro n ti odigrali le ozko om ejeni lokalni boji. V
e n a jstih ofenzivah so Ita lija n i poskušali preb iti av strijsk o obram bo na Soči,
p ro d re ti v L ju b lja n sk o kotlino te r zavzeti T rst. V dvoinpolletnem n e p re k in je ­
n em b o je v a n ju n a Soči so Ita lija n i uresničili le n e zn aten del poti do svojega
osnovnega cilja. N ajglobje so p ro d rli pro ti K ostanjevici na K ra su (12 kilom e­
trov) in od P lavi do g re b e n a B anjške plan o te (10 kilom etrov).
Ob zori 24. m a ja 1915 je bil izpeljan prv i ofenzivni sunek — »il prim o bal­
zo«. Po n a č rtu ge n era la g ro fa Luigija C adorne, n ačelnika glavnega šta b a ita li­
ja n sk e vojske, naj bi glavno nalogo v p rv e m n a sk o k u nosili 2. in 3. arm ad a.
7 G . d e l B ia n c o , L a g u e r r a e 11 F r i u l i 1. C o lle z io n e » F o r u m J u l i i « . U d i n e 1937, 382.
" N. o. m ., 383.
s A llg e m e in e s V e rz e ic h n is d e r O rts g e m e in d e n u n d O rts c h a fte n Ö ste rre ic h s n a c h d e n E rg e b ­
n i s s e n d e r V o l k s z ä h l u n g v o m 31. D e z e m b e r 1910 n e b s t . V o l ls tä n d ig e n A l p h a b e t i s c h e n N a m e n s e r z e i c h n i s H e r a u s g e g e b e n v o n d e r K . K . S t a t i s t i s c h e n Z e n t r a l k o m m i s s i o n i n W ie n . W ie n 1915, 158.
2. a rm a d a naj bi zasedla K obariško kotlino, gorski greben, ki g a o risu jeta K rn
in M rzli v r h te r gorski h rb e t J e ž a —K o ra d a —Sv. M a rtin —M edana. 3. a rm a d a
bi se m o ra la u trd iti n a pobočjih M edeje (Medea) in K rm in sk e gore (M. Quarin)
te r osvojiti linijo m ed re k a m i Id rija, T er (Torre) in Soča. Z n e n a d n im n a p a ­
dom naj bi zavzela m ostove P ie risa (zahodno od Tržiča) in preprečila njihovo
uničenje. Dospevši do u strezn e linije naj bi se enote trd n o ustalile. »Operacija
bi m o ra la im eti značaj energičnega in n e n a d n e g a vdora.«10 Toda presenečenje,
ki bi g a m o ra la ita lija n sk a vojska p r ip ra v iti sovražniku, ni popolnom a uspelo.
G eneral C a d o rn a p o u d a rja v svoji analizi »La g u e r ra alla fro n te italiana«, da
je bil vzrok v nepopolni m obilizaciji. V te m času so A vstrijci la h k o prepeljali
svojo vojsko in se poslúžili bogate železniške m reže: »Zato ni bilo um estno si­
liti se h globljim o p eracijam n a K ra su te r p u stiti Sočo za hrb to m , ne da bi
organizirali obram bo proti so vražniku, ki je imel m ožnost močno okrepiti svo­
je sile iz dn eva v dan, m e d te m ko naše enote niso bile p rip ra v lje n e delovati
z vsem i močmi.«11
V
p rv e m n a sk o k u je 24. m aja 2. a rm a d a brez odpora zasedla K obarid, ki
so ga m a loštevilni a v strijsk i v ojaki zapustili te r se u m ak n ili v gore; zasedbi
K o b a rid a so sledili Ježa, K olovrat in K o ra d a ; skozi B rd a pa je n a p re d o v ala le
k a k šn ih 10 k ilo m e tro v p ro ti Soči in zasedla Š tev e rjan . Tega dne je 3. arm ada
zasedla C e rv in jan (Cervignano), K rm in in Medejo. 25. m aja so ita lija n sk e eno­
te dosegle Sočo m ed Pierisom in G radiščem te r severno od Gorice m ed Saboti­
nom in Selom ; n a Tolm inskem so se približali ta m k a jš n je m u mostišču, a niso
izkoristili m a jh n e g a števila branilcev g re b e n a K r n —Slem e—M rzli v rh, ki ga
niso osvojili. N aslednje dni so se Ita lija n i oprezno približevali Sabotinu, B a n j­
ški plan o ti te r za h o d n e m u ro b u K ra šk e planote. P rv e dni ju n ija je prišlo med
K rn o m in Sočo do p rv ih zagrizenih, to d a za Ita lija n e neu spešnih bojev, ki so
stali obe stra n i težkih izgub. 8. ju n ija so Ita lijan i zasedli G radišče ob Soči in
Tržič, neuspešno pa so n apadali goriško mostišče. M edtem so se dopolnile
a v strijsk e v rste ; p a tu d i ita lijan sk e so čakale n a okrepitve. Do 22. ju n ija so
napadalci skušali osvojiti p rehod čez Sočo pri Plaveh, n a goriškem m ostišču
pa so opustili vse poskuse.
Iz teg a fra g m e n ta rn e g a opisa p rv e g a ofenzivnega s u n k a je jasno, da je
Ita lijan o m z a ra d i p re tira n e previdnosti uspelo v p rv e m m esecu vojne načeti
a v strijsk o o b ra m b n o linijo samo na pod ročju K r n a in pri Plaveh. P a še beseda
g e n e rala S v e to z arja Boroeviča pl. Bojne, ki m u je bila p o v erje n a o b ram b a r a
Soči do m orja, po rojstvu in m išljenju S rb a (?) v avstrijski službi, ki so m u n je ­
govi ro ja k i po vojni celo prepovedali v rn ite v v dom ovino: »Mesto, da bi od­
ločno napadel, je pom ikal C adorna počasi in oprezno svoje čete p ro ti našim
sk ro m n im m e jn im u trd itv a m . Tako je bilo poslanih n a Soško fro n to od K oba­
rid a navzdol 11 ita lija n sk ih in fa n te rijsk ih divizij in 4 k a v a le rijsk e proti komaj
tr e m avstro -og rskim . Sam o vsled teg a »m etodičnega« po sto p a n ja n am je bilo
mogoče s pospešeno p rite g n itv ijo šestih in fa n te rijs k ih divizij o rgan izirati oni
železni odpor, ki je pozneje v 12 težkih b itk a h zadivil svet.«12
III. ZAČASNA UPRAVA N A ZASEDENIH OZEMLJIH
^ T e m e l j n o d e ja n je vodstva ita lija n sk e vojske ob »pridobitvi« avs.tro-c.grskih ozemelj je bila u re d ite v začasne uprav e. Ze od sam ega začetka sta se ob
te m p re p le ta la dva bistv en a p o jm a p ri o b ra v n a v a n ju te h področij — » te rre
occupate« (o kupirano ozemlje) in » terre red en te« (odrešeno ozemlje). V skladu
z m e d n a ro d n im i konvencijam i, p redvsem pa s 43. členom 4. k onvencije 2. kon­
feren ce v H aa g u le ta 1907, je bila ita lija n sk a vojsk a n a o k u p ira n e m ozem lju le
10
G rap p a
11
12
L. C a d o r n a , L a g u e r r a a l l a f r o n t e i t a l i a n a . F in o a l l ’a r r e s t o s u l l a l i n e a d e l l a P i a v e e d e l
(24 m a g g io 1915 — 9 n o v e m b r e 1917). M ila n o 1921, 123.
N . o. m ., 123—124.
S. B o r o e v ic , O v o j n i p r o t i I t a l i j i . L j u b l j a n a 1923, 8.
začasni izvrševalec d rž av n e oblasti suv erena, ki je bila še vedno A vstro-O grska.131 Ti sklepi so nalagali o k u p a to rju , da u k re n e vse potrebno, da zagotovi
ja v n i red, m ir in v o k v iru obstoječih m ožnosti u re d i civilno življenje n a zase­
denem področju.
»Odrešene po k rajin e« nedvom no odsevajo tem eljni cilj ita lijan sk e politike
in razloge, zaradi k a te r ih je posegla v vojno.^Julijska Benečija i i T rid entinsko
n ista p red stav lja la tu jeg a ozemlja, »temveč nacionalni te rito rij, ki ga je so­
v ra ž n ik držal«,14 zato je bil v r n je n narodu, in sicer za vedno. Z asedba te h oze­
melj naj bi tak o že od p rv eg a tr e n u tk a pom enila uresničenje odrešitve, vzpo­
stav itev svobode, utelešenje nacionalne solidarnosti.15
Ob zače tk u sovražnosti so bila s k ra lje v im ukazom 22. m a ja 1915 progla­
šena v vo jn e m s ta n ju področja provinc Sondrio, Brescia, V erona, Vicenza, Bel­
luno, U dine (Videm), V enezia (Benetke), P adova, M antova, F e rra ra , otokov in
obalnih občin na J a d ra n u . N a te h področjih K raljev in e in n a tistih, ki jih je
zasedla vojska, je po navo dilih »Servizio in gu e rra « z dne 12. m arc a 1912 poli­
tična in a d m in istra tiv n a oblast p rip ad la v rh o v n e m u po veljstvu ita lija n sk e voj­
ske. V ta n a m en je v rh o v n o poveljstvo 29. m a ja 1915 ustanovilo G eneralni
s e k re ta r ia t za civilne zadeve (S egretariato G en erale p er gli A ffari Civili),16 ki
ga je vodil g en eral A gostino d ’A dam o, njegov n am e stn ik pa je bil Carlo Galli.17
G en era ln i s e k re ta r ia t je bil neposredno odvisen od v rh o v n eg a p oveljstva;
na zasedenih področjih je p re d sta v lja l izključno izvršni organ, k a te re g a naloge
so bile določene z ukazom 25. ju n ija 1915,18 imel pa je tu d i posvetovalni zna­
čaj, saj je proučeval in p red lag al oblike civilnih služb te r rešitve težav n a
so d n o -ad m in istra tiv n em področju. Poročila o svojem d e lovanju je G en eralni
s e k re ta ria t izdal v že o m en jen ih p u b lik a c ija h »La gestione dei servizi civili. Re­
lazione« in »La gestione dei servizi civili. D ocum enti«; iz n jih je ra zv id n a ra z ­
v e ja n o st u p ra v lja n ja te r želja in n u ja, vzpostaviti k a r se da u re je n e ja v n e
službe te r oživiti življen je v zasedenih p o k rajin ah . K ot ug o tav lja B. Marušič,
s ta tak o n a delovanje G e n eraln eg a se k re ta ria ta vplivala dva m ed seboj izklju­
čujoča se v id ik a: m e d n a ro d n a p ra v n a določila o o b n a ša n ju o k u p a to rja n a za­
sedenem te r ito r iju te r ita lijan sk i v ojni cilji.19
T em eljne principe začasne organizacije civilnih služb je vsebovala že n a ­
ved en a u re d b a z dne 25. ju n ija 1915 (O rdinam ento dei servizi civili nei te r r i­
to ri occupati).20 G e n e ra ln i s e k re ta ria t je po navodilih ukaza deloval kot cen­
tr a ln a in pro v in c ialn a oblast obenem, njegova de jav n o st pa je bila v vsem
p o d re je n a vo jašk im ukrepom .
Ita lija n s k a vojska je obdržala a v strijsk o u p ra v n o razdelitev in organe
oblasti. Za vsak politični okraj je G eneralni s e k re ta ria t im enoval civilnega ko­
m isa rja (Commissario Civile). Im e n o v an ih je bilo osem civilnih ko m isarjev :
p et za trid e n tin sk e politične o k ra je te r tr ije za V zhodno F u rla n ijo (Friuli O ri­
entale, k a k o r za Posočje piše v a k tih G en era ln eg a se k re tariata). Civilni kom i­
sa ria ti so načelom a im eli sedež izven glavnega m esta političnega o k raja. V
C e rv ig n a n u je deloval civilni k o m isaria t za politični okraj Tržič; sedež g ra d i­
ščanskega civilnega k o m isa ria ta je bil v K rm in u , ki je obsegal tu d i tr i sloven­
ske občine — B iljana, K ožbana, M ed ana — in m e šan a občina D olenje (Dolegna). V anj so bile začasno p rik lju če n e tu d i zasedene občine o k ra ja Gorica
13 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili, R e l a z io n e I, 31 d i c e m b r e 1916, 7—19.
14 N . o. m ., 7—19.
15 N . o. m ., 9.
16 N . o. m ., 7—19. D o k u m e n t a r n i f o n d G e n e r a l n e g a s e k r e t a r i a t a z a c i v iln e z a d e v e j e i z r e d n o
b o g a t, h r a n i p a g a A r c h iv io C e n t r a l e d e llo S t a t o ( C e n tr a ln i d r ž a v n i a r h i v ) v R im u . O f o n d u g le j
M a r ia E l o d ia P a l u m b o , L ’A r c h i v i o d e l S e g r e t a r i a t o p e r g li A f f a r i C iv ili d e l C o m a n d o S u p r e m o
d e l l ’E s e r c i t o i t a l i a n o . O f f i c in a d e llo S to r ic o , R i c e r c h e d i s t o r i a s o c ia le e c u l t u r a l e 1/1—2. R a s e g n a d e l l ’I s t i t u t o d i s t o r i a d e l l a F a c o l t a d i l i n g u e d e l l ’U n i v e r s i t à d e g li S t u d i d i U d in e , U d in e
1979.
17 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. D o c u m e n t i I, 31 d i c e m b r e 1915, 5 ( d o k u m e n t 1).
10 N . o. m ., 18—21 ( d o k u m e n t 7).
19 B. M a r u š ič , I t a l i j a n s k a o k u p a c i j a P o s o č j a (1915—1917). Z g o d o v i n s k i č a s o p i s 43, 1989, 231—
240.
20 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. D o c u m e n t i I , 18—21 ( d o k u m e n t 7).
z okolico — A nhovo, Ločnik, Š te v e rja n in Š m a rtn o — Kojsko. Civilni kom isa­
ria t za politični okraj Tolm in je imel sedež v K ob aridu, od a p rila do ju lija
1916 p a v B reginju. Politični okraj Tolm in je štel š tirin a jst občin: Breginj,
K obarid, Čezsoča, K red, Drežnica, Idrsko, Libušnje, Livek, Bovec, Sedlo, S rp e­
nica, Trnovo, Volče in Žaga.21
Z 10. členom n a re d b e z dne 25. m a ja je bila z dnem okupacije razpuščena
celotna občinska u p ra v a in dru ge ja v n e ustanove, tod a svoje naloge so o p ra v ­
ljale do p rih o d a novih u p raviteljev. Za vsako občino je G eneralni s e k re ta ria t
im enov al žu p an a (sindaco), ki je začasno vodil občino, do prevzem a nalog pa
je bilo u p ra v lja n je občine v ro k a h vojaške uprave. V zasedenih občinah goriškega političnega o k ra ja do 31. decem bra 1915 ni bilo im eno vanih županov,
k a r ve lja tu d i za slovenske občine v političnem o k ra ju G radišče ob Soči, razen
za D olenje, k a k o r lahk o sodimo po poročilu o delovanju civilne u p ra v e na za­
sed enih ozem ljih.22
V ojaško v o denje a d m in istra tiv n ih poslov naj bi ta k o pred sta v ljalo le p re ­
hodno obdobje, to d a če je bilo potrebno, je le-to prevzelo obeležje trajnosti.
T ako se je n a m re č zgodilo v Posočju. O bn ašan je G eneralnega se k re ta ria ta so
n a re k o v ale posebne razm ere, ki so vladale v n e k a te rih občinah: vojaške ope­
racije, izselitev preb iv alstv a, nezadovoljiva v a rn o st; za skupino občin v zgor­
n je m Posočju — Drežnica, Idrsko, Libušnje, Livek, Zaga, Srpenica, T rno vo —
je bil im e n o v an vojaški kom isar.23 V občinah B reginjskega kota (Breginj, Se­
dlo, K red) so bili k m alu po okupaciji im enovani župani, ki pa so bili po m ne­
n ju civilnega k o m isa rja brez v sak ršn e izobrazbe (persone di nessuna cultura),
pa tu d i nezanesljivi (sulla cui fed e ltà e doveroso fa re ogni riserva). Zato jih je
n a d z ira l vojaški k o m isaria t za zgornjo dolino Nadiže (Com m issariato m ilitare
d ell’A lta Valle N atisone).24
BEGUNSTVO — NAČELNE REŠITVE:
IV. 1. PRVO D E JA N JE — EV A K U A CIJA
Z začetkom sovražnosti m ed Italijo in A vstro-O grsko te r n a p re d o v an je m
ita lija n sk e vojske na a v strijsk o ozem lje je bilo prebivalstvo obm ejnih k raje v
ozirom a kra je v , ob k a te rih je p otekala fro nta, podvrženo težkem u u d a rcu —
fizičnem u, m a te ria ln e m u in psihološkem u. Ko se je Posočje sp rem en ilo v bo­
jišče, je prebivalce vasi v neposredni bližini fro n te in pod n jen im bližnjim
u d a ro m doletela usoda ljudi iz G alicije ob začetk u vojne n a ru sk i fronti.
V rhovno poveljstvo ita lija n sk e vojske je n ata n č n o ločilo n o tra n jo st K ra ­
lje v in e od vojašk e cone, ki je obsegala province v vojnem sta n ju , te r zasedene
p o k ra jin e ; v o jn a cona je bila ra zd eljen a n a ozem lje vojn ih operacij, k je r so
bivale in se vojevale enote, in n a zaledje, k je r so bile nam eščene nebojujoče
se enote. Zaledje je služilo kot' e vakuacijski prostor, saj so m orali operacijsko
cono k a r n a jh itr e je izprazniti. V operacijskem obm očju je bilo g ib an je zelo
om ejeno; v r a d iju 500 m e tro v se vojašk im pozicijam ni sm ela približati nobena
civilna oseba. Z notraj 500-m etrskega pasu živeče prebiv alstvo je zato ita lija n ­
ska v o jsk a iz v a rn o stn ih razlogov, s k ate rim i pa so se nedvom no prepletali
tu d i politični, izselila v bližnje zaledne vasi25 in zatem razselila po polotoku;
ljudi s svoje stra n i fro n te pa je av strijsk a vojska u m ak n ila v n o tra n jo st mo­
n a rh ije .26
21 N. o. m ., 195—198 ( d o k u m e n t 90).
22 N . o. m ., 195—198 ( d o k u m e n t 90).
23 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. R e l a z io n e I, 7—19.
24 P o k r a j i n s k i a r h i v N o v a G o r ic a ( P A N G ). C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o liti č n i o k r a j T o l m in
1915—1917; d o p i s c iv iln e g a k o m i s a r i a t a p o v e l j s t v u 2. a r m a d e z d n e 19. 2. 1917.
L a g e s ti o n e d e i s e r v iz i c iv ili. D o c u m e n t i I. 73 ( d o k u m e n t 28).
20 o s lo v e n s k i h b e g u n c i h je o b š i r n o r a z p r a v o n a p i s a l A n d r e j S a v li, N a š e g o r i š k o in i s t r s k o
b e g u n s k o š o ls tv o v p r v i s v e to v n i v o jn i. Z b o r n i k z a h i s t o r i j u š k o l s t v a i p r o s v j e t e 7, Z a g r e b 1972
—1973, 87—135.
G eneralni s e k re ta ria t je načelom a odredil tri k o rake od ev akuacije do pri­
hoda beguncev n a končni cilj. Tako lahko beg u n sk e m u g ib a n ju sledimo, k a r
zadeva njegove začetke, tu d i po om en jen ih etapah. V o k v iru G en eralneg a se­
k re ta r ia ta je delovala po seb na služba za begunce, in te rn ira n c e in evak uirance,
ki je im ela za nalogo ta k o jšn jo o d stra n ite v vseh, ki bi lahko m otili vojaške
operacije.27 Zato je m o ra la u re d iti p redvsem izselitev prebivalstva, odpošilja­
nje beguncev v n o tra n jo st države te r v arstv o njihovega im e tja v vojni coni.
G eneralni s e k re ta r ia t je p red sta v ljal posredovalni org an m ed vojaškim i po­
veljstvi, ki so izvršila izselitev v zaledje, poskrbela za prvo zatočišče in p re­
hra n o izseljenega p reb iv a lstv a te r prevzem živine za vojaške potrebe.28
Z ataknilo se je že p ri p rv e m d e ja n ju — evakuaciji, saj naj bi bilo p reb i­
valstvo v n a p re j obveščeno o izselitvi. E v ak u acija pa je bila izvedena v naglici
in brez p red h o d n eg a opozorila. Po besedah G eneralnega se k re ta ria ta naj bi
poskrbeli za prevoz ostarelih in obolelih v bližnje zdravstvene ustanov e; vo­
jašk e oblasti naj bi prevzele živino in krm o, begunce pa z nekaj m alega opre­
me n a sta n ile v izseljenim k ra je m bližnje vasi, k je r bi bili podvrženi p rv em u
šte tju , ki bi ga dopolnili s seznam om p rtlja g e . V sk u p in a h naj bi begunci n a ­
daljevali pot v p red p isan e k o n cen tracijsk e k ra je ali t. i. vm esne p ostaje (sta­
zione di sosta), k je r je nastopilo drugo dejanje.
O političnih razlogih evakuacije u ra d n i viri ne povedo ničesar, n a n je pa
gotovo o p o z a rja ta »evakuacijsk a pot« in način, kako je ev akuacija potekala,
o čem er več pozneje. N a te m m e stu je p o treb n o opozoriti še na eno potezo ita ­
lijanske zasedbene politike — in ternacije. I talijansko vojsko je ob p rih o d u na
a v strijsk o ozemlje p re g a n ja la »špijonska psihoza«,29 ki se je izražala z a retac i­
ja m i in in te rn a c ija m i duhov n ik o v te r civilistov; začele so se 24. m aja in se
na d a lje v a le v n a sle d n jih te d n ih pod obtožbo »faiduttijevstva«, to je av strija ka n stv a .30 Začel se je p ra v i lov n a čarovnice. Poleg e n ain štirid ese tih fu rla n sk ih
je bilo in te rn ira n ih tu d i osem najst slovenskih d uhovnikov iz B rd in Posočja
te r sem eniščnik Ludvik Zorzut. Ž rtv e aretacij m ed civilnim p rebivalstvom so
bili p re d v se m p re d sta v n ik i k ra je v n ih oblasti in učitelji. C. M edeot opozarja
n a dejstvo, da podobni u k re p i niso doleteli le F u rla n ije, B rd in Posočja, te m ­
več tu d i dru g e ita lija n sk e p o k rajin e te r n a v a ja zastrašujočo številko 70.000 in ­
te r n ir a n ih v p o le tju leta 1915.31 Tako sum ničavo obnašanje je spodbudil m la­
čen sp re je m italija n sk e vojske, pa tudi predsodek ita lija n sk ih vojakov do F u r ­
lanov, v e rje tn o tu d i do Slovencev (drugačen jezik, ku ltu ra). V obdobju pred
vojno je F u rla n ijo n a m re č zajel val em igracije, ki je fu rla n sk e delavce pripe­
ljal v A v strijo in Nemčijo, k je r so ob iz b ru h u vojne še vedno imeli naloženo
svoje prem oženje, čeprav so se vrnili domov. Te okoliščine bi sicer lahko po­
jasnile, ne pa povsem opravičile tako ostre ukrepe. Vsak sum o voh u n stv u ,
m alodušje, vsak odpor do uk azo v oblasti je bil z a tr t brez milosti — in te rn a ­
cije, aretacije, obsodbe so bile n a dnevnem redu. In te rn ira n c e m n a jv e č k ra t ni
bila d a n a m ožnost ovreči krivdo, b ra n iti se.
Vse kaže, d a so ita lija n sk e oblasti, v n a s p ro tju z načrtovanim i koraki, sto­
rile vse, da bi si nak o p a le n e n a k lo n jen o st prebivalstva. V spomenici n o tra ­
n je m u m in istrstv u z dne 28. m a ja 1915 je bilo zapisano, da je poleg vojaških
in s tra te šk ih problem ov p o tre b n o rešiti vozel, ki ga je p redstavljalo civilno
pre b iv alstv o : »V te h p rv ih d neh vojne s sovražno A vstrijo so bili zasedeni ne27 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. D o c u m e n t i I, 81—83 ( d o k u m e n t 33).
20 N . o. m ., 69—75 ( d o k u m e n t 28).
29 T a k o j e o b s e d e n o s t i t a l i j a n s k i h v o j a k o v o z n a č il C. M e d e o t, S t o r i e di p r e t i i s o n t i n i i n t e r ­
n a t i n e l 1915. G o r iz ia 1969, 12.
30 L u ig i F a i d u t t i (1861—1931) je b il d e ž e ln i g l a v a r , v o d ite lj k a t o l i š k e l j u d s k e s t r a n k e , k i ji je
s le d ilo c e l o t n o f u r l a n s k o k m e č k o lju d s t v o , z v e s to m o n a r h i j i in c e s a r j u : s t r a n k a j e o r g a n i z i r a l a
g o s to m r e ž o k m e č k i h z a d r u g , k i so l a j š a l e ž i v l j e n j e f u r l a n s k i h k m e t o v i n k o lo n o v .
31 C. M e d e o t. n. o. m ., 13; to š t e v i l k o p o t r j u j e t u d i M. F lo r e s . L a g r a n d e g u e r r a e il F r iu li.
1914—1918. U o m in i in g u e r r a . S o l d a t i e p o p o l a z i o n i i n F r i u l i , s u l C a r s o , a T r i e s t e e o l t r e . Q u a le s t o r i a X IV , a p r i l e 1986, n . 1/2, T r i e s t e 1986, 17.
:
2N ?aO 'y *u*v!Ö
* **
2zn*i>\
«wsiwid
^
» U5»üjj
-♦ a ,»uoA
« *S«9 teil
oqjSA >forupipe?\i
iei/, auu!2npo4dia >
” *•»■* 0>“,|um0 *“’ »*« tss;,y Mt,J°
IJO M ^ u v — ß } s o d s j y
I
S l °sl »uTÄ ‘3iN3WTOS oms^
auanß ep
sjajuuosud sap aouepuodssjjoo
A
%'
^c H eX H ^Q ^
6 > refy* is> ? vo
s& tK ^ 6 ^ c y J l f .
V
.^ c G c tw
6
'
i
\
í-' ».
'■Q i r . l 1 ; ,
'0 ‘ťX i.C y c v tw ý /
'~-
^ ù . ' V ^ ù j á :^* n > o p ŕ r v tč -f.
-n ist
'*?#*’ iU i*sJZ' -Á i-V f* >'ŕ v,
,2>í .& * # * £ * p e u * * * . ,i* t M & d o + Č ,/sv u A .
sp iv . M m . (P ^Ú ^4 aM k
^fet*> C ; &~e<. ***> /^*0'
■****>■
s c ú y i^ £ ? ä z é ú
%'/* J U
ý * noXe. -*>Ajf
ý^Q .■X -A iò li
& 6 Á * -dia-
x ji
K *«
'í^ ^ e -
^ tn jU ň s* ť.
iU & rc .'L tù ^ yÙ Pèr^ /U ý x
,S-i 41* *u> &voà /*•>."
-Q W ) M <
K c ’*l0d 'P ^ u e '_
jôpyašay
“
fr& ih asX *s£fLA f.e^
^X Jo ^X H o J L * yte. ypu^í n-*- ' K
iS . **• í x /
V*~*X
.ìmìi
— èsuoday
. .* ( .» i f '
^
m
- . ätiöffe
PE}»»A_ ------ V
f-
jsU 'U **“’ -A«/«
t*- W «.^
^
^
(jh y , jCsy
Z ^Á t ,^ f t í
/t* * 0 ^ ‘*tu ’X i
^ o à v o y % /+
M * 'm-
^yw irtÀ (* k£ *ťf. ^ y y ^ o o ^ -**
4 f4 ß c a ^ lrt' A À -t 4 /C & t ^ 6® -*1 A » 4 & ^ S IJ L
M v ý V '/ - &
't í Q f y * * '>* íc
s& J e* f» H * é o A ý * * * /■'* * -*^*>BL*m <*&. ^
^ I c ^ O s\c-ù t< Z cr J& jm is w - ý<ut> -iZásCa* - Ä t .JM U M M '! .
—
f* 'ť ' .——
• * ,j ..„'i f. ? *.
ŕV »»«
« /> •*
-4•*
.-‘.‘(-F',
.^. ľ . * t i ^
j' _
¥ ^ 8 6 sks£^&<^Nv #í*^-«l®SíSa . i
i-XsäjríZ. <
^tnm šäm
Slika 1: Dopisnica Amalije Gerbec iz begunstva v letu 1917; dvojna dopisnica vse­
buje tudi del za odgovor (lastnik Goriški muzej)
k a te ri k ra ji: K rm in, Oglej (Aquileia), Terzo, K o b arid itd. Toda, v tr e n u tk u , ko
to pišem, ni bil n a tis n je n še noben m a n ifest prebivalstvu , ni bilo prinesenega
k r u h a la čn em u p rebivalstvu, da bi si pridobili njihovo naklonjenost, ni bilo
zagotovljeno n a d a ljn je p lačevanje podpo re d ru ž in a m vpoklicanih, ki jo je d a­
ja la A vstrija. Z eno besedo, naredili smo vse, da bi se nad nam i razbesnelo
sov raštvo tega ubogega preb ivalstva, ki p o tre b u je h ra n e in zagotovila, da bodo
lahko živeli vsaj ta k o kot pod A vstrijo.«32
32 ]yj F i o r e s , n . o. m ., 15.
IV. 2. D RUGO D E JA N JE — VMESNE P O ST A JE
V m esne p ostaje (stazione di sosta) je vodil ko m an d a n t, ki m u je pom agal
tu d i z d ra v n ik .331 T ra n s p o rt beguncev do postaj bi m oral p o tek a ti s posebno
oprem ljen im i vlaki, k a r je pom enilo dva železniška vagona z zabojem za zbi­
ra n je in ra z k u ž ev a n je o dpadkov in iztre b k o v ; če bi bilo število beguncev p re ­
nizko, da bi uprav ičilo upo rab o posebnega vlaka, naj bi se peljali z rednim i
vlaki, a v izoliranih vag o n ih s posebnim i stranišči.34
Zakaj ta k šn a higienska zaščita beg uncev in pred njim i, p re d v sem p red
posoškimi begunci? Posebni oddelek G en era ln e g a civilnega k o m isa ria ta za
zd rav stv e n i n a dzor n a o k u p ira n ih obm očjih je s pomočjo vojaške z dravstv ene
službe ugotovil, da sta Posočje in poseben tem po življenja m ed o k u p ira n je m
nu d ila ugodne pogoje za razvoj raz n ih bolezni, k a r naj bi še posebno veljalo
za osrednje in spodnje Posočje. K rivec so bile seveda a v strijsk e enote, »-za k a ­
te re se ve, da so m ed n jim i divjale in še vedno divjajo kolera, griža, tifu s in
koze.«35 S tik te h enot s p rebivalstvom te r bojujočim i ita lijan sk im i eno ta m i bi
p re d sta v ljal realno n e v a rn o st okužbe ita lijan sk e vojske, k a te re zdravstveno
stan je je bilo po m n e n ju te iste službe odlično. K onec ju lija 1915 je postala
n ev a rn o st ta k o preteča, da je G eneralni s e k re ta ria t ustanovil profilaktično ko­
misijo, ko so »bile a v strijsk e enote v zelo d vom ljivih pogojih p rip e lja n e iz
Galicije n a k ra šk e obronke.«36 K om isija je im ela inšpekcijska, p osvetovalna in
in terv en cijsk a pooblastila; neločljivo je bila povezana z vojsko, ki jo je oskr­
bovala z novicam i o zd ra v stv e n e m s ta n ju prebivalstva.
Posočje, ki m u je grozila n ajv ečja »kužna« p re tn ja , je bilo razdeljeno na
cone z d rav stv en eg a nadzora, ki ga je izvajal sa n ita rn i častnik. N adzorne cone
so bile združene v tr i in šp ekcijska središča — C ervignano, P a lm a n o v a in K rm in.37 P alm a n o v a in Videm , k je r so bila tu d i zb irn a središča razkuževalnega
in dru g e g a sa n ite tn e g a m a te riala , sta bili načelom a glavni, v d o k u m e n tih za­
pisani, v m esni postaji, k je r naj bi se zbirali fu rlan sk i in posoški begunci. Tu
je vla d ala v po le tn ih m esecih le ta 1915 h u d a zm eda; razm e re so bile skoraj
kaotične. Ze p rv e dni sp o p ad a se je v V idm u zbralo tisoč in v P alm an ovi dva
tisoč beguncev, ki so ostali sicer zunaj m estn ih v rat, n a železniških postajah.
O grom en dotok beguncev, p a tu d i vojaških enot in služb je d e term in ira l moč­
no n e u ra v n o v e še n o st v m e stn e m ž ivljenjsk em toku. Zato so m estne oblasti
sprejele posebne u k re p e za presk rb o beguncev s h ra n o in streho te r za z d ra v ­
niško oskrbo. P red v sem je bilo zask rbljujoče p o m a n jk a n je m leka, k a te re g a
glavni p o ra b n ik so bile vojaške bolnice, in m o te n a p re sk rb a z vodo. V začetku
ju lija 1915 je videm ski ž u p a n Domenico Pecile poročal o prisotnosti infekcij­
skih bolezni, p red v se m oslovskega kašlja, ki so ga, po njegovem m n en ju , p ri­
nesli soški begunci, ki so jih zato izolirali. Poročilo je župan naslovil n a V r­
hovno poveljstvo, to p a naj poskrbi, »da po možnosti ne bodo več pošiljali
tistih oseb, ki so bile zaradi okoliščin odpeljane z vojnega ozemlja in ki bi v
d ru g ih ita lija n sk ih m estih in v boljših ra z m e ra h od naših našle bolj gostolju­
ben sprejem .«38 Toda prito k beguncev se ni zm anjšal in zdrav stveno stan je v
m e stu se je poslabšalo. V begunskem zatočišču so našli 12 p rim e ro v kolere in
težko obliko griže, ki so jo prinesli begunci, to k ra t fu rlan sk i. T udi v P alm a ­
novi in Č edadu je kosila kolera, ki je p ra v i polet dobila s pomočjo po le tja in
n e u re je n ih higienskih razm er. A vgusta 1915 se je s ta n je v V idm u izredno po­
slabšalo; G. del Bianco n a v a ja statistično poročilo občinskega zd ravstvenega
u r a d a o 177 p rija v lje n ih p rim e rih kolere v m esecu avgu stu, v ib ria — povzro­
čitelja te bolezni in griže. 42 je bilo obolelih za kolero in 58 prenašalcev; 20
33
34
33
3e
3'
33
La
N.
La
N.
N.
G.
g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. D o c u m e n t i I, 81—83 ( d o k u m e n t 33).
o. m ., 31—34 ( d o k u m e n t 13).
g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. R e l a z io n e I, 121.
o. m ., 122.
o. m ., 121—131.
d e l B ia n c o , n. o. m ., 125.
ljud i je za kolero um rlo, 14 pa z ara d i griže. Med obolelimi je bilo 15 meščanov,
11 vojakov, 90 beguncev in 1 vojni zapornik. 2 e sredi sep te m b ra so zdravniške
oblasti, ki so v V idm u zasegle veliko šolsko poslopje in ga sprem enile v infek­
cijsko bolnišnico, epidem ijo obvladale.39
D a bi p rep rečila ali vsaj omilila tak šn o stanje, naj bi p ro fila k tič n a kom i­
sija strogo n a d z ira la giban je beguncev v n o tran jo st. P red v id ela je skupinski
prevoz beguncev iz k ra je v sred n je g a in spo dnjega Posočja v začasna zatočišča
v P alm anovi in S. G iovanni al Natisone, k je r bi opravili zd ravniško opazova­
nje G e n eralnega se k re ta ria ta in se je začelo delo n o tra n je g a m in istrstv a in
bili nosilci virusov, in končno, cepili naj bi jih p roti noricam in koleri. Med
5271 razisk av am i je bakteriološki lab o rato rij v V idm u odkril 195 ali 3,7 % no­
silcev virusov, K i so jih izolirali do dokončnega ozd ravljenja.40
V
o k upiranih, tod a neizseijenih občinah političnega o k ra ja T olm in m v
sev erovzhodnem delu političnega o k ra ja Gorica, k je r »je bila zd rav n išk a po­
moč p o m a n jk ljiv a že p re d okupacijo«,41 pa tu d i n a T rid entinskem , so Italijani
ustanovili brezplačne am b u la to rije z dispanzerjem zdravil. V n ajp o m e m b n ej­
ših občinah so postavili bolnišnične šotore ozirom a uredili zdrav stv e n e postaje
za civilno prebivalstvo. Posebna p avilijona sta n astala v K o b a rid u in Bregin ju .42 N a K o b arišk em je bila zd ra v n išk a nega zau p an a o k ra jn e m u zdravniku,
dvem a v o jašk im a z d rav n ik o m a — e n em u za skupino občin K obarid, K red in
Livek te r d ru g e m u za občini B reginj in Sedlo. V B reginju. K obaridu , Sužidu,
S ta re m Selu, Robiču in P otok ih so delovale a m b u la n tn e postaje.43
IV. 3. T R E T JE D E JA N JE — PRIH O D NA CILJ
B ivanje v vm e sn ih p o sta ja h naj ne bi preseglo šestih dni, kolikor je bilo
p o treb n o za n adzor in cepljenje, ozirom a naj bi trajalo dotlej, ko bodo tudi
p ro m etn e ra zm ere in razpoložljivost zatočišč v n o tra n jo sti omogočile prevoz
beguncev n a končni cilj. Le-ta je pom enil 3. m om ent, ko je p renehalo delova­
n je in bakteriološke preiskave, s te m izključili možnost, da bi m ed begunci
p re fe k tu r. T udi prevoz beguncev n a končni cilj naj bi potekal pod varstvom
z d ra v n išk ih oblasti in s posebnim i bolniškim i vlaki, oprem ljenim i z razkužev aln im i kotli. N a zadn ji postaji naj bi p re fe k tu re poskrbele za dokončno n a­
m e stite v pregnancev.
IV. 4. ZAČASNA UPRA V A V IZ PR A Z N JE N IH OBČINAH
K ra ji, ki jih je e v a k u ira la italija n sk a vojska, so, razen izjem om a, ostali
prazni, p rem o žen je n jih o v ih prebivalcev, prem ično in neprem ično, pa izpostav­
ljeno uničenju. Zato je G eneralni s e k re ta ria t sprejel a d m in istra tiv n e ukrepe,
s k ate rim i naj bi prem ostili težko situacijo, ki je n a sta la zaradi izselitve p re ­
bivalstva. Cilj te h u k re p o v je bil v a ro v ati im etje te r prem oženjske pravice
ja v n ih u stan o v in ljudi.
G lavno b re m e sp re je tih u k re p o v je padlo na civilnega kom isarja, ki je
m oral izslediti, zb rati in poskrbeti za prevoz prem oženja ja v n ih ustanov na
v a rn o m esto; prevzeti je m oral blagajniško gotovino, vre d n o stn e papirje, do­
k u m e n te te r dru g e pom em b ne spise in zapisnike; kopije doku m en to v je moral
poslati G e n e ra ln e m u se k re ta ria tu . Civilni kom isar političnega o k raja je vodil
tu d i u p ra v o občin in d ru g ih ja v n ih ustan o v na izp razn jen ih področjih, saj so
bile fu n k c ije župano v in d ru g ih p re d stav n ik o v oblasti na teh področjih z dne­
v om okupacije pre k in jen e. V obdobju izselitve naj bi civilni kom isar izvedel
sa N. o. m ., 126.
4U L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. R e l a z io n e I, 125.
41 N. o. m ., 129.
42 N. o. m ., 130.
'I 3 P A \ TG , C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915— 1917. N e p o p o ln o in n e u r e j e n o
g r a d i v o z d r a v s t v e n e s lu ž b e ( S a n it à P u b b l i c a ) .
Slika 2: Družina Ger­
bec v begunstvu v letu
1917 (lastnik Goriški
muzej)
obraču n s ta re u p rave, izpolnil u ra d n e spise v zvezi s prem oženjem občin in
d ru g ih lo k a ln ih u stano v.44
Pod ok rilje te h u k re p o v pa ni spadalo le ja v n o prem oženje, tem več tudi
im e tje beguncev. Zato je G e n e raln i s e k re ta ria t ustanovil posebno redno službo
za o d stra n je v a n je in p rep reč ev an je škode n a im etju beguncev.45 V G radišču
ob Soči in v Gorici so pohištvo in drugo oprem o iz poškodovanih hiš zbrali
v posebnih skladiščih (to se n anaša na obdobje italijan sk e zasedbe Gorice
9. a v g u sta 1916), v r a ta in okna poslopij so bila p re g ra je n a ; v vseh k ra jih naj
bi p o tek a l sk rb e n policijski nadzor. Posebne tehn ične komisije, ki so pod po­
k ro v iteljstv o m v o jaških oblasti delovale na teren u , so imele nalogo pregledati
s ta n je z a p le n je n ih n ep rem ičn in te r ugotoviti njihovega lastn ik a; zbirale so
m aterial, ki bi lahko služil vojski.
O u sp eh ih n a v e d e n ih u k re p o v je pričalo stan je vasi na fronti, pa tu d i onih
v zaledju. Bojnim operacijam in ru šilni moči vojske niso ušle še s tak o ostrim i
u k re p i v a ro v a n e hiše. Ko so se vojaki in izgnanci začeli vračati domov, so na­
šli kaj žalostno sliko: p ra zn e hiše, n ik je r nobenega pohištva, ne oken, ne v r a t;
pričakale so jih le gole stene.
Opisani postopki kažejo na načelno zelo urejeno rešev an je uvodnih p re ­
glavic, ki bi jih lahko p rip ra v ilo izseljevanje. V m arsičem so dogodki p re k r i­
žali te n a č rte in postavili n a glavo začrtane poti, k a r bi lahko priklicalo dvom
v p rav o v ern o st poročil G e n eralnega se k re ta ria ta.. Sele vpogled v njegovo ce­
lostno delovanje pa bo omogočil sodbo o ak tiv n o sti G en eraln ega sek re ta ria ta .
■" L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. R e l a z io n e I, 35—37.
45 N. O. m ., 273—274.
v. Š t e t j e i n k a t e g o r i z a c i j a b e g u n c e v
Veliko m igracijsko gibanje, k a r je begu nstvo nedvom no p redstavljalo, je
G eneralni s e k re ta ria t za civilne zadeve pozorno sprem ljal. Tako je oblikoval
posebno službo za begunce in p o v ra tn ik e (Servizio profughi e rim p atriati), ki
je 10. se p te m b ra 1915 začela p re šte v a ti prišleke v Italijo.46 Š te tje in ka te g o ri­
zacija beguncev sta bila v tesni povezavi s tre m i že opisanim i dejanji, ki so
zaznam ovali p rv e k o rak e v begunstvo.
Prišleki v Italijo so bili n a podlagi šte tja razvrščeni v štiri kategorije:
1. begunci (profughi) — tisti, ki niso bili regnicoli in jih je od 24. m a ja dalje
ita lija n sk a v o jsk a izselila iz zasedenih ozemelj z ara d i bojev; 2. interniranci (in­
te rn a ti) — neregnicoli, ki jih je ita lija n sk a vojsk a o d stran ila iz zasedenih ob­
močij kot »sum ljive«; 3. povratniki (rim patriati) — regnicoli, ki so se v Italijo
vrn ili iz c e n tra ln ih sil preko Švice; 4. pribežniki (fuorusciti) — Ita lijan i, re ­
gnicoli ali neregnicoli, ki so imeli staln o bivališče v odrešenih p o k ra jin a h in so
se ob iz b ru h u vojne 4. avg usta 1914 prostovoljno zatekli v Italijo.47
Slovenski izgnanci so spadali m ed begunce in in ternirance, m ed te m ko so
bili »fuorusciti« m nogi m ladi F u rla n i z iredentističnim i nag n jen ji, ki so v I ta ­
lijo prebežali, da bi se ognili vpoklicu v avstro-ogrsko vojsko ali z a p o ru te r
in te rn a c ija m v z ap orn iška taborišča, ki so jih grad ile cen traln e sile.
Štetje, k a te re g a re z u lta to v žal z a e n k ra t ne poznamo, k a k o r tu d i ne njego­
vega u d e ja n je n ja , naj bi bilo n a m en je n o sled en ju dem ografskega gibanja, »ki
se z ločitvijo od odrešen ih p o k ra jin n i nikoli povsem ločilo od n jih zaradi šte­
v iln ih odnosov d ru žb en eg a življenja, ki so ostali živi in ga sprem ljajo.«48 Cilj
š te tja je bila iden tifik ac ija , statistik a, nadzo r in pomoč posam eznikom , p re d ­
v sem p a je ita lija n sk e oblasti glodala sk rb za obnovitev b egu nskih družin, k a ­
te rih člane je naglica izvrševanja e v a k u a c ijsk ih u k rep o v neizprosno ločila in
so se znašli raz k ro p lje n i po različnih ita lijan sk ih m estih. T akšne dobrohotne
rešitve naj bi izvajali p redvsem v zadovoljstvo družin, s k aterim i bi se tudi
posvetovali o v a ro v a n ju in zaščiti n jih o v ih ra z n o v rstn ih interesov, ta k o m a te ­
ria ln ih kot m oralnih.
Š te tje je zajem alo celotne begunske dru ž in e ; tak o so za vsako družino iz­
polnili en obrazec, k atereg a nosilec je bil družinski poglavar ali tisti, ki ga je
zastopal. O stali člani d ružin e so bili vpisani v drugo ru b rik o »družinski člani«
(famigliari). Ce d ru ž in a ni bila popolna in je bil del le-te v tu jin i ali in te rn ira n
v d ru g e m k ra ju , odsotni družinski člani niso bili vpisani v to, m a rv e č v po­
sebno ru b rik o »opombe« (osservazioni). Sledila sta razdelka o »občini stalnega
bivališča« (com une di a p p arten en za), ki je določala d ržavljan stvo in o »občini
za d n jeg a biv a n ja« (comune di u ltim a residenza). V obrazcu so bili navedeni
razlogi, z ara d i k a te r ih je bila d ru ž in a izseljena (vojaški vzroki, osum ljeni vo­
hunstva) te r oblasti, ki so izselitev odredile, »u ra d n e inform acije« (inform a­
zioni d ’ufficio), »u rad n i predlogi« (proposte d ’ufficio), ki so se nan a šale na
m ožnost razm eščanja, zatočišča, podpore ali posebne oblike pomoči. »Opombe«
so bile dvojne n a ra v e : lahko so bile odraz begunčevih osebnih želja in v tem
p rim e ru so bile v celoti in jasno zapisane; če pa so se nanašale na topografske,
vojaške ali te h n ič n e podatke, s k a te rim i je begunec bojda razpolagal, je izpol­
njevalec obrazca to le okvirno zapisal. P red elek o » prem estitvah « (spostamenti)
je obsegal vse sp rem em b e v zvezi z b iv an je m naslovnika in njegove družine.49
46 O o b s t o j u k o m i s i j e d o k u m e n t i o u r e j a n j u c iv i l n i h z a d e v » L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili«
n e p o r o č a j o , t o d a iz o b r a z c a o š t e t j u b e g u n c e v , k i j e o h r a n j e n v A r c h iv io d i s t a t o d i G o r iz ia , j e
r a z v i d n o , d a j e t a k a s l u ž b a d e l o v a l a — A r c h i v i o d i S ta to d i G o r iz ia , A r c h i v i o S to r ic o d e l c o m u ­
n e d i G o r iz ia , f a s e . 3409/4—6, P r o f u g h i .
47 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. R e l a z io n e I, 175—178.
40 N . o. m ., 175.
4y L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. D o c u m e n t i I, 100—103 ( d o k u m e n t 40).
,v íi|ís n te :.
Y —
4] / \
f
p
f p
p
c
e
^
e
s
...: ------------ --------■»
ÈSSANO «H^MEHTe. “
----:--------------------------------------------. j *
-.-v#
_r*-v \
p ris o n n ie rs
»
\
^
I
t
š Indirizzo
A dresse*
Í2t Á
Wd!ÍW»ty 4 ^ - :
‘S'^JGt»OdUHBm
Edita dal
ìomitato Firenze
R ip ro d u zio n e vietata
Slika 3: N a slo v n a stra n d o p isn ice iz beg u n stva v letu 1917 (lastn ik G o rišk i m u z e j)
Š te tje je n ad ziral pooblaščenec g e n eraln e g a se k re ta ria ta , ki je za vsako
družino izpolnil obrazec v štirih izvodih: p rv i je ostal iz p olnjevalnem u urad u ,
drugega je dobil G e n e raln i s e k re ta ria t, tr e tji je bil poslan p re fe k tu ri v k ra ju ,
ki je bil določen za b iv a n je begunske družine, četrti p a je ostal dru žin sk em u
g la v a rju in m u služil za id entifikacijo n jeg a in njegove dru žine te r ga je
sp rem ljal ves čas p re g n a n stv a .50 S pomočjo šte tja je G en e ra ln i s e k re ta ria t sle­
dil beguncem v n jih o v ih p re m ik ih po p olotoku te r družine obveščal o novicah
o svojcih, pošiljal pism a, v zpostavljal zvezo m ed sorodniki, p rija te lji in znanci
te r po vojni izvajal posto pek za v rn ite v beguncev n a domove, ko so se v iz­
p ra z n jen e vasi v rn ili pogoji relativ n o n o rm aln eg a življenja.
VI. SESTAVA BEGUNSKEGA PREBIVALSTVA IN NASTANEK
NOVIH ODNOSOV V DRUŽINI
P re d e n n a tan čn e je opišem odhod slovenskih beguncev od dom a in njihovo
življenje v izgnanstvu, naj opozorim n a posebnost v sestavi begunske mase,
ne glede n a n jen izvor; zapisano velja tako za »naše« begunce, slovenske be­
gunce v a v strijsk ih deželah ali trid en tin sk e begunce n a Češkem in M orav­
skem.
B ivanjske, ekonom ske in s tem povezane družbene razm ere, ki jih je p ri­
nesla vojna, so bile nenavadne. Popolnom a se je sprem enila sestava pre b iv a l­
stva: 2/3 p reb iv alstv a so bile ženske, velika večina odraslih moških, razen in­
validov, pa je bila stare jših od 50 let. Ali je ta neuravnotežen i položaj e v a k u ­
iraneg a p reb iv alstv a oblikoval tem elje novih odnosov znotraj družine, je težko
reči. N avkljub možni nedorečenosti nasledn jih misli pa si le dovolim nekaj
opazk.
50 L a g e s ti o n e d e i s e r v iz i c iv ili. R e l a z io n e I, 175—178.
Slika 4: Diano Marina. Razglednico je Mihael Gerbec prejel domov v Gabrje
23. 2. 1919 (lastnik Goriški muzej)
N a p rv e m m e stu je p o treb n o p o u d a riti različnost situacij, ki so nastale
m ed izseljenim i in n e e v a k u ira n im i kraji. V p rv e m p rim e ru niso sam o moški
zapustili družine, dela, gospodarstva, poslov; odšle so tu d i ženske, otroci in
ostareli. Vsi so bili p reseljeni n a n e n a ra v e n način, vsi oropani dom a in v sako­
dnevne oskrbe; o p ra v k a so imeli z revščino in fizičnim p reživetjem . V neizse1j en ih vaseh p a so ostali n a poljih, opravljali so stare poklice te r se oprijem ali
novih; oblikovale so se nove vloge znotraj tistega, k a r je ostalo od družine in
vašk e skupnosti. Zenske so m ed vojno postale »vaške gospodarice« — toda
k ak o in kje bi la h k o gospodarile beg u n k e? Res je, da je ob odsotnosti mož vse
b rem e p re ž iv lja n ja družine padlo na ženska ra m e n a ; tudi v duhovni in d ruž­
beni sferi so m o rale p re d sta v lja ti in b ra n iti svoje interese, interese otrok in
o dsotn ih mož. N jihov glas je postal glas družine.
O stareli so, ko niso bili več v a ru h i m alega bogastva, ki so ga uspeli zava­
ro v a ti v tr e n u tk u ev ak u acije in ki bi omogočilo povojno obnovo domov, sk u ­
paj s hišo in živino izgubili velik del svojih m a te ria ln ih te m elje v in oblasti.
Položaj, v k a te re m so se znašli evakuiranci, je sam po sebi predstavljal
močno silo, ki je v lek la k o b n a v lja n ju dru žin sk ih vezi n a trad ic io n a ln ih tem e­
ljih : In ne pozabim o »u rad n ih « sk rb i za zbliževanje »izgubljenih« družinskih
članov. K a jti ni si mogoče p re d sta v lja ti življenja v večletnem p re g n a n stv u v
tu jini, če bi se v an j zakoreninilo ozračje n e p re sta n e napetosti.
VII. BEGUNCI IZ GORIŠKIH BRD
P ro sto rsk o la h k o posoške begunce vm estim o n a tr i področja ob desnem
bregu Soče ozirom a n a desni stra n i fro n tn e linije: G oriška B rda, osred nje Po­
sočje — p ro sto r m ed Sočo in Idrijo te r g o rn je Posočje — K obariška in Bov­
ška kotlina. P ovezuje jih v rs ta okoliščin: potek evakuacije, naglica, negotovost
te r z au p an je v zagotovila o ta k o jšn je m p o v ra tk u domov, s čim er so bili pogo­
jeni revščina, obubožanje in oslabljenje beguncev n a ra v n i m a te ria ln ih in člo­
veških m oči; sk u p n a jim je povezanost z usodo v ašk ih župnikov, ki so bili
in te rn ira n i v Italijo.
N atan čn ejši vpogled v začetno ra v n a n je no v ih oblastnikov do obfrontnega
p reb iv alstv a je pokazal še drugačno sliko. Razblinil je pred stav o o izključno
v a rn o stn ih razlogih iz p ra z n je v a n ja vasi ob Soči, tu d i o sam o politični potezi,
česar p a vseeno ni mogoče prezreti, obenem pa začrtal n e k a te re razlik e m ed
posam eznim i področji. P e tsto m e trsk i pas in operacijska cona sta lahko pogo­
jev ala ev ak u acijo n e k a te rih vasi, m o rd a B rd, k a r pa ne drži povsem za ko b a­
riške, bovške in k a m b re šk e vasi. I ta lija n sk a vojska je, prežeta s sum i o po­
vsod p riso tn ih in d e ja v n ih v ohu n ih , veliko k ra je v izselila tu d i iz m aščevalno­
sti in ne o m a jn e g a n e z a u p a n ja do p rep ro ste g a km ečkega prebivalstv a. Takšen
odnos »odrešujoče« vojske je zato vodil k časovnim raz lik am b iv an ja bodočih
beguncev v p rv ih te d n ih v o jn e v dom ačem k r a ju ; to pa je sledilo tu d i dogod­
kom n a bojišču ozirom a n a p re d o v a n ju italija n sk e vojske. B riške vasi so bile
izprazn jene že takoj po p rih o d u p rv ih sk u p in ita lija n sk ih v ojakov; prebivalci
gorn jesošk ih in k a m b re šk ih vasi p a so ostali dom a dlje. T oda te razlike so se
zabrisale, ko so se begunci znašli v tu je m okolju, v b eg u n stv u v Italiji.
VII. 1. E V A K U A C IJA
C elotna B rd a so ita lija n sk e enote zasedle 24. in 25. m a ja 1915. V te m »ze­
lenem otoku, p o tu h n je n e m v tišino svojih gričev«51 je življenje teklo v počas­
n em ritm u . Zato je bilo p re b u je n je okrog 13.000 Slovencev te h dveh dni to ­
like bolj trp k o in boleče. T a k r a t so se pojavili p rv i ita lija n sk i oddelki, sp re m ­
ljalo jih je ro žlja n je m u šk e t, bo b n en je p rv ih topovskih strelov; k m a lu je v
B rd ih m rgolelo ita lija n sk ih enot, ki so prišle n a ta m a jh e n , a izredno pom em ­
ben sek to r fro n te m ed S abotinom in K alvarijo. Cez noč so ostala B rd a o dre­
z ana od svoje av strijsk e države, saj je bila čez cesto pri m o stu čez Sočo za
Ločnikom sp eljan a bodeča žica, ki se je n a eni stra n i n ad aljev a la proti K a lv a ­
riji, n a d ru g i p a p ro ti F u rla n s k i rav nini.
P rv e dni zasedbe so Brici lahko le zm edeno in v popolni nevednosti o svo­
ji n a d a ljn ji usodi opazovali prih a ja jo č e ita lija n sk e enote. O te m je pisal tu d i
Slovenec 28. ju n ija 1915: »Tako pravijo, da, ko so prišli v B rda, so za ljudm i,
ki so začeli bežati klicali v slovenskem jez ik u : »Ne bežite, ne bojte se! Damo
v a m belega k ru h a.« In res so jim dali nekaj belega k ru h a .« 52 Italija n sk i kaži­
51 C. M e d e o t, n . o. m ., 111.
52 S lo v e n e c , 28. 6. 1915, š t. 144
pot skozi B rd a naj bi bili Re­
zijani, ki so B rd a dobro pozna­
li, saj so m nogi p re d vojno
p rih a jali sem kot piskrovezi in
dežnikarji. Ita lija n sk i vojaki so
bili sk ra jn o oprezni in nezaup­
ljivi. Tako so v K ozani p re re ­
zali telegrafso žico — edino
zvezo z z u n a n jim svetom . V
K ozanski k ro n ik i pa je zabele­
žen dogodek, ki je vzbudil za­
čudenje vaščanov. Žejni itali­
janski v ojaki so ukazali zajeti
nekaj vode iz vaškega v o d n jak a
te r jo dali piti p riso tn im m o­
žem, da bi preizkusili, ali ni
voda m o rd a z a stru p lje n a. Ko so
Kozanci n aredili p a r k rep k ih
požirkov, je v o d ja čete n a v d u ­
šen vzkliknil: »B ravo giovanot­
ti.« (Bravo, m ladeniči)53 in vo­
ja k i so se brezskrbno odžejali.
B riške vasi Š tev erja n , Hum,
Kojsko, Dolnje in G orenje Ce­
rovo, G radno, Biljana, Š m a rt­
no, K rasno, Kozana, V rhovlje, Gonjače, Vipolže, Snežatno, G m a jn a in K ožbana
so bile pod n e p o sred n im a v strijsk im topniškim ognjem . Zato so ita lija n sk e
zasebdb ene oblasti ukazale evakuacijo vasi od črte S a b o tin —O slavje—K alv a rija
vse do Kozane. Zgodba p re g n a n ih B ricev se je 30. m a ja tesno povezala z usodo
slovenske b rišk e duhovščine. P re d začetkom a v strijsk o -italija n sk e vojne je goriški n ad šk o f F ran č išek B orgia Sedej 22. m a ja 1915 v zn em irje n im duho vnikom
naročil: »O stanim o p a s tir ji p ri svoji čredi, če prej u m rjem o, prej bom o v nebe­
sih«.54 Toda še p red italija n sk o okupacijo so svoje sedeže zapustili fojan ski
v ik a r Iv a n Spicer, m ed an sk i k u r a t Iv a n K urinčič in šte v e rja n sk i k u r a t Ivan
J a rc , ki je s seboj prek o Soče popeljal tu d i veliko skupino Števerjancev, ostale
pa so Ita lija n i izselili v k raj S. G iovanni al N atisone in n ato v Vercelli v Pie­
m o n tu .55 D v a n a jst ž u pnik ov je ostalo n a svojih m estih, to d a le k r a te k čas. Vzpo­
redno z evakuacijo so ita lijan sk e oblasti a re tira le in in te rn ira le sedem dušnih
p a stirje v , ki so sprem ljali svoje župljane. K ot je običaj pri u k re p ih v izrednih
časih, so ljudem , žup n ik o m in lok alnim oblastnikom p re d izselitvijo Italijani
zagotovili, da g re za začasen ukrep , m o rd a za d a n ali dva, zato naj lju d je ne
je m ljejo ničesar s seboj. Tako so si m nogi nadeli najslabšo obleko, da ne bi
brez p o tre b e uničevali mašne.
S prebivalci B iljane in Kozane sta šla tu d i biljanski župnik, im enovan
»mali briški škof«, Ludvik K u m a r in kozanski v ik ar Alfonz Blažko. Prvo
noč so begunci preživeli v dolinici, ki ločuje obe vasi; ponoči se je ulila ploha,
ki so jo pregnanci preživeli na prostem , župnika pa sta našla zatočišče v neki
bajti. D rugi d a n so begunce napotili peš pro ti D olenjem, vasi ob reki Idriji, in
jih strpali v veliko poslopje v Ložah (Lonzano). T a k ra t sta bila a re tira n a Blaž­
ko in K u m ar, ki so ju italijanske oblasti in tern ira le v Crem ono v Lom bardiji,
k a m o r so začeli p rih a ja ti in te rn ira n i slovenski in furlanski duhovniki. Sep­
53 G o r i š k i m u z e j
45.
(G M ). K o z a n s k i , N e p o z a b l j e n e B r d a . V e s e lje i n ž a l o s t b r i š k e g a l j u d s t v a ,
54 F . K r a l j , S e d e j n a d p a s t i r g o r i š k i h S lo v e n c e v . S e d e je v s im p o z ij v R im u . C e lje 1988, 106.
55 S lo v e n e c , 5. 6. 1915, š t. 125.
tem b ra 1915 je bila sk u p in a crem onskih in te rn ira n c ev razdeljena in za K u ­
m a rja se je začela serija selitev v razne polotoške kraje. Blažko pa je bil n a ­
meščen v T orinu in si je kasneje poiskal novo bivališče te r nudil dušno pomoč
slovenskim beguncem.
V
D olenjem naj bi se ta k r a t nahajalo m ed 5000 in 700 b riških beguncev.56
Č eprav so jim šli Italija n i kolikor mogoče n a roko in jim delili obleko te r m enažo, je vladala velika stiska. H ran e je bilo malo, prenočišče p a borno — ležali
so n a tleh, otroci, žene, moški in duhovni.
Večino prebivalcev Š m artn eg a so Italijani izselili, dom a je ostal le župnik
Jože Kodelja, ki p a je m oral svoje mesto zapustiti in se izseliti m arca leta 1916
v bližnje Im enje. Šlovrenški žup nik A ndrej Uršič je bil a re tira n v p rv ih dneh
vojne, nato p a in te rn ira n v Crem ono in k asneje v Firence (od tod se je vrnil
leta 1919). Ivan Podobnik je po nekaj začetnih zgodah in nezgodah, ki jih opi­
suje C. M edeot,57 ostal v G radnem , čeprav je bilo prebivalstvo skoraj v celoti
evakuirano. T udi K ojščani so m orali zapustiti svoje domove, vaški župnik
Fra n c M arinič pa je bil in te rn ira n v Cremono, k je r je 22. septem bra istega
leta um rl. V Cerovem, ki je ležalo v središču bojev, italijanske oblasti niso p u ­
stile ostati ne prebivalcem , ki so odšli v Cremono, kot tu d i ne njihovem u d u ­
hovniku M atiji Ivančiču.
»Dne 6. ju n ija smo odšli skoraj vsi iz Vipolž, k e r n a m je p retila n e v a r­
nost od bom b in g ran at, ki p rih a ja jo v Vipolže, rušeč tu d i hiše,« je pisal A n­
ton Školaris svojem u b r a tu v av strijsk i vojski.58 S prem ljal jih je v ik a r Pirih.
N jihova p rv a postaja je bil B račan (Brazzano) n a Goriškem, k je r so ostali 33
dni.
Gonjače so Italija n i izpraznili že 26. m aja, še prej p a so odpeljali vse m o­
ške, ki so jih zvezane gnali v Dolenje in jim sodili. O bsojeni so bili na sm rt,
obsojenci pa so m orali skopati jam e, »da jih, ko bodo ustreljeni, n o te r v rže­
jo«.59 K asneje so jih oprostili in jih odgnali v Cremono.
V rhovce so pregnali v Videm, k je r so ostali mesec dni. P ostanek v V idm u
je bil usoden za 50 vaščanov Vrhovelj, ki so jih v štirin a jstih dn eh pokosile
epidemije, ki so krožile po m estu v poletju 1915.60
P odatki o evakuaciji, predvsem o d atum ih, so skrom ni, zato je težko n a ­
tančno re k o n stru ira ti dogodke ob začetku vojne. Gotovo pa so vzhodne briške
vasi ostale skoraj p razn e; lju d je so zapustili u re jen e hiše, polne kleti vina, ži­
vino v hlevih, obdelane vinograde te r sadovnjake z že zrelimi češnjami. N ekaj
iznajdljivcev se je poskrilo v bližnjih senikih. Ko je m inila nevarnost aretacij
in se ita lijan sk a vojska ni več zmenila zanje, so se vrnili domov; b rišk a po­
slovna žilica jim ni dala m iru in km alu so začeli kupčevati s sadjem in vinom.
A te h nekaj »srečnežev« ni moglo obvarovati vasi p red uničenjem .
VII. 2. K O N CEN TRA CIJSK A TABORIŠČA
Podobno, kot si je avstrijsko n o tra n je m inistrstvo zamislilo in izvedlo n a ­
m estitev beguncev v k oncentracijskih taboriščih, je to storila tu d i n a sp ro tn a
stran. Toda o k o ncentracijskih ta b o rih v Italiji je pisalo le nekaj notic v Slo­
vencu. 2 e 16. ju n ija 1915 je poročal o ta b o rih n a Sardiniji, k a m o r naj bi po­
slali p rije te avstrijske državljane, stare nad 18 let, ki so jih smele sprem ljati
tu d i žene.61 »Plem eniti nositelji laške ku lture«, kot je Italijane im enoval Slo­
venec,62 so za to izbrali posebno neugodno področje — močvirski zaliv Golfo
degli A ranci. 7. se p te m b ra leta 1915 je isti časnik naštel še nekaj k on centracij­
skih taborišč v Italiji: Pinerolo (Torino), Brescia, k av a le rijsk a vojašnica v Li­
65
57
58
58
60
01
62
N . O. m ., 8. 4. 1916, š t. 81.
C. M e d e o t, n . o. m ., 127—128.
S lo v e n e c , 18. 12. 1915, š t. 289.
N . o. m ., 8. 4. 1916, š t. 81.
S l o v e n s k i n a r o d , 11. 4. 1916, š t. 83.
S lo v e n e c , 16. 6. 1915, š t. 130.
N . o . m ., 10. 7. 1915, š t. 130.
v o rnu, C asalm aggiore (Cremona), A sti — vojašnici Colli in V ittoria, A lessan­
dria, g ra d Gavi, C ittadella v V enetu, Aiello v F urlaniji, V oghera v L om bar­
diji in G enova. U jetn ik i so bili n a sta n je n i v šolah, vojašnicah, vzgojnih zavo­
dih. Uživali so precejšnjo svobodo, h ra n o so imeli vojaško: kavo s k ru h o m za
z a jtrk , opoldne ju h o in pol litra vina, zvečer pa k ru h .63
N ekaj več je znanega o tab o rišču v Cremoni, k a m o r so Ita lija n i in te rn ira li
ugledne slovenske in fu rla n sk e vaščane in duhovnike. V Crem oni se je ju n ija
1915 n a h a ja lo tu d i 80 žena z otroci iz Brd, ki so stanov ale v posebnem oddelku
vzgojevališča »Manini«, ki je »gostilo« in te rn ira n c e in begunce.64
U ra d n i ita lija n sk i viri om enjajo dve taborišči — im enujejo ju kolonija —
in sicer v C ordenonsu pri P o rd e n o n u v F u rla n iji in v L egnagu v Venetu.
P r v o tn a zam isel je bila n a las podobna a v strijsk i — begunci naj bi tu živeli
do v rn itv e — to d a izkazalo se je, da sta (predvsem to v elja za Cordenons) ko­
loniji služili k o t vm esni postaji, saj je p rev la d al koncept p orazdelitve beg u n ­
cev po različnih m e stih Italije.
K olonija v C ordenonsu je od se p te m b ra leta 1915 do m a ja naslednjega
le ta »gostila« 700 posoških beguncev,65 m ed njim i veliko Bricev: ta k o F ran c
O bljubek, deželni poslanec in veleposestnik iz K rasnega, z ženo in dvem a si­
novom a, k a te re g a štiri hčerke so se zatekle na Dovje na K ran jsk em , 300 župljan o v iz kojščanske župnije te r d u h o v n ik J e r e b iz V rhp olja.66 O stali so bili
begunci s K a n alsk e g a in K am b reškega. V C ordenonsu so p regnan ci živeli v
v elikih poslopjih, ki so bila raz d eljen a v ločene sobe; vsaka soba je p rip a d a la
eni družini, dve veliki sobani sta bili n a m e n je n i osebam brez družine. Kolo­
n ija je bila o sk rb ljen a s pitno vodo, bolnišnico, k u h in jam i z ločenimi ognjišči
za posam ezne družine, pralnico, kopalnico, stranišči, delavnicam i, vzgojevališčem, ki g a je obiskovalo 120 otro k m ed 6. in 10. letom, otroškim v rtc em in
šolo za učenje gospodinjskih del. Za čistočo vsak e sobe je sk rb e la v njej ži­
veča družin a. D a bi »beguncem v rnili videz in n av a d e dom ačega družinskega
življenja«,67 je d irekcija ra zd e ljev a n je nata n čn o o d re je n ih obrokov h ra n e za­
m e n ja la z raz d e lje v a n je m hrane, s k a te ro so begunci razpolagali po svojih n a ­
v a d a h .68 Od konca leta 1916 do o k to b ra 1917 ni bilo v ta b o ru večjih prem ikov,
če sodimo po številu ta m bivajočih beguncev; bilo jih je 631 — 394 odraslih,
110 otro k m ed 10. in 14. letom starosti te r 127 otrok, m lajših od 10 let. 160 od­
raslih je našlo delo v bližn jih tk a ln ic a h ali opravljalo raz n a ja v n a dela v pro­
vinci Belluno, ostali pa so pom agali okoliškim km etom . D ru žin am so dajali
dnevno d e n arn o podporo, v e n d a r v ir ne n a v a ja višine.69 K lju b navedbi, da v
dveh le tih delo v an ja cordenonske kolonije ni bilo večjih prem ikov, je to m o­
goče tr d iti za b rišk e družine, m ed tem ko so K am b rež a n e večinom a razselili
po Italiji.
K olonija v L egnagu je sprejela od m arca 1916 okoli 1500 beguncev iz Vallarse n a ju ž n e m Tirolskem , ki so tu uspeli skoraj v celoti obnoviti domače
vaško življenje, im eli so svojega zd ra v n ik a , d u h o v n ik a in učitelje.70
VII. 3. R A ZM EŠČA N JE B R IŠK IH BEGUNCEV V IT A L IJI
K o t rečeno, so se ita lijan sk e oblasti ozirom a G eneralni s e k r e ta ria t za ci­
vilne zadeve odločile za bolj zapleteno v a ria n to n am eščan ja beguncev, to je za
njih ovo razm eščanje po polotoku. Pozorno so poskrbele za to, d a je ostalo
skupaj čim m a n jše število sovaščanov, zato je »zem ljevid razm eščanja« zelo
raznolik in slikovit.
63 N . o. m ., 7. 9. 1915, š t. 204.
64 N . o. m . , 11. 9. 1915, š t. 207.
65 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili.
66 S lo v e n e c , 4. 5. 1916, š t. 102.
67L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili.
60 N . o. m ., 174—175.
09 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili.
70 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili.
R e l a z io n e
I, 174.
R e l a z io n e
I, 174.
R e l a z io n e II, 90—93.
R e l a z io n e I, 174—175.
Iz D olenjega so posam ezne
skupine, v e rje tn o po nekaj
dneh, p rep eljali v razn e k ra je
Italije. V eliko so jih odvedli v
Caserto v K a m p a n iji, pa tu d i
na Sicilijo in Sardinijo. M no­
gim K ozancem in B iljancem
lahko sledimo, k e r poznam o
pot n jihovega žu p n ik a Ludvika
K u m arja. Po ra z p u s tu crem onske sk upine je bil K u m a r po­
slan n ajp rej v Cam pobasso v
N eapeljskih A peninih, m arca
leta 1916 p a je p ričakoval p re ­
m estitev v Pignataro Maggiore
(provinca Caserta), k je r so ži­
vele štiri b iljanske dru ž in e ; C.
M edeot om enja, da je v okolici
C aserte živelo 500 slovenskih
beguncev, ki so k o t m a n o z
neba pričakovali p rih o d biljan skega »gospoda«71 To p o trju je
tudi L. K u m a r v pism u iz Ita li­
je 18. a p rila 1916, ki ga je o b ja­
vil Slovenec 21. ju lija istega
leta in številu dodaja, da so to
vse Brici iz Kozane, Š te v e rja n a
in B iljane.72
P ig n a ta ro M aggiore je m esto
44 kilom etrov severno od Ne­
aplja, ki je ta k r a t štelo 6000
prebivalcev. K u m a r je sem p ri­
spel 5. a p rila 1916 in našel go­
stoljubje v sa m o sta n u F ra ti Mi­
nori del S. Croce. Biljanci in
Kozanci so p rih a ja li k n je m u iz okolice z vlakom , in sicer k spovedi, saj je m o­
ral sam im eti posebno dovoljenje za g ib a n je (bil je in te rn ira n e c in je imel zato
om ejeno gibanje). Ko ga je pridobil, je obiskoval begunce v Teamu, Piedimontu
d’A life in Sessa Aurunca, k je r je doživel zelo ganljive tr e n u tk e , ko slovenski
izgnanci » b ru h n e jo v jok in v risk ajo od veselja, ko srečajo duhovnika«.71 V
P ig n a ta ru M aggiore sta dva begunska o tro k a pre je la sveto obhajilo; z a n ju je
im el K u m a r tu d i nag o v o r v m a te rin e m jeziku. Toda n e m irn a n a ra v a b iljan sk em u d u h o v n ik u ni dala m iru ; po štirih m esecih b iv a n ja v k a m p a n jsk e m m este­
cu je 25. a v g u sta 1916 odpotoval v severno Italijo, v Brivio v provinci Como,
k je r je bilo veliko njegov ih ž u pljanov in D obrovčanov. V m estecu s 3000 p re ­
bivalci je živelo 150 Bricev, ra v n o toliko v M erate, k r a ju južno od B rivia, še
vedno v p o k rajin i B rian za.74 Brivio je bilo »zdravo« mesto, spom injalo je na
Bled, o b lju b lje n a dežela za m ilansko gospodo. T u je K u m a r začel »kariero«
voditelja, saj je za svoje m ale ž u p lja n e o rganiziral v erou k. Toda konca vo jne
ni dočakal v B riviu, m arv eč v Potenzi v L ukaniji, k a m o r je bil prem eščen iz
ne z n a n ih vzrokov, m o rd a zaradi »nep rem išljenosti njegovih župljanov«.75
71
72
73
74
75
C. M e d e o t, n . o. m ., 114.
S lo v e n e c , 21. 7. 1916, š t. 165.
C. M e d e o t, n . o. m ., 115.
S lo v e n e c , 3. 3. 1917, š t. 51.
C. M e d e o t, n . o. m ., 115.
Mnogi Vipužci so se oglasili iz Pinerola, v bližini francoske m eje, k am o r
so prišli 24. ju lija 1915 iz M anzana p ri V id m u.76 V m e stu s 18.000 prebivalci je
b ival tu d i vipolški v ik a r P irih ; begunce so sprejeli v poseben zavod, življenje
v p re g n a n s tv u pa so jim olajšali prijazni meščani.
Iz m a n z a n sk e sk u p in e je bilo 350 Bricev, v e rje tn o Vipužcev in G onjačanov, poslanih v Palermo n a Siciliji, od koder pa so jih lokalne oblasti delile
po vaseh. Po p isa n ju begunca Jo žefa Simčiča v Slovencu je v vasici Cimina
živelo 100 Slovencev in » tu k ajšn ji lju d je so p ra v dobri, le v te m i so še«.77 Po­
leg P a le rm a in okoliških vasi je m ed sicilskimi pribežališči om en jen tu d i Ca­
stroreale, ki je gostil vsaj eno, petčlansko kojščansko družino.78
V esti o go riških beguncih so n a d alje poročale, da je 21 vaščanov Dole­
n jega C erovega begunilo v Pontecorone, provinca A lessandria v P iem o ntu. D.
Cerovo so zapustili 22. ju n ija 1915, v P iem onte pa prišli 14. julija. Na dom u
so pustili vse in »si rešili sam o golo življenje«.79 O tem , kako so bili Cerovci
ra z p rše n i po p o k ra jin i ozirom a po n o v a rsk i in to rin sk i provinci, priča seznam
vasi, k je r so begunci živeli: Tronzano Vercellese, Albano Vercellese,80 Sporone
Canavese in Castellamonte.81
K ot je bilo že om enjeno, je kozanski v ik a r A. Blažko se p te m b ra 1915 za­
p u stil C rem ono in se »preselil« v Torino. D ovoljenje za gibanje, ki ga je dobil
v e rje tn o še isteg a le ta ali v začetk u leta 1916, m u je omogočilo obiske pri n je ­
govih fa ra n ih v P ie m o n tu : v Torinu, Cuneu, Legnascu in Novari. N a svojem
velikonočnem ob hodu le ta 1916 je, po oprav ljeni spovedi, razdelil n a d 500 v e­
likonočnih listkov ; to število bi v e rje tn o ustrezalo številu ta m k a jš n jih brišk ih
ozirom a slovenskih beguncev.
Novice o k ra jih , v k a te rih so se n ah a ja li briški begunci, so v p rim e rja v i
z noticam i o slovenskih (goriških) beguncih v a v strijsk ih deželah, v Slovencu
in S lovenskem n a ro d u sicer redke, obsegajo pa celotno vojno in begunsko ob­
dobje; najbolj skope so le ta 1915. T ako je Slovenec šele leta 1917 prinesel no­
vico o usodi prebiv alcev s H u m a p ri K ojskem . H u m a rji so se n a h a ja li v A vel­
li, v provinci A vellino (v bližini N eaplja). V okoliških vaseh je živelo še »dosti
n aših ljudi«.82 Iz iste vasi srečam o begunce tu d i v P iem o ntu, v k r a ju Senole
di St. Andrò.
Malo je znanega o usodi v a šk ih veljakov. Večino so ita lija n sk e zasedbene
oblasti in te rn ira le , v Italiji pa so z dru žin am i živeli k o t begunci; tak o je so­
d iti po kojščanskem občinskem ta jn ik u Iv a n u Lenardiču, ki je bil izgnan v
Voghero v L o m b a rd iji (provinca Pavia), družbo pa m u je delal kozanski vele­
posestnik Iv a n pl. R eya z družino. Od kozanskih plem en itih iz ro d b in e Reya
je bil v b e g u n stv u tu d i K arel Reya, ki je bil z d ružino in te r n ira n v Oropo pri
N ovari. Iz p rev ro če Sicilije se je spom ladi leta 1917 v L om bardijo, točneje v
V oghero, preselil sin kojščanskega žu p an a K arol O bljubek, m ed te m ko je nje­
gov oče, ž u p a n F ra n c O bljubek, zapustil dom n a B re g u pri K ojskem 18. okto­
b ra 1915 »in sicer v ta k i naglici, d a ni mogel ničesar dru g e g a vzeti s seboj kot
m alo oblačil, drugo p a je vse ostalo dom a in pozneje izginilo, ta k o da je ostalo
sam o golo zidovje«.83 K aro lu O b lju b k u so se pridružili n a Siciliji živeči be­
gunci iz Snežatneg a, K ojskega, G m a jn e in p lem eniti družini R e y a;84 peščica
Kozancev, B iljancev in V ipužcev je begunstvo p reživljala v San Severino
Marche v M arkah, provinca M acerata. T u so n a sta la p ra v a B rd a v »malem«.
76 S lo v e n e c , 18. 12. 1915, š t. 289.
77 N . o . m ., 8. 4. 1916, š t. 81.
™ N . o. ra ., 20. 3. 1916, š t. 65.
™ N . o. m ., 4. 10. 1918, š t. 227.
“° N . O. m . , 30. 6. 1916, š t. 147.
81 N . o. m ., 25. 7. 1916, š t. 168.
81« N . o. m ., 11. 10. 1916, š t. 233.
82 N . o. m ., 14. 3. 1917, š t. 60.
83 N . o. m ., 13. 1. 1917, š t. 10.
84 S l o v e n s k i n a r o d , 14. 8. 1917, š t. 185.
B e g u n c i so u s ta n o v ili o bčino, saj so želeli, d a v b e g u n s k i k o m u n i z a v la d a jo
s ta r e n a v a d e i n o b ič a ji.843
O
številu b rišk ih beguncev je težko soditi. V D olenje je prišlo m ed 5000
in 7000 beguncev, n a jv e č Kojščanov, B iljancev, v e rje tn o tu d i Kozancev. K o so
begunce Ita lija n i razm estili, pa n jih o v e m u šte v ilu in velikosti sk u p in sledimo
le s težavo. Številke, ki jih n av aja jo posam ezni pisci notic v slovenskih d nev­
nikih, so po vsej v e rje tn o sti del velike b egunske množice v D olenjem . Tej po­
staji so se »izognili« Vipužci in G onjačani, ki jih je bilo okrog 350. Tako bi
lahko zg ornjo m ejo postavili pod 7500 b rišk ih beguncev, šele seznam i odgn a­
n ih in re z u lta ti štetja, ki ga je izvedel G e n e ra ln i s e k re ta ria t, p a bodo podali
dokončno število. Še večja n e zn an k a se sk riv a v v p rašan ju , koliko beguncev
je v Ita liji u m rlo ozirom a se jih je po vojni vrn ilo domov.
v il
4. Ž i v l j e n j e v i t a l i j i
Izkušenj v b e g u n stv u gotovo ne m orem o geografsko deliti m ed briške,
k a m b re šk e in gornjesoške begunce. T oda n a k lju č je je hotelo, da tu d i življenje
beguncev o b ra v n a v a m ločeno, k e r za vsako »geografsko enoto« razpolagam ,
poleg »skupnih« v iro v — Slovenec in Slovenski narod, z »geografsko loče­
nim i« ostan k i preteklo sti. Za vse begunce je ta izk u šn ja p re d sta v lja la tr a v ­
m atičen spom in. V sak je p re g n a n stv o skušal preživeti tako, da bi imelo zanj,
njegovo d ružino in, zakaj ne, za njegovo prem o ženjsko sta n je k a r naj blažje
posledice.
Ita lija n s k a v lada n i z a n e m a rja la sk rb i za begunce, ko so ti prispeli n a
končno' postajo. N asta n ila jih je v sta n o v an jih , poleg te g a so bili deležni de­
n a rn e podpore, ki je znašala, v večini prim erov, po eno liro za osebo n a dan.
Toda časi niso bili ro ž n a ti in n e k a te ri begunci so poskrbeli, tu d i za rad i nuje,
za d o d atn e v ire zaslužka. L ’Eco del L itorale je o podpori in delu podal neko­
liko izkrivljeno podobo; begu nski družini naj bi p rip a d a la d n e v n a podpora
ene lire n a osebo, sam sk im b eguncem p a ena lira in pol, to d a pod p o ra naj bi
jim bila tak o j odvzeta, ako si je begunec našel delo. Te n av e d b e niso točne,
saj je delo p re d sta v lja lo dodatni in ne edini v ir d ohodka in je pisanje v e r­
jetno sad p ro tiita lija n sk e p ro pag ande.85
Iznajdljiva, p a tu d i prilag o d ljiv a te r p o d je tn a n a r a v a je B ricem nalagala,
da se v begunski danosti k a r n a jb o lje znajdejo. Na splošno se beguncem ni
slabo godilo, k e r ni m a n jk a lo živeža in če p ra v h r a n a ni bila poceni, se je dalo
shajati.86 Živila so sicer kup o v ali n a knjižico v d rž a v n ih skladiščih.
Za zaslužek so v d ru ž in a h n a jv e č k ra t po sk rb ela d e k leta ; n e k a te ra so v
ra zn ih u stan o v a h , sam o stan ih po m agala v k u h in ji in za to dobila u g leden za­
služek, tu d i po tri lire n a ted en .87 Toda ni bilo dovolj le n a h ra n iti želodcev, po­
tre b n i sta bili obleka in obutev, saj so, ne pozabimo, begunci svoje dom ove
zapustili bosi in skoraj brez d en a rja . V raz v ite m P ie m o n tu so se begunci
oskrbeli z delom v to v a rn a h , p ri obrtn ikih. O svojih delovnih iz k u šn ja h v Pin ero lu je pisal Jožef Podveršič iz Vipolž: »N ajprej sem dva m eseca delal m i­
zarsko delo, sedaj sem p a za k le ta r ja in strežnika. Sreča je zame, da sem znal
nekaj italijanščine, d rugače bi bil revež, k a k o r so drugi.«881 Italija n šč in a je
bila v e č k ra t tr d o reh za begunce, če p a so že znali nekaj m alega jezika, so se
m orali spopasti s štev ilnim i dialekti. P re d e n so p rijeli za delo, so se tak o m o­
rali n au čiti ita lija n sk e g a jezika.
O
briški izn ajdljivo sti priča tu d i zgodba Š te fa n a G abrijelčiča s H um a, be­
gunca v* Senole di St. A n d rò p ri N ovari. S reča v nesreči je bila, da je v o jn a
84a L . Z o r z u t , B o ž i č v p r o g n a n s t v u — B ožifi v d o m o v in i. M l a d i k a I, 1920, 210—212.
85 L ’E c o d e l L i t o r a l e , 2. 7. 1917, ä t. 157.
“6 S lo v e n e c , 8. 4. 1916, š t. 81.
poklicala v bojne v rste tu d i italija n sk e može, sam e ženske pa niso zmogle
dela n a posestvih. Tako so jih d ajale v n a je m ; n a je m n ik je postal tu d i G a b ri­
jelčič in s te m poskrbel, »da se m u godi še precej dobro ali vseeno komaj
čaka, da bi se v rn il v svoj domači k ra j« .89
M nogi so odh ajali v m esta in se ta m udinjali kot pom očniki v trgovinah,
skladiščih, h otelih in p ri m estni gospodi. Za m lado dekle pa je b egunstvo
lah k o prin eslo zanim ive izkušnje. V s tik u z velikim i m esti k o t je bil Neapelj,
se je »navzela nekaj m e stn ih m a n ir« 90 ali se izučila k a k šnega poklica (npr. ši­
vilja). T akšen posel je prinesel raz m e ro m a dober zaslužek, ki je izboljšal po­
ložaj be g u n sk e družine.
Včasih so se m orali begunci soočiti tu d i z m anj p rija zn im okoljem. Go­
rišk a b e g u n k a v M ontaltu v M a rk a h je 4. m a ja 1917 zapisala svoji družini, ki
je begunila v M edvodah: »Spimo n a k a m e n itih tle h n a peščici slame, m edtem
ko drugi sladko počivajo n a n aših blazinah. D rugi nosijo našo obleko, mi pa
že 10 m esecev eno in isto. Zelo smo trp e li m ra z k e r tu ni drv. D rugi uživajo
za 35 tisoč k ro n našega obuvala, jaz p a nosim copate iz cunj.«91 O hudi zimi,
ki je Brici gotovo niso bili vajeni, so pisali begunci v V ogheri; zima leta 1916/
1917 je bila dolga in ostra, te m p e r a tu ra pa se je sp ustila celo n a 13 stopinj
pod ničlo. Se konec fe b r u a r ja so bile zasnežene m e stn e ulice.92
Vsi begunci, p a naj so se dobro znašli in naleteli n a ra z u m e v a n je p re b i­
v alstv a ali pa so se spopadali z različnim i težavam i, so tožili zaradi dolgčasa,
dom otožja, sk rb i za dom ače in dom. Novice o dom ačih k r a jih so bile skope in
n a jv e č k ra t so še poglabljale z ask rb lje n o st in otožnost pregnancev, saj so go­
vorile o ra z d e ja n ju , ki ga je povzročala vojna. T akole so pisali: »Meni še p re­
cej dobro gre, le to m e najbolj boli, k e r ne vem za nobenega od dru žine; zato
so mi dnevi k a k o r leta, noči k a k o r večnost.«93
VII. 5. ŠO LA N JE
Med begunci so otroci p re d sta v ljali n e m a jh e n delež. E v ak u acija je šolo­
obvezne p rak tičn o iztrg ala iz šolskih klopi in veliko jih v b e g u n stv u ni bilo
deležnih šolskega pouka. Za versko vzgojo je m ed begunčki sicer, v om ejenem
obsegu, sk rb e l biljanski žup nik L. K u m ar. In te rn ira n im briškim učiteljem je
bil onem ogočen stik z begunci, ki se sami tu d i niso zbrali, da bi organizirali
pouk, saj so briški begunci p re d sta v lja li in te le k tu a ln o n a jre v n e jši del goriškega prebivalstva.
T ako so bili m ladi Brici n a jv e č k ra t prepuščeni »dobri volji« lo k a ln ih šol,
o čem er p riča p rim e r s Sicilije, k je r naj bi za slovenske b egunske otroke po­
sk rb eli ita lija n sk i u čitelji: »Z našim i otroci, p re d našim i otroki m o rajo letos
šole sp re je ti otro k e beguncev, m ale Italijane, ki so bili do včeraj on stran
meje, in m ale Slovence te začeti p re tv a rja ti v ita lija n sk e državljane, bo n a ­
šim u čiteljem veselje in čast.«94
Večjo srečo je im el Teofil Simčič iz Biljane. Bil je sin b iljan sk ega n a d ­
učitelja F e rd in a n d a Simčiča, po očetovi sm rti pa je prišel v v arstv o b iljan ­
skega žup nika. Simčičevi so se iz B iljane zatekli n a Dobrovo, od tod spom ladi
le ta 1916 v P alm a n o v o in končno p rišli v Brivio, k je r se je Sim čičeva vdova
z dvem a (sinovoma srečala s K u m arjem . Ta se je še posebno zavzel za v aro ­
v an ca Teofila, ki ga je poslal v M erate, k je r je obiskoval drugi ra zred g im n a­
zije; stan o v al je pri dobrovški b egunski družini Sim oniti, k a te rih hčerk a A ni­
ca je bila v sam ostanski šoli v C a p rin u .95
88 N . o. m ., 14. 3. 1917, š t. 60.
w G M , K o z a n s k i , n . o. m ., 93.
S1 S lo v e n e c , 28. 9. 1917, št. 222.
N . o. m ., 3. 4. 1917, š t. 76.
“ N . o. m ., 8. 4. 1916, š t. 81.
» N . o. m ., 7. 3. 1916, š t. 54.
85 N . o . m ., 3. 3. 1917, š t. 51.
E dina » d o k u m e n tira n a « slovenska beg u n sk a šola je bila v om enjeni be­
gunski občini v S a n S e v erin u M arche. Vodil jo je začasni učitelj, Bric, ki je
z bral okrog sebe begunčke, »da bi se kaj lepega in dobrega naučili in da ne
bi pohajali preveč po lašk ih u m azanih ulicah«.36
VII. 6. DRUŽABNO Ž IV L JE N JE
O
d ru ž a b n e m življenju, oživljanju v ašk ih običajev in n a v a d je pisal L ud­
vik Zorzut, goriški bogoslovec in v n e t zapisovalec zgodovinskih tradicij in le­
gend te r briški p e sn ik ; 8. ju n ija leta 1915 je bil z očetom, m ed an sk im nad u či­
te ljem A nto n o m Zorzutom , in te r n ir a n v C rem ono (mati z dvem a h č e rk a m a je
ostala doma). Po ra z p u stu sk u p in e jeseni 1915. leta je s 30 in te rn ira n ci, to pot
k ot begunec, prispel v salern ita n sk o m estece Campagna. T u je dobival b eg u n ­
sko podporo ene lire n a dan. 31. m a rc a 1916 m u je u m rl oče, dva m eseca za­
te m p a je bil in te r n ir a n v S an Severino M arche, k je r je bil soustanovitelj b ri­
ške kolonije. K asn e je je prišel v F iren ce in na to dobil dovoljenje za v rn ite v
v domovino. Po k o b arišk e m polom u je m o ra l znova v internacijo , v e rje tn o
z aradi p rev elik eg a za n im a n ja za vojaške operacije n a soški fro n ti; znašel se
je spet v S an S everinu. D om ov se je v rn il spom ladi leta 1919.07
V
»m alih« B rd ih v S an S ev erin u M arche so Brici sestavili domačo godbo,
ki jo je obogatila tu d i h a rm o n ik a. N ajbolj glasna je bila ob c erk v e n ih p ra z ­
n ik ih v ašk ih p a tro n o v in n a shodih: Kozanci so praznovali sv. Roka, Biljanci
sv. M ihaela te r Vipužci sv. Tiliha. Posebno slovesno so praznovali Božič, ko
so se zbrali v eno sam o veliko begunsko družino.98 T ako so briški begunci ob­
h aja li p ra z n ik e in obujali dom ače običaje; v svoji nesreči niso obupali in tu d i
v tu jin i niso mogli živeti brez d ru štv en e g a življenja, šole, godbe in petja.
BEGUNCI S PROSTORA MED SOČO IN IDRIJO
V ili. 1. EV A K U A C IJA
P ro sto r m ed Sočo in reko Idrijo, k je r je f ro n tn a lin ija potek ala po Soči,
je ita lija n sk a v o jsk a dosegla v p rv ih te d n ih vojne, v začetku ju n ija 1915. Za­
sedbene oblasti so n a jp re j poskrbele za »sum ljive elem ente« in že 26. m a ja
a re tira le Jožefa M ilaniča, k u r a ta v M a rijin e m Celju. N ajprej so ga odpeljali
v Videm, z a ra d i sum a špijonaže je bil prem eščen v Čedad, na to pa v Firence.
Mesto je m oral z a p u stiti že konec av g u sta in odšel v F o rdongianus n a S a rd i­
n iji (provinca Cagliari). Z ad n ja po sta ja n a njegovi poti v Italiji, k jer, k o t kaže,
ni prišel v stik z begunci, je bil Aritzo, še vedno n a S ardin iji. G orenjepoljsk e m u v ik a r ju Iv a n u F r a n k e tu lahko sledim o šele od konca ju lija 1915, saj je
d a tu m njegove a retacije neznan. N ajprej je bil v tr d n ja v i B elvedere v F ire n ­
cah, od 28. fe b ru a r ja 1916 p a n a S ardin iji, v m estu N arcao v provinci Cagli­
ari. Sem je bil prem eščen zaradi a v strijsk e g a d rža v lja n stv a — ro je n je bil v
L ju b lja n i in zato še posebno n e v aren .98a T udi on se ni srečal s svojim i žup ljani
ali d rug im i slovenskim i begunci v Italiji. F u rla n , po m a te ri sicer Slovenec,
E tto re C a rle t je bil v ik a r v S red n je m . Po zasedbi vasi prvi d an vojn e se je
m u d il p ri p rija te lju don G u io n u v S to b la n k u (S. Volfango di D rencha), od
konca n o v e m b ra 1915 p a v N ovari in Torinu.
Tesno se p re p le ta jo prvi meseci p re g n a n stv a k u r a ta v R očinju O tilija
M edveša z živ lje n je m njegov ih fara n o v . C eloten g reb en m ed Sočo in Idrijo so
M L . Z o r z u t , n . o. m ., 210.
07 O n j e m p i š e t a C. M e d e o t, n . o. m ., 124—125 i n M . B r e c e l j v s p r e m n i b e s e d i k p e s n i š k i
z b i r k i : L. Z o r z u t , P t i č k a b r e g a r c a , M o h o r j e v a d r u ž b a v C e lju . C e lje 1974, 5—18.
08 L . Z o r z u t , n. o. m ., 210—212.
yaa S lo v e n e c , 23. 5. 1916, š t. 118.
Italijan i zasedli že p rv e dni vojne, p re ­
bivalstvo pa je ostalo dom a do p rv ih
dni ju n ija . Novico o ita lija n sk i vojni
napovedi so Ročinjci sprejeli polni s tr a ­
h u in te m n ih slutenj, k a jti k m a lu so
okusili p rv e »sadove« vojne. Most, ki je
vezal Ročinj s kolodvorom v Avčah, je
ležal n a d n u Soče. T ako so bili n a m ah
odrezani »od ostale p re d ra g e Slovenije
in izdani n a m ilost in nem ilost Ita lija ­
nom«.99 Votlo g rm en je topov po Soški
dolini jim je dalo slutiti, da sta se n a ­
s p ro tn ik a v F u rla n iji in zah o d n ih B r­
dih že spoprijela.
8.
ju n ija so v begunstvo odgnali p re­
bivalce M arijinega Celja in okolice.100
12.
ju n ij
»avantu ra« ročinjskega p reb iv a lstv a in
njihovega k u ra ta . Ponoči so jih ita lija n ­
ski vo jak i zbudili in jim sporočili, da
m orajo z a p u stiti vas. S seboj so vzeli le
nekaj m alenkosti, živina je bila izpu­
ščena iz hlevov. P o t jih je vodila preko
K a m b re šk e g a v obm ejni k ra j T arb ilj (Tribil),101 v občini Sv. L e n a rt Slovenov
(S. Leonardo degli Slavi). Poleg R očinjcev so bili v T arbilj in bližnjo Gnidovico
(Gnidovizza) p rig n a n i vaščani K am b rešk eg a, razložene vasi z m nogim i zaselki
v sev ern em delu dolgega gorskega slem ena K olovrata, ki se n a vzhodni strani
spušča v Soško dolino, n a zahodni p a v dolino re k e Idrije. Na se v eru in severo­
vzh odu seže n a Tolminsko. Zaselki, ki jih obsega K am b re šk o in so bili izseljeni
le ta 1915, so: Avška, Bevčarji, Bizjaki, Brdo, G ab rje, H u m a rji, K ras, K uščarji,
Jaz n a, Mlin, Močila, P otrav no, P o d rav n e, Pušno, S rednje, V ogrinki, Zarog,
Dugo, B a jta rji, N a trav n o , Osojnica, Široko, Hoste, P eršeti, Rog in Kosi. Ročinjski dušni p a stir jih je sp rem ljal do 1. oktobra, ko so ga, skupaj z ročinjskim
ž u pano m Lojzetom P eršeto m odgnali n a otok V entotene v neapeljsk i provinci.
K onec leta 1918 se je p rid ru žil M ilaniču in F r a n k e tu n a S a rd in iji (Nule).
V
T a rb ilju so begunce n astan ili p ri km etih, postlano jim je bilo s slamo.
L ju d je so jih prija zn o sprejeli, k a r p a beguncem ni veliko pom agalo p ri p re ­
ž iv lja n ju številčnih d ru ž in ; d e n a rja je bilo malo, a živež drag. T u di obleke so
im eli m alo s seboj. Po poročilu v S lo venskem n a ro d u je ta m um rlo dvoje m o­
ških, ena ženska in več o tro k .102
VIII. 2. R A Z K R O PL JE N I PO IT A L IJI
B egunci iz te slikovite g o ra te p o k ra jin e so bili m anj raz k ro p lje n i kot b ri­
ški, v e n d a r p a te m u n i b o tro v ala ve čja n a k lo n jen o st ita lija n sk ih oblastnikov,
te m v eč njihovo število, ki je bilo bistveno nižje. V sodnem o k ra ju K a n a l je
le ta 1910 sicer živelo 14.052 prebivalcev, v e n d a r je evak uacija, sodeč po števil­
kah, ki jih n a v a ja C. Medeot, ko piše o številu duš v iz p ra z n jen ih ce rkvenih
en o ta h (4161 ljudi), zadela največ 2500 lju d i.103
Po p o s ta n k u v Benečiji so se begunci sK an a lsk eg a in K am b re šk e g a »zbra­
li« v glav n em v štirih ita lija n sk ih m estih, ki so bila n a m e n je n a b iv a n ju slo­
M N . O. m ., 24. 1. 1917, š t. 19.
luo
1M
102
los
N . O. m „ 3. 3. 1916, š t. 51.
N . o. m ., 1. 2. 1916, š t. 25.
S l o v e n s k i n a r o d , 27. 10. 1915, š t. 249.
c _ M e d e o t, n . o. m . , 135—137.
v e n sk ih beguncev: Cordenons p ri P o rd en o n u , Oropa v no v a rsk i provinci, D i­
ano Marina (Porto Maurizio) v G enovskem zalivu in Legnasco v P iem ontu.
V O ropo p ri švicarski m e ji so Ita lija n i odpeljali Kanalce, Gorenjepoljce,
ki so ostali dom a do 15. o k to b ra 1915, ko so jih odgnali v Italijo, 55 Ročinjcev,
nekaj Bricev, F u rla n o v in Tirolcev. Begunci, največ je bilo »G orjevžanov«
(G orenjepoljcev — op. P. S.), so stanovali v velikem ženskem sam ostanu, k je r
j e t a k r a t prebivalo 1600 oseb. D ušno p a stirstv o je m ed n jim i vodil cerovski
»gospod« M atija Ivančič. Vsi otroci so m orali hoditi v ita lija n sk o šolo.104
Novice ozirom a p o d a tk e o in te r n ir a n ih ali kako drugače odp elja n ih lju ­
deh iz občin A jb a in Ročinj je po sredoval ročinjski trgovec Iv a n Leben. Bil je
in te r n ir a n v Cordenons, k je r sta m u družbo delala gospa ž u p a n ja P e ršeto v a
in ročinjski gostilničar K re g a r.1*05 V sakdo je p rejel eno liro podpore n a dan,
čas p a so p re g a n ja li z b a lin a n je m in b ra n je m časopisov.106 V C ordenonsu so
begunile tu d i d ru žine s S re d n jeg a , P u šn e g a in Avškega.
V Legnasco so izselili 200 beguncev iz S re d n je g a in R očinja (150), ki jih
je v le tu 1916 d v a k ra t po d v a te d n a obiskal v ik a r E tto re Carlet, za to p a je
po treb o v al posebno dovo ljenje to rin sk e g a p re fe k ta .107
Razen v o m e n jen ih večjih »zbirališčih« so kan alsk i in k a m b re šk i begunci
begunili tu d i veliko d lje n a ju g u polotoka. N ekaj iz okolice M arijinega Celja
— G re b e n a — jih je živelo v K am p a n iji in v K alab riji. V Salentu so dobivali
podporo, ki p a je kom aj zadostovala, čeprav se beguncem živila niso zdela
d ra g a .108
Diano M a rin a je n u d ila zatočišče štev iln im slovenskim beguncem . O tem ,
k ako so preživeli tri le ta iz g n a n stv a daleč od dom a, p a prip o v ed u je ko resp o n ­
denca d ru ž in e G erbec iz G a b rji n a K a m breškem .
VIII. 3. B E G U N SK A IZ K U Š N JA D RUŽIN E GERBEC S K A M BRESK EG A
Novice m ed begunci v Italiji in dom ačim i, p rija te lji in znanci, ki so ostali
n a a v strijsk i stra n i fro n te ozirom a z ara d i v o jašk ih operacij bili poslani v k o n ­
c e n trac ijsk a taborišča širom dvojne m o n a rh ije , so potovale po sila zapletenih
poteh. D opisovanje je potekalo pre k o Rdečega križa, k a te re g a ita lija n sk a po­
družnica v F ire n c a h je n a tisn ila posebne, dvojne dopisnice. N a p rvo dopisnico
je pošiljatelj n apisal svoj naslov, naslov p re je m n ik a te r vsebino. D ru g a dopis­
nica »Réponse — R isposta — A n tw o rt« je bila n a m e n je n a odgovoru, ki g a bo
prv i p re je m n ik poslal o d pošiljatelju p rv e dopisnice. R ep ro d u k cija dopisnic je
bila p repo vedana, pošta pa je potovala prek o »B ureau Zuricois p o u r la r e ­
cherche des d isparus« (U rad za isk a n je pogrešanih) v Svici, k a te re g a usluge
so bile brezplačne, ta k o isk a n je k o t dopisovanje, ki p a je bilo možno izključno
z dopisnicam i in pism i Rdečega križa.
K aj in koliko naj bi pisali? N a dopisnico so lahko napisali največ 15 vrstic,
30 p a v pism ih. Toda »priporoči se, da se v pism ih govori sam o o ro d b in sk ih
s tv a re h in opušča v sak stavek, ki bi se upravičeno m o ral zdeti cenzuri dvo­
um en«.109 V isti številki Slovenca lahko p reb e re m o tud i, da je m o ra l odpošiljatelj pismo d a ti v k u v erto , n a k a tero je napisal naslov. To k u v e rto p a naj bi
spravil v drugo, večjo k u v e rto z nem ško verzijo zliriškega biroja. » Z üricher
B u re a u f ü r A u fsu c h u n g V erm isster, Z ürich, Schweiz«. Od m a rc a 1916 so v e r­
je tn o sm ela s pisem sko pošto m ed A vstrijo in Ita lijo po to v a ti tu d i živila, to b a k
In dru g e m alenkosti. Zavojčki niso smeli te h ta ti več k o t 350 gram ov, p ra v
ta k o p a je bilo p rep o v e d an o p rilag a ti p isan e ali tisk a n e besede.110 Za dopiso­
104
105
>»6
11,7
108
“*
110
S l o v e n s k i n a r o d , 14. 6. 1916, š t. 135.
S lo v e n e c , 3. 2. 1916, š t. 26.
N . o. ra ., 7. 8. 1916, š t. 176.
C. M e d e o t, n . o. m ., 118.
S lo v e n e c , 24. 1. 1917, š t. 119.
N . o . m ., 6. 10. 1915, š t . 228.
N . o. m ., 31. 3. 1916, š t. 76.
v a n je je u ra d n o poskrbel tu d i G eneralni se k re ta ria t za civilne zadeve z okrož­
nicam a 17. m a rc a 1917, številka 18.488 in 15. se p te m b ra 1917, številka 93.584,
ki sta, v in te re s u civilnega preb iv alstv a, u re jali izm enjavo novic m ed p rip a d ­
niki zasedenih ozemelj, begunci in njihovim i sorodniki v A v striji.111 P ism a so
običajno p otov ala okoli 50 dni, če so bila n a p isa n a in odposlana v sk lad u z
vsem i pravili.
D ru žin a G erbec je štela osem članov: oče Jožef (62), m a ti A n a (57), hčerki
M arija (22) in A m a lija (19) te r sinovi M ihael, Franc, A n to n in Janez, vsi sta­
rejši od 18 let, saj so služili v avstro-og rski vojski. A n ton in F ran c e sta v voj­
ni p ad la; za A n to n a so dolgo časa mislili, da je bil v ru sk e m u jetn ištv u , ven ­
d a r so še m ed vojno izvedeli, da je padel v G aliciji av g u sta leta 1915; drugi
sin F ran c e je padel le ta 1918 neznano kje. V D iano M arini, k je r so Gerbčevi
begunili, so živeli tu d i njihovi sorod niki: te ta E lena Benedičič s štirim i sinovi,
m e d te m ko sta hči in te tin oče bila v e rje tn o n a A vstrijskem , mož pa v vojski;
včasih je iz D iano M arine b ra tr a n c u M ihaelu v C erkno n a Stražo št. 16 pisala
tu d i K a ta rin a Gerbec.
P ism a G erbčevih govorijo na bolj ali m a n j n epo sreden n ačin o v sa k d a ­
n je m življenju, k je r je prevladovalo v sak o v rstn o p o m an jk a n je , to d a ne hrane,
šlo je p re d v sem za nezm ožnost k o m u n iciran ja , osam ljenost, dolgčas. T em u se
je p rid ru ž ila kopica tesnob in s tra h u za sinove pri vojakih, hišo in zapuščeno
im etje, za zdravje. P ričajo o tež a v ah p ri p rila g a ja n ju n a nov položaj ob ve­
liki degradaciji živ lje n jsk ih razm er, ki jih je grobo in boleče vsilila vojna, na
k a te ro p a posam eznik ni im el vpliva, zato p a je ta vsakogar hudo prizadela.
Iz pisem in dopisnic p ro sev a em otivni razvoj izseljenih, od n elagodja in obu­
p a do postopnega sp re je m a n ja nove realnosti. P re k o n jih je moč doum eti —
k o t p r o d u k t dolge zgodbe o o d re k a n ju in n asp ro tu jo čih si du šev n ih stanj —
veliko sposobnost resignacije ( = o d rek an je): to je bil edini način, spopasti se
z življenjem , ki sta ga začasno obvladovala p o trp lje n je in pogum , ki sta se
n a p a ja la s sposobnostjo sožitja s težkim i življenjskim i raz m e ram i in p rep riča ­
njem , d a je človeško življenje borba, v k a te ri preživetje samo p re d sta v lja cilj.
T a resignacija, v n a s p ro tju s splošnim m išljenjem , ne p re d sta v lja popolnom a
b rezd elnega odnosa, tem v eč vsebuje tu d i oblike »aktivnosti«, ki jih je dovo­
ljeval položaj, v k a te re m so se znašli begunci. P ism a so pisan a s p rep ro sto be­
sedo, tu d i z n a p a k a m i. V e čk rat se fraze ponavljajo, kot da bi bila pism a p i­
sa n a po vzorcu. V edno so pisali, da jim gre dobro in se niso pritoževali; kaj
d ru gega tu d i niso smeli napisati, saj je drugače posegla vm es cenzura.
B egunska zgodba d ru žin e Gerbec, v e rje tn o tu d i d ru g ih G abrcev in K am brežanov, se je začela 11. ju n ija 1915. O dhod od dom a so G erbčevi ozirom a
n ajpo gostejša avtorica pisem M arija, opisali šele v pism u sinu M ihaelu 14. j u ­
lija 1917: »D ragi M iha ra v n o te dni se spom injam o p re d 2. leti 11. ju n . (be­
sede so v e č k ra t o krajšali, da so pridobili n a p ro sto ru — op. P. S.) kako smo
k o rajžn o m a širali po v rsti n a S re d n je p otem v Id rijo pri Ž van u smo bili 12.
dni 23. p a smo zapustili našo domačo zem ljo in smo počasu korakali skozi T ribil k sv etem u p a u lu n a venečansko ozemlje .. .« Za ljudi, ki niso nikoli poto­
vali, je im el poznani svet zelo m a jh n e dim enzije; za večino je bil om ejen na
nekaj okoliških vasi, m o rd a n a večja m esta. Zato je bil opis začetne poti do­
kaj nata n č en . 24. ju n ija so prišli v Italijo, v Sv. L e n a rt Slovenov.
K a k o r pišejo v p ism u 23. ju n ija 1915 so jih v »venečiji« razdelili po »ime­
n itn ih palač ah k je r se n a m je p r a v dobro godilo smo imeli lepe postelje s šuštam i (vzm etnicam i — op. P. S.) k e r so uši p rid n o delale okoli nas mize smo
im eli koščene v sak dve, ku h in jo smo im eli zelo p ro sto rn o in nas je bilo notri
sam o 8 družin.« T a k opis bi dal slutiti n a posebno org an iziran tabor, ustrezal
bi tu d i opisu zatočišča v C ordenonsu; o k a k šn e m tab orišču v Beneški Slove­
n iji ni podatkov, poleg tega pa so G erbčevi pisali tu d i o tem, da so begunci
111 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili, R e l a z io n e I I , 93.
živeli p ri km etih, h ra n o p a jim je delila vojska vsak d a n ,112 v C ordenon su pa
se niso ustavili.
Po šestih m esecih b iv a n ja v Benečiji so G erbčeve z vlakom odpeljali v
D iano M arino, P o rto M aurizio ob L igurskem m o rju, k a m o r so prispeli 23. de­
cem bra istega leta, in sicer po 37 u ra h vožnje. V D iano M arini je bilo več do­
m ačinov s K am breškeg a, po ocenah G erbčevih je bilo v m estu » štirin a jst sto
Slovencev«,113 skupaj pa okoli 2000 beguncev, poleg Slovencev še »mnogo rezja n o v te r furlan o v « .114 Med Slovenci posebej om enjajo družine iz Avškega,
D oblarja, C iginja in P o trav n eg a, pa tu d i veliko beguncev s K obariškega.
V
svojem novem zatočišču so, kot je bilo običajno, dobili stanovanje. Več­
k r a t o m enjajo d e n a rn o podporo. Ta je znašala eno liro na osebo n a dan, s k a ­
tero so lah k o shajali, »čeprav blago ni zelo po nizki ceni«.115 Lokalne oblasti
so jjim odm erile tu d i m esečno količino sladkorja, ki je za celo družino leta
1919 znašala 0,8 kilogram ov.1153 Tako je bilo p o trebno poskrbeti za dodaten
zaslužek, ki so ga, vsaj n a začetku, nam enili za obleko, sčasoma pa so d e n a r
lahko p rih ra n ili, saj »m orda zaslužimo toliko da vsaj hišo naredim o ko p ri­
demo gor«, je pisala M arija b r a tu M ihaelu 16. ju n ija 1917. D ekleti sta se opri­
jeli ra z n o v rstn e g a dela. Pozim i le ta 1917 sta hodili oljkovat, za k a r sta zaslu­
žili vsak a po eno liro in pol na d a n .110 Na pomoč dru žin sk em u p ro ra č u n u je
priskočil tu d i oče, ki je z delom na polju, ok o p a v a n je m in sp om ladanskim
obrezovanjem sa d ja zaslužil k a r tri lire n a d an .117 Poleti istega leta sta A m a­
lija in M a rija pom agali n a polju, skupaj sta pridelali tri lire n a dan, deloda­
jalec p a jim a je da ja l tu d i nekaj h ra n e .118 Posebno sta bili nav d u šen i nad koš­
njo, k a k o r je soditi po pism u b r a tu M ihaelu z dne 16. ju n ija leta 1917:
» . . . n a m zelo dopade to u m e tn o delce in tu d i orodje im am o zelo izvrstno, za
kosit n a m služi srp, za b ru sit k hšen k a m e n za osnih k ra v lji rog za seno nosit
rju h e in g ra b lje im am o koščene s petim i cveki (zobmi — op. P. S.). Torej smo
zelo vesele, da smo dobile lepo delo.« D ela je bilo veliko, saj so domačini, v e r­
je tn o »zdesetkani« z arad i m obilizacije, vedno potrebovali pomoči.
N ajveč d e n a rja so p orabili za hrano, pom em bno pa je, d a jo je bilo vedno
dovolj. B egunci v Ita liji so im eli pri te m več sreče kot v a vstrijska, češka in
m o ra v sk a taborišča strp a n i izgnanci, ki so begunstvo preživeli bolj lačni kot
siti.119 G erbčevi sicer n e pišejo o k a k šn em nezadovoljstvu, ki bi v zvezi z viso­
kim i cenam i živil vladalo m ed domačini. S pom ladi leta 1917 so cene živilom
v e rje tn o poskočile in v K a m p a n i ji so prebivalci p ro te stirali p ro ti beguncem in
jih k rivili za pod ražitev.120
P o m em b n a novost, s k ate ro so se m o rali begunci spopasti, je bila p re ­
h ra n a . P rilag o d iti so se m orali novim, doslej n eznan im p re h ra m b e n im k u ltu ­
r a m in načinom p rip ra v e hrane. V Benečiji so G erbčevi ku hali p red v se m riž,
k u h a n e m u so prim ešali v obeli praženo moko. K ot kaže v Benečiji ni bilo do­
volj m lek a in m asla, k a jti »z n jim a bi bila je d boljša«,121 to d a zadovoljiti so se
m o rali s tem . V L iguriji so m orali svoj je d iln ik ponovno sp rem in ja ti. T u so
k u h ali riž, kro m p ir, fižol te r zelje in vse sku paj zabelili, toda sam o z oljem, ki
p a je im elo m alo moči in so zato fizično opešali; vse skupaj ni bilo »prav
dobro pa že toliko da se lahko poje«.122
Z delom begunci niso uspeli p re g n a ti dolgčasa in dom otožja, ki jih je
sprem ljalo ves čas begunstva. P razn ino so skušali zapolniti z v z tra jn im pisa­
112 G M . K o r e s p o n d e n c a G e r b č e v i h (K G ), 4. 11. 1915.
113 G M . K G , 12. 2. 1915.
114 G M . K G , 3. 5. 1915.
115 G M . K G , 19. 2. 1917.
116 G M . K G , 19. 2. 1917.
117 G M . K G , 25. 3. 1917.
™ G M . K G , 10. 6. 1917.
119 O t e m z e lo o b š i r n o p i š e L a c i t t à d i le g n o . P r o f u g h i t r e n t i n i i n A u s t r i a (1915—1918). Q u a ­
d e r n i M a t e r i a l i d i la v o r o n . 2, T r e n t o 1981.
12u L ’E c o d e l L i t o r a l e , 2. 7. 1917, š t. 157.
121 G M . K G , 31. 1. 1919.
122 G M . K G , 10. 3. 1917.
n je m dopisnic, o čem er priča veliko število le-teh: od 26. o k to b ra 1916 do
konca ja n u a r ja 1917 so jih napisali 37, do 25. m a rc a 1917 že 60, tri te d n e k a­
sneje p a še 20 več (te številke n a v a ja jo G erbčevi v pism ih 30. ja n u a r ja 1917,
25. m a rc a 1917 in 15. a p rila 1917); včasih so napisali več dopisnic z enako vse­
bino in ta k o imeli večje u p an je, da bo ena prispela na cilj. V prvi polovici
leta 1917 je v e rje tn o prišlo do zastoja v ra z p o šiljan ju pošte, saj se je M arija
G erbec pritoževala, da ni p reje m a la pisem p rija teljic e K a ta rin e P u š n a r iz ta ­
borišča v B ru c k u n a Litvi, čeprav je ta redno dobivala pošto iz Italije. K a ta ­
rin a P u š n a r je G erbčeve red n o obveščala o sinovih in b ratih , včasih p a tu d i
opisovala življenje v b ru šk e m taborišču, o svojem delu v tovarni, o šolah in
slovenskih duhovn ikih.
Veliko oviro je za begunce p re d sta v lja lo n e znanje jezika. Da bi se čim
bolje p riv ad ili n a novo okolje, sta G erbčevi dekleti b r a ta M ihaela prosili, naj
jim a pošlje slovnico, da bi se naučili teg a neznanega jezika. Prosili sta tu d i za
slovenske knjige, »saj ja lepi glas v rle m u slovencu še zm iraj lepo diši«.123
V
svojih p ism ih so le red k o p o ta rn a li (zaradi cenzure so bili zelo previdni),
v e n d a r p a so hudo pogrešali slovenskega duho v n ik a (tako leta 1917). Jeseni
le ta 1915 je v D iano M arino prispel srpeniški k u r a t Alojz Filipič, ki je pom a­
gal d ian sk im beguncem . N o v e m b ra leta 1916 so ga prem estili v Albisolo S u ­
periore, 6 kilom etrov od Savone. Toda o slovenskem d u h o v n ik u piše le ena
dopisnica, d a tira n a 28. oktobra, to d a brez letnice; n am e n je n a je bila Ja n e z u
G erbcu, v e n d a r ni bila poslana, ta k o tu d i ni poštnega žiga, po k a te re m bi se
dalo sk le p ati o letu. V erjetn o se n a n a ša na obdobje Filipičevega dušnega p a­
stirstv a v D iano M arini. N o vem bra 1916 naj bi v Diano M arino prišel drug
slovenski duhovnik, Filipič je om enil Iv a n a F ra n k e ta , to d a ta njegova po­
božna želja se ni uresničila.124 20. m a ja 1917 je bila v Diano M arin i birm a, ki
so se je udeležili slovenski begunski otroci, m ed njim i Benedičičevi fantje,
to d a obžalovanja v red n o je bilo, k e r m nogi niso imeli »nobenega podučila v
našem jeziku, a dru g e g a pa ne znajo«.125 Za to priliko je v Diano prišel k u r a t
Filipič in m ed begunci o prav il spoved. T akšne svetle dogodke je v e č k ra t za­
te m n ila sm rt, o čem er e n k ra t pišejo tu d i G erbčevi.126
Toda tu d i sm rt dom ačinov so potisnili globoko v podzavest, niso p a mogli
preboleti spom ina n a dom. Po d veh le tih so se obupano spom injali zadnjega
pogleda n a dom. O dhod se je odvijal v gotovosti ta k o jšn je v rn itv e in Gerbčevi
so ves čas živeli v ob je m u te g a p rep rič an ja. Zaslepljenost o k ra tk o tr a jn i vojni
je bila v lju d e h p riso tn a že ob iz b ru h u evropskega spopada av g u sta 1914,
k lju b v rto g lav im dogodkom v m a ju 1915 pa je ta iluzija ponovno zaživela v
d n eh izselitve. N jeni glasniki so bili ita lija n sk i vojaki, ki so prinesli ukaz o le
k r a tk o tr a jn i evakuaciji. N eugašeno u p a n je na k ra tk o izgnanstvo je še bolj po­
glabljalo domotožje. N ostalgija, brezu pnost, obup so se stalno vračali v pisa­
n je in misli te r se združevali z ra z o č aran jem nad neskončno vojno. Takole so
pisali 9. ju n ija 1917 sinu: » P red rag i rav n o se z žalostnim srcem spom injam o
žalostnega dne danes dve leti, ko smo se zadnič ozrli n a mili dom z u p a n je m
k a k o r so nas tolažili, da za p a r dni se v rn e te a žalibog ti k ra tk i dnevi so se
sprem enili v zelo dolge leta, gore in h rib i so še drugič ozelenele a m i smo še
vedno tu , ne v em ali pride kdaj tista srečna u ra v rn itv e ki jo čakam o že dve
leti, al v e n d a r upam o da k m a lu n a m p rik u k a ljubo solnčice m iru k a te ro je
p re d leti zašlo za te m n e h rib e nesrečne vojne.«
V sek ak o r je bil za p re p ro ste begunce proces, v k ate reg a so bili surovo
p a h n jen i, preveč zapleten, d a bi ga lahko sprem enili ali o n je m racionalno
ra zm išljali; volja p osam eznika ni nič pom enila, »gospodarji« so bili drugje.
To je vodilo do o b čutka popolne odvisnosti in v poenostavljeno razlago vsega,
123
124
125
128
G M . K G , 15. 2. 1917.
O t e m t u d i C. M e d e o t, n . o . m ., 147.
G M . K G , 20. 5. 1917.
G M . K G , 15. 1. 1917.
k a r se jim je dogajalo, češ, »nič ne pom aga k e r nas je Bog tako poljubil«.127
N ajučinkov itejše d e jan je p ro ti obstoječem u sta n ju , tu d i p roti vojni, je postala
m olitev, h k a te ri je zlasti m a ti A na v pism ih pogosto pozivala svoje sinove.
Do konca vo jne G erbčevi niso nikoli izrazili svojih misli in občutenj do
Italijanov, tu d i do lig u rsk ih »gostiteljev« ne. K te m u je v celoti pripom ogla
cenzura. Zato pa so po koncu svetovnega spopada, ko so še vedno begunili v
D iano M arini, v pism u sinu n a dom v G a b rje 31. ja n u a r ja 1919 izbljuvali ves
svoj bes n ad »potepuhi, ki se ne bodo iztrebili iz naših sam o tn ih hribov«, ki
krad e jo tako, kot ob svojem prihodu. N ajbolj nemogoča pa jim je bila misel
na to, da bi postali »Lahovi«. K er so se v te m času že p rip ra v lja li n a vrnitev,
so svoje o stre besede skušali omiliti, saj so se bali, da ne bodo smeli domov
odnesti ničesar, k a r so prislužili v tre h letih ; Ita lijan i se jim sicer niso zdeli
hudobni, a trp e ti jih vseeno niso mogli.
BEGUNCI IZ KOBARIŠKE IN BOVŠKE KOTLINE
IX. 1. E V A K U A C IJA
Na K obariškem , n a sev ern em se k to rju soške fronte, so se ita lijan sk e eno­
te h itre je in bolj u d a rn o pom ikale naprej k o t drugod po fro n ti do m orja.
Tako so zasedle K o b arid že 24. m a ja 1915 in preko Soče pro d rle v po d k rn sk e
vasi. Novico o ita lija n sk e m n a p a d u na A vstro-O grsko so v te vasi prinesle
127 G M . K G , 29. 6. 1917.
a v strijsk e obm ejne straže in žandarji, ki so se um aknili iz obm ejne postojanke
n a L ivku. U m ikajoči se v o jak i in orožniki so razstrelili stari N apoleonov most
preko Soče, da bi Italijanom , ki so jih zasledovali, onemogočili n apred ovanje.
S te m d e ja n je m p a so k o b a rišk im preb ivalcem onemogočili, da bi se um aknili
preko Soče ali čez P red e l v zaledje.
M edtem ko so K obaridci v glav n em ostali doma, razen redkih, ki so se
uspeli u m a k n iti p re d z ru šen jem N apoleonovega m osta, pa je »galicijska« uso­
da doletela prebivalce okoliških vasi. Na desnem bre g u Soče so Ita lijan i iz­
praznili vasi Zaga, Srpenica, Trnovo ob Soči, Mlinsko, Idrsko, Livek, Volče in
Ciginj ; n a levi stra n i pa vasi Magozd, D režniške Ravne, Ladra, Sm ast, Libuš­
nje, V rsno, K r n in K am no. V teh p rim e rih skoraj v celoti pade v vodo u ra d n i
ita lija n sk i razlog za evakuacijo — bližina fronte. F ro n ta resda ni bila daleč,
to d a po p re d sta v itv i posam eznih p rim e ro v bo postalo jasno, da so m otivi za
izgon tičali drugje. N aštete vasi lahk o »motivacijsko« razdelim o v pet skupin,
od k a te rih m o rd a ena, ki jo, pogojno, sestavljajo Zaga, Volče, Ciginj in Livek,
lah k o nosi p ečat e v ak u acije iz v a rn o stn ih razlogov. V saka od p reo stalih sku­
pin im a svojo zgodbo, k a te re srž pa je begunstvo kot sk u p n a pot p reg n an eg a
gornjesoškega prebivalstva.
Drežnica
V
D režnici so se že konec m a ja 1915 zbirale alpinske čete, da bi zavzele
K r n (osvojen šele 16. ju n ija 1915). Nedoločenega dne v začetku ju n ija je alp in ­
ski g e n e ral D onato E tn a z razg lednega m esta pri cerkvi z daljnogledom opa­
zoval položaje n a Č rnem vrhu , ki naj bi jih napad li v n a sle d n jih dneh. T a k ra t
so m u iz bližnjega polja m im o ušes prišvigale svinčenke, ki g e n era la niso za­
dele. N anj so v e rje tn o streljali um ikajoči se a v strijsk i vojaki, m e d te m ko so
za (neuspeli) a te n ta t 1 alijani krivili dom ačine. D režničani in p rebivalci oko­
liških vasi (županstvo je štelo 1044 lju d i128) so se m orali izseliti 6. ju n ija , po­
slali p a so jih n a jp re j v B reginj in pozneje v provinco A vellino.129 S p rem ljal
jih je tu d i drežniški k u r a t Jože Kalin.
Ladra, Smast, Libušnje, Kamno, Vrsno, Krn
Te vasi, v k a te r ih je živelo 1543 prebivalcev, je ita lija n sk a vojska za­
sedla p rv i d a n vojne z A vstrijo, v va seh pa je ostala nekaj dni. V začetnem
obdob ju v o je v a n ja se je spopadala n e le z A vstrijci, tem več tu d i z m nožičnim
za p u šč an jem bojišča. Z adn je dni m a ja in v začetku ju n ija so bile ita lijan sk e
enote (42. in 49. polk) n a k rn sk ih s trm in a h precej razredčene, »zahvaljujoč«
za četnišk em u n e ta k tič n e m u bojevanju. Tako se je h itro napolnil ita lijan sk i la­
z a re t v S m a ste h ; vsakega ra n je n c a p a je v dolino sp re m ljala skupinica z d ra ­
v ih vojakov, k a r je postal pogost tr ik za odtegovanje b ojevanju. Bežeči vojaki
so se sk riv ali v bližn jih vaseh. Zato so ita lija n sk e višje vojne oblasti m orale
ustre zn o u k re p a ti, da bi preprečile in onemogočile d ez e rtira n je s fronte. Za
k rn sk o fro n to so poslali m očan oddelek k a ra b in je r je v s poveljstvom v Libušnjem , ki naj bi po sk rbel za u p o rn e d ez erte rje.130
4. ju n ija 1915 so k a ra b in je rji preiskali vse p o d k rn sk e hiše, na to p a v v a­
seh Ladra, Sm ast, Libušnje, K am no, K r n in V rsno pobrali vse moške, bilo jih
je 61, te r jih obdolžili, da so streljali n a ita lijan sk e ra n je n c e in bili avstrijski
špijoni. U jete m oške so odgnali čez Sočo do Idrskega, m ed potjo strelja li n a
p re stra še n e km ete, ki so delali n a p olju (ubili so dva km e ta iz L adre in Sm asti). P ri m o stu čez potok D rganjšček so jih postrojih, te r vsakega desetega
ustrelili. Izjem o so naredili p ri p rv e m od desetih; bil je to m ladenič iz K am na,
128 A l l g e m e i n e s V e r z e i e h n i s s . . . W ie n 1915.
128 G. d e l B i a n c o , n . o . m . 1, 27 ; A . R e je c , Z g o d b e s l o v e n s k i h p o s o š k l h d u h o v n i k o v v I t a l i j i
m e d p r v o s v e to v n o v o j n o . K o l e d a r G o r i š k e M o h o r j e v e d r u ž b e z a le to 1971, 96—119; C. M e d e o t,
n . o . m ., 143.
130 I s t r a , 14. 6. 1935, š t. 24.
ki se ga je ita lija n sk i k a p e ta n »usmilil«, saj bi lahko še služil ita lijan sk i v o j­
ski. Zato so u strelili k m eta, ki je bil naslednji. U streljene m oške so pokopali
v sk u p n o grobnico, ki so jo izkopali id rsk i vaščani. Ostale a re tira n c e so gnali
v Čedad, nato v F irence in n azadnje, po d veh tednih, v O schieri n a S ardiniji,
k je r so se smeli svobodno gibati. Po tr e h te d n ih je nepričakovano p rišla re ­
šitev za deset mož, m la jših od 18 in sta re jših od 50 let, ki so jih odpeljali
preko Svice v Salzburg. Tako je k rn sk o p rebivalstvo pozdravila ita lija n sk a
vojska. D ecim acija je odm evala tu d i v slovenskem tisk u in lite ra tu ri.131
Posledica tega dogodka je bila ta k o jš n ja izp raz n itev p o d k rn sk ih vasi; v ta
sklop v e rje tn o lahk o p rištejem o tu d i zaselka Selce in Selišče. S k a m e n sk im
v ik a rje m Izaijo Božičem in lib u šen jsk im k u ra to m Iv an o m Lebanom je bilo
p rebivalstvo odvedeno v B reginjsk i kot, del v B orjano v občini K red, del v
B reginj.
Idrsko in Mlinsko
24.
m a ja je v Id rsk o prišla ita lija n sk a p a tr u lja ; ko je ugotovila, da v vasi
ni a v strijsk e n e varn osti, so ji d ru g i d a n sledili b ersa lje ri in alpinci, ki so p ri­
šli z M a ta ju rja in Livka. V ojaki so prosili hrane, p red v sem m lek a in jajc. V oj­
sko v vasi je sprejel ž u p a n Blevk, vas pa je v zn am en je p red a je izobesila belo
rju h o . Edino, k a r je bodlo Ita lija n e v oči, je bila zastava n a v r h u zvonika, n a
eni stra n i črno-žolta in n a d ru g i na ro d n a , zato so jo n ajp re j skušali sklatiti,
k e r p a jim to ni uspelo, so čeznjo vrgli krpo.
Prebivalci Id rsk e g a so bili p riča decim aciji k rn s k ih km etov. D om a so
ostali do 7. ju n ija , ra v n o ta k o prebivalci M linskega. D va dni p re d te m je p ri­
šla vo jašk a k o m an da, da m o ra jo vasi izprazniti. L judje so v naglici vzeli s se­
boj n a jn u jn e jše , n a k a r so jih Ita lija n i odgnali v B reginj in P otoke v kred sk i
občini.13“ P otov ali so peš; k d o r je im el konje, kobilo in voz, p a je na n j »na­
tovoril« otrok e in ostarele. V vasi so ostali ž u p a n in tr ije gostilničarji.
Vzrok za iz p ra zn je n je ni povsem jasen. F. Volarič v svoji pripovedi pravi,
d a so odšli v begunstvo z arad i d ezerterja, vaščana, ki je bil črnovojnik n a
Livku. S k ril se je doma, župan, ki je bil njegov sosed in sorodnik, ga je sicer
p reg ovarjal, naj se u m ak n e, a m u ni uspelo. Z u p a n a naj bi Ita lija n i tu d i v p r a ­
šali, če p revzam e odgovornost za zvestobo svojih vaščanov, p a je ta odklonil
in Idrci so m orali v b eg u n stv o .133
Srpenica in Trnovo ob Soši
M otivi za izselitev S rpenice in T rnovega ob Soči so podobni p re jšn jim ;
prežeti so z m aščevalnostjo ita lija n sk ih vojakov, ki je m o rd a k o re n in ila v s tr a ­
h u p red nez n a n im in v nevednosti. T rnovci in Srpeničani, skupaj jih je bilo
leta 1910 755, so, vsaj n a začetku, begunili skupaj in v dru žb i svojih d u h o v n ih
p astirje v , srp en išk eg a k u r a ta Alojza Filipiča in trn o v sk eg a v ik a rja Iv a n a
Štolfe.
Ob p rih o d u ita lija n sk e vojske v T rnovo so se m ed trn o v sk im v ik a rje m in
ita lija n sk im i oblastm i spletli p rija zn i odnosi, ki p a jih je, po p rip o v ed o v a n ju
župniko ve neč ak in je M irja m Štolfe, ki ga n a v a ja C. M edeot,184 skalil dezerter
m l O t e m d o g o d k u s o p i s a l i S lo v e n e c , 29. 9. 1915, š t. 222; S lo v e n e c , 21. 5. 1917, š t. 115; o b 20l e t n i c i d o g o d k a I s t r a , 14. 6. 1935, š t. 24. D e c i m a c i j o o m e n j a t u d i H . T u m a , I z m o j e g a ž i v l j e n j a .
L j u b l j a n a 1937, 372—373, k i p a n a v a j a n a p a č e n p o d a t e k o 20 u s t r e l j e n i h ( n a n j s o s e l e t a 1922 o b r ­
n ili s o r o d n i k i u s t r e l j e n i h , k i so t r i l e t a o d i t a l i j a n s k e v l a d e p r e j e m a l i p o k o j n i n o , k o p a j e t a
u g o to v ila , d a g r e z a v d o v e » iz d a ja l c e v « , j i m j e p o k o j n i n o o d te g n ila . V o j a š k a o b l a s t v T r s t u j e
s p o z n a l a k r iv i c o in u v e d l a d i s c i p l i n s k i p o s t o p e k z o p e r s t o t n i k a , k i j e u k a z a l u s t r e l i t e v ) . V l i t e ­
r a t u r i s e d o g o d k a s p o m i n j a F . K u r i n č i č , N a te j i n n a o n i s t r a n i o c e a n a . L j u b l j a n a 1981, 51. P e s ­
n i k J o ž a L o v r e n č i č j i m j e p o s v e t i l p e s e m » S m r t š e s t i h « (S lo v e n e c , 14. 10. 1915, š t. 235). D o g o d e k
j e n a j b o l j o b d e l a n v r o k o p i s n e m g r a d i v u A l b e r t a R e j c a i n d r . A v g u s t a S f ilig o ja , k i m i g a j e d a l
n a v o ljo B . M a r u š ič .
132 S lo v e n e c , 29. 9. 1915, š t. 222.
133 F . K u r i n č i č , n. o. m ., 47.
134 C. M e d e o t, n. o. m ., 147.
iz av strijsk e vojske, domačin, ki je vrgel uniform o v Sočo, puško pa obdržal
in se sk ril n a svojem dcm u. Ita lijan i naj bi ga odkrili in ga skupaj s starši
u stre lili v bližini K o b arid a (o tem dogodku ni d ru g ih vesti). V ik a rja Štolfo so
obdolžili, da je vedel za oboroženega d ez e rte rja ; tak o je m oral nedoločenega
dne v zač etk u ju n ija sku paj s pre b iv alstv o m zap u stiti Trnovo in se napotiti
v izgnanstvo. N a jp re j so se u stavili v Ažli (Azzida) p ri S p e tru Slovenov v Be­
neški Sloveniji, k a m o r so jih prip eljali z vojaškim i vozili.
T udi d a tu m odhoda Srpen ičanov od dom a ni znan, gotovo pa je bilo to
v p rv e m te d n u ju n ija , ko so v N adiško dolino p ritek ale tr u m e beguncev. Rev­
ščina in zm edenost beguncev sta ta k o gan ila m onsignorja Strazzolinija, da je
v žu p n ijsk i k ro n ik i Š p e tra Slovenov zapisal: »Ti ubogi lju d je so m orali brez
p re d h o d n eg a obvestila zap u stiti svoje domove. S seboj niso mogli vzeti ne po­
hištv a in ne obleke. Izgubili so vse, a hiše so jim opustošili. P rispeli so do
S p e tra n a v o jašk ih vozovih tu d i begunci iz T rnovega in S rpenice s svojimi
duhovniki, ne d a bi vzeli kaj s seboj ra z en živali in zdaj po tu jejo v Ligurijo.
O bupno jih je bilo gledati!«135 S rpeniškeg a k u r a ta so Ita lijan i a retira li, k er je
dom ača de k le ta s prižnice pozival, naj ne nasedajo ljubezn ivim p o n u d b a m ita ­
lija n sk ih vo ja k o v in ta k o je »lahko« sp re m ljal svoje ž upljane v Ažlo.136
Livek in Žaga
Za prebivalce L ivka in okolice ni znano, kdaj so m orali z apustiti domove,
v e rje tn o se je to zgodilo že konec m aja, k m alu po zasedbi kraja.
Ž a g arji so bili izseljeni 5. a v g u sta 1915 in sicer v Ažlo.137
IX. 2. V M ESNE P O ST A JE
K ot je razvidno iz opisa dogodkov v p rv ih ju n ijs k ih d neh leta 1915, so se
begunci iz g ornje Soške doline n a jp re j zbrali na štirih p o sta ja h — v B reginjskem k otu, v občini K re d te r v Ažli v N adiški dolini, prebivalce Livka pa so
izselili v zaselek Jevšček, k je r je civilno preb iv alstv o ostalo doma. N a teh
v m e sn ih p o sta ja h so se oblikovale n e k a te re posebnosti, bolj jasn e so tu d i ne­
k a te re oblike podpore, ki jih je bilo deležno begunsko prebivalstvo.
Občina Breginj (Breginj, Logje, Robedišče)
V
sp re m stv u la h k e konjenice so begunci prišli v B reginjski kot. Začasno
bivališče so jim odredili n ajp rej v šoli, na to pa so posam ezne družine razm e­
stili po hišah in okoliških zaselkih. Beguncem je h ra n o brezplačno razdeljevala
vojska. H ra n o so lahko, s tisto m aleg a d en a rja , ki so ga uspeli odnesti od
dom a, tu d i kupovali, to d a pre h iteli so jih n e k a te ri Breginjci, ki so p re p ro d ajali
»šenkano« blago.138 Zato je h ra n e k m a lu zm anjkalo in pregnanci so odhajali
v K red, k je r so bila vo jašk a skladišča h ran e . N ajpogosteje so jedli polento in
p arad iž n ik .139
Ita lija n sk a vojska je v K o b a rišk e m k o tu k m a lu po zasedbi začela graditi
ceste, k a r »se sliši k a k o r b ajka, k dor pozna dotične kraje, ker prej ni bilo do
tja d ru g e poti nego kozja steza za tihotapce, ki so hodili v Breginj po tobak,
sladkor, sol.«140 Za delo so porabili vse za delo sposobne m oške in ženske, do­
m ačine in begunce. Moški so bili v aje n i ta k e g a dela, saj so p re d vojno gradili
ceste in p re d o re n a N em škem in A vstrijsk em . Večina je bila beguncev. Za
delo so dobivali plačo, v e rje tn o okrog tri lire n a d an .141 G radili so 5 m e tro v
135 A . R e je c , n . o. m ., 166; t u d i G. d e l B ia n c o , n . o. m . 1, 27.
136 A . R e je c , n . o. m ., 166.
137 P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. N e p o p o ln o i n n e u r e j e n o
g r a d i v o z d r a v s t v e n e s lu ž b e .
138 F . V o la rič .
139 F . K u r i n č i č , n. o. m ., 55.
14U S l o v e n s k i n a r o d , 13. 11. 1915, š t. 261.
141 F . K u r i n č i č j e z a v o ž n j o s a m o k o l n i c e z a s lu ž il 2,8 l i r e n a d a n . F . K u r in č ič , n . o. m ., 56.
široko cesto iz B reginj a p re k o P ro sn id a (Prossenico) v T ipano (Taipana) v Be­
neški Sloveniji. Ko so zaključili z delom n a tej cesti, so n a d alje v ali z grad n jo
d ru g ih : Sedlo—Stol, Robič—Sužid, Sužid—Svino in širili cesto Svino—K oba­
rid. Poleg plače so dobivali tu d i hrano. Delali so v vojaški coni, zato so no­
sili posebne rdeče tra k o v e v znak, da p rip a d a jo vo jašk im inžen irskim enotam
in so se ta k o lahko gibali v stro gem vojaškem obm očju.142
D rugače je bilo g ib an je n a zasedenem te r ito riju strogo om ejeno in možno
le s posebno dovolilnico, ki jo je izdal civilni kom isar za politični okraj Tol­
m in s sedežem v K o baridu. Begunci so bili naj pogostejši prosilci za dovoljenja
in sicer so želeli potovati v domači k raj. Postopek za p rid o b itev dov oljenja je
bil d o lg o tra je n in zapleten. P ro šn jo so naslovili n a civilni ko m isariat, razloge
za p o tovanje sta m orali p o trd iti priči, n a to je pro šn ja p otovala n a poveljstvo
4. a rm a d n e g a korpusa, to je zaprosilo za m n e n je poveljstvo 8. p eh o tn e divi­
zije, ki je odgovor poslalo nazaj n a 4. a rm a d n i korpus, to pa prek o vojaškega
ko m isarja za zgornje Posočje civilnem u kom isarju. Vojaški kom isar se je o
d a tu m u po to v an ja dogovoril s k a ra b in je rji, po nekaj d o d a tn ih dogovorih m ed
vo jašk im k o m isarjem in orožniki je prosilec (v p rim e ru pozitivnega odgovora)
le dobil dovoljenje za p otovanje, m ed k a te rim sta ga sp rem lja la dva k a r a b in ­
je r ja .143 P ostopek je tr a ja l en mesec, zaključen je bil z oddajo zapisn ika o do­
godku.
K er so begunci zapustili svoje dom ove z m alo prtljage, so se v domači
k raj v račali n a jv e č k ra t po obleko, perilo, čevlje, odeje, p a tu d i ra ču n sk e k n ji­
ge, d ru žin sk e dokum en te, celo šivalne stro je ; vse je bilo z b ran o v skladiščih,
ra ze n v re d n o stn ih p a p irje v in d ru g ih dokum entov, ki so jih begunci p re d od­
hodom skrili v k le te h ali zakopali n a varno.
U krep i za begunce, ki so odšli na dom brez dovoljenja, so bili izredno
strogi. To dokazuje dogodek, ki se je p rip etil 24. se p te m b ra 1915. N a cesti iz
Sužida v Svino so tega dne orožniki zasačili štiri ženske, beg u n k e v B reginju,
ki so se brez dovoljenja odpravile p ro ti d om u v D režnico in M linsko.144 Zato
je vojaški kom isar za zgornjo dolino Nadiže p o veljstvu 4. a rm a d n e g a k o rp u sa
predlagal in tern a c ijo družin, ki so jim p rip a d a le »grešnice«. In te rn a cijo naj bi
izvedli v opom in, da bi preprečili p odobne poskuse. 5. o k to b ra so družine do­
bile od breginj skega ž u p a n a obvestilo od odhodu iz B reginj a v n ezn an k raj.
A n to n Lister, mož ene begunk, je n apisal prošnjo, da bi z družino lah ko ostal
v B reg inju, saj je pom agal p ri g ra d n ji ceste, žena p a je bila noseča.145 Z d ra v ­
nik je v ta n a m e n pregledal žensko in ugotovil, da potov anje ne bo ogrozilo
n jen e g a z d ra v ja .146 N a jp rej so oblasti razm išljale sam o o in tern a ciji d ružinskih
poglavarjev, na za d n je pa so se odločile za in te rn a c ijo celotnih d ru žin v I ta ­
lijo.147
Zasedbene oblasti so se dotaknile tu d i šolstva. V slovenskih k r a jih so
uvedli posebne oblike pouka. Od m a ja leta 1916 je civilni k o m isa ria t u sta n a v ­
ljal t. i. zabavišča — vzgojevališča (ricreatori — educatori) in org aniziral po­
sebne šolske tečaje, »da bi nadzorovali, pom agali in, bolj k o t učili, vzgajali
šoloobvezne otroke«.148 Za šolskega n ad zo rn ik a je bil im enovan Francesco
Spazzapan. Vzgojevališča, ki so jih obiskovali otroci od 6 do 14 leta, so bila
n a m e n je n a ta k o dom ačim kot b egunskim otrokom , delovala p a so do 24. okto­
b ra 1917.149
142 O g r a d n j i c e s t p iš e t u d i F . K u r i n č i č , n . o. m ., 55—59.
143 P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. T r a s f e r i m e n t i — r i m p a t r i i 1915—1917.
144 p a n g . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. L e v a e t r u p p e . I n t e r n a ­
m e n t i d e lle p e r s o n e 1915—1917.
145 P A N G .
C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917, n. o. m .
146 P A N G .
C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917, n . o. m .
147 P A N G .
C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917,n . o . m .
140 B . M a r u š ič , n . o. m ., 238.
149
P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. E d u c a t o r i e c o r s i s c o l a ­
s tic i, 1916 (m a g g io ) — 1917 ( o tt o b r e ) .
V
B reg in jsk e m k o tu so bila ta k a vzgojevališča v B reginju, Logjeh in v
Robidišču. V sak e m u je bil dodeljen vojak, tu d i učitelji so bili vojaki — Itali­
jani. V službo jih je sp rejem al gen eraln i s e k re ta ria t v V idm u. V p ra ša n je po­
uč ev an ja v slovenskem je z ik u so »rešili« z zelo p reprosto potezo — določili in
ugotovili so, da so vzgojevališča d ržavne ustanove in je zato jezik poučevanja
italijanski.
Vzgojevališče je obsegalo en prostor, povsod so otroci dobivali malico in
bili e n k ra t tedensko okopani. S troške za delovanje je krila občina, vključevali
so stro šk e za učiteljevo plačo, ku rja v o , šolski m aterial, prevoz hrane, p o p ra ­
vila, n a je m n in o p ro sto ra in za razn e uslužbence (kuharice, čistilke).150
V ečina b e g u n sk ih d ružin ni ostala v breginjski občini, tem več je be g u n ­
sko »a v an tu ro « n a d a lje v a la v Italiji. K riteriji, po k a te rih je g en eraln i sek re­
t a r ia t odločil, kdo bo ostal v B reginju, z a e n k ra t niso znani. Breginj so zap u­
ščali p ostopom a; 12. d e cem bra je odšla v Candido v avellinski provinci sku­
p in a 100 beguncev, n ajveč Drežničanov, ki jih je sp rem ljal I. Štolfa, n a cilj pa
so prispeli 19. d ecem bra.151 Tega dne so B reginjski kot zapustili Libušenjci, ki
so jih z av tom obili n a jp re j p repeljali v Videm, po dveh d n eh pa so pot n a d a ­
ljevali z vla k o m do K a la b rije .152 13. decem bra je iz B reg in ja odšla 140-članska
b e g u n sk a »družina« D režničanov in Sm asčanov, v družbi libu šen jskega k u ­
r a t a I. Lebana. Po šestih d n eh vožnje so prispeli v Badio di Cava v provinci
S alerno. Idrci so odšli 20. (19.) decem bra. A vtom obili so jih n a jp re j odpeljali
v Podbonesac (Pulfero) v B eneški Sloveniji; F. V olarič se spom inja, da so jih
t u lju d je zelo sovražno sprejeli, z »bilmi in lopatam i«, češ, da so jih Italija n i
n a h u jsk ali, da so begunci pobijali italija n sk e ranjence. Pot so n adaljevali proti
V idm u, k a m o r so prispeli zvečer, ob polnoči p a jih je vlak odpeljal v Firence.
T u so ostali dva dni; d a bi si odpočili, so jih strp a li v nek ženski sam ostan.
N a vožnji so jim dajali h ra n o : belo kavo, k ru h in ovčji sir. B egunski tra n s p o rt
je pot n ad a lje v a l do Noie v provinci C ase rta .153
D ružine, ki so ostale v B reginju, so življenje nad a ljev a le po »ustaljeni«
poti; podpore so dobili toliko, da so z njo n a h ra n ili družino,1533 gradili so ceste
in pisali prošnje. Po zlom u pri K o b a rid u so se te družine večinom a vrnile
domov.
Občina Kred
K am en ci so bili odgnani v občino K red ozirom a razp o rejen i v štiri večje
vasi, ki jih je obsegala — K red, B orjan a, S ta ro selo in Potoki. V P o to k ih so
živele tu d i d ružine iz Idrskega, ki jim ni šlo slabo.154
Za občino K re d sta dokaj ja sn a način in oblika plačevanja podpor d r u ­
ž in am vpok lican ih v avstro-ogrsko vojsko, k a m o r so spadali tu d i begunci. Ci­
vilni k o m isa ria t za politični o kraj T olm in je sk rb n o zbiral inform acije o be­
guncih, d a tu m u izselitve te r o višini podpore, ki jo je družina vpoklicanega
dobivala p re d ita lijan sk o zasedbo, o številu dru ž in sk ih članov in času izplače­
v a n ja av strijsk e podpore.155 Posebno pozornost so ita lijan sk e oblasti p ri od­
m e r ja n ju višine podpo re posvečale občini, v k a te ri je be g u n sk a d ru ž in a živela.
Vse inform acije je zb ral odgovorni vojaški ko m isar za g ornjo dolino Nadiže
ali za g o rn je Posočje.
V išina podpore n i bila enotna. Ž ivljen jske raz m ere so se sprem injale,
p re d v sem slabšale, in p rež iv ljan je d ru žin je bilo vedno dražje in težje, zato so
begunci prosili za povišanje. Podpore so izplačevali mesečno, leta 1916 je šest­
150 P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917, n . o. m .
151 S lo v e n e c , 5. 2. 1916, š t. 28.
152 N . O. m ., 22. 2. 1916, š t. 42.
153 F . V o la r ič .
153a S l o v e n s k i n a r o d , 13. 11. 1915, š t. 261.
154 S lo v e n e c , 4. 2 . 1916, š t. 27.
158
P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. P o r o č i l o
s lu ž b e .
z d ra v stv e n e
članska d ru ž in a p re je m a la 30 lir, zahtevali pa so mesečno podporo 50 lir.156
Tako k ot v B re g in ju so n astala vzgojevališča tu d i v B orjani, S ta re m selu
in K red u. Vzgojevališče v B o rja n i je bilo o dprto 20. av g u sta 1916 in F. Spazzap an je poročal o zadovoljstvu p riso tn ih domačinov, beguncev, civilnih in vo­
ja š k ih oblasti. Vzgojevališče je obiskovalo 150 otrok, od tega 50 b eg u n sk ih iz
K am n a, Selišča, K rn a, Drežnice, Livka, Selc, Volarij in L ibušenj.157 P o u k je
vodil učitelj — vojak M arco Calligaro, pom agala pa m u je id rsk a be g u n k a
J u s tin a S o v d at.157a Za pouk je bil n a tan č n o določen didaktični program . V
p rv e m ra z re d u je obsegal učenje b r a n ja in pisanja, m a tem atik o (štetje do 100),
lepopis, m oralno vzgojo, telovadbo, petje, risa n je in gospodinjstvo; v dru gem
ra z re d u p a italijanščino, m a te m a tik o (štetje do 10.000), geom etrijo, učenje poj­
m ov, zgodovino, zem ljepis, lepopis, risanje, telovadbo, m oralno in civilno vzgo­
jo (pravice in dolžnosti d rža v ljan a).158 Od 26. ok to b ra 1916 do 6. no v em b ra je
bilo b o rjan sk o vzgojevališče zaradi higienskih razlogov zap rto .159
Vzgojevališče v S ta re m selu je vodil vojak G iovanni Cavazzo s pomočjo
dom ačinke Terezije K ran jc. Gostilo je 95 učencev.160 Šolo v K re d u sta pod ne­
p osred n im nad zo rstv o m vojašk ega k o m isarja za gornjo dolino Nadiže vodila
P av lin a J e n k o in učitelj Domenico N uvolani iz L igurije.161 Po p o d a tk ih gene­
raln eg a se k re ta ria ta za civilne zadeve je šolo obiskovalo 64 učencev.162 Otroci
so, ta k o je poročal n a d z o rn ik Spazzapan, dobili n a dan tri obroke h ra n e : ob
dev etih k avo z m lek om in k ru h , opoldan kosilo (m ineštra, k ru h , priloga, sir
ali sadje), zadnji obrok ob štirih p a je vseboval kavo z m lek om in k ru h . S ani­
ta rn o nadzorstvo je iz higienskih razlogov odredilo e n k ra t tedensko k o pan je
otrok. S tro šk e za plače in dru g e stroške vzgojevališč v občini K red je k ril ci­
vilni kom isariat. Po vojni so se pojavile m noge zahteve za izplačilo plače za
o k to b e r 1917, ki je zaradi ko b arišk e k a ta stro fe izpadlo.163
Občino K re d so začeli begunci zapuščati d ecem bra leta 1915. V Italijo so
odhajali v s k u p in a h ; kdaj sta odšli prvi skupini, še ni znano; tr e tja sk u p in a
je odpotovala 15. decem bra, č e trta pa 19. decem bra istega le ta .164 S p rem lja l jih
je k am en sk i v ik a r Izaija Božič, ki je s svojo skupino prišel v Ascoli Piceno ob
J a d ra n s k e m m o rju ; beguncev iz Libušenj in K a m n a je bilo okrog 60.165 150
k re d sk ih beguncev je odšlo v Diano Marino, rav n o toliko pa jih je ostalo v
občini K re d .166
Jevšček
Prebivalci zaselka Jevšček so gostili begunce z Livka. K e r so tu vladale
posebno težke življenjsk e razm ere, so za bivališča beguncev ne k a k šn e n a je m ­
nin e plačevale vojaške oblasti, ki so p regnance oskrbeli tu d i z obroki hrane.
Zato pa so bile d e n a rn e podpore nižje, oblikovale so se n a podlagi starosti
beguncev, z d ra v stv e n ih in življenjskih razm er. Podpora je bila ra tific ira n a na
stroške občine.167 L eta 1916 je v Je v šč k u živelo deset d ru ž in z L ivka,168 drugi
p a so bili raz tresen i po celi Italiji, predv sem n a ju g u .169
156 p a n g . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917, n. o. m .
157 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. D o c u m e n t i V, 31 d i c e m b r e 1916. 206 ( d o k u m e n t 416).
i57a p a n g . c i v i l n i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. E d u c a t o r i e c o r s i s c o l a ­
s tic i, 1916 (m a g g io ) — 1917 ( o tt o b r e ) .
is» p a n g . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917, n . o. m .
159 P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917, n . o. m .
160 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. D o c u m e n t i V, 206 ( d o k u m e n t 416).
161 P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l iti č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. E d u c a t o r i e c o r s i s c o l a ­
s tic i, 1916 (m a g g io ) — 1917 ( o tt o b r e ) .
162 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. D o c u m e n t i V, 206 ( d o k u m e n t 416).
163 P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. E d u c a t o r i e c o r s i s c o l a ­
s tic i, 1916 ( m a g g io ) — 1917 ( o tt o b r e ) .
164 P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. P o r o č il o z d r a v s t v e n e
s lu ž b e .
165
M e d e o t, n . o. m ., 139.
188 S lo v e n e c , 30. 6. 1917, š t. 147.
167 P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. Ž u p a n s t v o L iv e k . O b č in a
T o l m i n , B o v e c , S o l k a n 1919—1923.
108 S lo v e n e c , 20. 4. 1916, š t. 91.
169 P A N G . C iv iln i k o m i s a r i a t z a p o l i t i č n i o k r a j T o l m i n 1915—1917. Ž u p a n s t v o L iv e k . O b č in a
T o l m in , B o v e c , S o l k a n 1919—1923.
Ažla v Beneški Sloveniji
T rn o v sk im in srpen iškim beguncem se je godilo v Benečiji slabo. V »Gajžli« so živeli pod šotori, »pod seboj pest slam e, toliko, da ni bila gola zem lja«.170
E n k r a t n a d a n so jim delili hran o in posebej k r u h .171 T u so begunci preživeli
šest ted nov, ko so jih o k to b ra del s srp en išk im k u ra to m odpeljali v Diano M a­
rin o ,1'2 m e d te m ko so v ik a rja Štolfo poslali v C andido v južni Italiji.
ix. 3.
Ž iv lje n je v ita liji
K o b a rišk im in bovškim beguncem lahko delom a sledimo s pomočjo n ji­
hovih duhovnikov, k a te rih pot je opisal C. Medeot. Ita lijan sk e oblasti so tu d i
to k ra t dobro poskrbele za popolno ra zk ro p ljen o st go rnjesoških beguncev po
Italiji. S kupaj so prav ilo m a ostale m a n jše skupine, ki so se pom ešale m ed osta­
le slovenske begunce. »Pokrivali« so celoten polotok, n a otoke pa jih niso po­
šiljali. N ajveč novic o živ lje n ju v Italiji je Slovenec dobival iz n asle d n jih k ra ­
je v : Diano Marina, Genova, Albisola Pace pri Savoni, Saluzzo v P iem ontu,
Ascoli Piceno in O iiid a v provinci Ascoli, Candida in Atripalda v provinci
A vellino in Noia v provinci C aserta.
L igurija je gostila številne »pošiljke« slovenskih beguncev. V Diano M a­
rin i je živelo 1400 beguncev,1,3 poleg že om en jen ih K am b rež a n o v je tu živelo
n ajveč dru žin iz p o d k rn sk ih vasi (51 družin): 21 iz K a m n a — to je 150 lju d i,174
17 iz V ršnega, iz Selc in Selišča po 3, K r n a 5 in s S m asti 2 družini.175 Slovenec
je 7. d e cem bra 1915 poroial, da so vsi prebivalci Zage živeli v Genovi, v e rjetn o
p a so bili ra z tre se n i po celotni po krajini, saj m ed begunci v Albisoli Pace Slo­
venec po d veh le tih om enja tu d i 200 Ž ag a rje v .176 N jihovo življenje se v e rje tn o
ni v ničem er razlikovalo od že opisanega.
V
provinci S avona je, po ocenah Filipiča, živelo 250 njegovih ž u p ljanov,177
ki jih je obiskoval, ko je bil v Diano M arini. N ovem bra leta 1916 je bil p re ­
m eščen v Albisolo Superiore, 6 k ilom etrov oddaljeno od Savone, k je r je m ed
140 S rp en ičan i poučeval verouk, otro ke p rip ra v lja l n a obhajilo in birm o. Sicer
p a je našel v m e stu m ir, ki ga je potreboval po sp le tk a h in žaljivkah, ki jih
o m enja tu d i M edeot.1,8 Zal je m oral decem bra 1917 sp rem e n iti svoje bivališče,
prem eščen je bil v L usignano d A lb e n g a , še vedno p a je ostal v Liguriji in
tak o lahko še n ud il p red v se m dušno pomoč tu k a jš n jim slovenskim beguncem .
C andida, m esto v spodnji Italiji, v provinci Avellino, je sprejela okrog
110 k o b a rišk ih beguncev, predvsem D režničanov. M ednje so ita lija n sk e obla­
sti nam estile tu d i trn o v sk e g a žup nika Iv a n a Štolfo, ki je tu deloval k o t »parocco dei profughi« (begunski župnik) in drežniškega k u r a ta K alin a,179 ki je v
C andido prišel spom ladi leta 1916. Begunci so živeli v sam ostanu, razdelili so
jih po sobah, k je r jih je obiskoval trn o v sk i župnik. Vodil je tu d i m a jh n o šolo
za begunce. P o m a n jk a n ja pregnanci niso trpeli, v e rje tn o p a je prišlo leta 1917
do po slabšanja njihovega zd ravstvenega stan ja, saj so izrazili željo po p rem e­
stitvi v okolico F ire n c.180 Š tolfa je bil konec n o v em b ra prem eščen v A tripaldo
v isti provinci, k je r so se tu d i n ah a ja li trn o v sk i begunci, pa tu d i živila je bilo
ta m lažje dobiti. Se vedno je ostal v stik u s K alinom , ki je, podobno k o t Štol­
fa, obiskoval so n a ro d n ja k e v p rovincah Avellino, C a se rta in Teram o. Z a d n ja
p o sta ja Iv a n a Štolfe je bil otok V entotene, ki je p re d n jim gostil ročinjskega
ž u p n ik a O tilija Medveša.
170
171
172
173
174
175
178
177
178
170
180
S lo v e n e c , 14. 2. 1917, š t. 36.
N. o. m .
C. M e d e o t, n . o. m ., 148.
S lo v e n e c , 30. 6. 1917, š t. 147.
C. M e d e o t, n . o. m ., 148.
S lo v e n e c , 7. 3. 1916, š t. 54.
N . o. m ., 26. 3. 1917, š t . 69.
C. M e d e o t, n . o. m ., 148.
N . o. m .
S lo v e n e c , 6. 7. 1916, š t. 152.
C. M e d e o t, n . o. m ., 146.
Iv a n Leben, k u r a t iz Libušnjega, je sledil beguncem iz Selc, Sm asti, La­
dre, Drežnice in Id rsk e g a v provinco Salerno, v k ra j B adia di C ava ob T ire n skem m o rju, k a m o r so prispeli po »jako n e p rije tn i vožnji«.181' T u so jim dajali
d v a k r a t n a d a n k u h a n živež, »zabeljen s soljo in s sv. križem «.182. B eg unka v
te m m estecu je zapisala: »Tukaj smo žene in otroci, a vsi bi bili r a je v naši
fro n ti k a k o r pa tu k a j. Vse smo izgubili, k a r n a m je bilo ljubo in drago, n i­
m am o dru g e g a k a k o r pot, po k a te re grem o, iti ne sm em o nikam or, je p re p o ­
vedano, k e r n a p a d a jo naše lju d i; edino v cerkev sm em o iti brez dovoljenja.«183
To je edina novica o m ožnostih g ib an ja beguncev in o n e p rijaz n ih odnosih
dom ačinov do njih . Ž ivljenje v sa le rn ita n sk e m m estu je m oralo biti tu d i d ra ­
go, saj je lite r m le k a stal 0,40 lire, ta k o da so z običajno dnevno podporo ene
lire le težko shajali. O de lo v an ju k u ra ta L ebana v Badii ni poročil, znano je
le, da se je od tod podpisoval kot »curato dei profughi« (begunski ku rat) in
bil 29. m arc a 1917 iz n e zn an ih vzrokov prem eščen, to k r a t kot » in tern a to civile
di gu erra« (civilni v ojni interniranec) v N u g h e d u S. Nicolo, vas n a S a rd in iji.184
S k u p in a lib u šen jsk ih in k a m e n sk ih beguncev, ki je štela okrog 60 oseb, je
n a svoj končni cilj — O ffida v provinci Ascoli Piceno — p rišla 28. ju lija 1916.
Od srede d ecem bra 1915, ko so bili izgnani iz občine K red, do 20. ju n ija 1916
je Božičeva skupinica bivala v g lavnem m e stu province, k je r je bila n a s ta ­
n je n a v ubožnici »Ferruccio F errucci« ; od tod so za mesec dni odšli v sam o­
sta n F ra ti M inori v isti provinci. Z dnevno podporo ene lire n a osebo so m o­
rali begunci sam i s k rb e ti za živež. Končno so prispeli v Offido. T udi t u so
begunce n astan ili skupaj v neko prenočišče.185 B rem e begunskega živ ljen ja je
bilo za Božiča pretežko, saj je hudo zbolel; po k ra jše m p o sta n k u (neznano
kdaj) so ga p rep eljali v um obolnico v Lucco. Toda do konca vojne o n jem ni
bilo n a ta n č n ih novic.
N ekaj beguncev iz Drežnice, L ibušnjega in Sm asti, ki so do Božiča leta
1915 živeli v Logjah, je svoje zatočišče našlo v A brucih, v M ontorio al V orm ano, v provinci Teram o. Do F irenc so šli v večjem begunskem tra n sp o rtu ,
na to so jih razložili n a več krajev. Slovenskega d u h o v n ik a v te h k r a jih ni
bilo, pom agali so si le tako, da »drug za dru g e g a molimo«.186 Za življenje so
jim oblasti odm erile liro dnevne podpore, ki so jo begunci dobivali n a 14 dni.
T udi n a severu, v okolici N ovare, je bilo naseljeno nekaj beguncev, zlasti
S rpeničanov, ki so jih razdelili v k ra je Crescentino, Vercelli in Saluzzo. V P ie­
m o n tu so begunce n a stan ili po hišah k družinam , jim dajali podporo, s k a te ro
so m o rali k u p o v ati tu d i d rv a in obleko, saj je niso od dom a prinesli nič.187
Z a d n je večje zbirališče kob ariško -bo vških beguncev je bilo v okolici Caserte, k a m o r so prišli okrog Božiča leta 1915. B egunski tra n s p o rt se je n a poti
v e č k ra t u sta v il in pustil v posam eznih vaseh te province po nekaj družin. N a j­
več jih je ostalo v Noli. D om ačini so jih sprejeli prijazno, čeprav so jih začu­
deno gledali; ugledali so n a m re č p rep ro ste ljudi, o k a te rih pa p red njihovim
p rihodom niso nič dobrega izvedeli. S tanovali so v sta re m sam ostanu, n a jp re j
sam o družine, ki jih je G en era ln i s e k re ta ria t za civilne zadeve nam e n il v ta
k ra j. Okoliški begunci so zato n aredili sk u p n o prošnjo, da bi smeli živeti sk u ­
paj in Italija n i so prošnji ugodili. D n evna d e n a rn a podpora je n ajp rej znašala
po pol lire n a osebo, a se je, s p a d a n je m v re d n o sti italija n sk e valute, k m alu
zvišala n a eno liro. Ž ivljenje v sa m o stan u si je v sa k a d ru žin a organizirala po
svoje, vsa k a je k u h a la zase, po svojih n a v a d a h in m ožnostih. Za k u h in jsk o
oprem o, posodo je p oskrb ela občina, ki je beguncem delila tu d i obleko, zim ­
sko in letno, te r obutev. Za k u rja v o so bili zadolženi otroci, ki so hodili po
ial
102
103
104
105
106
107
S lo v e n e c , 8. 4. 1916, š t. 81.
N . o. m .
N . o. m .
S lo v e n e c , 30. 6. 1917, š t. 147.
C. M e d e o t, n . o. m ., 140.
S lo v e n e c , 20. 5. 1916, š t. 116.
N . o. m ., 19. 4. 1917, š t. 89.
drva, n a poljih p a so od dom ačinov dobili tu d i nekaj h ra n e (paradižnik, pizzo,
vino, fige), sicer pa so n ajveč kuhali polento. T ud i tu so imeli begunci prilož­
nost kaj m alega zaslužiti, p redvsem z delom na polju ali v vinogradih.
V Noli, v e rje tn o tu d i drugod, je h u d a nadloga doletela begunce le ta 1918,
ko je v p o k ra jin i kosila »španjola«. B olnike je obiskal lokalni zdravnik, ki je
predpisal posebno dieto — jedli so le čisto ju h o in osem dni nič k ru h a . K ot
kaže je bilo z d ra v lje n je uspešno, saj ni notic o tem , da bi kdo od beguncev
u m rl za posledicam i bolezni. Nolske begunce sta re d n o obiskovala Leben in
K a lin ; n ju n i obiski so bili posebno dobrodošli p re d prazniki, ko sta izgnance
tu d i spovedala. Sicer p a so bili prepuščeni sam i sebi, otroci niso hodili v šolo.188
Š tiri le ta so begunci p re sta li v tuji, a n a jv e č k ra t ne sovražni deželi, k je r
so se m orali spopasti s številnim i oviram i: nez n an jem in n e ra z u m e v a n je m je­
zika, včasih tu d i okolice, popolnom a novim in n e znanim okoljem, ljudm i, h r a ­
no. Nič jih ni zlomilo, up ali so n a sk o rajšn jo v rn ite v v domovino.
X. ZAKLJUČEK — VRAČANJE
G e n e raln i s e k r e ta r ia t za civilne zadeve je predvidel tudi, kako naj bi po­
tekalo v ra č a n je beguncev dom ov ozirom a postopek za p rid o b itev dovoljenja.
P ro šn je za v rn ite v so begunci naslovili n a V rhovno poveljstvo ita lija n sk e
vojske, ki naj bi o v sak em prosilcu izvedel posebno in natančno raziskavo.
P rošnjo naj bi podvrgli d vo jn em u preg led u in m n e n ju v ojaških poveljstev
ozirom a p re fe k to v n a ozemlju, k a m o r se je begunec želel v rniti. P re g le d je
m o ral zagotoviti ozirom a ugotoviti »m oralno neoporečnost« prosilca te r ob­
je k tiv n e m ožnosti za njegovo vrnitev. Prosilec je m oral v prošnji dokazati, da
k ra j, k a m o r se je želel v rn iti, p rip a d a občini njegovega stalnega bivališča ozi­
ro m a d a je t. i. dom orodni elem ent. N ad alje je m o ral dokazati, da razpolaga
z delom ali sredstvi, s k a te rim i bo lahko vzdrževal sebe in družino, saj je bila
želja V rh o v n eg a poveljstva, da dajo p red n o st t. i. d elavnim elem entom p red
brezdelneži in za delo nesposobnim i. Le tak šn i begunci so lahko zagotovili h i­
te r p o v ra te k norm aln eg a življenjskega ritm a v izpraznjene kraje. T re tji pogoj,
ki so m u m orali begunci zadostiti, je bilo p rim e rn o bivališče.189 Ko je begunec
izpolnil vse tri pogoje, se je lahko v rn il domov.
P rv i begunci, bili so to Brici, so začeli pošiljati pro šn je za v rn ite v že k m a ­
lu po ita lija n sk i zasedbi G orice 9. a v g u sta 1916. T a k ra t so B rd a prišla, vsled
p re m ik a bojn e črte n a G oriškem , izven n ep osrednega vojnega ozemlja. V rn i­
te v sicer ni bila dovoljena v izpraznjene vasi, zato p a so lahko zaprosili za
b iv an je v sosednjih k r a jih — v V edrijan, Š m a rtn o ali bližnje italija n sk e vasi.
T ako so oživele severovzhodne briške vasi.
Po ita lija n sk e m zlom u pri K o b a rid u 24. ok to b ra 1917 in u m ik u italija n sk e
vojske n a reko Piavo so se začeli v ra č ati tu d i kobariški begunci, ki so ostali
v B re g in jsk em k o tu in življenje se je vrnilo p redvsem v Idrsko in Mlinsko.
V drugi polovici leta 1918 so se začela p o g a ja n ja o v ra č a n ju »italijan skih«
beguncev domov. P o te k a la so v Švici, v B ernu, m ed italijan sk im i in a v strij­
skim i odposlanci. P o sred n ik pri pogajanjih, pa tu d i obveščevalec slovenske
jav n o sti je bil O srednji odbor za begunce z ju g a, ki je deloval n a D u n a ju in
skrbel za soške begunce, ra zk ro p lje n e v a v strijsk ih taboriščih. P red la g al je,
naj se izvrši z am en ja v a Slovencev in tistih Ita lijan o v na zasedenem ozemlju,
ki si žele preseliti v Italijo. O srednji od bor je v ta n a m e n poslal prizadetim
žu p a n stv o m okrožnice, naj sestavijo seznam e v Italiji živečih beguncev, da bo
lahko sestavil skupine, ki bi jih zam enjali z ita lijan sk im i.190 O k to b ra se je ko n ­
fe re n c a končala in je, k o t je poročal Odbor, p rin esla ugodne re z u lta te .191 Iz
“»
188
180
181
F. v o ia rič .
L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. R e l a z io n e II, 91—92.
S lo v e n e c , 28. 9. 1918, š t. 223.
N . O. m ., 9. 10. 1918, š t. 232.
za m e n ja v e so bili izključeni m oški m ed 17. in 52. leto m starosti, razen onih,
za k a te re so ita lija n sk i vojaški z d ravniki ugotovili, da so za vojaško službo
popolnom a nesposobni. S te m so se skušali izogniti p re h a ja n ju za vojsko spo­
sobnih v av strijsk o vojsko. A kcija du n a jsk e g a odbora, kot kaže, k lju b vsem u
ni bila uspešna, saj priza d ete občine (Libušnje, Trnovo ob Soči, Drežnica,
Srpenica, Zaga, A jba, Anhovo, B iljana, M edana) niso poslale zaželjenih sezna­
mov. T udi n ačin v ra č a n ja beguncev iz Ita lije kaže na neu sp eh O dbora, saj je
potekal povsem pod o k riljem in po po stopkih italija n sk ih oblasti. Postopek
v ra č a n ja se je sprožil s koncem vojne, s p re m irje m 3. n o v e m b ra 1918 in po­
novno ita lijan sk o okupacijo Posočja.
Za vračajoče begunce je tak o skrbel g en eraln i se k re ta ria t, s pomočjo žu­
p a n ste v iz p ra zn je n ih k ra je v , v Gorici pa je deloval še poseben U ra d za v a r ­
stvo beguncev (kdaj je nastal, še ni znano). G eneralni s e k re ta ria t je v ta n a ­
m e n p redvidel vrsto olajšav, ki so veljale predvsem za čas do prihoda na dom:
brezplačni tra n s p o rt ljudi in prtljage) in ra zd eljev an je h ran e , pa tu d i izd aja­
n je posebnih dovoljeni za upo rab o h ra n e iz v ojaških zalog na posebej za to
n a m e n je n ih p o sta ja h .192
Da bi lahko p rim ern o poskrbeli za p resk rb o p reb iv a lstv a z živežem in za
p rip ra v o bivališč za begunce, so m o ra la ž u p a n stv a z b ra ti in k ra lje v e m u ko­
m is a rju za sam o u p rav n e posle dežele G oriško — G radiščanske (R. Com m issa­
rio p e r gli A ffari A utono m i della P rovincia di Gorizia e Gradisca) sporočiti
z a h tev an e statističn e p o d atk e : 1. število v občini prisotnega p re b iv a lstv a ; 2.
število otrok, m lajših od 2 let; 3. število o trok od 2 do 5 let; 4. število še ne
v r n je n ih beguncev, z n avedbo k ra ja , k je r so se n a h ajali; 5. n a v e d b a koliko
prebivalcev (število družin) v občini n im a sta n o v a n ja in je bila zato p o tre b n a
iz g ra d n ja b a ra k .193
Ita lija n sk e oblasti so po vojni poskrbele za vse begunce, tu d i tiste iz a v ­
strijsk ih dežel in taborišč, in sicer tako, da so zanje gradili lesene b arak e, saj
je bila večina hiš p o ru šen ih ali hudo poškodovanih. Mnogo b e g unskih dru žin
je po v rn itv i našlo prvo zatočišče p ri sorodnikih ali sosedih, to d a zasedbene
oblasti — G lavno civilno poverjen ištvo za Ju lijsk o Benečijo (R. Commissario
G enerale p e r la Venezia Giulia) — so določile, da je iz gospodarskih in z d rav ­
stv e n ih razlogov bolje, da se te družine preselijo v b a ra k e in sicer po dve d r u ­
žini v eno; sku p n o število bivajočih v njej pa ni smelo preseči 12 oseb.194
Za begunce, ki so se vračali domov skozi Gorico, je skrbel že om enjeni
U ra d za v arstv o beguncev. N jegova dolžnost je bila p re sk rb a beguncev s h r a ­
no in stanovanjem , toda največ za tri dni, saj je bila dolžnost dom ovne občine,
da vzd rž u je svoje lju d i.195 Beguncem iz občin Bovec, Čezsoča, Zaga, Srpenica,
T rnovo ob Soči, Drežnica, Idrsko, Libušnje, Livek, Volče, K obarid, Tolm in in
Sv. Lucija (Most n a Soči) je bila n a razpolago tu d i določena količina obleke in
perila. Za ra z d eljev a n je naj bi skrbel civilni k o m isariat in zaloge brezplačno
razdelil m ed najbolj p o treb n e begunce.
Posebno obliko pomoči je p re d sta v lja la d e n a rn a podpora, ki so jo Ita li­
ja n i izplačevali »svojim«, p a tu d i » avstrijskim « beguncem po v rn itv i domov,
dokler ti niso im eli m ožnosti sam ostojneg a p rež iv lja n ja (z delom) in niso s ta ­
novali v la stn i hiši. V ta n a m e n so se m o ra la zopet p o tru d iti županstva, ki so
zb irala p o d a tk e o višini podpore, ki jo je p re jem a la be g u n sk a družin a v iz­
g n a n stv u in sestaviti poseben seznam, o p re m lje n z obrazcem, ki ga je dobil
begunec ob š te tju (to je veljalo za begunce v Italiji) ozirom a katerim koli do­
192 L a g e s t i o n e d e i s e r v iz i c iv ili. R e l a z io n e I, 175.
193 P A N G . O b č in a T r e n t a ; o k r o ž n i c a 29. 11. 1918.
104 P A N G . O b č in a A v č e ; o k r o ž n i c a v s e m ž u p a n s t v o m o b č i n d e ž e le i n o n im , k i s e n a h a j a j o
v u p r a v i k o m i s a r i a t a z a s a m o u p r a v n e z a d e v e d e ž e le G o r iš k e , 12. 11. 1919.
105 P A N G . O b č in a š e n t v i š k a g o r a ; d o p i s k r a l j e v e g a k o m i s a r j a z d n e 31. 1. 1919.
kazilom o b e g u n stv u in p re je m a n ju d e n a rn e podpore. P rv i seznam naj bi n a ­
stal do 1. m arca 1919, sestavljali pa naj bi ga m esečno.196
K er je bila večina beg unskega p reb iv alstv a km ečkega, se je gen eraln i se­
k r e ta r ia t še posebno posvetil v ra č a n ju la stn ik o v in obdelovalcev zemlje. O bde­
lovalne površine so bile zaradi » izrednih ra z m e r ozirom a p ra v izredne narave«
močno poškodovane in takoj po v rn itv i niso omogočale p reživ etja družin. »Te
povsem izredne raz m e re zahtevajo sedaj od poljedelca toliko nap o rn e g a in po­
trpež ljiv eg a dela, d a je opravičena bojazen, da bo m a rsik a te ri k m etič obupal.«197 K ra je v n e oblasti so n a m re č poročale, da je ljudstvo tavalo v zelo težav ­
n em gospodarskem položaju, ki m u je onemogočal la sten obstanek. Zato je
bilo p o tre b n o dodatno p om agati k m e tsk e m u sta n u p ri m irn e m o p ra v lja n ju
njegovih poslov in g a sp o d b u jati s p rim e rn im i ukrepi. P ri tem je bilo n u jn o
n u d iti k m e tu vedno in povsod v sak ovrstno pomoč, da ne bi iskal drugega, bolj
dobičkonosnega dela ali se izselil v dru g e k ra je , saj je bilo njegovo dragoceno
in v z tra jn o delo n eobhodno potreb no za obnovo poljedelstva v p rizadetih k r a ­
jih. B eguncem so zato p rizn ali razne ugodnosti — v sak e m u beguncu, ki se je
v rn il v dom ovno občino, ki je bila p o ru šen a ali hudo poškodovana, so izplačali
1,25 lire dn ev n e podpore, dokler zem lja ni d a jala dovolj zaslužka in so tra ja le
izredne razm ere.
Te podpore so bile deležne le tiste družine, ki so se pečale izključno z ob­
d elovanjem zem lje in si p re d žetvijo niso zmogle zagotoviti zadostnih sredstev
za preživetje. O te m je preso jal župan, m ed te m ko so v posebnih p rim e rih
sodili o izplačevanju podpore g u v e rn e rji; šlo je zlasti za begunce, ki so se sicer
vrn ili n a p oru šen e dom ove in o pravljali koristno delo, a niso zaslužili dovolj.
K e r je bil ta k begunec občini bolj v b rem e kot v korist, so ga z družino ra je
napotili v dru g e k raje, ki so nudili m ožnosti za zadosten zaslužek.
D nevno podporo so začeli izplačevati 1. ju n ija 1919 in to že v rn je n im be­
guncem ; tistim , ki se še niso vrnili, p a od dneva v rnitve. V p rim e ru , da so
begunci p reje m ali že k a te ro drugo podporo iz d ržavne blagajne, jim ta pod­
pora ni p rip ad la. Za lažje iz v ajan je plačevanja so begunce razdelili v posebne
k a te g o rije; tr i od n jih so podporo prejem ale. Podporo so dobivali tu d i be­
gunci, ki so se v rn ili iz bivših a v strijsk ih dežel in taborišč n a zasedena ozem­
lja. S padali so v 3. kate g o rijo — » te rja tv e n a p r a m A vstriji« — ki je upošte­
vala neizplačane begunske podpore, vojaške podpore in n a k n a d n e begunske
podpore.158
O k to b ra leta 1920 je g en eraln i s e k re ta r Mosconi odredil tu d i izplačevanje
izredne dobrodelne pod pore onim beguncem , ki so se v rnili ali pa še ne v n jih
stalno bivališče te r si z dohodki in zaslužki vseh dru ž in sk ih članov niso mogli
p risk rb e ti najp o treb n ejše g a. Ta odločitev govori o izrednih ra zm e ra h , ki jih je
pustila za seboj v o jn a u jm a, in m o rd a tu d i o odgovornosti, ki jo je italija n sk a
d rž av a čutila za nastalo situacijo. Za škodo n a p re m ičn in a h in n e p re m ič n in ah
je bila oškodovancem izplačana v o jn a odškodnina. Iz n a k n a d n e podpore so
bili izključeni tisti, ki so že prejeli p re d u jm e za vojno škodo ali pokojnin e.199
N ajvečji p o v ra tn išk i val iz Italije na nanovo zasedeno slovensko ozemlje
je bil zabeležen spom ladi le ta 1919. O v ra č a n ju k a m b re šk ih beguncev nudi
p om enljiv e p o d atk e G erbčeva korespondenca. Begunci so ves čas neom ajno
upali n a sk o rajšn jo v rn ite v , da jim »skozi te črne oblake prešije ljubo solnčice
m iru p o k a te re m ta k o silno svet zd ih u je« ;200 v rn ite v je p ostala oprijem ljiva
šele ob koncu vojne, V zporedno z m islijo n a v rn ite v se je večala tu d i sk rb be­
guncev za s ta n je dom ov, hlevov in polj. S laba letina, m raz in veliko dežja so
196 P A N G . O b č in a A v č e ; o k r o ž n i c a v s e m o b č i n a m
p o litič n e g a o k r a ja
G o r ic a z d n e 18. 2.
1919.
197 P A N G . O b č in a A v č e ; o k r o ž n i c a 24. 6. 1919.
iaa p a n g . O b č in a A v č e ; n. o. m . ; k a t e g o r i j e o m e n j a i s t a o k r o ž n i c a — o t e m j e b i l a iz d a n a
25. 5. 1919 š e p o s e b n a o k r o ž n i c a š t. 063 — 624, k i p a v P A N G n i o h r a n j e n a .
iaa p a n g . O b č in a A v č e ; n . o. m .
200 G M . K G , 29. 6. 1917.
povzročili nem alo preglavic, saj je bilo h ra n e m alo: k ro m p ir je segnil, pšenice
ni bilo nič, sadje ni obrodilo; tu d i k o sta n ja je bilo malo, p a še ta je bil poško­
dovan; p rid e lati je bilo mogoče le nekaj koruze, fižola in zelja. T ako M ihael
G erbec starše m konec le ta 1918.
P rv i begunci iz D oblarja, Plavi in Ročinja v Diano M arini so začeli zapu­
ščati ta ligurski k ra j konec ja n u a r ja 1919, k a r je močno razgibalo vode med
begunci. Ti so začeli p isariti prošnje, to delo nalagali tu d i sorodnikom v do­
m ovini in p ritisk a ti n a lokalne oblasti, naj jih v en d arle p ustijo domov, »saj
ko je bilo za iti od dom a pa nam niso hoteli od k lad ati a m p a k rekli so le hitro
le h itro proč«, so n apisali G erbčevi 1. m arc a 1919. Včasih so pro šn je napisali
skupaj, da bi se skupaj tu d i vračali domov. F e b ru a r ja 1919 so dobili odobrene
prošnje k an alsk i in doblarski begunci, sk upaj deset d ru žin ; m a rc a istega leta
pa so Diano M arino zapustili tu d i G erbčevi in tisti K am brežani, ki so skupaj
z n jim i n apisali prošnjo. T udi k obariški begunci so se začeli v rač ati po novem
le tu 1918/1919, večina jih je p rišla spom ladi tega leta. S seboj so pregnanci
odnesli vse, k a r so v Italiji p ridelali; del p rih ra n k o v so že p re d odhodom do­
m ov n am enili za živež.
O
ra zd e ja n ju , ki so ga našli begunci ob pon ovnem sreč an ju z ro d n o hišo,
poljem , vasjo so nekaj povedale že nove oblasti z okrožnicam i, ki so jih poši­
ljale žu p a n stv o m v sk rb i za »blagostanje« njih o v ih novih državljanov. Toda
n ik je r ni bilo govora o krivcih. Velik, ne pa ves del k riv d e gotovo pa d e na
sam a d o g a ja n ja n a fronti, ki so povzročila p ra v o katastrofo, človeško, gospo­
darsko in ekološko. Za škodo v od fro n te od d a lje n ih k ra jih pa je krivca iskati
d ru g je — v objestnosti in oholosti m asirajoče vojske, ki je na svoji poti skozi
pra zn e vasi sn em ala v ra ta in okna, trg a la pode in po dirala tra m o v e ; včasih jo
je v to silila potreba, saj so les potrebovali za okope, u trje v a n je stre lsk ih j a r ­
kov ali za k u rja v o . Posebno kobariške vasi so m orale trp e ti te p ta n je tr e h voj­
ska — italijanske, po n je n e m u m ik u pa av strijsk e in nem ške. In nob ena ni
bila izjema.
S ponovno italijan sk o zasedbo slovenskega ozem lja leta 1918 se je začela
nova zgodba posoškega prebiv alstva, novo poglavje v begunski zgodovini tega
dela slovenskega življa.
*
Begunci so postali p re d m e t m e d n aro d n e g a p ra v a 201 šele po prvi svetovni
vojni, ko je pojav širo k ih gibanj p re b iv alstv a zaradi vojaške okupacije (npr.
belgijskih, galicijskih, slovenskih beguncev) — to so bila sicer začasna gibanja,
saj si begunci niso prizadevali oblikovati novih dom ov — ozirom a revolucije
v Rusiji presenetil sam o p ra v n o srenjo. Tako lahko begunce iz ob dobja p rve
svetovne vojne o b ra v n a v a m o le s stališča vojnega p ra v a , n a ta n čn eje 4. h aaške
konvencije o k o p n ovojnih zakonih in običajih iz le ta 1907, ki v svojem 3. po­
g lav ju o b ra v n a v a r a v n a n je zasedbenih oblasti s civilnim p rebivalstvom . Civil­
ne m u p re b iv a lstv u ni bilo dovoljeno v ršiti v o jn a dejan ja , to d a tu d i zoper nje
je bilo iz vrševanje v o jn ih dejanj prepovedano, k er je bilo načelom a zaščiteno
v osebi in lastnini. K lju b te m u je bilo civilno p reb ivalstvo podrejeno tu d i po­
seb n im u k re p o m (m orda lahk o k n jim p rište v a m o evakuacijo in razseljevanje?!), ki jih je sm ela sovražna država (okupant) izvesti n a zasedenem ozem­
lju. T em eljni pogoj, da so prebivalci zasedenega te rito rija ostali pod v arstvo m
201
T h e H a g u e C o n v e n t i o n s a n d D e c l a r a t i o n s o f 1899 a n d 1907 a c c o m p a n i e d b y T a b l e s o f
S i g n a t u r e s , R a t i f i c a t i o n s a n d A d h e s i o n s o f V a r i o u s P o w e r s a n d T e x t s o f R e s e r v a t i o n s . E d ite d
b y J a m e s B r o w n S c o t t ; O x f o r d U n i v e r s i t y P r e s s . N e w Y o r k , 1915; I v a n T o m š ič , V o jn o i n n e v t r a l n o s t n o p r a v o ; N o v a z a l o ž b a v L j u b l j a n i . L j u b l j a n a , 1942; A t l e G r a h i — M a d s e n , T h e S t a t u s
o f R e f u g e e s i n I n t e r n a t i o n a l L a w . V o l. 1. R e f u g e e C h a r a c t e r ; S i j t h o f f —L e y d e n , 1966; F r a n c e s
D ’S o u z a , T h e R e f u g e e D ile m m a . I n t e r n a t i o n a l R e c o g n i t i o n a n d A c c e p t a n c e ; M i n o r i t y R ig h ts
G r o u p . R e p o r t N o . 3. L o n d o n ; S m i l j a A v r a m o v — M ile n k o K r e č a , M e d u n a r o d n o j a v n o p r a v o ;
N o v o i z m e n j e n o i d o p u n j e n o i z d a n j e ; S a v r e m e n a a d m i n i s t r a c i j a , B e o g r a d , 1983.
v o jn eg a p ra v a , je bil, da so bili v v sak em pogledu m iroljubni, k a r p a še ni
pom enilo, da so m orali o k u p a n tu priseči zvestobo. (HK IV., člen 45)
P rv i m e d n a ro d n i akt, ki je reševal p ro blem beguncev, je sprejel S vet D ru ­
štv a n a ro d o v — ta je sicer begu nske prob lem e reševal od p rim e ra do p rim e ra
— leta 1921 z Resolucijo o beguncih; leta 1922 ji je dodal N ačrt o izdaji potnih
listov za ru sk e begunce, t. i. »N ansenov potn i list«, s k a te rim so se begunci
lah k o svobodno gibali. Podoben u k re p je bil leta 1924 sp re je t za a rm e n sk e be­
gunce, n a v e d e n e ugodnosti p a so leta 1928 razširili tu d i n a sirske, tu rš k e in
k u rd sk e begunce. L eta 1933 je DN sprejelo K onvencijo o m e d n a ro d n e m sta­
tu s u beguncev, čez leto p a je nove m e d n a ro d n e sporazum e in k asneje tu d i
K onvencijo o s ta tu s u n e m šk ih beguncev (1938) spodbudil H itlerjev p rih o d n a
oblast.
Po drugi svetovni vojni se je ponovno sprožilo v p ra ša n je beguncev, ki sta
jih m ed vojno in neposred no po njej reševali dve m e d n a ro d n i telesi za be­
gunce — Visoki kom isar za begunce in M eddržavni kom ite za begunce (IGRC) ;
le ta 1943 je bil u sta n o v lje n U ra d za pomoč in podporo (UNRRA), leta 1946 pa
začasna specializirana beg u n sk a organizacija M ed n aro d n a b egunska organiza­
cija (IRO). Od leta 1949 sk rb i za pomoč in zaščito beguncev U rad OZN Viso­
kega k o m isarja za begunce (UNHCR). Ta je leta 1951 sprejel »Magno carto«
o položaju begu ncev — Ženevsko konvencijo o s ta tu su beguncev (velja za be­
gunce do le ta 1950, P ro to k o l iz leta 1967 ra z širja n je n e časovne in geografske
omejitve), po k a te ri im a pravico do m e d n a ro d n e zaščite begunec, ki je prišel
v spor z nosilci oblasti v svoji državi zaradi rasnih , verskih, nacion alnih ali
političnih razlogov in je zbežal iz s tra h u p re d p re g an ja n je m .
Riassunto
I PROFUGHI SLOVENI IN IT A L IA DUR AN TE LA PRIM A GUERRA MONDIALE
P etra Svoljšak
Con la dichiarazione di g u erra ad A ustro-U ngheria Italia entrò sulla scena della
p rim a g u erra mondiale. Il principale cam po di battaglia tr a Italia e A ustro-U ngheria
fu il fronte d ’Isonzo, la p a rte australe del 600 km lungo fro n te austroitalo. Le battaglie
sul fronte d ’Isonzo ebbero effetto diretto sulla Contea Principesca di Gorizia (Gorica)
e G radisca con i d istretti politici di Gorizia con dintorni, G radisca d’Isonzo, Sesana
(Sežana), M onfalcone (Tržič) e Tolmino (Tolmin). A ll’alba del 24 maggio 1915 le tru pp e
italian e com an d an te dal generale Luigi C adorna eseguirono »il prim o balzo«, d u ran te
il quale le tru pp e della 2a a rm a ta occuparono Caporetto (Kobarid) e la cresta dei monti
Ježa, K olovrat e C orada (Korada), penetrando anche nel Collio — (Brda, circa 10 km in
direzione delľlsonzo) e occupando S. Floriano; la 3a arm a ta occupò invece Cervigniano,
Cormons e Medea. Il 25 maggio le tru p p e italian e avevano già raggiunto l’Isonzo tra
P ieris e Gradisca d’Isonzo e il territorio a nord di Gorizia tra Sabotino (Sabotin) e Selo.
In conform ità alla 4a Convenzione dell’A ia sulle leggi e usanze in guerra in te rr a ­
ferm a, stip u lata nel 1907, le forze arm a te italiane divvennero esecutore tem poraneo del
potere statale. Il com ando suprem o fondò il 29 maggio il Segretariato G enerale p er gli
A ffari Civili, al capo del quale fu messo Agostino d ’Adamo, Carlo Galli fu invece no­
m inato vicesegretario. Il segretario generale nominò per ogni distretto politico un com­
m issario civile.
Il territorio dell’Isontino fu diviso in tre com m issariati civili, i quali includevano
anche com uni sloveni occupati dall’esercito italiano: Bigliana (Biljana), Cosbana (Kožbana), Medana, Dolegna (Dolenje), Luciniko (Ločnik), S. F loriano e S. M artino (Šm art­
no — Kojsko) furono governati dal distretto politico di Gradisca d ’Isonzo; quelli di
B ergogna (Breginj), D resenza (Drežnica), Idresca d ’Isonzo (Idrsko), Libussina (Libuš­
nje), Luico (Livek), Plezzo (Bovec), Sedula (Sedlo), Serpenizza (Srpenica), T arnova
(Trnovo ob Soči), Volzana (Volče) e Saga (2aga) furono invece governati dal Com mis­
sariato Civile p er il distretto politico di Tolmino.
L’am m inistrazione di un gruppo di comuni dell’Alto Isonzo — Drezenza, Idresca
d ’Isonzo, Libussina, Liuco, Saga, Serpenizza e T arnova — fu per ragioni di condizioni
straordinarie (operazioni, evacuazione, sicurezza insufficente) assegnata ad un commis­
sario m ilitare; l’am m inistrazione dei com uni dell’angolo di Breginj fu assegnata al
Com m issariato M ilitare dell’A lta Valle Natisone.
Il prim o balzo offensivo causò u n ’evacuazione della popolazione civile (10.000—
12.000 persone) dai territori occupati dall’esercito italiano nell’entroterra. L ’evacuazione
della popolazione civile si svolgeva dai cosidetti territo ri delle operazioni, stabiliti dal
Comando suprem o dell’esercito italiano in zona da 0 a 500 m etri a distanza dalle posi­
zioni dell’esercito, p rim a nelle retirovie e poi nell’e n tro terra dello stato. Il Segretario
G enerale p er gli A ffari Civili fondò p er le questioni dei profughi un servizio speciale
p er gli in tern ati e evacuati, il quale aveva il compito di fa r em igrare e spedire alle de­
stinazioni la popolazione e di proteggere i beni dei profughi dalle zone di guerra.
Il servizio profughi e rim p a triati effettuò an ch e il conteggio e la categorizzazione
della popolazione im igrata in Italia; questi furono divisi in q u attro categorie: profughi
internati, rim p a triati e fuorusciti. Gli Sloveni furono assegnati alle categorie dei pro­
fughi e degli internati. Lo scopo del conteggio era l’identificazione, la statistica, la su ­
pervisione e l’assistenza degli profughi.
Il
Segretariato G enerale ordinò tre m om enti e il loro svolgimento d all’evacuazione
fino al collocam ento finale: evacuazione, cosidette stazioni di sosta e arrivo a destina­
zione.
L ’evacuazione si svolse in fre tta e senza alcun preavviso con trariam ente ai p rin ­
cipi che la popolazione fosse sta ta preavvisata. Tali m isure prese fanno crescere dei
sospetti che sotto le raggioni proclam ate per l’evacuazione — la prossim ità del fronte,
sicurezza insufficente — ci fossero stati possibili motivi politici.
I
profughi giunsero alle stazioni di sosta con treni equipaggiati con disinfettanti;
il speciale com partim ento di vigilanza san ita ria sui territori occupati aveva in fatti con­
statato che l’Isontino, da dove arrivav an o profughi alle stazioni di sosta di U dine e
Palm anova, fosse il centro di alcune m alattie contaggiose. I profughi furono vaccinati
contro queste m alattie, e sotto la supervisione della Commissione di profilassi furono
effettuate analisi batteriologiche. I profughi rim asero nelle stazioni di sosta sei giorni
0 com unque il tempo fino a che le condizioni del traffico e dei rifugi fossero tali da
p erm ettere il trasporto dei profughi alla destinazione finale, dove la vigilanza sui pro­
fughi fu trasm essa al M inistero degli interni, aiutato dalle p refettu re delle città nelle
quali furono trasp ortati i profughi.
Il
potere am m inistrativo dei comuni evacuati fu assegnato ad un commissario ci­
vile il quale aveva il compito di, in collaborazione con un regolare servizio p er liqui­
d are e prev ven ire i danni alle proprietà dei profughi, proteggere le p roprietà e i diritti
di proprietà dei servizi pubblici e dei profughi.
L e condizioni di vita, quelle economiche e sociali, alterate con l’evento della
g uerra (la composizione, l’età della popolazione) contribuirono a stabilire nuovi ra p ­
porti all’interno della famiglia, nella quale la moglie dovette assum ere la responsabi­
lità di m an tenere la famiglia. In esilio e in te rra estranea essa dovette rap p resentare
e diffendere sul campo emotivo e economico i propri interessi come anche gli interessi
della sua famiglia.
I profughi sloveni furono esiliati da tr e aree sul lato destro dell’Isonzo, cioè dal
lato destro della linea di fronte: dal Collio, dal territorio tra l’Isonzo e l’Iudrio e dal
territorio del bazino di Caporetto e quello di Plezzo.
II Collio fu occupato dall’esercito italiano il 24 e il 25 maggio 1915; l’esercito ev a­
cuò tu tta la popolazione ab itan te sulla linea Sabotino—Oslavia (Oslavje) — M. Calvario
(Kalvarija) fino a Cosana (Kozana) ; questi paesi furono in fatti sottoposti a continui
assalti dei canoni austriaci. Le autorità italiane arrestarono e deportarono sette preti
del Collio in questo periodo, i quali dovettero escoriare i loro parochiani.
Le internazioni furono, insiem e con l’evacuazione, u n a delle m isure prese dalle
nuove au to rità dopo l’occupazione delle » terre irredente«. Intern ati furono in maggior
p arte preti (41 furlan i e 18 sloveni), insegnanti e funzionari comunali, cioè tu tti quelli
che rappresentavano il potere politico e spiritu ale del paese. La maggioranza fu tra s ­
ferita a Crem ona in Lom bardia, dove vi rim asero fino al settem bre del 1915, quando
furono m an dati in diverse città italiane. La p rim a sosta nelle retrovie fu il villaggio
Dolegna, dove sarebbero giunti da 5000 a 7000 profughi. Qui furono dati loro vestiti
e viveri. Secondo i piani delle au to rità i profughi dovrebbero essere stati traspo rtati
nelle cosidette colonie (sim ilarm ente ai profughi in Austro-U ngheria). In seguito fu
accolto il piano di d istrib u ire i profughi in città diverse e nelle isole, cosichè anche
le colonie a Cordenons vicino a Pordenone, nei quali fecero sosta anche i profughi
isontini, e la colonia a Legnano nel Veneto, vengono tra tta ti come stazioni di sosta.
A Cordenons arrivarono 700 abitan ti del Collio. Vissero in grandi edifici forniti di
acqua potabile, ecquipaggiati con u n ospedale, u n a lavanderia, un bagno, gabinetti,
officine e educatori. L a colonia a Legnano accolse intorno a 1500 profughi d a Vallarsa.
La cresta tr a l’Isonzo e l ’Iudrio fu occupata dall’esercito già nei prim i giorni di
guerra, la popolazione però rim ase sul territorio fino ai prim i di giugno del 1915,
quando p er prim i andarono in esilio gli ab itan ti di M ariazell (Marijino Celje), seguiti
da quelli di Ronzina (Ročinj) e infine dagli abitanti di Cambresco (Kambreško) e d in ­
torni. Il viaggio portò loro a Tribil, un paese confinante nel com une di S. Leonardo
degli Slavi, e a Gnidovizza.
Le ragioni per evacuare i paesi variavano da paese a paese. Potrem m o an ch e sostenere che la prossim ità del fronte fu solam ente un motivo per p ren dere provvedi­
menti cosi severi. Dresenza fu evacuata nei prim i di giugno del 1915 in seguito ad un
presupposto atten tato al generale alpino Donato Etna. Un sim ile destino toccò a. v il­
laggi a valle del M onte Nero (Krn) : Ladra, Sm asti (Smast), Cam ina (Kamno), U rsina
(Vrsno), e M ontenero (Krn) gli abitanti di questi villaggi furono accusati di aver spa­
rato a feriti soldati italiani. Il punim ento fu l’esilio, e per dieci di loro perfino la deci­
mazione il 4 luglio 1915. A pp aren tem en te gli abitanti di Idresca d ’Isonzo e Mlinsko
dovettero lasciare i loro villaggi perchè il loro sindaco non era prep arato a g arantire
la loro lealtà verso le nuove autorità. T arnova d’Isonzo e Serpenizza furono evacuati
ap p aren tem en te p er causa di un disertore arm a to -u n nativo disertato dall’esercito
austro-ungarico.
Gli abitanti di Liuco lasciarono il loro paese subito dopo l’occupazione di questo,
si presum e che questo sia successo alla fine di maggio 1915. Gli abitanti di Saga a n d a ­
rono in esilio il 5 agosto dello stesso anno.
I
profughi dall’Alto Isonzo si rad u naro n o d apprim a in quattro stazioni ài sosta:
nell’angolo di Bergogna, nel com une di C reda (Kred) e in Azzida nella V alle Natisone;
gli abitanti di Livek furono invece trasferiti nel vicino villaggio di Ieusceco (Jevšček).
Il soggiorno in queste stazioni di sosta fu più lungo del solito. I profughi erano in tito ­
lati a u n sussidio che rien tra v a nella categoria dei confam iliari dei richiam ati nell’eser­
cito austro-ungaro. L e autorità delle forze italiane provvedettero anche per delle spe­
ciali form e di educazione sui territori occupati; furono fondati 13 ricreatori-educatori,
1 quali restarono in funzione fino alla disfatta di Caporetto. La circolazione nel te rri­
torio occupato fu lim itata e possibile solo con speciali permessi rilasciati dal com mis­
sario civile; ogni trasgressione fu p u n ita con l’internazione. L a m aggioranza degli abi­
ta n ti dell’Alto Isonzo lasciò l’angolo di Bergogna alla fine del 1915. Il loro viaggio con­
tinuò con il tren o attraverso la G iulia in diverse città italiane.
Come già detto, il S egretariato Generale, p e r qu an to rig u ard a i profughi sloveni,
decise di trasferili in diverse città della penisola, per questo »la m appa delle città«
nelle quali soggiornavano i profughi sloveni, a p p a re vasta e pittoresca. Notizie di pro­
fughi dal Collio giungevano dai d intorni di Caserta, dalla provincia di Como, dal con­
fin e con la F rancia e dal Piem onte. I profughi furono m an dati persino in Sicilia e nei
pressi di Napoli. I profughi di Canale d ’Isonzo (Kanal) e Cam bresca e dintorni si raggruparono, dopo u n a sosta nel Friuli, in grande num ero in q u attro città italiane: Cor­
denons, O ropa nella provincia di Novara, Diano M arina sulla costa ligure, e la L egna­
sco nel Piem onte. I profughi dell’Alto Isonzo m andavano loro notizie ai fam iliari dal
Piem onte, d alla Liguria, dall’Abruzzo e dalla Campagna.
L a vita dei profughi sloveni vissuta in Italia ci v iene raccontata-benchè la censura
avesse agito-dalia correspondenza della fam iglia Gerbec di Cambresca, la quale visse
i quattro anni della gu erra a Diano M arin a in Liguria. Le lettere e le cartoline postali
con il segno della Croce rossa ci raccontano vivem ente in quali condizioni dovettero
vivere, quali m isure furono prese in modo da proteggere i fondam enti culturali e eco­
nomici della loro famiglia, e come reagivano alle nuove condizioni di vita e con quali
mezzi. I profughi ricevettero alloggio e un sussidio. Nelle loro lettere raram e n te si la ­
m entavano, tu ttav ia leggendo queste lettere si può d ed u rre che i profughi dovettero
fronteggiare m olte difficoltà (addatam ento al nuovo am biente, lingua sconosciuta) e
angoscie (paura e preoccupazione p e r i figli m obilitati nell’esercito, p e r la p ro pria casa
e i beni lasciati) ; la noia e la nostalgia le vincevano leggendo e scrivendo lettere, e in
conforto e apoggio furono loro i preti sloveni in tern ati con loro. P artico larm en te v i­
v ace fu nella colonia dei profughi a San Severino M arche, dove fu fondato »il piccolo
Collio«; i profughi fondarono u n comune, il cui scopo fu di risuscitare le proprie
usanze e abitudini e di educare i figli dei profughi.
L ’atto finale dell’a v v e n tu ra dei profughi fu il loro ritorno a casa. I profughi do­
v ettero o tten ere un permesso speciale dell Comando Suprem o dell’esercito italiano; il
profugho dovette in u n a richiesta dim ostrare di app a rten e re alla località alla quale
intend ev a accedere, di essere in grado di svolgere u n ’attiv ità e di essere in possesso di
mezzi di sussistenza e di un alloggio adeguato. Q uando tu tte e tr e le condizioni furono
sodisfatte, il profugo poteva to rn a re a casa.
I
profughi sloveni ritornaron o dall’esilio in Italia in diversi gruppi e in periodi
diversi: i p rim i ritornaro n o gli abitanti del Collio, esiliati in località delle zone di con­
fine, dopo l’occupazione dell’esercito italiano di Gorizia nell’agosto del 1916, quando la
linea di fro nte si spostò; un secondo gruppo ritornò dall’angolo di Bergogna a Idersco
e M linsko dopo la disfatta di Caporetto. L a m aggior p a rte dei profughi sloveni fece
ritorno soltanto dopo la fin e della g uerra nella prim a v era del 1919. Del ritorno si cu ra­
vano il S egretariato G enerale e u n servizio speciale per il ritorno dei profughi a Go­
rizia. L e au to rità italiane ebbero cu ra di tutti i profughi, compresi quelli appartenenti
alle ex regioni au striache e i quali giunsero dai campi austriachi : questi furono allog­
giati in b ara ch e di legno e ricevettero abiti e biancheria. Un aiuto speciale fu il sussi­
dio. Il S egretariato G enerale fece particolare attenzione alle questioni rigu ard an ti il
ritorno dei prop rietari e coltivatori della terra, la preziosa e tenace attiv ità dei quali
fu necessaria per il ritorno della v ita in questi luoghi. P e r i danni subiti sui beni im ­
mobili e mobili i danneggiati furono com pensati con u n ’ind enn ità di guerra.
P rim a ancora che ritornassero a casa i profughi di guerra, nuovi profughi la ­
sciarono il territo rio sloveno dopo l’occupazione italiana. Questi profughi politici tro ­
varono rifugio nel nascente Regno dei Serbi, Croati e Sloveni.
(Prevedla Doris Skvarča)
SPREM N A BESEDA
V abilo u re d n ištv a Zgodovinskega časopisa za sp rem n e besede k raz p ra v i
P e tre Svoljšakove SLO V EN SK I BEGUNCI V IT A L IJI MED PRVO SVETOVNO
V O JN O je podpisanega doseglo v času, ko je pregledoval zgodovinsko knjigo
zd ra v n ik a dr. V asja K lavore PLA VI KRIŽ (Soška fronta. Bovec 1915— 1917).
Č eravno ni mogoče pom isliti n a drugo k o t le n a golo naključje, pa v e n d a r sko­
r a jd a sočasni izid dv eh sam o sto jn ih objav o dogodkih n a re k i Soči m ed prvo
svetovno vojno p o n a z a rja pozornost, ki jo zadnji čas slovenska publicistika in
znanost n a m e n ja ta tiste m u ob dobju slovenske zgodovine, ki je bilo zarad i p re ­
očitnih političnih razlogov po tisnjeno n a stra n sk e tire raziskovaln ih načrtov.
N asled nji razm islek v elja ugotovitvi, da so a v to rji ed in ih tr e h slovenskih zgo­
dovinskih k n jig o soški fro n ti p ra v z a p ra v nepoklicni zgodovinarji (J. Mesesnel,
V. G ra d n ik in V. K lavora); tu d i najboljšo italijan sk o knjigo o soškem bojišču
je n apisal nepoklicni zgodovinar, atom ski fizik (M. Silvestri). Odločitev nepo­
klicnih in poklicnih tiči bržkone v spoznanju, da je pisanje vojaške zgodovine
z a h tev n a naloga, ki z a h tev a specialna znanja. M lajši rod slovenskih zg odovinar­
je v se — ob spoznanju, da je v sa k a v o jn a zelo kom pleksno d e jan je — loteva ob
dogodkih p rv e svetovne vojne n a S lovenskem tém , ki niso izrazito vojaške.
M ed te sodi seveda tu d i begunstvo, o čem er govori ra z p ra v a raziskovalne
a siste n tk e n a Zgodovinskem in š titu tu M ilka Kosa Z nanstveno-raziskovaln ega
c e n tra SAZU P e tre Svoljšakove. V diplom ski nalogi (1990), ki jo je za objavo
n a te m m e stu u strezno prired ila, o b ra v n a v a p rim o rsk e begunce s področij, ki
jih je že od p rv ih dni bojev n a soškem bojišču (od konca m a ja 1915) zajela ita ­
lija n sk a v o ja šk a o k u p acija in so čas m ed vojno doživeli k o t pregnan ci v različ­
n ih k r a jih ita lija n sk e države. O te m b e g u n stv u ni pisalo slovensko zgodovino­
pisje, p a tu d i publicistika m u je n a m e n ja la zelo skrom no pozornost. Svoljšakova
od k riv a ta k o nepoznane stra n i p reteklosti zah o d n ih Slovencev, prebivalcev
ozemlja, ki je doživelo ita lijan sk o vojaško okupacijo že le ta 1915 in k je r so tu d i
padle m e d civilnim p re b iv alstv o m n jen e p rv e žrtve.
R a zp ra v a P e tre Svoljšakove od p ira sam odejno tu d i v p ra ša n je beguncev n a
ozem lju A v stro -O g rs k e ; iz tega sklopa je p rim e rn o raziskano le šolstvo. B egun­
stvo n a m seveda pokliče v razm islek še dru g e tém e, povezane z d ogajanji p rve
svetovne vojne n a slovenskih tleh, saj je bila Soška fro n ta le n jih sestavni del,
pom enila p a je tu d i v k lju č ite v slovenskega etničnega ozemlja v neposredna
v o jn a dogajanja.
V
času, ko p r ih a ja ta ra z p ra v a m ed bralce m orem o seveda pom isliti tu d i na
njene, n a še m u času p rim e rn e p o udarke. Ce so se n a m zdele d o nedavna G ra d ­
nikove besede, n a m e n je n e goriškim beguncem v prv i svetovni vojni, »smo, ko
brez gnezda plašne ptice in ko brez rose so cvetlice . . . « neponovljiva davnina,
p a se n a m begunstvo v te h dneh, v o k to b ru le ta 1991, znova kaže v vsej svoji
resnosti in ko t dokaz nemoči, da bi se tu d i d a n a šn ji svet otresel iracionalnosti,
n a k a te ro tu d i zg odovinarji že od d a v n ih časov sem opozarjajo. Zato se lahko
tu d i d a n a šn ji ro d zgo dovinarjev v p ra šu je o učinkovitosti svojega dela.
B ranko M arušič
KAZALO
PR ED G O V O R
..........................................................................................................
3
PREG LED IN PR E D STA V ITEV V I R O V .......................................................... 3—4
I. OD T R O JN E ZVEZE DO V ST O PA IT A L IJE V V O J N O .......................... 4—fi
II. V PR IČ A K O V A N JU V O J N E .......................................................................... fi—7
II. 2. »IL PRIM O BALZO« (PRVI S U N E K )............................................ 7—8
III. ZA ČASN A U PR A V A NA ZASEDENIH O Z E M L J I H ...........................8— 10
IV. BEGUN STVO — NAČELNE R E Š I T V E ..................................................... 10— 15
IV. 1. PRVO D E JA N JE — E V A K U A C IJ A ................................................10— 12
IV. 2. DRUGO D E JA N JE — VMESNE P O S T A J E ................................13— 14
IV. 3. TR E T JE D E JA N JE — PRIHOD NA C I L J .....................................
14
IV. 4. ZAČASNA UPRA V A V IZPR A Z N JE N IH OBČINAH . . . 14— 15
V. ŠTETJE IN K A TEG O R IZA C IJA B E G U N C E V ...........................................16—17
VI. SESTAVA BEG U N SK EG A PREBIVALSTVA IN N ASTANEK NO­
VIH ODNOSOV V D R U Ž I N I ..................................................................... 17— 18
VII. BEGUNCI IZ G O RIŠK IH B R D ..................................................................... 19— 27
VII. 1. E V A K U A C I J A .....................................................................................19— 21
VII. 2. K O N C EN TR A C IJSK A T A B O R I Š Č A .......................................... 21—22
VII. 3. RA Z M EŠČ A N JE BRIŠK IH BEGUNCEV V IT A L IJI . . . .
22—25
v i i . 4. Ž i v l j e n j e v i t a l i j i ..................................................................... 25— 26
VII. 5. Š O L A N J E ............................................................................................... 26—27
VII. 6. DRUŽABNO Ž I V L J E N J E ................................................................
27
VIII. BEGUNCI S PR O STO R A MED SOČO IN I D R I J O ...........................27—33
VIII. 1. E V A K U A C I J A .....................................................................................27—28
VIII.
2. R A Z K R O P L JE N I PO I T A L I J I ................................................28—29
VIII. 3. BEG U N SK A IZ K U Š N JA D RU ŽIN E GERBEC S KAM BREŠ K E G A ................................................................................................................29—33
IX. BEGUNCI IZ K O B A R IŠK E IN BOVŠKE K O T L I N E ......................... 33—42
IX. 1. E V A K U A C I J A ................................................................................... 33—36
D r e ž n i c a .....................................................................................................
L adra, Sm ast, Libušnje, K am no, Vrsno, K r n ................................ 34—35
Idrsk o in M l i n s k o .....................................................................................
S rp en ica in Trnovo ob S o č i ................................................................35—36
Livek in Z a g a ..........................................................................................
IX. 2. VMESNE P O S T A J E .........................................................................36—40
O bčina Breginj (Breginj, Logje, R o b e d i š č e ) ..................................... 36—38
O bčina K r e d ................................................................................................38— 39
Jevšček . .....................................................................................................
Ažla v Beneški S l o v e n i j i .....................................................................
i x . 3. Ž i v l j e n j e v i t a l i j i ..................................................................... 40— 42
34
35
36
39
40
X. ZA K LJU Č EK — V R A Č A N J E .......................................................................... 42—46
RIASSUNTO: I pro fu g h i Sloveni in Italia d u ra n te la p rim a g u e rra
m o n d i a l e ................................................................................................................47—49
SPREM NA BESEDA (B ranko M a r u š i č ) .....................................................
51
P e tr a S v o ljša k
* * *
Z b i r k a Z g o d o v i n s k e g a č a s o p is a , 9
* * *
U r e d i l i : V a s ilij M e li k ( g la v n i i n o d g o v o r n i u r e d n i k Z g o d o v i n s k e g a č a s o p is a ) ,
J a n e z S t e r g a r ( n a m e s t n i k g l a v n e g a u r e d n i k a ZC ) i n N a t a š a S t e r g a r ( t e h n i č n a u r e d n i c a ZC)
K n jig o o p r e m i l : J a n e z S t e r g a r
I z d a l a : Z v e z a z g o d o v i n s k i h d r u š t e v S lo v e n ije
in Z g o d o v i n s k i i n š t i t u t M ilk a K o s a
Z n a n s tv e n o -ra z is k o v a ln e g a c e n tra S lo v e n sk e a k a d e m ije z n a n o s ti in u m e tn o s ti
Z a l o ž i l a : Z v e z a z g o d o v i n s k i h d r u š t e v S lo v e n ije ,
SLO-61000 L j u b l j a n a , A š k e r č e v a 12
U p ra v n ic a z g o d o v in sk e g a č as o p is a : M a jd a Č u d en
T i s k : T i s k a r n a S lo v e n ija , L j u b l j a n a
P r v i n a t i s : o k t o b e r 1991 v n a k l a d i 1200 iz v o d o v
P o m n e n j u R e p u b l i š k e g a s e k r e t a r i a t a z a k u l t u r o š t. 415-294/91 a v z d n e 23. 4. 1991
j e p u b l i k a c i j a o p r o š č e n a d a v k a o d p r o m e t a p r o iz v o d o v .
ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
YU-61000 L ju b lja n a , A šk e rč e v a 12/1, te l.: (061) 150 001, int. 210
vas vabi, da kot redni član vstopite v eno izmed slovenskih zgodovinskih
in m uzejskih društev
D ruštveni člani po nižji ceni prejem ajo osrednje glasilo slovenskih zgo­
dovinarjev »Zgodovinski časopis«, im ajo popust pri nabavi knjig iz za­
loge zveze, lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih prireditvah d r u ­
štev (zborovanja, p redavanja, strokovne ekskurzije in podobno), brez­
plačno prejm ejo zvezino značko in izkaznico ter uporabljajo zvezino
knjižnico. P o trjen a izkaznica ZZDS omogoča brezplačen ali cenejši vstop
v številnih domačih in tujih muzejih ter galerijah. Člani slovenskih d ru ­
štev s popustom k upujejo knjige »Slovenske matice«, občasno pa tudi
publikacije drugih slovenskih založb.
Č lanarino in naročnino lahko v plačate vsako dopoldne (od ponedeljka do
petka) na zvezinem sedežu ali pa s položnico na žiro račun: Zveza zgodo­
vinskih društev Slovenije, L jubljana, Aškerčeva 12, 50101-670-49040.
Vplačilo vseh članskih obveznosti je možno tudi pri vseh matičnih po­
k rajinsk ih zgodovinskih in m uzejskih društvih. Tu so njihovi naslovi:
Zgodovinsko društvo L jubljana, Filozofska fakulteta, 61000 L jubljana,
A škerčeva 12
Zgodovinsko društvo v M ariboru, Muzej naro dn e osvoboditve, 62000 Ma­
ribor, H eroja Tomšiča 5
Zgodovinsko društvo v Ptuju, Pokrajinski muzej, 62250 Ptuj, Muzejski
trg 1
Zgodovinsko društvo v Celju, Muzej revolucije, 63000 Celje, Trg V. kon­
gresa 1 (63001 Celje, pp. 87)
Zgodovinsko društvo za Gorenjsko, G orenjski muzej, 64000 K ranj, T av­
čarjeva 43
Zgodovinsko društvo za severno Prim orsko, Pokrajinski arhiv, 65000 Nova
Gorica, Trg E dvarda K ard elja l / I I I
Zgodovinsko društvo v Novem mestu, Zavod za šolstvo R Slovenije —
organizacijska enota, 68000 Novo mesto, Glavni trg 7
Muzejsko društvo v Škofji Loki, Muzej na gradu, 64220 Škofja Loka,
G rajska pot
Belokranjsko m uzejsko društvo, Belokranjski muzej, 68330 Metlika
Zgodovinsko dru štv o v Slovenskih Konjicah, 63210 Slovenske Konjice
Klub slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem, Postf. 38, 9020
Celovec/K lagenfurt, A vstrija
Zgodovinsko društvo za P om urje, Pokrajinski muzej, 69000 M urska So­
bota, T ru b arjev drevored 4
Zgodovinsko društv o za Koroško, Koroški pokrajinski muzej revolucije,
62380 Slovenj Gradec, Glavni trg 24
Zgodovinsko društvo za južno Prim orsko — Società storica del Litorale,
P okrajinski muzej, 66000 K oper-C apodistria, G ram scijev trg 4
Z ah tev ajte prijavnico za vpis pri enem izmed pokrajinskih zgodovinskih
društev ali na sedežu osrednje zveze!
Z B I R K A Z G O D O V I N S K E G A Č A S O P IS A
1. E d v a rd K ardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Z bo rn ik razprav.
L ju b lja n a 1980. 44 strani.
2. Franc Šebjanič: Šolnik in d om olju b A d a m Farkaš (1730—1786).
L ju b lja n a 1982. 24 strani.
3. Z godovina denarstva in bančništva na Slovenskem. Z b o rn ik razprav.
L ju b ljan a 1987. 134 strani.
4. D u ša n Kos: B ela K rajin a v poznem srednjem veku.
L ju b lja n a 1987. 76 strani.
5. Ja n e z Cvirn: Boj za Celje. Politična orientacija celjskega nem štva 1861 —1907.
L ju b ljan a 1988. 88 strani.
6. Pred rag Belič: Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1 54 6-15 69 ).
L ju b ljan a 1989. 40 strani.
7. M arta Verginella: D ružina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju.
L jub ljana 1990. 32 strani.
8. R a jk o Bratož: Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski p rostor
od 4. do 8. stoletja.
L ju b lja n a 1990. 76 strani.
9. P e tra Svoljšak: Slovenski begunci v Italiji m ed prvo svetovno vojno.
L ju b lja n a 1991. 56 strani.