OBNOVA GOZDOV PO ŽLEDU 19. – 20. marec 2015 Postojna

Transcription

Mednarodna konferenca
International Conference
»Obnova gozdov po žledu«
»Forest Rehabilitation after Sleet«
Postojna, 19.–20. marec 2015 / 19th & 20th March 2015
Organizator / Organizer
Srednja gozdarska in lesarska šola
Višja strokovna šola Postojna
MEDNARODNA KONFERENCA »OBNOVA GOZDOV PO ŽLEDU«
Postojna, 19.–20. marec 2015
Organizator:
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Uredila:
Tadeja Premrov, prof. angl. in slov.
Izdal in založil:
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Kraj in datum izida:
Postojna, 19. marec 2015
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
630*42(082)
MEDNARODNA konferenca Obnova gozdov po žledu (2015 ;
Postojna)
Mednarodna konferenca "Obnova gozdov po žledu", Postojna,
19.-20. marec 2015 [Elektronski vir] = International
Conference "Forest Rehabilitation after Sleet", [Postojna],
19th and 20th March 2015 / organizator, organizer Srednja
gozdarska in lesarska šola, Višja strokovna šola Postojna ;
uredila Tadeja Premrov. - Postojna : Srednja gozdarska in
lesarska šola : Višja strokovna šola, 2015
ISBN 978-961-92381-2-7 (Srednja gozdarska in lesarska šola
Postojna)
1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Dodat. nasl. 4.
Premrov, Tadeja 5. Srednja gozdarska in lesarska šola
(Postojna) 6. Višja strokovna šola (Postojna)
278639616
KAZALO / INDEX
PREDGOVOR .......................................................................................................................... 4
PREFACE .................................................................................................................................. 5
Častni organizacijski odbor / Honorary Organizing Committee ......................................... 6
Programsko-recenzijski odbor / Programme and Peer Review Committee ....................... 6
Organizacijski odbor / Organizing Committee .................................................................... 6
Finančni odbor / Financial Commitee .................................................................................. 6
O NASTANKU ŽLEDA........................................................................................................... 7
EMERGENCE OF FREEZING RAIN ...................................................................................... 7
KAKŠNA JE POVEZAVA MED GOZDNIM RASTIŠČEM IN POŠKODOVANOSTJO
DREVJA ZARADI ŽLEDA? ................................................................................................ 14
HOW DOES A SITE CORRELATE WITH GLAZE DAMAGE IN FORESTS? .................. 14
ŽLEDOLOM V LETU 2014 NA POSTOJNSKEM GGO IN SANACIJA NJEGOVIH
POSLEDIC ............................................................................................................................. 23
ICE STORM IN 2014 IN POSTOJNA FOREST MANAGEMENT REGION AND
SANITATION OF ITS CONSEQUENCES ............................................................................ 23
DREVESA IN GOZDOVI PO ŽLEDOLOMU – ODZIVI NA ČLOVEKOVO
GOSPODARJENJE V PRETEKLOSTI ............................................................................. 36
TREES AND FORESTS AFTER THE ICE STORM - RESPONSES TO HUMAN
MANAGEMENT IN THE PAST ............................................................................................ 36
SANACIJA GOZDOV PO ŽLEDOLOMU V LETU 2014 ................................................ 73
THE RESTORATION OF FORESTS AFTER ICE STORM IN YEAR 2014 ....................... 73
ŽLEDOLOM – TUDI V AVSTRIJI POZNAMO TA PROBLEM ................................... 81
SLEET IS A PROBLEM IN AUSTRIA AS WELL ................................................................ 81
POŠKODBE PO ŽLEDU V HRVAŠKIH GOZDOVIH V 2014 ....................................... 88
ICE BREAKS IN CROATIAN FORESTS IN 2014 ............................................................... 88
NAPREDKI NA PODROČJU EVROPSKIH IN MEDNARODNIH POKLICNIH
STANDARDOV ZA DELO Z MOTORNO ŽAGO ............................................................ 90
THE DEVELOPMENT OF EUROPEAN & INTERNATIONAL VOCATIONAL
STANDARDS FOR CHAINSAW OPERATIONS ................................................................. 90
3
PREDGOVOR
V zadnjih letih smo bili v osrednjem in severozahodnem delu Slovenije priče številnim
vremenskim ujmam; na nekaterih področjih so nas zadele stoletne poplave, ki so za sabo
pustile razdejanje, začetek februarja 2014 pa je zaznamoval žled, ki je poškodoval gozdove in
infrastrukturo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da je žled
poškodoval kar 40 % slovenskih gozdov. Po vremenskih ujmah smo začeli s procesom
obnove gozdov.
Mednarodna konferenca »Obnova gozdov po žledu« je bila sprva namenjena domačim in tujim
dijakom, študentom in srednješolskim in visokošolskim učiteljem iz področja gozdarstva, a je
prešla prvotni idejni okvir in je tako poleg zgoraj navedenega namenjena tudi strokovni
javnosti, tako domači kot tudi tuji, in nad vsem bogatenju znanja, iskanju konstruktivnih rešitev
ter primerjavi morebitnih tujih praks.
V zborniku osem avtorjev iz štirih držav (Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Velike Britanije)
predstavlja meteorološke pogoje za nastanek žleda in izvedene načine sanacije gozdov po žledu,
osvetljuje, kaj smo se do sedaj na tem področju naučili, oriše, kako različna gozdna rastišča
vplivajo na vrsto in obseg škode gozdnega drevja, ki ga povzroči žled, razlaga, kako je vsaka
drevesna vrsta reagirala na poškodbe po žledu z regeneracijo krošnje itd.
Izmenjane ideje in podeljene izkušnje na konferenci in v pričujočem zborniku bodo predstavile
najnovejša spoznanja in raziskovalne ugotovitve, primere dobre prakse sanacije gozdov po
ledeni ujmi in omogočile neposreden stik med teorijo in prakso.
Organizacijski odbor mednarodne konference
»Obnova gozdov po žledu«
4
PREFACE
In the last years our region witnessed many natural disasters. In the beginning of February
2014 we were under the impact of sleet – frozen rain – that demolished our forests and
infrastructure. The Ministry of Agriculture, Forestry and Food of Slovenia estimates that 40%
of woodlands, or 500,000 hectares, have been damaged in the natural disaster. In some
regions we were victims of flash floods, which have also left impact in our nature. After sleet
and floods had withdrawn we started with the process of forest rehabilitation.
International conference was initially intended for Slovenian and foreign students, secondary
school and university teachers in the field of forestry. However, the conference has surpassed
the initial conceptual framework and is thus intended also for expert public – both domestic
and foreign, and above all to enrich knowledge, find constructive solutions and compare best
practices.
Publication includes eight authors from four countries (coming from Slovenia, Croatia,
Austria and United Kingdom), who will introduce meteorological conditions for the
emergence of freezing rain and ways of rehabilitating forests, highlight, what we have learned
so far, outline, how a site correlates with damage in forests, explain, how each tree species
reacted to injuries after sleet etc.
The exchanged ideas and experiences at the conference and in the conference publication will
present the latest knowledge and research findings, examples of best practice of forest
rehabilitation after sleet and examples of successful transfer of knowledge into action.
Organizing Committee of International Conference
»Forest Rehabilitation after Sleet«
5
Častni organizacijski odbor / Honorary Organizing Committee
Elido Bandelj, Center RS za poklicno izobraževanje
Jošt Jakša, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije
Cvetka Kernel, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije
Helena Posega Dolenc, Šolski center Postojna
Jože Sterle, Gospodarska zbornica, Združenje za gozdarstvo
Programsko-recenzijski odbor / Programme and Peer Review Committee
Eva Čeč, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Višja strokovna šola Postojna
Marjan David, Höhere Bundeslehranstalt für Forstwirtschaft Bruck/Mur
Anton Smrekar, Zavod za gozdove Slovenije
Tomaž Ščuka, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Nada Vadnov, Višja strokovna šola Postojna
mag. Živan Veselič, Zavod za gozdove Slovenije in Višja strokovna šola Postojna
Organizacijski odbor / Organizing Committee
Zorislava Makoter, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Višja strokovna šola
Postojna
Petra Prelc, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Tadeja Premrov, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Iztok Slejko, Višja strokovna šola Postojna
Nada Vadnov, Višja strokovna šola Postojna
Finančni odbor / Financial Committee
mag. Slavko Božič, Višja strokovna šola Postojna
6
O NASTANKU ŽLEDA
EMERGENCE OF FREEZING RAIN
Igor Mezgec
Volaričeva ulica 4, 6230 Postojna
igor.mezgec@guest.arnes.si
POVZETEK
V članku bomo najprej opisali vremensko dogajanje in pogoje, ki omogočajo nastanek žleda.
Kaj je žled? S tem ohlapnim poimenovanjem bomo imeli v mislih leden oklep, ki v zimskem
času včasih nastane na tleh in na predmetih. Če imamo ob pojavu žleda v mislih padavine, ki
ga povzročajo, bomo imeli nekaj težav z definicijami in terminologijo. Bomo pa nastanek žleda
bolje razumeli, ko spoznamo lastnosti podhlajene vode. Na koncu bomo z nekaj preprostega
računstva pokazali, zakaj je bilo v naših krajih zaradi žleda polomljenih toliko dreves in toliko
potrganih vodnikov na daljnovodih.
Ključne besede: žled, padavine, temperaturni profil, podhlajena voda
ABSTRACT
The purpose of this paper is to present weather situations and conditions that enable emergence
of freezing rain. What is freezing rain? By using this loose description we have in mind the icy
armour which sometimes occurs on the ground and on objects in the winter time. We expect
problems when it comes to definitions and terminology, if we consider this phenomenon as
precipitation, which causes the emergence of freezing rain. We will, however, understand the
emergence of freezing rain better, once we get acquainted with features of supercooled water.
Lastly, we will demonstrate why our region ended with so many trees damaged and so many
power lines torn, by using simple arithmetic.
Key words: freezing rain, precipitation, temperature profile, supercooled water
7
Mednarodna konferenca / International Conference
Igor Mezgec
1 OPIS VREMENSKEGA DOGAJANJA ZA ČAS ŽLEDA (30. 1.–6. 2. 2014)
Izrazito področje visokega zračnega tlaka s središčem nad Rusijo je zadnje dni januarja počasi
slabelo in se skupaj s prizemnim hladnim zrakom začelo pomikati z območja Balkana in srednje
Evrope proti vzhodu. Od zahoda se je k nam bližala globoka ciklonska tvorba s središčem nad
vzhodnim Atlantikom in z osjo doline z nizkim zračnim tlakom nad zahodno Evropo, ki se je
kasneje raztegnila še v Sredozemlje (slika 1). Običajno se omenjena vremenska sistema na svoji
poti proti vzhodu brez težav zamenjata in pri nas skuša odjuga pregnati hladen zrak, ki vztraja
v kotlinah. No, ta menjava vremenskih sistemov se je ravno ob koncu januarja in začetku
februarja 2014 nekoliko upočasnila, da ne rečemo ustavila. Nad naše kraje je tako v prizemni
plasti zraka (pod 1000 m) še vedno pritekal hladen zrak z vzhoda, v višjih plasteh ozračja pa je
zmagovalo ciklonsko strujanje, ki je nad naše kraje iznad Sredozemlja in severne Afrike
dovajalo vlažen in znatno toplejši zrak. Dolina z nizkim tlakom nad Sredozemljem omogoča
nastajanje frontalnih sistemov, ki nam prinesejo obilo padavin, zlasti ob gorskih pregradah v
zahodni Sloveniji. Opisana vremenska situacija pozimi niti ni tako redka in tudi morebiten
pojav žledenja, predvsem na južnem obrobju verige od Trnovskega gozda do Gorskega kotarja
in še Brkinov, ni nič izjemnega. Izjemno pa je bilo ob tem dogodku, ki ga v članku opisujemo,
večdnevno trajanje opisane vremenske slike. Nekoliko južno od meje med zračnima masama je
padlo obilo dežja, globlje v žepu hladnega zraka na Gorenjskem je padlo obilo snega, vmes pa
smo dobili obilo žleda. Področje žledenja se je – netipično – razširilo nad dobršen del Slovenije.
2 KAKO NASTANE ŽLED?
Vse zimske padavine, ki nastanejo visoko gori v oblakih, začnejo padati kot sneg (v nastanek
ledenih kristalčkov in kasneje snežink se tu ne bomo spuščali). V kakšnem stanju pa te snežinke
padejo na tla je odvisno od spodaj ležečih zračnih plasti (slika 2). Če je temperatura zraka spodaj
ves čas pod 0 oC sneži, če je spodaj dovolj toplo, se snežinke stopijo v dež. Če pa snežinka med
padanjem naleti na jezik dovolj tople plasti s temperaturo nad 0 oC, se delno ali povsem stopi
in če nato pri nadaljnjem padanju ponovno naleti na dovolj mrzlo plast, lahko nastala kaplja
(lahko še z ostanki kristalčkov snežinke) ponovno ali delno zamrzne ali se podhladi…. no, in
potem imamo na tleh celo zbirko padavin, ki se med sabo sicer razlikujejo, toda mejo med njimi
je včasih težko potegniti (slika 3). Tako govorimo o zrnatem snegu, ledenih zrnih (včasih bolj
neprozorno belih, včasih bolj prozornih, včasih večjih, včasih manjših, včasih se od tal odbijajo,
včasih bolj »prilepijo« …), od nekod privlečemo še babje pšeno, v nemško govorečem svetu si
omislijo še graupel; možna pa sta še zmrznjen dež in podhlajen dež. Ta, ta zadnji – podhlajen
8
Igor Mezgec
dež – je bil najbrž glavni krivec, da nas je zalilo v leden objem. Podhlajen dež nastane tako, da
dežna kaplja, nastala iz povsem staljene snežinke, zaide v ravno prav debelo plast mrzlega zraka
v kateri se podhladi in nato na tla pade kot kaplja podhlajene vode s temperaturo nižjo od ledišča
(slika 4). Kaj je podhlajena voda? To je voda, ki vztraja v tekočem stanju tudi pri temperaturi,
znatno nižji od 0 oC. Dobro, vsi vemo iz šole, da voda pri 100 oC nastane s kondenzacijo vodne
pare in da se nato pri 0 oC začne strjevati oziroma zmrzovati v kristal ledu – kaj je zdaj to?
Poglejmo malo bolj na drobno. Molekule vode se pri prehodu iz skoraj povsem nevezanih
delcev v stanju plina zbirajo v bolj povezane strukture kapljic in nato kristalov. Včasih jih je
pri prehodih iz bolj prostih, kaotičnih stanj v sisteme z več reda treba malo »dregniti«, da ne
rečemo podkupiti (tako kot ljudi v človeški skupnosti…). To vlogo agenta prevzamejo
kondenzacijska jedra, okoli katerih se molekule vode lažje zberejo in tvorijo drobne kapljice in
podobno še kristalčke. V vedru običajne vode je takih kondenzacijskih jeder veliko in taka voda
vedno zmrzne pri 0 oC. V drobnih kapljicah čiste vode v oblakih (in zimski megli) pa takih
jeder ni dovolj, pa še površinska napetost, zaradi katere so kapljice tako lepo okrogle,
preprečuje, da bi se kapljice vode pri temperaturah pod 0 oC strdile. Tako je lahko večina vodne
vsebine v oblakih, tja do –15 oC in še nižje, v obliki kapljic podhlajene vode. Stanje podhlajene
vode je metastabilno, kar pomeni, da se podhlajena voda ob prvi priliki spremeni v led in pri
tem odda latentno toploto strjevanja.
Kaj se zgodi, ko podhlajen dež pade na tla? To je odvisno od temperature predmeta, na katerega
pade podhlajen dež, potem od temperature podhlajene vode v kapljicah dežja in ne nazadnje
tudi od velikosti kapljic. Če je podlaga dovolj mrzla, kapljice dovolj majhne in lepo podhlajene,
potem take kapljice pri dotiku s podlago primrznejo (skoraj) takoj. Pri nas se ta način
takojšnjega primrzovanja ob času žleda povečini ni dogajal. Upoštevati je treba, da podhlajena
kapljica pri stiku s podlago pri primrzovnju odda latentno toploto strjevanja, ki ogreje okolico
trka, torej tudi kapljico samo. Tako del kapljice ne zmrzne in polzeča voda v zraku s
temperaturo malo pod 0 oC zmrzne šele čez čas, pa še to ne vsa. Svojevrstne oblike ledenih
sveč, ki so visele z vseh mogočih robov, žic in vej, nam potrjujejo, da so podhlajene kaplje ob
dotiku s predmeti le delno primrznile in da so sveče nastajale nekaj dlje časa – pa še voda se je
cedila z njih. Tudi podatek o višini padavin za čas žleda (Postojna 165 mm, Logatec 229 mm)
v primerjavi z debelino ledene plošče na vodoravni podlagi (od 50 do 90 mm) kaže, da se je v
led spremenila le dobra tretjina, morda slaba polovica od vseh zapadlih padavin. Še dobro smo
jo odnesli!
9
Igor Mezgec
3 LEDENE OBLOGE NA DREVJU IN DALJNOVODIH
Padavine merimo v litrih vode na kvadratni meter vodoravne površine. En liter vode tako tvori
plast vode z debelino en milimeter. Ker je gostota vode 1 kg/liter sledi, da je številsko izražena
množina padavin v milimetrih enaka masi vode v kilogramih (še vedno na površini m2).
Gostota ledu je le malenkost manjša od gostota vode, zato smemo brez zadržkov reči: kolikor
milimetrov ledu se je nabralo na neki površini, tolikšna je približno tudi masa ledu na tej
površini, izražena v kilogramih. Poglejmo s ptičje perspektive lepo raščeno iglasto drevo, na
primer smreko (slika 5). Vidimo bolj ali manj okroglo projekcijo vej in krošnje smreke na tleh.
Mirno privzamemo, da se je na površino projekcije vej usedel žled. Če na tleh poleg drevesa
namerimo 70 mm ledu, se na smreki s premerom krošnje 8 m in površino 50 m2 nabere 3 do 4
tone ledu. Ker je polzeča voda primrzovala tudi na veje v notranjosti krošnje, je lahko ocena
mase ledu na smreki še večja, recimo 5 ton. Torej, kar nekaj.
Na žicah daljnovodov so namerili obloge ledu s premerom celo do 15 cm. Kratek račun pokaže,
da se je na metru dolžine vodnika z debelino 3 cm nabralo do 15 kg ledu, kar je več kot 10kratna masa vodnika samega. Varnostni faktor za dodatno »zimsko obremenitev« vodnikov na
daljnovodih je v naših krajih menda od 2 do 5. Ni čudno, da je zato žled potrgal toliko žic.
Stebri daljnovodov pa so se lomili in zvijali zaradi neravnovesja sil, ki so nastopila po
pretrganju vodnikov.
VIRI
[1] Sneg, žled in padavine od 30. januarja do 7. februarja 2014 (ARSO, Ljubljana, 2014)
[2] Towards predicting high-impact freezing rain (ECMWF Newsletter No. 141, 2014)
10
Igor Mezgec
Slika 1. Vremenska slika nad Evropo 1. februarja 2014 . [1]
Slika 2. Navpična sondaža nad Ljubljano 2. februarja zgodaj zjutraj. Med 1300 m in 1900 m
je bila plast zraka s temperaturo nad 0oC, spodaj je bil zrak izrazito hladnejši. [1]
11
Igor Mezgec
višina
*****
*****
*****
*****
*****
*****
*****
*****
*****
*****
višina
*****
*****
*****
*****
*****
*****
O O
* *
O OO
*
(a)
(b)
OO*O
O
- 5oC
0oC
- 5oC
0oC
višina
*****
*****
*****
O O O
* *
O O O
* *
••••••
••••••
••••••
višina
*****
*****
O O O
* *
O OO
*
(c)
(d)
OOOO
õõõõ
õõõõ
õõõõ
õõõõõ
- 5oC
0oC
- 5oC
0oC
Slika 3. Temperaturni potek z višino v ozračju za različne vrste zimskih padavin:
a) sneženje do tal, b) dež ali dež s snegom, c) zrnat sneg, ledena zrna, d) podhlajen dež.
Shema prirejena po [2].
12
Igor Mezgec
voda
voda + led
Slika 4. Možna stanja
vode pri ohlajanju pod
temperaturo ledišča.
0oC
podhlajena voda
Slika
in in
njena
navpična
projekcija
na na
Slika4.5.Smreka
Smreka
njena
navpična
projekcija
vodoravno
vodoravnopodlago.
podlago.
13
KAKŠNA JE POVEZAVA MED GOZDNIM RASTIŠČEM IN POŠKODOVANOSTJO
DREVJA ZARADI ŽLEDA?
HOW DOES A SITE CORRELATE WITH GLAZE DAMAGE IN FORESTS?
Aleksander Marinšek1,2
1
Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
2
Višja strokovna šola, Ljubljanska cesta 2, SI-6230 Postojna, Slovenija
aleksander.marinsek@gozdis.si
POVZETEK
Žled je v naših gozdovih pogosta in ena glavnih naravnih motenj, ki močno vpliva na dinamiko
gozdne vegetacije in funkcije gozdov. Poškodovanost zaradi žleda ponavadi povzroča
zmanjšano vrednost lesa in ima negativne ekonomske posledice za gozdarstvo in lastnike
prizadetih gozdov. Zmanjšuje tudi vrednost gozdov, ki služijo kot zatočišča divjadi in so
habitati rastlinskih in živalskih vrst (Rhoades, 1995). Posredno se zaradi žleda povečuje tudi
dovzetnost gozdnega drevja za različne bolezni in škodljivce.
Med 31. januarjem in 5. februarjem 2014 je Slovenijo prizadel močan žled. Pojav ni bil izjemen
le zaradi časa trajanja in prostorske razširjenosti, temveč tudi zaradi obsega škode, ki jo je
povzročil znotraj in zunaj gozdnega prostora (Sinjur et al. 2014). Škoda je bila tolikšna zaradi
kombinacije žleda, snegoloma in predhodnega deževja, ki je razmočil in zmehčal gozdna tla.
Najbolj pogost je bil na nadmorskih višinah med 500 in 1200 m nadmorske višine (Veselič et
al. 2014). Žled je na 601.900 ha poškodoval gozdne sestoje na različnih rastiščih v katerih se
gospodari na različne načine. Stopnje poškodovanosti gozdnega drevja pa ne povzroča le
žledenje samo, temveč nanjo posredno vplivajo tudi drugi dejavniki. V prispevku skušamo
odgovoriti na vprašanje kako različna gozdna rastišča vplivajo na vrsto in obseg škode
gozdnega drevja, ki ga povzroči žled. Glede na naša opazovanja na terenu predvidevamo, da se
poškodovanost dreves (izruvanost, izvaljenost, prelomi...) na različnih matičnih podlagah in
tipih tal značilno razlikujejo.
Ključne besede: gozd, žled, poškodbe dreves, gozdna tla, gozdno rastišče
14
Aleksander Marinšek
ABSTRACT
Glaze has been one of the main and frequent natural disturbances in our forests and has a
significant impact on forest vegetation dynamics and forest functions. Damage caused by glaze
can hinder timber production and exert huge economic effects on forest industries and forest
owners. It reduces a value of timber and value of forests as wildlife refuges and habitats
(Rhoades, 1995). Consequently, it also increases susceptibility to disease and pests infestation.
Between 31 January and 5 February 2014 the ice storm hit Slovenia and caused tremendous
and serious damage in Slovenian forests. This kind of weather phenomenon was not exceptional
only by the duration and the extent, but also by the amount of damage inside and outside of the
forests (Sinjur et al. 2014). The damage was caused due to the combination of glaze, snow break
and preliminary rainfall that soaked and softened the forest soil and it was mainly present at
altitudes between 500 and 1200 m.a.s.l. (Veselič et al. 2014). Due to such an intensity and huge
spatial frame of the glaze impact (601,900 ha of forests (Veselič et al. 2014)), many types of
forests on various sites and of various management practices were affected. It is not only the
amount of ice/glaze causing damage on trees, but there are also other factors causing damage.
According to the published literature following factors influence the degree and type of glaze
damage: weather conditions, stand density and vertical structure, tree height and diameter,
management practices, tree species, species composition, age of a stand, wood characteristics,
topography, altitude, inclination and aspect of slope, geology, site and soil characteristics
(Warrillow and Mou, 2003; Bragga et al., 2003; Jakša, 2007; Saje, 2014,).
Our research question was focused on how soil and site characteristics (including parent
material) are correlated with glaze damage in the forests. At first glance, regarding only our
early observations in the field, we found out that trees in the sites with non-carbonate parent
material were uprooted and toppled, while on the shallow carbonate soils damaged tree crowns
prevail.
Key words: forest, glaze, sleet, tree damage, forest soil, forest site
15
1 UVOD
Skupna lastnost motenj v gozdnem ekosistemu je, da moteče vplivajo na zgradbo gozdnih
ekosistemov in na tokove snovi in energije v njih. Motnja je na splošno katerikoli dogodek v
času, ki zmoti ekosistem, življenjsko skupnost ali populacijsko strukturo in spremeni vire,
razpoložljivost substrata ali fizično okolje (Picket in White, 1985). Motnje po mnenju istih
avtorjev lahko delimo po intenzivnosti na akutne in kronične, po časovnem trajanju na
kratkotrajne in dolgotrajne, po predvidljivosti na predvidljive (ciklične) in nepredvidljive. Po
poreklu jih delimo na naravne, antropogene in kombinirane, ter po prostorskem obsegu na
globalne, regionalne, krajinske, ekosistemske in mikrorastiščne.
Žled je naravni pojav, ki povzroča gospodarsko škodo, zato ga uvrščamo med naravne, abiotske
motnje gozdnega ekosistema, ki jih ni mogoče preprečiti. Poškodovanost gozdnega drevja
zaradi žleda ponavadi povzroči zmanjšano vrednost lesa in ima negativne ekonomske posledice
za gozdarstvo in lastnike prizadetih gozdov. Zmanjšuje tudi vrednost ekosistemov, ki so habitati
rastlinskih in živalskih vrst (Rhoades, 1995). Posredno se zaradi tega povečuje tudi dovzetnost
za razne bolezni in škodljivce gozdnega drevja.
V primeru žledenja, ki je med 31. januarjem in 5. februarjem leta 2014 prizadel Slovenijo, lahko
skorajda govorimo cikličnem, nepredvidljivem in glede na prostorski obseg širšem regionalnem
pojavu. Pojav ni bil izjemen le zaradi časa trajanja in prostorske razširjenosti, temveč tudi zaradi
obsega škode, ki jo je povzročil znotraj in zunaj gozdnega prostora (Sinjur in sod. 2014). Škoda
je bila tolikšna zaradi kombinacije žleda, snegoloma in predhodnega deževja, ki je razmočil in
zmehčal gozdna tla. Žled je na 601.900 ha poškodoval različna gozdna rastišča in različne tipe
gozdov v katerih se gospodari na različne načine (Veselič in sod. 2014). Vrste in stopnje
poškodovanosti gozdnega drevja pa ne povzroča le količina žleda, temveč nanjo posredno
vplivajo tudi drugi dejavniki. Glede na objavljene študije vplivajo na stopnjo in vrsto poškodb,
naslednji dejavniki: vremenske razmere, gostota sestoja, vertikalna sestojna struktura, starost
sestoja in dreves, drevesna višina, premer dreves, razmerje med višino in premerom, vrastni kot
vej, prejšnje poškodbe dreves, velikost in stopnja asimetričnosti krošenj, bolezni gozdnega
drevja, gozdnogojitveni sistem, drevesne vrste in nenazadnje relief terena, nagib, geološka
podlaga, globina tal, skalovitost, kamnitost, vlažnost in tip tal (Warrillow in Mou, 2003; Bragg
in sod, 2003; Papež, 2005; Bleiweis, 1983; Jakša, 2007; Saje, 2014,).
16
2 POVEZAVA MED GOZDNIM RASTIŠČEM IN ŠKODO ZARADI ŽLEDA
Pomembna značilnost vsake biocenoze, oziroma življenjske skupnosti živih bitij (rastlin in
živali), ki naseljuje določen prostor, je rastišče. To je celokupnost življenjskih pogojev, ki
obkrožajo neko rastlino ali rastlinsko združbo. Rastišče določajo matična podlaga, tip gozdnih
tal, vodni režim, klima, ter oblikovanost zemeljskega površja oz. relief. Gozdna tla omogočajo
rastlinam rast, gozdu pa produkcijo biomase.
Slovenija je reliefno, klimatsko in posledično tudi rastiščno zelo raznolika, njena lega pa je na
stičišču štirih velikih evropskih geografskih enot: Alp, Panonske regije, Dinarskega gorstva in
Sredozemlja. Zaradi tega so določena območja bolj podvržena naravnim ujmam kot druga.
Žledolomi so najpogostejši v jugozahodni Sloveniji (Saje, 2014), izraziteje na visokem krasu
in ob njegovem obrobju ter zunanji Primorski oziroma submediteranski Sloveniji (Perko in
Pogačnik, 1996). Glede pogostnosti žledenja se je izkazalo, da se je v zadnjih osemnajstih letih,
od leta 1995 do 2012, žled lokalno in z različno intenziteto pojavljal vsako leto (ZGS, 2014).
Zaradi žleda je bilo v tem obdobju saniranega 72.000 m3 lesa/leto. Poljanec in sod. (2014)
ugotavljajo, da žledolomi povzročijo 7,6 % sanitarnega poseka, oziroma 2,8 % od
evidentiranega poseka.
Najpogostejše poškodbe, ki nastanejo zaradi žledoloma, pa tudi snegoloma in vetroloma na
gozdnem drevju so: lomljenje posameznih vej, odlomi vrhov dreves (predvsem pri iglavcih),
izruvanje in odlom drevesa ter prelom debla (Slika 1). Pri izruvanju se drevo podre skupaj s
koreninskim sistemom. Za odlom drevesa štejemo prelom drevesa v višini panja ali do višine 2
m od tal. O prelomu debla pa govorimo takrat, ko se deblo prelomi nad višino 2 metrov nad
tlemi (Jakša in Kolšek, 2009). Drevesa so zmožna preživeti tudi znatne poškodbe krošnje in
postopoma obnoviti asimilacijski aparat, vendar pa je priraščanje v tem času oslabljeno (Irland,
2000).
Slika 1: Vrste najhujših poškodb na drevju, ki nastanejo zaradi naravnih ujm (po Jakša in
Kolšek, 2009).
17
Namen našega prispevka je orisati glavne povezave med gozdnimi tlemi in rastišči ter stopnjo
oziroma vrsto poškodb gozdnega drevja oz. sestoja. Glede na sestojno zgradbo, količino žleda
in zgodovino sestoja, se škoda v sestojih giblje od majhne in točkovne pa vse do popolne
poškodovanosti odraslih dreves v sestoju. Pri žledu nižje intenzivnosti so poškodbe omejene na
lomljenje posameznih vej, pri močnejšem žledu pa nastajajo večje poškodbe drevja (Jakša in
Kolšek, 2009), kot so prelomi, odlomi in izruvanje celega drevesa (Slika 1). Po močnejšem
žledolomu, v kombinaciji s snegolomom, ki se je zgodil pozimi 1996/97 in poškodoval
približno 8 % slovenskih gozdov, Jakša (1997) ugotavlja, da so bili najbolj prizadeti sestoji ob
pobočjih jarkov, gozdnem robu in ob infrastrukturnih objektih v gozdu. Proti poškodbam, ki jih
povzroča žled pa so najbolj odporni starejši sestoji in sestoji na grebenastih in prisojnih legah
(Papež, 2005). Glede na drevesno vrsto listavcev, so bili po podatkih ZGS (2014) zaradi žleda
med leti 1995 in 2012 najbolj poškodovani: črni gaber, mali jesen, siva jelša, črna jelša in breza.
Sestoji listavcev so najbolj prizadeti na strmih pobočjih in rastiščih s plitvimi tlemi (Jakša,
1997). Kar se tiče iglavcev, pa Jakša (1997) ugotavlja, da starejšim iglavcem žled predvsem
lomi vrhove, v primeru prisotnosti razmočenih tal in/ali močnejšega vetra pa jih tudi izruje.
Zagotovo na stopnjo in vrsto poškodbe ne vpliva le en dejavnik, temveč gre ponavadi za
kombinacijo in sinergijo večih dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo poškodovanosti v okviru
določenega rastišča. Na nekem rastišču z enako matično podlago, globino tal, naklonom,
ekspozicijo idr., so lahko poškodbe veliko večje v sestojih, ki niso negovani, ali pa so pregosti
ter imajo (pre)visoko dimenzijsko razmerje med višino drevesa in prsnim premerom. Sestoji so
slabo odporni na vetrolome, snegolome in žledolome še nekaj let po redčenju zaradi vrzelastih
in rahlih sklepov krošenj. Zaradi tega lahko pride v primeru žledu (ali drugih ujm) do
zaporednega podiranja dreves, oz. domino učinka (Saje, 2014).
Za vrste poškodb, ki jih povzroča žled, lahko potegnemo analogijo iz poškodovanosti zaradi
vetrolomov, kjer je poškodovanost odvisna od hitrosti vetra, v primeru žleda pa njegove
količine na drevju, oblike terena, vrste in stanja tal, predvsem v povezavi z vodo, drevesno
vrsto, razvojno fazo sestoja, obliko krošnje ter obliko sestoja in zarasti. Uklonska sila, ki deluje
na drevo v primeru vetra, žleda ali pa celo kombinacija obojega je lahko tako velika, da lahko
izruje ali zlomi še tako dobro ukoreninjeno ali debelo drevo (Jakša in Kolšek, 2009). Vseeno
pa pri zmernih jakostih žledenja na stopnjo in vrsto poškodb vplivajo tudi lastnosti rastišča.
Stanje zemljišča močno vpliva na možnost, da bo drevo izruvalo. Možnost izruvanja narašča z
razmočenostjo zemljine v katero drevo korenini (Jakša in Kolšek, 2009; Irland, 2000). Ravno
razmočena in zmehčana gozdna tla so bila značilna za katastrofalen žled v letu 2014 in so
18
povečala poškodovanost gozdnega drevja zaradi izruvanja in izvaljenja celih dreves. Iz vidika
ekosistema povzroča ruvanje večje motnje v delovanju ekosistema, saj se s skupaj z izruvanim
drevesom, na območju kjer je koreninilo, uniči tudi rastišče. Tako nastanejo krožnikaste
poškodbe tal, ki lahko dolgotrajno zmanjšajo, poškodujejo ali celo uničijo rastišče. Kadar pa je
zemljišče suho ali zmrznjeno, pa narašča verjetnost preloma drevesa. Tveganje preloma
povečuje tudi okuženost drevja s patogenimi glivami (Jakša in Kolšek, 2009), ter stare
poškodbe debel.
Ena od lastnosti gozdnega rastišča je nadmorska višina. Irland (2000) je za ameriške razmere
dokazal, da se z nadmorsko višino značilno povečuje tudi količina žleda na drevju. Dejstvo, da
topografija pomembno vpliva na povečevanje škode zaradi žledu ugotavljajo tudi drugi
raziskovalci (Boerner in sod, 1988;Walker in Oswald, 2000; Pasher in King, 2006). Še posebej,
če so višje lege bolj nagnjene k pojavu žledenja. Lokalno je lahko v višjih legah žledenje bolj
intenzivno kot v nižjih predelih zaradi nižjih temperatur zraka in obilnejših padavin.
Prav tako je kopičenje žleda povezano z nebesno lego rastišča. Po eni strani so ekološke razmere
na rastiščih, ki se pojavljajo na različnih ekspozicijah različne, po drugi strani pa so rastišča na
določenih ekspozicijah lahko bolj izpostavljene nizkim temperaturam in močnejšim vetrom,
kar se zagotovo rezultira v večjem obsegu in stopnji poškodovanosti sestojev (Nicholas in
Zedaker, 1989; Lafon in sod., 1999; Warrillow in Mou, 1999). Tudi izpostavljenim višjim
predelom pobočij grozi večja škoda zaradi žledoloma – ravno zaradi močnejših vetrov (Rhoads
in sod. 2002). Isti avtorji navajajo, da do večje škode prihaja na strmejših terenih, ob vodotokih
in na dnu dolin, kar pripisujejo fini teksturi tal in globini koreninjenja. Lafon (2004) je z
logističnim regresijskim modelom predvidel, da na blagih terenih prihaja predvsem do poškodb
krošenj, medtem ko se z večanjem nagiba terena povečuje verjetnost resnejših poškodb dreves
(prelomi debla in izrutje celega drevesa). Nagnjenost terena botruje tudi k temu, da drevje,
predvsem na osojnih pobočjih, razvije asimetrično krošnjo. Enostranska obtežitev zaradi velike
količine žleda lahko posledično pripelje do zloma dela ali celotne drevesne krošnje (Rebertus
in sod., 1997; Seischab in sod., 1993)). Seischab in sod. (1993) so v raziskavi v Severni Ameriki
prišli do zaključka, da je bilo v različnih gozdnih združbah najbolj prizadeto drevje iz gozdnega
roba in drevje na strmih terenih, predvsem na vzhodnih in severnih ekspozicijah. Proulx in
Greene (2001) sta z raziskavo dokazala, da so se robna drevesa in drevesa na strmih terenih
zaradi žleda upognila ali prelomila v smeri, ki jo je diktirala asimetrična krošnja. Do podobnih
ugotovitev sta prišla tudi Warrillow in Mou (1999) in sicer, da se največje škode pojavljajo na
strmih terenih z vzhodno ekspozicijo.
19
Tudi posebna rastišča so lahko vzrok za povečano frekventnost pojavljanja žledu. To so
rastišča, kjer se zajezi hladen zrak, oziroma rastišča, kjer zastajajo žepi hladnega zraka (Lafon
in sod. 1999; Walker in Oswald, 2000). Dejstvo, da lokalna topografija igra pomembno vlogo,
so izpostavili tudi kanadski raziskovalci Kerry in sod. (1999). Za območja, kjer je pogostnost
žledenja večja, so posebej izpostavili doline v katere je ujet hladen zrak. Njihova raziskava je
pokazala tudi, da se škoda zaradi žleda lokalno spreminja, odvisna pa je predvsem od sestave
drevesnih vrst, režima gospodarjenja z gozdom, nagiba terena in ekspozicije rastišča. Do
podobnih ugotovitev so prišli Rebertus in sod. (1997) v Missouriju. Ugotovili so, da je odstotek
poškodovanosti dreves višji na bolj mezičnih (zmerno vlažnih) rastiščih, ter, da so dna dolin
bolj občutljiva na žled. Predvsem zaradi zadrževanja hladnega zraka ter osojnih leg, zaradi
katerih se žled na drevju obdrži dalj časa. Warrillow in Mou (1999) pa v primeru gorskega
predela Apalačev nasprotno ugotavljata, da je bilo najmanj škode zaradi žledu na vznožju in
dnu dolin.
3 ZAKLJUČEK
Določene lastnosti rastišč (npr. naklon terena) vplivajo na poškodovanost gozdnega drevja
zaradi žleda v vseh primerih raziskav približno enako. Po drugi strani pa za določene dejavnike
rastišč in drevesnih sestojev raziskovalci ugotavljajo tudi nasprotujoče si rezultate študij
(listavci-iglavci, topografija...). To kaže na dejstvo, da najbolj dovzetna vrsta za poškodbe po
žledu v eni topografski kategoriji morda ni najbolj dovzetna v drugi (Warrillow in Mou, 1999).
Žledenja na daljši časovni rok ne moremo napovedati in še manj preprečiti. Tudi škodo, ki jo
povzročajo ujme naravnim ekosistemom je enako težko kvantificirati in interpretirati zaradi
kompleksnosti dejavnikov. Čeprav sodoben pogled na motnjo razumemo kot bistveni sestavni
del naravnih procesov, pa škodo zaradi žleda in ostalih naravnih ujm lahko omilimo s
poznavanjem kritičnih makro- in mikro-območij in rastišč, na katerih je pogostnost in
intenzivnost žledenja visoka. Zato moramo z gozdovi na takih območjih in rastiščih gospodariti
prilagojeno. Gozdnogojitveni ukrepi morajo biti specifični za posamezna rastišča in drevesne
vrste. Priporočljivo je uravnavanje primerne vrstne sestave, gostote, krepitev stabilnosti
sestojev, premišljena izbira drevesnih vrst za sadnjo, ipd. Vsekakor pa je zaradi vse bolj
pogostih in intenzivnejših naravnih ujm biti nanje pripravljen. Predvsem z izdelavo
metodologije najbolj optimalnega ocenjevanja škode, načrtom sanacije poškodovnih sestojev
ter z dolgoročnim spremljanjem zdravstvenega stanja gozdov.
20
REFERENCE
Boerner, R.E.J., Runge, S.D., Cho, D.S., Kooser, J.G. 1988. Localized ice storm damage in an
Appalachian Plateau watershed. Am. Midl. Nat. 119: 199–208.
Bragg, D.C., Shelton, M.G., Zeide, B. 2003. Imapacts and management implications of ice
storms on forests in the southern United States. Forest Ecology and Management 186: 99–
123.
Irland, L.C. 2000. Ice storms and forest impacts. The Science of the Total Environment 262:
231–242.
Jakša, J. 1997. Posledice snežnih in ledenih ujm v slovenskih gozdovih v zimah 1995/96 in
1996/97. Gozdarski vestnik 55 (5-6): 263–274.
Jakša, J., Kolšek, M. 2009. Naravne ujme v slovenskih gozdovih. Ujma, 23: 72–81.
Lafon, C.W., Graybeal, D.R., Orris, K.M., 1999. Patterns of ice accumulation and forest
disturbance during two ice storms in southwestern Virginia. Phys. Geogr. 20, 97–115.
Lafon, C.W. 2004. Ice-storm disturbance and long-term forest dynamics in the Adirondack
Mountains. Journal of Vegetation Science 15: 267-276.
Nicholas, N.S., Zedaker, S.M., 1989. Ice damage in spruce-fir forests of the Black Mountains,
North Carolina. Can. J. For. Res. 19, 1487–1491.
Papež, J. 2005. Motnje in dinamične spremembe vegetacije v gozdni krajini. Gozdarski
vestnik 63 (2): 68-78, 91–98.
Pasher, J., King, D.J. 2006: Landscape fragmentation and ice storm damage in eastern ontario
forests. Landscape Ecology 21: 477–483.
Perko, F., Pogačnik, J. 1996. Kaj ogroža slovenske gozdove?Ljubljana, Zveza gozdarskih
društev Slovenije: 183 str.
Pickett, S.T.A. White, P.S. 1985. Patch Dynamics: A Synthesis. V: The Ecology of Natural
Disturbance and Patch Dynamics, Academic Press, New York: str. 371–384.
Poljanec, A., Ščap, Š., Bončina, A. 2014. Količina, struktura in razporeditev sanitarnega
poseka v Sloveniji v obdobju 1995-2012. Gozdarski vestnik 72 (3): 131–-147.
Proulx, R.J., Greene, D.F., 2001. The relationship between ice thickness and northern
hardwood tree damage during ice storms. Canadian Journal of Forest Research 31: 1758–
1767.
Rebertus, A.J., Shifley, S.R., Richards, R.H., Roovers, L.M. 1997. Ice Storm Damage to an
Old-growth Oak-hickory Forest in Missouri. American Midland Naturalist 137 (1): 48–61.
21
Rhoades, R. W., 1995. Succession in a mature oak forest in southwest Virginia. Castanea 60
(2): 98–106.
Saje, R. 2014. Žledolomi v slovenskih gozdovih. Gozdarski vestnik 72 (4): 204–211.
Seischab, F.K., Bernard, J.M., Eberle, M.D. 1993. Glaze storm damage to western New York
forest communities. Bulletin of the Torrey Botanical Club 120(1): 64–72.
Sinjur, I. et al. 2014. Ice storm in Slovenia in January and February 2014 – Spatial and
temporal variability in weather across the dinaric Landscapes in Slovenia. Gozdarski
vestnik 72 (7-8): 299–310.
Walker, L.C., Oswald, B.P., 2000. The Southern Forest: Geography, Ecology, and
Silviculture. CRC Press, New York.
Warrillow, M., Mou, P. 1999. Ice storm damage to forest tree species in the ridge and valley
region of southwestern Virginia. Journal of the Torrey Botanical Society 126(2): 147–158.
ZGS, 2014. Timber - podatkovna zbirka o poseku gozdnega drevja. Zavod za gozdove
Slovenije, 1995-2013. [online]. Dostopno na:
http://www.zdravgozd.si/sanitarni_analiza.aspx
22
ŽLEDOLOM V LETU 2014 NA POSTOJNSKEM GGO IN SANACIJA NJEGOVIH
POSLEDIC
ICE STORM IN 2014 IN POSTOJNA FOREST MANAGEMENT REGION AND
SANITATION OF ITS CONSEQUENCES
Anton Smrekar, univ. dipl. inž. gozd.
Zavod za gozdove Slovenije, OE Postojna, Vojkova 9, 6230 Postojna
anton.smrekar@zgs.gov.si
IZVLEČEK
Gozdovi postojnskega GGO so bili med najbolj prizadetimi po katastrofalnem žledolomu v
januarju in februarju 2014. Žled debeline tudi do 9 cm je poškodoval 75 % gozdov v območju
(slabih 60.000 ha) in povzročil ogromno škodo. Skupna ocenjena količina lesne mase za posek
znaša skoraj 2,1 mio m3 (22 % ocene za Slovenijo) in je za petkrat večja kot znaša letni možni
posek za leto 2013. Ocenjena škoda znaša 42 mio EUR. Zaprtih je bilo 830 km gozdnih cest v
območju in najprej je bilo potrebno vzpostaviti njihovo prevoznost. V nadaljevanju je Zavod
za gozdove Slovenije izvajal aktivnosti za čimprejšnjo in čim varnejšo sanacijo posledic
žledoloma ter strokovno usmerjal lastnike gozdov. Pomembno je dobro sodelovanje vseh
pristojnih institucij in posameznikov in ustrezno obveščanje javnosti. Izdelan je bil Načrt
sanacije. V letu 2014 je bilo posekane 37 % poškodovane lesne mase (765.000 m3) glede na
oceno lesne mase za posek, pri iglavcih 56 % in listavcih 18 %.
Ključne besede: žledolom, gozdovi postojnskega GGO, ogromna škoda, načrt sanacije,
izvedba sanacije
ABSTRACT
Forests of Postojna forest management region were among the most damaged by catastrophical
ice storm which hit Slovenia between 30 of January and 10 February 2014. The thickness of
ice was up to 9 cm. Ice storm caused a lot of damages on 75 % of forest in region (almost 60.000
ha). Estimated amount of damaged wood for cutting is almost 2,1 mio m3 (22 % of estimation
for Slovenia) and is five times higher than possible cutting for the year 2013. Estimated damage
is 42 mio EUR. There were 830 km of closed forest roads after ice storm, which needed to be
23
Anton Smrekar
opened first. Slovenia forest service also implemented activities for fast and safe sanitation of
ice storm consequences and gave expert guideness to forest owners. Excelent cooperation
between all institutions and individuals is very important and so is giving proper information
to the public. Sanitation plan was made. About 37 % of damaged wood (765.000 m3) was cut
in the year 2014 according to the estimation, 56 % of conifers and 18 % of broadleaves.
Key words: ice storm, forest of Postojna forest management region, huge damage, sanitation
plan, realization of sanitation
1
UVOD
Gozdovi so največje naravno bogastvo Notranjske. Kvalitetno opravljajo vrsto ekoloških in
socialnih funkcij in so gospodarsko zelo pomembni. Osrednjo hrbtenico sestavljajo gozdovi
visokih kraških planot Snežnika, Javornikov ter Hrušice in Nanosa, ki s svojo strnjenostjo in
nenaseljenostjo predstavljajo največje gozdne komplekse v osrednji in zahodni Evropi. Njihova
velika raznolikost in ohranjenost nudi ugodne življenjske pogoje številnim živalskim vrstam s
poudarkom na velikih zvereh. Z gozdovi se je v postojnskem gozdnogospodarskem območju
načrtno gospodarilo več kot sto let, s spoštovanjem naravnih procesov in večnamenskosti.
V nadaljevanju navajam nekaj osnovnih podatkov za gozdove GGO Postojna (leto 2013).
- Površina območja 107.326 ha
- Gozdnatost 74 %
- Lastnikov gozdov 15.000
- Gozdnih posesti 10.176
- Zasebnih gozdnih parcel 50.000
- Povprečna zas. gozdna parcela 0,95 ha
Preglednica 1: Površina, lesna zaloga in prirastek gozdov na Postojnskem GGO
Površina
Lesna zaloga (m3/ha)
Letni prirastek (m3/ha)
Lastništvo
(ha)
Igl.
List.
Skupaj
Igl.
List.
Skupaj
Državni
31.177
178
155
333
3,7
3,5
7,2
G.gozdovi
lokalnih
689
142
90
232
4,9
2,5
7,4
skupnosti
Zasebni
47.592
146
134
280
3,9
3,3
7,2
gozdovi
Vsi
gozdovi
79.458
158
142
300
3,8
3,4
7,2
skupaj
Sestava lesne zaloge po drevesnih vrstah: Smreka 21%, Jelka 26%, Ost. igl. 5%, Bukev 36%,
Hrasti 2%, Plem. list. 5%, Ost. list. 4%.
24
Anton Smrekar
Preglednica 2: Letni možni posek in realizacija sečnje na Postojnskem GGO
Skupaj vsi gozdovi (v bruto 1.000 m3)
Iglavci
Listavci
Skupaj
Leto
Načrt
Sečnja
Načrt
Sečnja
Načrt
Sečnja
1996
137,6
120,1
66,2
48,3
203,8
168,4
2001
149,6
135,0
98,9
64,6
248,4
199,6
2006
184,4
187,0
137,7
104,7
322,0
291,7
2011
235,0
172,2
166,8
132,1
401,8
304,3
2012
245,5
209,0
172,9
115,1
418,4
324,1
2013
249,3
257,3
174,0
109,7
423,3
367,0
1996 = 100
181,2
214,2
262,8
227,1
207,7
217,9
Gozdovi Postojnskega GGO razmejujejo mediteranski del Slovenije od njene notranjosti in tu
prihaja do pogostega menjavanja hladnejših in toplejših zračnih mas in burnega vremenskega
dogajanja. Posledično je tudi prizadetost gozdov območja po različnih naravnih ujmah pogosta
z veliko povzročeno škodo. Prav žledolom je naravna ujma, ki je gozdove visokih kraških
planot in predvsem njihovih obrobij v preteklosti že večkrat poškodovala z različno jakostjo in
prostorsko razporeditvijo. Prvi doslej znani zapisi o velikem žledolomu v območju, in sicer na
pivškem, segajo v leto 1900, ko najdemo opis v publikaciji Dom in Svet (Saje, 2014). Sledili
so mu številni drugi, do katastrofalnega žledoloma ob koncu januarja 2014, ki je poškodoval
gozdove širom Slovenije, z največjo intenziteto pa prav notranjske gozdove.
25
2
Anton Smrekar
ŽLEDOLOM NA POSTOJNSKEM GGO
Slika 1: Posledice žledoloma v gozdovih v bližini Bukovja (Foto: Špela Habič)
V času od 30. januarja do 10. februarja 2014 je gozdove postojnskega GGO prizadel žledolom
na površini in z jakostjo kot je ni zabeležene niti v najstarejših kronikah. Uničujoča je bila
kombinacija žledoloma, snegoloma in velike razmočenosti tal. Še posebno močno so bili
prizadeti gozdovi pivške kotline z obrobjem, kjer je pričelo žlediti že 30. januarja, širše območje
postojnskih vrat ter večji gozdni predeli v občinah Cerknica in Loška dolina, kjer je začelo
žlediti dan pozneje. Bolj ali manj so, z izjemo GGE Mašun, ostali nepoškodovani le gozdovi v
Občini Il. Bistrica in tisti v najvišjih ter posameznih zatišnih legah. Žled je namreč segal
ponekod celo do 1.150 metrov nadmorske višine, povzročil pa je poškodbe tudi v sestojih, kjer
ga ni bilo v znani preteklosti (kot npr. v Leskovi dolini). V najhuje prizadetih predelih je
debelina ledu dosegla med 6 in 9 cm, kar je seveda povzročilo še posebno obsežne poškodbe in
veliko škodo.
26
Anton Smrekar
Slika 2: Po žledu poškodovan bukov sestoj pod vasjo Dolenje Poljane na KE Stari trg (Foto:
Frenk Prelec)
Slika 3: Karta poškodovanosti gozdov na postojnskem GGO po žledolomu 30.1. – 10.2.2014
27
Anton Smrekar
Preglednica 3: Površina poškodovanih gozdov in ocena lesne mase za posek
Poškodovana Ocena lesne mase za posek
površina
(v bruto 000 m3)
Ocena lesne mase za posek
glede na lesno zalogo (%)
Lastništvo
(ha)
Igl.
List.
Skupaj
Igl.
List.
Skupaj
Državni
20.140
489
244
733
8,8
5,0
7,1
gozdoviin
Zasebni
39.220
544
791
1.335
7,8
12,4
10,0
občinski
g.
Vsi
gozdovi
59.360
1.033
1.035
2.068
8,2
9,2
8,7
skupaj
Žledololom je bolj ali manj poškodoval 81 % zasebnih gozdov, kamor smo zaradi njihove
majhne površine priključili še gozdove lokalnih skupnosti ter 65 % državnih gozdov, skupno
75 % gozdov v območju. Na površini približno 7.000 ha, oz. 12 % površine poškodovanih
gozdov, so bile ugotovljene najvišje stopnje poškodovanosti in sicer je potrebno v teh sestojih
posekati nad 30 % lesne zaloge.
Zelo hitro po žledolomu so bili določeni kriteriji, ki so določali stopnjo poškodovanosti drevja
predvidenega za posek. Tako ocena lesne mase za posek vključuje drevje, ki ima močno
poškodovane krošnje in sicer več kot 1/3 polomljene krošnje pri iglavcih in več kot 80 %
poškodovane krošnje pri listavcih, prilagojeno sestojnemu stanju, usmeritvam in ciljem ter
problematiki varstva gozdov. Seveda je v oceno za posek vključeno tudi vse izruvano in močno
nagnjeno drevje. Skupna količina lesne mase za posek znaša skoraj 2,1 mio m3, to je 22 %
ocenjene lesne mase za posek v celotni Sloveniji. Delež lesne mase iglavcev za posek znaša v
območju 50 %. Na državne gozdove odpade 35 % lesne mase za posek, kjer bolj prevladujejo
iglavci, v zasebnih gozdovih bolj prevladujejo listavci. V povprečju bi bilo potrebno zaradi
žledoloma posekati približno 35 m3 drevja/ha vseh poškodovanih gozdov. Ocenjena lesna masa
za posek je glede na letni možni posek iz leta 2013 večja za 4,9 krat, glede na realizirani posek
iz istega leta, ki je bil tudi največji v obdobju delovanja ZGS, pa večja za 5,6, krat.
Poseben problem je predstavljala neprevoznost gozdnih cest zaradi padlega drevja oz. delov
krošenj ali drugih poškodb cest. Velja posebej izpostaviti, da je bilo takoj po žledolomu kar 70
% dolžine gozdnih cest v območju zaprtih za promet, od tega 42 % v državnih in 58 % v
zasebnih gozdovih. Največ gozdnih cest je bilo neprevoznih v Občini Postojna (28 % skupnega
obsega neprevoznih gozdnih cest v območju), nato v Občini Cerknica (24 %), Občini Loška
dolina (21 %) ter Občini Pivka (16 %) .
28
Anton Smrekar
Preglednica 4: Gozdne ceste v postojnskem GGO in njihova neprevoznost po žledolomu
Dolžine gozdnih cest
Dolžina neprevoznih GC po žledolomu
(km)
km
%
Državni gozdovi
661
350
53
Zasebni in
528
480
91
občinskiskupaj
g.
Vsi gozdovi
1.189
830
70
3
SANACIJA POŠKODOVANIH GOZDOV NA POSTOJNSKEM GGO
Zaposleni na OE Postojna Zavoda za gozdove Slovenije smo že med ujmo izvajali številne
aktivnosti in sodelovali pri koordinaciji najnujnejših intervencij ter v skladu z razmerami
izčrpno obveščali javnost o dogajanju. Predvsem po popustitvi ledenega oklepa pa smo pričeli
z aktivnostmi za kar najhitrejši začetek del na sanaciji poškodovanih gozdov, seveda v
koordinaciji s Centralno enoto Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) in drugimi
pristojnimi institucijami.
Prioritetne sanacijske aktivnosti so bile:
-
izdelava ocene obsega poškodovanosti gozdov,
-
opozarjanje lastnikov gozdov in javnosti o nevarnostih pri gibanju in delu v
poškodovanih gozdovih,
-
zagotavljanje prevoznosti gozdnih cest,
-
zagotovitev formalnih pogojev za takojšnji začetek nujnih sanacijskih del in obveščanje
lastnikov o tem,
-
obveščanje javnosti o poteku aktivnosti.
Prve ocene poškodovanosti so bile pripravljene v skladu z možnostjo dostopanja v gozdove,
kasneje pa so se hitro dopolnjevale in izboljševale in so predstavljene v Načrtu sanacije gozdov
poškodovanih v žledolomu 30. 1. do 10. 2. 2014 (v nadaljevanju Načrt sanacije).
Na podlagi enotnih navodil ZGS za delo v poškodovanih gozdovih so bile v najkrajšem
možnem času (že v sredini februarja) za GGE, kjer prevladuje mešano lastništvo in je število
lastnikov veliko, izdane generalne upravne odločbe, s katerimi so bile podane strokovne
usmeritve in roki za izvedbo poseka oz. sanacije. V GGE z državnimi gozdovi so bile istočasno
izdane individualne upravne odločbe z oceno lesne mase za posek za najbolj poškodovane
sestoje v skladu s prioritetami.
V nadaljevanju so bile ključne dejavnosti usmerjene v vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest in
protipožarnih presek, kar se je usklajevalo med OE Postojna ZGS in posameznimi občinami,
29
Anton Smrekar
dela pa so izvajali izbrani izvajalci vzdrževanja gozdnih cest na posameznih občinah, lastniki
gozdov in koncesionar v državnih gozdovih Gozdno gospodarstvo Postojna. Vse gozdne ceste
v območju so bile prevozne do meseca maja. Celotna škoda na gozdnih cestah je bila ocenjena
na 554.000 EUR, od tega 233.000 EUR na cestah v državnih gozdovih in 321.000 EUR v
zasebnih gozdovih. Največja škoda je zopet nastala v štirih že prej omenjenih občinah z
največjim obsegom cest v območju žledoloma. Potrebno je izpostaviti, da je bil izjemno velik
obseg dela na vzpostavitvi prevoznosti gozdnih cest zaključen v izredno kratkem času, s tem
pa je bil omogočen dostop do poškodovanih gozdov.
Odpiranju posameznih predelov gozda je sledilo terensko usmerjanje in spremljanje izvajanja
sečnje in spravila, drugih nujnih varstvenih del ter hkratnega vzpostavljanje prevoznosti na
gozdnih vlakah. Zaposleni na OE Postojna ZGS so začeli z izredno intenzivno terensko izbiro
poškodovanega drevja za posek in izdajo individualnih odločb v državnih gozdovih ter
usmeritvenim/vzorčnim odkazovanja drevja za posek v zasebnih gozdovih. Ob tem velja
poudariti, da smo bili v prvih mesecih po žledolomu zaposleni na OE Postojna ZGS izjemno
obremenjeni, saj je bilo potrebno v zelo kratkem času nuditi strokovno pomoč velikemu številu
lastnikov gozdov na ogromni površini težko prehodnih gozdov, hkrati pa izvajati še vse druge
prav tako nujne sanacijske aktivnosti. Pri usmerjanju lastnikov je bila prva prioriteta na sanaciji
gozdov iglavcev in znotraj teh na sanaciji smrekovih gozdov, ker ti predstavljajo največjo
nevarnost za prenamnožitev podlubnikov. Prioriteta pri listavcih je bila sanacija najbolj
kakovostnih gozdnih lesnih sortimentov in v majhni razdrobljeni zasebni gozdni posesti
sanacija le najbolj poškodovanega drevja (najbolj prelomljeno, povito in izruvano). Najhitreje
so sanacijska dela začela izvajati posamezne dobro organizirane agrarne skupnosti in ter
posamezni lastniki v zasebnih gozdovih, še posebno tisti z večjo zasebno gozdno posestjo. V
gozdovih v upravljanju SKZG RS so dela na sečnji in spravilu poškodovanega drevja stekla
nekaj kasneje.
30
Anton Smrekar
Slika 4: Sanacija po žledu poškodovanih gozdov v GGE Leskova dolina na KE Stari trg (Foto:
Frenk Prelec)
Hkrati smo na OE Postojna ZGS lastnikom poškodovanih gozdov podajali vse usmeritve s
področja varnega dela v gozdu. Dejstvo je, da je že samo gibanje po prizadetih gozdovih
nevarno, še toliko bolj pa je nevarno in zahtevno izvajanje sečnje in spravila v gozdovih
poškodovanih po žledu. Na območju so se pripravile številne preventivne aktivnosti, med
drugim so se za lastnike gozdov organizirali tudi tečaji varnega dela z motorno žago in s
traktorjem ter demonstracije varnega dela v nevarnih razmerah v sodelovanju s Srednjo
gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne. Skupno smo jih izvedli devet. K organizaciji tečajev in
demonstracij so pristopile tudi posamezne lokalne skupnosti za svoje občane/lastnike gozdov.
Za prizadete gozdove smo izdelali Načrt sanacije, ki vključuje obseg poškodb v gozdovih, cilje
in načrtovana dela in ukrepe za sanacijo, vrednost del in materialov ter vse druge spremljajoče
aktivnosti.
Za gozdove postojnskega GGO smo že predstavili nekatere glavne poudarke načrta sanacije kot
so površine, količin lesne mase, itd., v naslednji preglednici pa so navedene še nekatera druga
obsežnejša načrtovana sanacijska dela.
31
Anton Smrekar
Preglednica 5: Obseg načrtovanih sanacijskih del v postojnskem GGO – Načrt sanacije
Nega
Površina
Priprava/
poškodo.
Gozdna
Gradnja
rekonst.
Gradnja
za obnovo s sadnjo mladovja
higiena
gozdnih
gozdnih
gozdnih
Obnova
Lastništvo
(ha)
(ha)
(ha)
(ha)
Državni
1.085
92
439
1.512
-
8,4
-
gozdoviin
Zasebni
1.965
238
324
1.686
17,4
101,2
1,64
občinski
Vsi g.
3.050
330
763
3.198
17,4
109,6
1,64
vlak (km) vlak (km) cest (km)
gozdovi
skupaj
Izjemno
veliki obsegi načrtovanih del so v skladu z izjemno prizadetostjo gozdov postojnskega
območja in so bili ugotovljeni ob predpostavki, da bodo vsi poškodovani gozdovi sanirani. Tako
je v območju glede na Slovenijo načrtovanih kar 22 % celotne površine za obnovo. Še več, kar
38 % glede na državni obseg, predstavlja območna obnova s sadnjo s kar 1,13 mio sadik
gozdnega drevja. Sadike bukve zavzemajo v tem obsegu 83 %.
V sredini marca so bile po dogovoru z URSZR izdelane ocene škode za gozdove in gozdne
ceste za sistem AJDA. ZGS je v tem okviru ugotovil tudi podatke o poškodovanosti po
oddelkih/odsekih. Končna ocena škode v gozdovih, na gozdnih cestah in protipožarnih
presekah znaša v območju 42 mio EUR.
Intenzivno obveščanje javnosti o žledolomu, posledicah in poteku sanacijskih aktivnosti je na
OE Postojna potekalo že od prvih dni žledenja. Iz Notranjske, kot najbolj prizadetega območja
v državi, so poleg lokalnih pogosto poročali številni državni mediji, katerim je bilo potrebno
hitro in učinkovito posredovati številne raznolike vsebine. Gozdovi, gozdarstvo, gozdarji in
lastniki gozdov smo se znašli med udarnimi novicami.
4
REALIZACIJA
SANACIJE
POŠKODOVANIH
GOZDOV
NA
POSTOJNSKEM GGO, RAZPRAVA
V letu 2014 je bilo posekanega 37 % poškodovanega drevja glede na oceno lesne mase za
posek, pri iglavcih 56 % in listavcih 18 %. Čeprav bi se mogoče zdel delež realizacije nekomu
nizek, je potrebno vendarle opozoriti, da je skupna količina saniranega drevja 765.000 m3 zelo
velika in je glede na letni možni posek iz leta 2013 večja za 1,8 krat (pri iglavcih celo za 2,3
krat) in glede na realizacijo poseka istega leta večja za 2,1 krat. Za še boljši vpogled v količino
posekanega drevja v letu 2014 pa je potrebno k saniranim količinam po žledolomu dodati še
dobrih 100.000 m3 posekanega drevja, ki vključuje redno sečnjo v januarju ter preostalo
32
Anton Smrekar
sanitarno sečnjo (napadi podlubnikov, sušenje, vetrolomi, …). Tako pridemo do skupne
evidence poseka v letu 2014 v gozdovih na OE Postojna ZGS kar v višini 867.000 m 3 (200 %
možnega poseka).
Preglednica 6: Evidenca zaradi žleda posekanega drevja v postojnskem GGO v letu 2014
Posekano drevje glede na
Evidenca posekanega drevja
oceno lene mase za posek
Delež
(v bruto 000 m3)
(%)
strojne
Lastništvo
Igl.
List.
Skupaj
Igl.
List.
Skupaj
sečnje (%)
Državni
327
73
400
67
30
55
58
gozdoviin
Zasebni
249
116
365
46
15
27
25
občinski
g.
Vsi
gozdovi
576
189
765
56
18
37
43
skupaj
Delež realizacije sanacije poškodovanega drevja je ob koncu leta 2014 večji v državnih
gozdovih (skupno 55 %, pri iglavcih 67 %), kjer se je intenziteta sanacije po začetnem obdobju
povečala in ustalila, medtem ko so v zasebnih gozdovih večji intenziteti v začetku sledila
obdobja zmanjšanja obsega sanacijskih del (skupni delež sanacije 27 %, pri iglavcih 46%), je
pa seveda delež ocenjene lesne mase za posek bistveno večji v zasebnih gozdovih.
OCENA POTEKA SANACIJE ŽLEDOLOMA 2014 NA GGO POSTOJNA
OCENA POŠKODOVAN. - ZA POSEK
2.500.000
SANIRANI LISTAVCI
SANIRANI IGLAVCI
2.000.000
1.500.000
m3
1.000.000
500.000
0
ZAS.
GOZDOVI
7.4.2014
6%
DRŽ.
GOZDOVI
7.4.2014
2%
SKUPAJ
GGO
7.4.2014
5%
ZAS.
GOZDOVI
18.8.2014
18%
DRŽ.
GOZDOVI
18.8.2014
28%
SKUPAJ
GGO
18.8.2014
21%
ZAS.
GOZDOVI
31.12.2014
27%
DRŽ.
GOZDOVI
31.12.2014
55%
SKUPAJ
GGO
31.12.2014
37%
Slika 5: Ocena poteka sanacije žledoloma na postojnskem GGO tekom leta 2014
V jesenskem času so se začela izvajati tudi že prve obnove gozdov s sadnjo predvsem v okviru
družbeno odgovornih akcij, ki jih je ZGS soorganiziral z drugimi institucijami in donatorji in
33
Anton Smrekar
strokovno usmerjal izvedbo. Najodmevnejša je bila akcija »Obnovimo slovenske gozdove«, ki
je bila pripravljena z Zvezo tabornikov Slovenije, v območju je bila zelo odmevna tudi akcija
v kateri so z OE Postojna ZGS sodelovali otroci Vrtca Postojna in drugi prostovoljci.
Slika 6: Otroci iz Vrtca Postojna pomagajo pri obnovi poškodovanega gozda pri Drevesnici
Štivan (Foto: Špela Habič)
Nekateri glavni problemi, ki so oz. še ovirajo izvedbo sanacije:
-
ogromna količina poškodovane lesne mase za posek na veliki površini območja –
razpršenost skoraj po celotnem območju
-
pomanjkanje ustreznih usposobljenih izvajalcev sečnje in spravila v območju in širše
-
zastoj na področju odkupa lesa posebno manjvrednega v povezavi z majhnimi
zmogljivostmi domače lesne predelovalne industrije
-
nezadostne kapacitete za odvoz lesa iz gozda
-
padec cen gozdnih lesnih sortimentov, še najbolj manj vrednih, v povezavi z višjimi
cenami storitve poseka in spravila zmanjšuje prihodek lastnika oz. pogosto ne pokrije
stroška sanacije
-
negativne izkušnje s posameznimi izvajalci sanacijskih del in odkupovalci lesa iz bližnje
in daljne okolice
34
-
Anton Smrekar
izredno majhna in razdrobljena zasebna gozdna posest na območju poškodovanem po
žledolomu, neurejene parcelne meje, pogosti spori med solastniki in mejaši, neurejena
lastniška razmerja, dedovanja – številni lastniki se prvič podajo v svoj gozd
-
nezainteresiranost posameznih lastnikov za izvedbo del, pogosto tudi malodušje ali
obupanost ob spoznanju obsega poškodovanosti in škode v njihovem gozdu,
nepripravljenost za povezovanje,
-
posledica prejšnjih dveh navedb je tudi nepravočasna vzpostavitev prevoznosti gozdnih
vlak – še vedno je veliko vlak neočiščenih – tudi tiste ki potekajo po državnih do
zasebnih gozdov
-
sanacija v ujmi poškodovanega gozda je izredno nevarno opravilo – neusposobljenost
za delo in neustrezna opremljenost
-
vremenske razmere so bile ugodne za preprečitev prekomernega razvoja podlubnikov
nikakor pa ne za izvajanje del v gozdovih
-
zaradi vremenskih pogojev in velikih količin sanirane lesne mase prihaja do velikih
obremenitev gozdnih prometnic (poudarek tudi na preobremenjenosti in pogosti
zasičenosti rampnih prostorov) in posledično njihove poškodovanosti -
Potrebno je tudi poudariti, da so po žledu poškodovani sestoji biomehansko zelo nestabilni in
hitreje ranljivi. Občasni močni vetrovi že povzročajo nove škode. Prioritete delovanja so poleg
samih sanacijskih del na žledolomu vse bolj usmerjena v preprečevanje sekundarne škode
zaradi namnožitve podlubnikov. Že v poznem poletnem času smo ob intenzivnejšem nadzoru
ugotavljali pojav prvih žarišč in usmerjali njihovo čimprejšnjo sanacijo. Še večja pozornost
mora biti namenjena tem aktivnostim v ključnem letu 2015.
Naj še omenim sprejem številnih strokovnih skupin in posameznikov iz Slovenije in tujine. Na
ta način smo izmenjevali izkušnje ter strokovne poglede na usmerjanje sanacije v bodoče.
Kljub številnim problemom lahko ugotovimo, da glede na obseg poškodovanih gozdov v
območju sanacija poteka relativno dobro, k čemur so ogromno prispevali s svojim trudim in ob
velikih obremenitvah zaposleni na OE Postojna ter CE ZGS, MKGP, številni lastniki gozdov,
izvajalci storitev ter vse institucije in posamezniki vključeni v sanacijske aktivnosti.
VIRI
Saje, R., 2014. Žledolomi v slovenskih gozdovih. Gozdarski vestnik, 72, 4; 204-210.
ZGS, 2014. Načrt sanacije gozdov poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja.
Zavod za gozdove Slovenije.
35
DREVESA IN GOZDOVI PO ŽLEDOLOMU – ODZIVI NA ČLOVEKOVO
GOSPODARJENJE V PRETEKLOSTI
TREES AND FORESTS AFTER THE ICE STORM - RESPONSES TO HUMAN
MANAGEMENT IN THE PAST
Leon Kernel
Slavina 35
6258 Prestranek
leon.kernel@guest.arnes.si
POVZETEK
Kraji na Pivki imajo poleg burne geološke preteklosti
in sedanjosti tudi zelo dolgo zgodovino
človekovih vplivov na prostor. Človek je na tem prostoru prisoten že vsaj četrt milijona let. Z bližanjem
sedanjosti se je povečeval tudi človekov vpliv na krajino in gozdove. Obširne gradnje številnih gradišč
so v pedantiki vplivale tako na spreminjanje reliefa kot tudi na obsežna krčenja gozdov. Posebno velik
je bil vpliv kovinskih dob, ko je les iz gozdov skrbel tudi za taljenje kovin in pridobivanje oglja. Z
izginevanjem gozda pa se začne tudi načrtno gospodarjenje z gozdom za potrebe gradnje in utrjevanja
gradišč. Poseben pečat so temu prostoru dali Rimljani, ki so si utrjena gradišča prisvojili in nadaljevali
trgovanje z železom in ostalimi dobrinami. Zaradi klimatskih sprememb in burne srednjeveške
preteklosti, je v osemnajstem stoletju bilo gozda skoraj samo še za vzorec. Kras je bil ogoljen in v
začetku dvajsetega stoletja pregovorno krut. Vendar pa so gozdarji skrbeli za postopno zelo smiselno in
sonaravno obnovo ogolelih površin. »Moderno« gospodarjenje je v sedemdesetih letih pohitelo z
velikimi nasadi iglavcev, predvsem smreke.
Po žledolomu je večino mlajših nasadov bilo povsem uničenih. Prav tako so bili zelo prizadeti
sekundarni sestoji na bogatih, svežih in kislih rastiščih. Manj so bili prizadeti sestoji na bolj suhih,
karbonatnih rastiščih.
Tudi vsaka drevesna vrsta je reagirala drugače na poškodbe po žledu z regeneracijo krošnje. Nekateri
močnejši obrodi preteklih let so pripomogli, da se presvetljen degradiran gozd po žledu hitreje spreminja
v smeri stabilnejših združb. Zato mora biti umetna obnova, če se jo že lotimo, bolj premišljena od tiste
izpred štiridesetih let. Prav tako je potreben tehten razmislek o sedanjem gospodarjenju z divjadjo in
dolgoročno načrtovanje sobivanja človeka, gozda in živali na tem prostoru.
Ključne besede: žledolom, drevesa, gozd, Slavina, gospodarjenje v preteklosti
36
Leon Kernel
ABSTRACT
Places around the city Pivka have had in addition to the turbulent geological past and present a
long history of human impacts on the environment. A human being has been present in this area
for at least a quarter of a million years. Human impact on landscape and forests has thus
increased with years.
Extensive construction of numerous forts in pre ancient times has effected both the changing of
terrain as well as extensive deforestation. Especially great was the impact of metallic ages,
when people used wood from forests to melt metal and to extract coal. Deforestation led to
systematic forest management in order to build and strengthen forts. The Romans have marked
this area significantly, as they appropriated the forts and continued trading with iron and other
goods.
In the eighteenth century there was very little forest left due to climate change and tumultuous
medieval past. At the beginning of the twentieth century, Karst was bare and (proverbially)
cruel. However, foresters took care of progressive and sustainable reconstruction of bare
surfaces. “Modern” management in the seventies hurried with large plantations of conifers,
especially spruce.
The majority of young plantations were destroyed after sleet. Secondary stands at rich, fresh
and acidic habitats were more affected, while the stands at rather dry, calcareous habitats were
less affected by the sleet. Each tree species reacted differently to injuries caused by sleet with
the regeneration of the crown. Some of the stronger crops in previous years have contributed to
the fact that the degraded and diluted forest is changing faster towards the stable vegetation.
Therefore, the artificial forest rehabilitation must be more deliberate than the one carried out
forty years ago. We should also take due account of the current management of wild fauna and
long-term plan the coexistence of human beings, forest and animals in this area.
Key words: ice storm, trees, forest, Slavina, forest management in the past
37
Leon Kernel
1 UVOD
Žledolom 2014 je v krajih na Pivki povzročil precej poškodb in nevšečnosti. Žledolomi v
pretekli zgodovini teh krajev so bili, vendar so ljudi prizadeli drugače, kot sedanji. Saj je bil
tudi odnos človeka do gozda in gozdnega prostora drugačen, kot je danes.
Kraji na Pivki imajo burno geološko zgodovino. V terciarju so se dvignile Alpe in v plitvem
morju se je odložil eocenski fliš tudi v Pivški dolini (podolju, planoti1) in na stiku z
vodopropustnimi terciarnimi apnenci nastanejo podzemne jame. Reka Pivka poteka ob Selškem
prelomu ki je tudi precej seizmično aktiven. Potok Slavinšček pa teče ob krajšem prečnem
prelomu, kjer so magnitude potresov nad Zidanim klanem lahko tudi med 3,1 in 4,0 in projektni
oziroma največji pospešek tal tam lahko znaša 0,15 (Jenko, 2004; Kristan, 2010).
Danes na obrobju Pivškega podolja poteka nadzemna razvodnica med Jadranskim in med
Črnim morjem (skozi kraško podzemlja pa vode tečejo v obe smeri). Burna geološka preteklost
in gubanja ter prevračanja gub so ustvarila tudi tektonska okna – leče apnenca na flišnati
podlagi. Flišnata podlaga je hitro preperevala v prst, ostali so apnenčasti hribi in griči. Zaradi
tektonskih premikov v preteklosti in zaradi lahko topnega apnenčastega krasa, je tekoča voda
ustvarila veliko število pozemnih jam v več nivojih. Naglo biokemično preperevanje apnenca
je povzročilo udiranje jamskih stropov velikih podzemnih jamskih sistemov. Nekateri
podzemski vodotoki so tako prišli na dan. Ti so ostali zajeti v podolja, menjavali so svoje struge
in smeri toka. K temu je pripomogla tudi menjajoča se klima in hitro poledeniško polnjenje
podolja z naplavinami.
Vsemu temu je sledila tudi vegetacija. Ker Pivško podolje predstavlja tudi stik in mešanje
različnih klimatskih tipov, so se s spreminjanjem klime spreminjale tudi razmere za posamezne
fiticenoze in s tem tudi za posamezne drevesne vrste2. Podzemlje Pivškega podolja je zaradi
svoje razvejanosti in obsežnosti bistveno vplivalo na razvoj in ohranjanje vegetacijskega
pokrova. Tudi naravno radioaktivno sevanje iz prevotljenega podzemlja je nudilo skupaj z
razgibano podzemsko termiko ugodne razmere za ledenodobno preživetje bukve (Fagus
sylvatica)3 in morebitno ledenodobno preživetje jelke (Abies alba) v Pivškem podolju.
Različni avtorji različno poimenujejo uleknjen svet te kraške planote. V domoznanskih opisih pa se najpogosteje
uporablja oznaka kraji na Pivki. Zabukovec (Zabukovec, 1910) pa za sedemnajsto stoletje po Kristusu navaja po
slavenskih krstnih maticah za slavenskega kaplana na območju Šempetra (današnje Pivke) poimenovanje
pivkanensis in za slavenskega kaplana na območju Postojne postojnensis. Sam poleg spodnje in gornje Pivke
(doline toka reke Pivke in njene okolice) uvajam tudi oznako osrednje Pivke z neposrednim zaledjem Slavine, ki
je bila zgodovinsko center celotne Pivške doline. Stare meje slavenske pražupnije (kartirane do nedavnega) segajo
na vzhodu do samega roba Cerkniškega jezera.
2
Pivško podolje predstavlja tudi stičišče submediteranskega in dinarskega fitogeografskega območja (Kristan,
2010).
3
Analize oglja kurišč ledenodobnega človeka iz najdišč krajev na Pivki kažejo istovetnost z današnjo bukvijo.
1
38
2
POSKUS
ZGODOVINSKEGA
Leon Kernel
RAZMISLEKA
O
GOSPODARJENJU
S
PROSTOROM IN GOZDOVI NA OBMOČJU SLAVINE
2.1 Paleolitik
Naravne danosti Pivškega podolja so botrovale tudi temu, da imamo na tem območju največ
ledenodobnih ostankov človeka v Sloveniji in Evropi na enoto površine. Imamo tudi najstarejše
ostanke človekove prisotnosti v Sloveniji. Tako je človek sodeč po arheoloških najdbah na tem
prostoru aktivno živel oziroma bil prisoten že vsaj četrt milijona let. Neandertalec je bil po
najnovejših vedenjih (tudi zaradi najdbe piščalke iz Divjih bab, ki je stara 55.000 let4) že visoko
kultiviran človek. Moderni človek ga morda ni izpodrinil zaradi svoje naprednosti in
inteligence, ampak morda zaradi svoje prevare oziroma prelomitve dane besede, skratka zaradi
nemoralnosti5.
Geografsko je namreč prav Pivško podolje nekakšno pomembno križišče tega dela sveta,
prehod iz Srednje v Južno Evropo, najnižji prehod proti Sredozemskemu morju v več kot tisoč
kilometrov dolgem gorskem hrbtu. Zaradi svoje strateškosti je bilo v vseh zgodovinskih
obdobjih z ljudmi stalno in občasno tudi zelo gosto naseljeno. Na tem prostoru se je srečevalo
veliko ljudstev, vojsk, kultur in kulturnih vplivov zgodovine.
Paleolitski ostanki človeka pričajo o njegovi tesni povezanosti s tem prostorom6. Umikanje
ledenikov je povzročilo vračanje dreves in pozneje strnjenega gozda iz ledenodobnih zatočišč.
2.2 Obdobje po ledeni dobi
Številni mezolitski ostanki in sledi človekovih dejavnosti v krajih na Pivki pa umestijo ta
prostor tudi v kulturno sfero človeštva. Te najdemo predvsem na današnjih obdelovalnih
površinah in travnikih, ki jih je v daljni preteklosti prekrival gozd. Lovec je ostal lovec in je le
malokrat postal živinorejec. Nabiralec pa je postal poljedelec, ne samo zaradi ugodnejših
klimatskih razmer, ampak tudi iz religioznih potreb. Prva stalna bivališča so bila svetišča in
prve zasaditve kultiviranih rastlin so bile namenjene zahvalnim darovom bogovom. Tudi prva
Kljub začetnim dvomom v resničnost najdene piščalke, je danes s poskusi dokazano, da gre res za človeško
izdelavo te piščalke. Da gre res za prvo piščalko na svetu, je s svojim igranjem na njeno repliko dokazal tudi
glasbenik Ljuben Dimkarovski (več na www.delo.si/clanek/132369). Ima vse elemente moderne blok flavte. Nanjo
je mogoče igrati večino glasbe, ki je napisana doslej.
5
Isto se je dogajalo v vseh obdobjih (tudi danes), s tistimi, ki so prihajali od drugod in so se imeli za večvredne
ali pa so bili zavojevalci – oboji so nemalokrat uporabljali strateške zvijače za dosego svojih ciljev.
6
Šivanka iz mamutovega okla.
4
39
Leon Kernel
naselja so se razvila prav okoli teh svetišč. Najprej so jih naseljevali varuhi in svečeniki svetišč,
potem so se poleg naselili tudi drugi ljudje. Prav začetki poljedelstva so s požiganjem skrčili
gozd na reliefno najbolj razgibane in skalovite kraške površine. Zaradi učinkovitega
poljedelstva na kraški površini in hitre množitve prebivalstva se je začelo naglo oženje
gozdnega prostora. Temu je sledila živaloreja7 in posledično še boj temeljita devastacija
gozdnega prostora.
V ta čas je že vstopila tudi vse bolj intenzivna globalna trgovina, ki je sicer bila v zametkih že
takoj po zadnji ledeni dobi8.
3300 let pred Kristusom je v naše kraje prišla megalitska kultura in je bila prisotna vsaj do 1500
let pred Kristusom. Danes je na slovenskem etničnem prostoru najdenih vse več ostankov
kamnitih krogov, ki jih je ta kultura ustvarila (Bizjak, Jamnik, Lenarčič, 2014). Poleg
materialnih ostankov pa je tudi nemalo besednih ostankov v samem slovenskem jeziku, ki
kažejo na ta čas. Ta kultura kaže na izjemne razsežnosti in uspehe, ki slovenskemu etničnemu
prostoru v tistem času daje visoko tehnološko in kulturno prednost pred ostalimi kulturami
tedanjega ozemlja Evrope. Zato tudi ni naključje najdbe prvega lesenega kolesa na svetu na
ljubljanskem barju9.
V tistem času so bili gozdovi na ravnini posebej na udaru. Obsežne krčitve gozdov so omogočile
razmah poljedelstva ob večanju števila prebivalstva. Hkrati s tem pa so bili posamezni sestoji
oziroma skupne drevja zavestno izločeni iz krčitev. To so bila takó posebna drevesa kot tudi
posebne skupine dreves v povezavi z vodo (z vodnimi izviri ozirom ponori potokov na kraškem
terenu) oziroma spodmoli. Ti spomeniki so imeli posebno religiozno vrednost in so se ohranili
vsaj v spominu vse do današnjih dni.
Reja različnih živali, tudi najmanjših.
Še danes se vztrajno ponavlja hipoteza o nastanku slovenskih narečij in krajevnih govorov zaradi geografskih
ovir našega ozemlja od domnevne naselitve Slovanov naprej. Vendar arheološke najdbe nakazujejo, da je globalna
trgovina imela svoje trdne začetke že v mezolitiku – mobilnost zaradi geografskih ovir je bila že tedaj premagana.
Teorija o poznem nastanku narečij zaradi geografskih ovir nenamerno postavlja naše prednike v vlogo zaostalih
in gibalno omejenih ljudi, kar pa nismo bili nikoli, sicer ne bi obstali na enem najpomembnejših in najlepših križišč
sveta.
9
Povedati je potrebno, da je vsaka doselitev – večina domnevnih pravih naselitev v zgodovini našega ozemlja so
predstavljale predvsem doselitve – prinesla oziroma pripeljala s seboj tudi nove domače živali, semena novih
udomačenih rastlin, nekatere svoje bogove in svoje navade. Vse to je predstavljalo tudi nekakšno darilo
staroselcem, ki so jih bili pripravljeni vzeti medse. Glede na prepričljivost in pomembnost teh daril so jim tudi
odkazali prostor, ki se je staroselcem zdel zanje primeren. Vendar se je nemalokrat potem zgodilo podobno kot v
basni o lisici. Prišleki so z zvijačo izrinili staroselce iz njihovega.
7
8
40
Leon Kernel
2.3. »Drevesne kulture«10
Ob vsem povedanem lahko govorimo o vsaj dveh ali treh različnih kulturah na območju krajev
na Pivki. Ena od njih je kultura, ki je imela za sveto drevo tiso (Taxus baccata). Tako tiso
najdemo danes v Stranah in pod njo naj bi pridigal Sveti Hieronim11. Primerjalne raziskave so
pokazale, da je sedanje drevo veliko mlajše kot iz časov Svetega Hieronima (Habič, 2011).
Vendar pa je zelo mogoče, da je sama koreninska osnova te tise res zelo stara12.
Tisa je namreč drevo življenja in velikokrat po uničenju samega debla in krošnje odžene tudi iz
najmanjše koreninice na novo. Tisina kultura je gotovo predantična in nas povezuje tudi s
Kelti13 oziroma njihovimi predniki. Uporaba tise je znana že iz kamene dobe, posebej pa so jo
častili Kelti14 Stare Strane naj bi bile rimsko naselje, ki ga je pozneje odnesel plaz s pobočja
Nanosa15. Glede na kamnito ploščo z reliefnimi piktogrami, ki je vzidana v obnovljeno cerkvico
Sv. Brica na pobočju Nanosa nad Stranami, in glede na vdolbene piktograme, je začetek te
kulture najbrž povezana z naseljenci megalitske kulture na naših tleh16. Megalitska kultura je
gradila obsežna gradišča in obsežne, ogromne varovalne zidove17. Transport kamenja za tako
obsežna gradbena dela je bil naporen18. Zato so najprej porabili kamenje iz vrhov hribov, na
katerih so gradili, potem pa iz tudi iz neposredne bližine. Ko je tega zmanjkalo, so zidove in
10
Tako kot Slovence in nekatere Slovane povezujemo tudi s kulturo lipe, tako lahko zasledimo pri nas tudi druge
»drevesne« kulture.
11
Legenda o pridiganju svetega Hieronima pod stranško tiso je še danes prisotna v Stranah in se ujema za
nekaterimi raziskavami o začetkih krščanstva na tleh krajev na Pivki.
Sveti Hieronim, rojen je bil okoli leta 345 v Stridonu, je umrl je okoli leta 320 v Palestini. Prvi je prevedel celotno
sveto pismo v latinščino in ga tudi razlagal. Bil je tudi papežev tajnik in imel tudi tesne povezave s krščanskimi
skupnostmi na ozemlju današnje Slovenije. Je eden največjih mož svojega časa. (Čuk)
12
Raziskave v tej smeri so zelo drage in za sedaj za slovensko ozemlje za domnevno stara drevesa še niso bile
izvedene (po pogovoru z dr. Kristjanom Jarnijem leta 2012).
Najnovejše raziskave Francozov, ki so podrobno proučevali pisma svetega Hieronima, so odkrile, da je njegov
rojstni kraj gotovo bil blizu Nanosa, saj Hieronim piše, da je videl Nanos izpred svojega doma (informacija dr.
Ivana Florjanca, 2013). Tudi dr. Rafko Valenčič, ki se je doslej najbolj poglobljeno ukvarjal z rojstnim krajem
svetega Hieronima, je dognal, da je najverjetnejši kraj Hieronimovega rojstva in bivanja prav Pivška (Valenčič,
2007). Zabukovec v svoji knjigi Slavina (Zabukovec, 1910) piše o legendi, po kateri naj bi sveti Hieronim svojo
cerkvico iz slavenske Loze zaradi skrunjenja tihotapcev prenesel na pobočje Nanosa. Iz vseh teh namigov lažje
lociramo možni rojstni kraj svetega Hieronima in to povežemo tudi z njegovim pridiganjem pod Stranško tiso.
13
Kelti so verjetno samo oznaka sosedov za del tedanjega vladajočega sloja in niso samostojno ljudstvo, kot se
danes še velikokrat nekritično ponavlja. Njihova nenadna pojavitev in prav tako nenadno izginotje morda kažeta
na tako interpretacijo imena.
14
Rimsko in germansko čaščenje tise je lahko tudi sekundarno.
15
(Rupnik, 1935).
16
Tudi gospod Božo Premrl, največji poznavalec in popisovalec naše kamnite dediščine, mi je priznal, da plošče
na cerkvi sveta Brica na pobočju Nanosa ne zna niti datirati niti razvozlati.
17
O tej kulturi vse do nedavnega ni bilo veliko govora, saj je vzbujala ob tedanjem tako velikem tehnološkem
napredku preveč začudenja in odpirala preveč vprašanj, da bi lahko prišla v narodovo kulturno zgodovino.
18
V nekem smislu ga lahko primerjamo z gradnjo piramid.
41
Leon Kernel
palisade gradili iz trpežnega, povečini hrastovega lesa19. Še danes v krajih na Pivki gradna in
doba ne ločijo po imenu ampak obema rečejo hrast, za razliko od cera (Quercus cerris), ki pa
za ljudi ni pravi hrast.
Da bi si lahko predstavljali, kako veliki so bili ti gradbeni posegi, vzemimo za primer samo
slavensko Babo. Po mojih predvidevanjih je prej omenjena megalitska kultura kopastemu
hribu20 odvzela za izravnavo nagibne ploskve na vrhu in na tedanjem grebenu vsaj okoli enega
milijona kubičnih metrov materiala. Že samo ta zemeljska dela so ob 1000 razpoložljivih za
delo sposobnih mož in ob 100 efektivnih delovnih dneh na leto terjala kar 10 let samo za
uravnanje platoja. Če sem prištejemo še gradnjo in utrditve palisad in obrambnih zidov s
kamenjem, smemo računati še s podobno številko21.
Ko k vsemu prištejemo še utrditev z lesom22 potem dobimo približno pol stoletja časa, da je
bilo tako gradišče ustvarjeno. In gozd v okolici seveda izsekan23. Tako velikih gradišč oziroma
manjših gradišč pa je bilo v neposredni bližini Babe še precej – največje z imenom Gradišče.
Praktično vsak vrh je imel svojega. In ne le okoli Slavine ampak tudi na vsem Pivškem, na
vsem Ilirsko bistriškem, v vsej Istri in v vsej Benečiji24. Vsa ta gradišča pa je bilo potrebno tudi
vzdrževati. Tudi z gradbenim lesom. Primernega gozda je ob takih obsežnih gradbenih delih
kmalu zmanjkalo. Pojavila se je potreba po gojenju tega lesa za potrebe vzdrževanja gradišč.
Vsaj iz tistega časa postane graden tudi sveto drevo25.
Sajenje hrastov26 za potrebe gradbeništva je bilo na slovenskem etničnem ozemlju znano vse v
dvajseto stoletje. Ne samo Krakovski gozd, tudi veliko nižinskih, za kmetijstvo manj rodovitnih
gozdnih otokov sredi polj na Pivki je bilo v 19. stoletju zasajenih s hrasti. Zanimivo je, da so
sadili predvsem graden, občasno tudi cer (Quercus cerris), na poplavnih ravnicah pa dob. Ti
nasadi so bili v bližini naselij. Danes so večinoma izsekani in so ostala le manj kvalitetna
Etimologija besede graden – Quercus petraea: graditi, grad, graben…, etimologija besede dob – Quercus robur:
dol, dolbsti....
20
Vsi ostali hribi v okolici, ki so bili tudi manjša gradišča, imajo še danes obliko kop z zravnanim oziroma
prirezanim vrhom.
21
Odmevi teh gradenj in te kulture so bili v preteklosti in še v moji mladosti tudi vztrajno čiščenje kamnitih
površin, zlaganje kamnov v ograje in pridobitev nekamnite, čiste površine - ograde.
22
Na večje razdalje ga je bilo lažje premeščati kot velike kamne.
23
Za utrditev tako velikega gradišča smemo računati na vsaj 10.00 kubičnih metrov lesa, kar znese za tak podvig
1000 ha gozda, če računamo 100 kubičnih metrov uporabnega hrastovega lesa na en hektar površine gozda.
24
Mimogrede, toponimi za gradišča so v Benečiji popolnoma enaki, kot v krajih na ostalem slovenskem etničnem
ozemlju, enako je v celotni Istri (tudi danes hrvaški) , kar kaže na skupno takratno kulturo in jezik, ki je v obrisih
zelo podoben današnjemu slovenskemu jeziku oziroma natančneje, današnjim kraškim in pivškim ter staroistrskim
narečjem in krajevnim govorom.
25
V Slavini je še bil do nedavnega spomin na velik graden, ki je rasel na velikem Gradišču nasproti Babe. Ta stara,
nekoč sveta drevesa so bila hkrati matičnjaki za nabiranje želodov za sajenje hrastovih sestojev. Ker so bila drevesa
dovolj stara, so imela preizkušeno gensko strukturo in so zato lahko dajala zelo kvalitetne potomce.
26
Večinoma pod tem izrazom pri hrastih pojmujemo sajenje semen-želodov in ne sajenje sadik.
19
42
Leon Kernel
drevesa ali pa so bili spremenjeni v obdelovalne površine. Umetno pa jih nihče več ne obnavlja.
Nasadi gradna so bili na manj kvalitetni zemlji ob robu polj in tudi sredi polj, na ravnini, kot to
danes v posameznih otokih še vidimo ponekod po Gorenjski. Najlepši so bili v začetku
dvajsetega stoletja v krajih na Pivki prav nasadi gradna veleposestnikov27.
Hrastov les so uporabljali tudi kot kritino. Hrastove skodle lahko preživijo le kamnite skrile28.
Te so začeli uporabljati, ko je zmanjkalo lesa in je na kraškem skalovitem terenu ostal samo še
kamen. Prav tako so v preteklosti vsa ostrešja imovitejših kmečkih hiš bila iz hrastovega lesa –
pozidnice in nosilne lege ter podpore. Prav tako so do pred dobrimi stotimi leti uporabljali za
vse preklade nad vrati in okni posebej pripravljen les hrasta29 Poleg hrasta so ponekod za
pozidnice uporabljali tudi les velikega jesena (Fraxinus excelsior in za škarnike – špirovce - les
lipe (Tilia plathyphylos) ter lipovca (Tilia cordata) in za deske les trepetlike (Populus
tremula)30. Za nosilne lege za strop pa so v krajih na Pivki v krajih ob vodah uporabljali tudi
črno jelšo (Alnus glutinosa), ki so jo prej posebej pripravili z namakanjem v vodi in je dobila
takó trdnost hrasta31.
Hrast je tudi v daljni preteklosti prekrival večino flišnatega in naplavnega ravninskega sveta v
krajih na Pivki32 Ko omenjam posamezna sveta drevesa, je v krajih na Pivki gotovo potrebno
omeniti vsaj še lipo. Največjo in najdebelejša je danes gotovo pri gradu v Orehku. Zanimivo je,
da je prav v Orehku tako veliko število lip, kljub temu, da ima vas ime Orehek.
Morda najprej nekaj besed o orehu (Juglans regia). Iz zgodovine vemo, da je bilo sveto drevo
Babiloncev33. Prav tako vemo, da si je že človek v mlajši kameni dobi svetil z lupinami oreha
v preklani palici34. Iz oreha so med drugim izdelovali hišice za hišne bogove in tudi same hišne
bogove35.
Iz kronike slavenskega župnika Laznika (Sajevic, Laznik, Kernel) iz začetka dvajsetega stoletja vemo, da so
prav iz grajskih nasadov dobili hraste za skodle za pokrivanje strehe petelinjske cerkve. Iz primerjav dolžin žebljev,
ki so ostali v ruševinah, sva z upokojenim gozdarjem Francijem Čečem ugotovili, da je bila tudi cerkev na Sveti
Trojici iz druge polovice 17. stoletja pokrita s hrastovimi skodlami – požgana je bila v začetku devetnajstega
stoletja. Danes vemo, da hrastove skodle v ekstremnih vremenskih razmerah zdržijo tudi več kot 300 let, kar je
danes za katerokoli kritino nedosegljiva vzdržljivost.
28
V krajih na Pivki jim rečemo škrli.
29
Sam sem to izkusil pri podiranju stare družinske hiše (zgrajena 1908, podrta 1995), kjer je bila nad notranjimi
vrati kakih sto kg težka hrastova preklada, ki je bila negorljiva.
30
Zoran Krivec, Spodnja Trebuša, januar 2015.
31
Moja lastna izkušnja pri podiranju stare hiše.
32
Ko je moj oče v začetku šestdesetih let (1961) kopal na nanosih potoka na flišnati podlagi jamo za betonirano
kapnico, je naletel na velika, okamenela hrastova debla.
33
Moje raziskave priimkov v krajih na Pivki so pokazale tudi močne vplive babilonske kulture in njene
prepletenosti z našimi kraji.
34
Predhodniki poznejših svetilk, tako sveč kot oljenk.
35
Obstaja bogata slovenska in bližnjevzhodna etimologija oreha. Etimologija: o-varh oziroma voreh, vrek….
Včasih so orehe sadili pri hišah tudi zato, ker so slabo goreli in so tako preprečili marsikateri požar, da se ni razširil
na sosednje hiše oziroma na vso vas. (Jože Čuk, hišnik v SGLŠ Postojna)
27
43
Leon Kernel
Vsi orehi v Orehku pa so veliko mlajši od lip. Čeprav imajo daljni odmev v starih časih, pa je
vendarle orehovška kultura kultura lip in manj orehov. V Orehku se namreč srečuje več starih
kultur. Od najstarejše, paleolitske, do najmlajše, po-rimske. Čeprav za kulturo lip trdijo, da je
to slovanska kultura, ni mogoče spregledati njene rabe v simboliki daleč pred uradno naselitvijo
Slovanov36.
Lipa (Tilia plathyphilos) je bila nekdaj tudi sveto drevo. Tudi zato jo dobimo v bližini cerkva,
ki so bile nemalokrat postavljene na ostalinah poganskih svetišč. Res pa je, da je marsikatera
mlajša lipa iz druge polovice devetnajstega stoletja zaradi prebujanja slovenstva37 Tudi iz lipe
so izdelovali kipce bogov, iz lipe so bili izdelani korpusi Kristusa na obpotnih križih.
V primeru Orehka sta še danes prostorsko ločeni dve cerkvi – prva iz časa gradišč in druga iz
časa lipove, rimske in grajske kulture (ta se je naslonila tudi na veliko starejšo kulturo)38.
2.4. Železnodobna kultura in čas Rimljanov
Morda največjo spremembo v naši krajini – ta se je seveda kazala tudi na izkrčenju gozda – pa
je prineslo pridobivanje kovin, predvsem železa. Že za megalitsko kulturo na naših tleh je
dokazano, da je poleg mojstrskega gradbeništva obvladala tudi izjemno napredno tehnologijo
pridobivanja železa – kar pol stoletja pred ostalo Evropo. V ta čas spada tudi Noriško jeklo, ki
so ga prav po istih postopkih z istimi sredstvi pridobivali tudi na Notranjskem in na Pivškem.
Ostanki lahkih žlinder in pečnic kažejo na stare načine pridobivanja železa v krajih na Pivki39.
Vendar ni šlo samo za pridobivanje železa, ampak tudi za trgovanje z njim. Za pridobivanje
železa pa je bilo potrebno poleg rude, ki je bila v kraških vrtačah in podoljih, potrebno tudi
izjemno velike količine lesa za oglje. Prvi načini pridobivanja železa so bili preprosti. Kjer je
bobovec ležal na površju, je bilo za njegovo praženje dovolj zažgati gozd nad njim in po
končanem požaru pobrati praženo železovo rudo in oglje, ki je ostalo od gorečega gozda40.
36
Kako je mogoče, da je bilo to sveto drevo tudi neslovanskih predrimskih narodov? Seveda samo tako, da Slovani
niso najbolj pozni prišleki, ampak do so prišli veliko prej in na veliko večje ozemlje, kot to danes meni uradna
zgodovina. Današnje slovensko etnično ozemlje je tako lahko samo še centralni ostanek te nekdanje velike kulture.
37
Bivše lipe pri pokopališču v Slavini iz konca devetnajstega stoletja – iz dnevniških zapiskov slavenskega župnika
Janeza Sajovica (Sajovic, 1878-1900 in 1900-1916).
38
Že ob sprejemu krščanstva so bili drevesni kulturi tesno prepleteni in obogateni z še ostalimi kulturami, ki so
obstajale na tem strateško pomembnem kraju. Zato je tudi ostala navada sajenja dreves ob krščanskih cerkvah, ki
so bile nemalokrat postavljene na ostankih poganskih svetišč. Ob današnji globalizaciji potrošništva, ki prerašča v
religijo, ostajajo od tega le še delci spomina.
39
Našel sem jih v Slavini na preorani njivi, ko sem plel. Njiva leži ob stiku apnenčaste rebri in naplavin na flišnati
podlagi.
40
Primer planine Klek na Pokljuki – današnji macesnovi sestoji so najverjetneje samo ostanki pionirskega gozda
po požariščih prejšnjega gozda, ki so ga zažgali z namenom naravnega praženja bobovca.
44
Leon Kernel
Vedeti moramo, pa da gozd (razen posebej gojenega) v okolici gradišč ni bil več pravi gozd
ampak gozd, iz katerega so povečini izsekali dober gradbeni les41.
Praženo rudi so nekdanji rudarji in topilci (plovci) izmenjaje z ogljem zložili v preproste peči
in po kurjenju dobili poleg žlindre tudi železno kepo, volka42. Ta volk je vseboval še vedno
veliko primesi, ki jih je bilo potrebno izkovati. Spet je bilo potrebno oglje za segrevanje železa.
Tako vidimo, da je bila poraba lesa za pridobivanje železa neznansko velika. Ker je bil tudi
izkoristek železove rude majhen, so bile potrebno za pridobivanje surovca res izjemne količine
lesa in oglja. Postopoma je gozda in železove rude zmanjkalo. Vseeno katerega prej,
proizvodnja se je ustavljala. Del te kulture je odpotoval za novimi nahajališči, del je bil ob
prihodu barbarskih narodov uničen, del pa ostal. Tako, kot se je dogajalo z rudarji vseh časov
in se nemalokrat dogaja tudi še danes. Valvazor še omenja tudi fužine na Notranjskem43.
Noričani (mednje nekateri štejejo tudi Karne, ki so živeli na območju krajev na Pivki) so bili
tisti, ki so Rimljanom dobavljali železo. Vsak rimski vojak je imel na sebi in pri sebi okoli 17
kg železne opreme, za njegovo pridobivanje pa je bilo potrebno zelo veliko železove rude in
lesa ter oglja44.
Takemu gozdu pravimo v krajih na Pivki boršt. Etimologi sicer pravijo, da je beseda izposojena iz italijanščine
- bosco – gozd. Vendar to ne bo povsem držalo. Na cerkljanskem in tolminskem imajo izraz bšk. Prav ta bošk pa
prehaja tudi v slovenščini v kar pomembno besedno družino (vašk-o, valš-ko, vels-ko… v pomenu skupno, iz časov
kovinskih dob; hkrati pa se naslanja na starejšo osnovo, bogšk, kar pomeni božji kraj, kraj bogov), čeprav jo ima
uradna (neljudska) etimologija za povsem slučajno zvočno podobnost. Če bi jo drugače razlagali, bi se verjetno
morali vprašati o starosti in izvornosti posameznega jezika in o njegovi teritorialni avtohtonosti, kar pa za sabo
potegne prevelike pretrese zgodovine razvoja jezika ter kulturne zgodovine. V krajin na Pivki uporabljajo izraz
gozd za običajno kvaliteten gozd v višjih nadmorskih višinah – Javornikih (spet izraz megailtskega in celo
predmegalitskega izvora). Boršt pa je manjvreden gozd v bližini vasi. Tak boršt je bil v preteklosti verjetno
vzdrževan s požigalništvom. In je bil hkrati v zaraščanju v več funkcijah – na najboljših – a še vedno skromnih –
rastiščih za poljedelstvo, na slabših pa za pašo.
Podobna kategorija gozda je danes loza. Ni hrvatizem ampak stara slovenska beseda, ki danes pomeni izkrčen
gozd, na katerem nastane travnik ozirom pašnik. Območje nad Slavino pa ima tudi ledinsko ime gozdov - Loza.
To ledinsko ime izhaja iz poimenovanja za tujce, lahe – lo(h)sa, la(h)sa, delo lahov. V tem konkretnem primeru
verjetno kaže na rimsko in deloma predrimsko kulturo in takratno krčenje gozdov – ne samo kot strateško, ampak
tudi za krčenje gozda – požiganje za proizvodnjo železa. Sicer pa so tam nekoč prevladovali prav bukovi gozdovi.
Še ena kategorija gozda je v krajih na Pivki in sicer gmajna. Ta običajno ni bila porasla z gozdom. Šlo je za
najrevnejša kraška tla, ki so bila v skupni lasti in so jih uporabljali skupno za pašo. Šele opustitev paše je prinesla
zraščanje v grmišča.
42
Tudi iz tistega časa imamo priimke v krajih na Pivki (Kernel, 2006, 2007, 2008).
43
verjetno so tedaj talili že zelo z železom revno rudo. Ker teh fužin v Valvazorjevih časih na Notranjskem ni bilo
več tako zelo veliko, si je tudi gozd počasi opomogel. (glej tudi Cundrič, 2002)
44
Ker je bil strošek take opreme za Rimljane precejšni, so skušali Rimljani Noričane in Karne nadvladati. Močna
rimska vojska in vojaška strategija je potrebovala celih 120 let za podreditev današnjega slovenskega etničnega
ozemlja – verjetno so Rimljani v veliki meri ob svojih neuspehih uporabljali psihološko vojno in za železarje
mamljiv marketing. (Če to primerjamo z Galci, so bili naši kraji in predniki za Rimljane precej trši oreh.)
Vendar pa so za koncesionarje podržavljene infrastrukture za proizvodnjo in trgovino železa obdržali prejšnje
lastnike (Cundrič, 2002) in s tem zagotovili neovirano oskrbo svoje vojske z železom enake kvalitete a po znatno
nižji ceni. Prav tako so staroselsko aristokracijo vključili v svojo vojsko in jih izurili za vojaške poveljnike enot,
v katerih so bili njihovi lastni prejšnji vojaki. Tako so tudi pri vojski dosegli popolno lojalnost in zvestobo Rimu.
41
45
Leon Kernel
Vendar pa so zaradi strateške pomembnosti bila skoraj vsa pomembnejša gradišča na Pivki
ohranjena v tudi času Rimljanov. Zelo je verjetno, da so Rimljani s prebivalci gradišč sklenili
dovolj dober dogovor za obe strani45.
Rimljani so tista gradišča, ki jim jih je uspelo dobiti nepoškodovana46 okrepili in dodatno utrdili
in zelo pomnožili število vojakov vseh narodnosti47. Da je večino pomembnih starih gradišč
Rimljanom vendarle uspelo dobiti v svoje roke, poleg številnih rimskih izkopanin pričajo tudi
imena teh gradišč – Gradišče, in nič več. Vsa stara imena vrhov (razen redkih izjem) so izgubila
svoje prvotno ime. Vendar je mogoče tudi, da so ostala gradišča uničili Goti in pozneje še Avari;
za ta gradišča ni ostalo niti samo ime Gradišče48.
Zaradi vojn in vdorov barbarskih ljudstev so trpeli tudi gozdovi in je prihajalo do vse večje
devastacije49.
Še en moment je bil, ki je zelo vplival na gozd v predrimskem in rimskem času – paša. Dobra
paša so bili gozdovi, slabša paša pa kamnite, kraške goljave, ki so nastale z izkrčenjem gozda.
Priseljenci pozne megalitske kulture oziroma kulture kovin so v naše kraje prišli s konji50. Na
Značilen je tudi primer Ptujskega gozda, ki so ga Rimljani požgali, ker se njihova vojska ni mogla ubraniti predolgo
trajajoče gverilske taktike bojevanja domačinov, ki so vpadali na nanje iz gozda. Po požigu vsega gozda so
domačine dokončno pokorili. Tam je danes Ptujsko polje. Hkrati pa vemo, da ji bila tako nastala obdelovalna
zemlja na Ptujskem polju že kmalu po tem razparcelirana na enake parcele, kot so danes. To je po bistrem opažanju
danes dokazano – rimska cesta seka parcele z istimi parcelnimi številkami in istimi lastniki na pol. Razvidno je,
da je rimska cesta poznejša, kot je bila tedanja delitev parcel.
45
Drugačna usoda je doletela strateško zelo pomembno gradišče na Veliki Preski pri Dolah pri Litiji. Tam je bil
pomemben železov rudnik z bogato železovo rudo. Ostanki rimskih časov kažejo na požig tega pomembnega
gradišča. Lahko so ga požgali prebivalci železne dobe, da ne bi rudnik in gradišče prešla Rimljanom v roke –
običajno so bili taki požigi skupaj z vsemi, ki so se zatekli v gradišče – otroci, ženske in živina. Ko je padla večina
branilcev gradišča in je bilo jasno, da gradišča ne bodo mogli obvarovati, so imeli pripravljene branilce, ki so
pobili vse žene in otroke ter živino, s katero skupaj so se zatekli v gradišča, in gradišče zažgali. Tako se Rimljani
kljub zmagi po zavzetju gradišča niso mogli pohvaliti niti s plenom, niti s sužnji. Rimljani so seveda vedeli za tako
taktiko, zato so skušali zmago doseči s prevaro. Staroselci so bili plemeniti in so besedo držali, Rimljani pa ne.
Zato so Rimljanom padla v roke nepoškodovana samo nekatera pomembna gradišča. (glej tudi Rupnik, 1935)
46
Običajno so jih dobili s skrbno pretehtano prevaro – iz tega tudi lah, lahž. laž.
47
Prav na slavenski Babi so odkrili edinstven komplet različnih rimskih svinčenih pračarskih želodov na ozemlju
Evrope (Praznik, 2012).
48
Sveti Hieronim opisuje tudi svoj rojstni kraj Stridon, ki ga danes raziskovalci umeščajo prav v kraje na Pivki.
Stridon so v drugi polovici četrtega stoletja do tal porušili Goti. Sicer pa ima Hieronim za svoje someščane bolj
slabo oznako, ko pravi, da je njihov bog trebuh – torej, da so bili predvsem uživači. Verjetno so taki tudi res bili,
saj so bili njihovi zaslužki zaradi izjemnega strateškega vojaškega in trgovskega položaja zelo lahki in obilni.
Posebno poglavje predstavljajo Tabri. Tudi to so bila manjša utrjena gradišča (naše zgodovinopisje pove, da večina
taborov izvira kot obrambne točke iz turških časov). Vendar so na njih vselej našli tudi ostanke rimskega orožja
(Sajovic). Mogoče je, da ime tabor (v krajih na Pivki Tabr) spominja na rimsko taberno, najmanjšo in najbolj
zloglasno postajo na rimski poti. Iz tega tudi angleški izraz za stolp - tower. Z ljudsko etimologijo lahko razložimo
tako slovenski kot tudi angleški izraz: ta-verh, ta-varh. Tudi toponim Dornava na drugem koncu Slovenije ima
isti pomen. Prav tako vsa naselja z imeni Trnje in Trnovo.
49
Pa tudi vsa okolico gradišč je morala biti zaradi boljše preglednosti povsem brez gozda in grmovja. Isto je v
srednjem veku veljalo za vse gradove in utrdbe na hribih in gričih.
50
Tudi zato je v spominu prebivalcev na Pivki konj še vedno na pol sveta žival, ki je niso ubijali, posebej ne za
meso. Umrlega konja so običajno pokopali skoraj tako kot človeka. V predrimskih časih pa so ga pokopali poleg
46
Leon Kernel
boljših pašnikih so pasli govedo, ki pa je po navadi hitro spremenilo boljše pašnike v slabše.
Zato so posebno v suši živino pasli v gozdu51. Najslabše pašnike po devastaciji so še vedno
lahko pasle ovce in še slabše, kamnite, pa koze. Ko ni bilo dovolj paše ali pa poleti, so vse te
živali prišle v gozd. Gozd se je zaradi takega napada živalskega gobca selektivno prilagodi z
izginitvijo nekaterih bolj občutljivih drevesnih in grmovnih vrst. Kjer so bili pritiski na kraških
površinah na gozd preveliki, je nastalo čisto kamenišče, ogoljeno do matične podlage.
Vendar pa so nekdaj za utrjevanje gradišč potrebovali zelo velike količine najkvalitetnejšega
lesa. Tega pa v devastiranih gozdovih ni bilo nikoli dovolj. Zato so po devastaciji začeli načrtno
vzgajati gozdove za potrebe gradišč. To so bili nižinski hrastovi gozdovi. Za njihovo
upravljanje pa je skrbel logar52.
2.5. Čas srednjega veka
Po gotskem uničenje železnodobne in rimske kulture v krajih na Pivki, so si gozdovi nekako
opomogli, saj večine manjših gradišč niso več obnavljali. Nekatera večja gradišča pa so branili
in tudi obnovili ostanki rimske vojske, ki so ji načelovali nekdanji staroselski knezi. V rimski
vojski so ti voditelji tudi sprejeli krščansko vero in na novo zbrali ostanke staroselstva in jim
pomagali preživeti burne čase vpadov barbarov53.
Verjetno so gozdove in prebivalce v krajih na Pivki vse do novega veka prizadele tudi male
ledene dobe54.
človeka. Tudi konj je potreboval nekaj hrane za preživetje, vendar je bila to slabša krma nižinskega poplavnega
sveta in ostra krma kraških kamnitih goličav.
51
Neposreden odmev te paše je še danes v slovenski Istri v steljnikih. Podobno pa še tudi danes paša na Pokljuki,
ki jo povezujejo z starimi pravicami.
52
Etimologija poklica logar ima latinske osnove oziroma predlatinske korenine; morfem lah je v pomenu tujec.
(In ne, da so bili Vlahi romanizirani staroselci, kot je danes splošno prepričanje. Če namreč nekam prideš, niso
tujci tisti, ki so že tam, ampak si ti tujec med njimi.) Del pomembne besedne družine je tudi gaj; pomeni gojen
gozd, park ob svetišču; hkrati je tudi kot morfem v vseh besedah udomačitve, tudi v besedi konj, prvotno gojn, in
tudi v vseh priimkih s končnico goj, ki jih imajo nekateri raziskovalci priimkov za tipično slovanske.
53
Kraji na Pivki in sploh na Primorskem imajo mrežo pražupnij še iz rimskega časa. Tudi ustanova dekana – rekli
bi vaškega župana, je bila specifična za to območje. Danes sicer zgodovinarji enačijo funkciji nekdanjega župana
in dekana, vendar gre za bisteno različno vsebino. Še v 19. stoletju sta obe funkciji zabeleženi v Slavenskih
župnijskih maticah – celo vzporedno, vendar za različne ljudi, v različnih krajih in z različnimi obveznostmi in
različnim nadzorom. Dekan je bil neposredno vezan na upravljanje s cerkveno posestjo in je imel svoj odmev v
rimskem času in krščanstvu, župan pa je bil posledica druge posvetne ureditve, ki je svojo domovinsko pravico
našla tudi v poznejši avstrijski nadvladi. (V času 17. in 18. stoletja je v krajih na Pivki v krstnih maticah običajen
izraz dekan. Šele v začetku 19. stoletja se pojavi ob dekanu – na isti strani krstne knjige – tudi župan, vendar nikoli
v isti osebi in v istem kraju).
54
Prva večja ledena doba v novejši zgodovini je bila ob izbruhu vulkana Krataura v Indoneziji leta 436. Za nekaj
let je Zemljo pogreznil v polarno zimo. Že tako razredčeno prebivalstvo se je zaradi pomanjkanja hrane in toplote
zmanjšalo za eno tretjino. Po tem so prebivalstvo prizadele še nadloge, kot kuga. Gozdovi so v tem času izgubili
nekatere manj vitalne dele, saj je bila zaradi od vulkanskega pepela zastrtega sonca fotosinteza dolgoročno veliko
manjša od porabe rastlin pri dihanju. Preživela so predvsem vzdržljiva semena (tudi zaradi podhladitve) in nekatera
stara drevesa. Po ponovni otoplitvi je bil tako genski material vnovič prečiščen in biotska raznovrstnost v količini
47
Leon Kernel
V času do novega veka sta tako človek kot gozd doživljala boljše in slabše čase55.
V času srednjega veka pa so kraji na Pivki izpod Istrske marke prešli pod Avstrijsko nadvlado.
Avstrijska nadvlada se je skušala na vse načine otresti prejšnje Beneške pripadnosti teh krajev.
Vendar so bili Benečani v teh krajih zelo priljubljeni, saj so se imeli za sorodnike. Zato ni
čudno, da so domačini vsaj pasivno pomagali Benečanom v boju zoper Avstrijce. Avstrijci so
tu uporabili psihološki vojno in uvedli pravljico, da so Benečani krivi za posek gozdov na Krasu
in da so Benečani krivi, da je Kras gol. Ta zgodba se še danes trdno drži v učbenikih in tudi
znanstvenih krogih, čeprav danes vemo, da je bil Kras že v antiki gol, pa ne zaradi Benečanov,
ampak zaradi izkoriščanja železa in paše. Res pa je, da so prav Benečani bili tisti, ki so še po
zasedbi Avstrijcev hodili sekat svoje nasade hrastov za potrebe ladjedelništva. Pravljica, da
Benetke stojijo na najkvalitetnejši naši hrastovini, so iz trte zvite. Za pilotiranje v vodi so
običajno uporabljali manjvreden les, tudi cerov, nikakor pa ne doba in gradna, ki so ga
uporabljali za ladjedelništvo.
Najhuje so kraje na Pivki pred novim vekom pretresli turški roparski vpadi. Iz krajev na Pivki
je bilo odpeljanih v Turčijo veliko število ujetnikov. Redki so se vrnili56. V času turškega upada
so žene in otroci z živino vred poiskali zavetje v nekdanjih gradiščih 57. Iz tega sledi, da so
glavna gradišča v turškem času še vedno vzdrževali, da so bila obrambno utrjena. To pa pomeni
tudi, da so po vsej verjetnosti bili med prebivalci tistega časa še vedno tudi staroselci oziroma
potomci rimske vojske58. Zadnji veliki turški ropi v krajih na Pivki so bili v drugi polovici 16.
stoletja, vendar so bili ob zadnjem vpadu Turki premagani in vsi ujetniki osvobojeni59.
vrst osiromašena. Zaradi veliko redkejše poselitve glede na železno in rimsko dobo, pa se je pritisk na gozd in
gozdni prostor občutno zmanjšal. Začele so se vračati nekatere vrste, ki so zaradi premočnega človekovega pritiska
na gozdnato krajino skoraj povsem izginile.
55
Zapisano izročilo s krajev na Pivki pove, da, ko so v naše kraje vdrli Avari (Obri), so pradedje s tega območja
zbežali pred Avari in ustanovili Benetke (Kernel, 2008). Nekateri pa so ostali (dokumentirani zapisi ljudskega
spomina iz začetka 20. stoletja po Kristusu iz Šempetra na Krasu – današnje Pivke; prej se je kraj imenoval
Šempeter na Pivki; ime Šempeter pa kaže na rimski čas.) (Kernel, 2008)
56
Davorin Bole iz Koč je to opisal v zgodovinski povesti Dragojila (Bole. 1988; Kernel, 2007).
57
To mi je povedala tudi starejša vaščanka Justa Novak, ki je bila lastnica velikega dela vrha Babe (tedaj ni
poznala Boletovega opisa v Dragojili).
58
Še ena takih zgodb je povezana s cerkvijo in utrdbo na Sveti Trojici. Tam so bili še ob koncu 17. stoletja kot
brambovci potomci nekdanjih rimskih vojakov in predrimske aristokracije – kar so v primeru Svete Trojice bili
isti ljudje.
59
Vendar so posamezni roparski vpadi Turkov – roparjev iz Turčije, izza bosanske meje Turčije – bili še pozneje;
primer takega ropa in poboja v Planini pri Rakeku v začetku devetnajstega stoletja.
48
Leon Kernel
2.6. Novi vek
Ko je spet zavladal mir, se je zdesetkano prebivalstvo spet pomnožilo in v drugi polovici
sedemnajstega stoletja kljub izraziti dolgotrajni ohladitvi podnebja predvsem zaradi miru
začelo naglo naraščati. Blaginja v krajih na Pivki se je večala in v sedemnajstem stoletju je prav
v Slavini bilo veliko bogatih kmetov, ki so imeli več hlapcev60.
Pritisk na gozd zaradi širjenje obdelovalnih površin se je povečal, gozd dolgoročno pritiska ni
zdržal. Udarec gozdu je dal tudi Trst, ki je v začetku 18. stoletja postal svobodna Avstrijska
luka61 in je potreboval ogromne količine kvalitetnega lesa, ki pa ga je bliže morja kmalu
zmanjkalo in ga je bilo potrebno voziti daleč iz notranjosti. Tako smo sami62 prodali svoj
najboljši in najkvalitetnejši les – ne za tujce, ampak za razcvet svojega glavnega mesta – Trsta
in svoj dobiček. Najboljši les iz slovenskih gozdov je bil uporabljen za gradnjo ladij za tedanjih
največjih mornaric.
Avstrijske vojaške topografske karte iz druge polovice 18. stoletja kažejo opustelo površino
krajev na Pivki z majhnimi zaplatami gozda. Industrijska revolucija je prinesla velike potrebe
po lesu in zaradi večanja števila prebivalstva in zaradi siromašenja obdelovalne zemlje ter
krčenja gozda se je uveljavilo pašništvo, na koncu že kar paša drobnice na ogoljenih bivših
gozdnih površinah.
V devetnajstem stoletju po mali ledeni dobi je prišla še zemljiška odveza. Slavinska pražupnija
je imela srečo, da so v njej delovali zelo pomembni in razgledani duhovniki tistega časa, ki so
spodbujali napredek in vpetost v slovenski kulturni prostor. Dva pomembna Slavenca, ki sta
bila v sorodu (Kalister in Gorup), sta v trgovini s Trstom neznansko obogatela in Gorup pl. je
postal najbogatejši Slovenec vseh časov63. Vendar nista nikoli pozabila na svoje ljudi in postala
velika dobrotnika revnih, kmetov in izobražencev64.
Ob koncu devetnajstega stoletja so se zaradi dedovalne politike kmetije s številnimi otroci
drobile. Ker se je napovedovala revščina in zaradi skrbno zavajajoče propagande starih
evropskih priseljencev v Braziliji, je veliko domačinov odšlo s trebuhom za kruhom v Brazilijo.
60
Moramo povedati, da so razmere v krajih na Pivki bile bistveno drugačne od tistih v ostali Sloveniji. V krajih
na Pivki nimamo veliko podložnikov, imamo pa ob koncu srednjega veka predvsem svobodnjake. Ti kraji so zaradi
svoje strateške lege združevali najbolj ponosne, podjetne in razumne ljudi, ki so se uveljavili in v vseh razmerah
in časih ter ohranili dovolj svobode zase.
61
Še danes je Trst v nekem smislu neodvisen in svoboden.
62
in ne tujci, kot se še danes učili,
63
Kronika 58, 2010.
64
Postala sta mecena in skrbela za gradnjo šol in izobrazbo, tako študentov kakor tudi preprostih kmetov. S svojim
denarjem sta spodbujala napredek v kmetijstvu. Še danes sta najbolj prepoznavna Slovenca v tujini, prav tako tudi
potomci te rodovine.
49
Leon Kernel
Tam pa so jih imeli za poceni delovno silo namesto sužnjev. Domače kmetije so propadale in
prehajale v roke trgovcev. Malo katera se je s povratkom Brazilca domov opomogla 65. Poleg
Brazilije je naše ljudi vsrkavala ob začetku 20. stoletja tudi Argentina66.
V drugi polovici devetnajstega stoletja so se zaradi ogolelosti Krasa in Istre, po načrtih Josefa
Ressla in pozneje Josipa Kollerja (Lumbar, 2014) začele načrtne obnove z zasajanjem črnega
bora (Pinus nigra). Življenje na kraških tleh, kjer je gospodarila burja, je bilo težavno in včasih
tudi nevarno67. Zasaditve izpostavljenih ogolelih površin so se začele pod Avstrijo, nadaljevale
pa tudi pod Italijo68 Veliko se je sadilo črni bor tudi po drugi svetovni vojni.
2.7. Dvajseto stoletje
Za kraje na Pivki je zanimivo še nekaj. Zabukovec (Zabukovec, 1910) piše tudi o drevesnici v
Štivanu (ta drevesnica obratuje še danes). Med sadikami, ki so jih tam vzgajali za
pogozdovanje, smreka ni niti omenjena. Omenjene pa so plemenite avtohtone drevesne vrste,
ki jih šele ob koncu prejšnjega tisočletja spet pospešeno uvajamo pri nujnih obnovah po
naravnih ujmah v gozdu: češnja, javor. Smreko so začeli saditi šele pod Italijo in po drugi
svetovni vojni. Nemška šola sajenja smreke je torej v krajih na Pivki zaradi zdrave kmečke
logike začela delovati dokaj pozno69.
Omeniti je potrebno tudi pretekle načine, kako je kmet ohranjal svoj gozd oziroma tisto, kar je
od njega ostalo. V mojem otroštvu so bila drva iz gozda predvsem za prodajo. Del drv se je
pripravil tudi za zimo. Vse ostalo je bilo kurjenje s opadom in dračjem. Gospodinja oziroma
tete in dekle, če so bile pri hiši, so morale dopoldan najprej v gozd po suhljad70.
65
Sajevec, osebni dnevniki in osnutek za časopisni članek.
V Slavini sem v svoji mladosti poznal kar dva, ki sta se vrnila iz Argentine in si naredila nove hiše.
67
Leta 1910 piše Zabukovec v Slavini (Zabukovec, 1910) o tem, kako huda je bila burja med Postojno in
Šempetrom. Če je popotnika dobila na samem pozimi, je tvegal smrt, v najboljšem primeru pa pljučnico. Pot je
bila brez zaslona dreves.
68
Še danes se govori, da Italijani niso v času zasedbe sadili, pa ni res – to so mi povedali tisti, ki so še pod Italijo
sadili bore. Pokojni gozdar in učitelj Pavel Vrtovec je za nasad črnega bora nad Šempetrsko železniško postajo
povedal, da je ta sestoj v starosti 80 let napravil kar 30 cm prsti na prej goli kamniti podlagi.
69
Povedati je treba tudi, da kraji na Pivki v vsej zgodovini niso bili nikoli pod pretiranim vplivom niti Italijanov
niti Avstrijcev, niti Nemcev. Ljudje na Pivki so svobodno, ponosno ljudstvo, ki je vselej obranilo del samostojnosti
in razmišljanja z lastno glavo. Jezikoslovec Fran Levec omenja, da se je v devetnajstem stoletju tukaj govorila
najboljša slovenščina, z najmanj italijanskimi in nemškimi vplivi (Kernel, 2007). Čeprav v krajih na Pivki najdemo
prav vse glavne značilnosti Slovanov – Slavina-Slovenija, Kernel, Korotan-Karantanija…, in veliko slovanskih
priimkov, pa vendar arheologi doslej niso našli še nobenih tipičnih staroslovanskih arheoloških ostalin. Našli so
pa množično antično in predantično kulturo, ki je v obrisih enaka slovanski. Zaradi vsega tega se tudi pri arheologih
in zgodovinarjih naselitev Slovanov počasi pomika nazaj v zgodnejši čas. Danes tako govorijo že o četrtem stoletju
po Kristusu in priznavajo, da slovanska naselitev v šestem stoletju po Kristusu predstavlja glede na staroselce le
manjši del prebivalstva.
70
Spomnim se jih v svojem otroštvu, kako so hodile mimo naše hiše med osmo in deveto zjutraj (takrat so v hiši
že postorile vse, kar je bilo potrebno). Če je katera šla po deveti uri, so jo imeli za leno. Vselej so z mojo mamo
66
50
Leon Kernel
Povedati je potrebno tudi za veliko skrb kmetov za svoj gozd. Tako, kot so vsak dan nekajkrat
šli pogledat k živini v štalo, čeprav za to ni bilo posebne potrebe, so vsaj enkrat na teden šli
pogledat tudi v svoj gozd. Tako so nenehno spremljali dogajanje v njem in gozd veliko bolje
poznali in razumeli, kot izučeni gozdarji. Zato so ga tudi veliko bolje čuvali71. Ko pa je skrben
lastnik gozda zaradi katerihkoli vzrokov moral pretirano poseči v gozd in se je to ponavljalo, ni
več tako skrbno hodil gledat svoj gozd. Običajno ga je zanemaril, saj ga je na koncu tako ali
tako moral prodati za preživetje.
Po drugi svetovni vojni so imeli nekateri kmetje, ki so bili politično na pravi strani, veliko več
pravic, kot drugi. Že takoj med drugo svetovno vojno in po vojni so si na račun drugih pridobili
veliko imetja, v tem primeru zemlje72. Nekateri kmetje, ki so jim tako odvzeli po drugi svetovni
vojni precej zemlje, so obubožali. Vendar so videli prihodnost svoje družine v šolanju otrok.
Niso imeli drugega, kot da so prodajali svojo zemljo, da so lahko vsaj katerega svojih otrok
šolali73.
Nekateri kmetje, ki so bili na liniji, so prevzeli tudi »skrbništvo« gozdov za tiste, ki za svoje
gozdove niso mogli več skrbeti. Dogovorjeno je bilo, da jim gozdove prepustijo v lastništvo in
posest, oni pa bodo poskrbeli za vsakoletno kurjavo prejšnjim lastnikom. Seveda, gozd so
prepisali nase, prejšnji lastniki pa drv niso nikoli videli74. (Tudi v današnjem času podobni
primeri niso tako redki.)
spregovorile kako besedo ali se z njo vsaj pozdravile, če je bila doma. Vračale so se po uri ali uri in pol z manjšo
ali večjo povezano butaro suhljadi na glavi (v bližini je bila namreč že vsa suhljad pobrana, zato so morale včasih
kar daleč ponjo). Najbolj ponosne in sloke so butaro na glavi nesle na svitku brez da bi jo držale z rokami – tako
so delale tudi z škafi z vodo ali s perilom, ki so ga prinašale izpirat na potok. (Podobno še danes vidimo afriške
žene.) S tem so potem skuhale južno (kosilo) in nekaj drv prihranile za dneve, ko je bil dež. Ob sobotah in dan
pred prazniki so nabrale tudi za naslednji dan (daljni odmev nabiranja mane v puščavi pri Izraelcih).
71
Še kot otrok sem hodil v gozd z očetom, ki je bil po poklicu geometer. Kazal mi je posamezna drevesa in
povedal, za kaj bi bil kakšen uporaben. Celo za veje posebnih oblik mi je povedal njihovo uporabnost – to je bilo
že kolarsko znanje. S takimi očmi je svoj gozd gledal skrben lastnik in hkrati vsakokrat vzel s sabo sekiro (tudi
moj oče mi je kot otroku privzgojil, da sem v gozd s sabo vselej vzel sekirico) in opravil nujno nego v gozdu. Gozd
je bil tako pri skrbnih kmetih takό dobro ogledalo gospodarja, kot njegova štala in hlev. (Opozoriti moram, zakaj
uporabljam dve besedi za na videz podobno stvar. V slovenskem knjižnem jeziku je prišlo velikokrat do
nesmiselnih poenostavitev in ta je ena izmed njih. Hlev je v resnici za prašiče - nizek. Štala – visoka - pa je za
govedo in konje. Štala ni nemški izraz saj se z nemško etimologijo ne da razložiti, s slovensko pa takoj.) Tudi ta
na videz malenkostna razlika lahko pokaže na staroselce in na priseljence. Podobno je pri izrazih jelka in hoja.
Tam je razlika veliko večja, saj je njun nastanek nekaj tisočletij narazen.)
72
Med drugo svetovno vojno je ena ograda sredi gmajne šla za en hlebec kruha – primer v Kočah.
73
Še v času mojega otroštva je bilo tako. Takoj so jo bili to zemljo pripravljeni kupiti nekateri kmetje, ki so bili
na liniji, zanjo pa so ponujali smešno nizko ceno, češ: »Zemlja danes je brez vrednosti«. Tako je postopoma šla
vsa zemlja z gozdovi vred za šolanje sina ali hčere, in ta je običajno šolanje tudi končal. Šele pozneje so tudi veliki
kmetje videli prihodnost kmetij v tem, da so svoje otroke dali v šole.
74
Spomnim se primera, ko je moja mama posredovala pri novem lastniku (ki je seveda tuj kapitalen gozd izsekal
do konca – tako kot se dogaja velikokrat še danes), da je umirajočemu prejšnjemu lastniku vendarle pripeljal vsaj
nekaj drv, da je zadnje ure svojega življenja preživel v zimi vsaj malo na toplem. Sicer je bilo v prejšnjih časih
velikokrat škoda drv za človeka, ki je umiral.
51
Leon Kernel
Povedati je potrebno tudi, da je boršt dajal predvsem drva in malo gradbenega lesa – razen
nasajene smreke. In da se je drva zelo šparalo75.
Pri gospodarjenju z gozdom v preteklosti je potrebno omeniti še nasade iglavcev iz
sedemdesetih let prejšnjega stoletja76. Uvajali so se pod naslovom premene grmišč. Na
slavenskem Zidanem klancu, kjer se stikata fliš in tektonsko okno apnenca, so na velikih
površinah v nekaj letih zasadili veliko smreke. Vmes so zasadili otoke macesna, zelenega bora
in duglazije. Vse so naredili po takratnih vedenjih gozdarstva. Ko sem po štiridesetih letih
vprašal takratnega revirnega gozdarja zakaj so zasadili smreko, je odvrnil, da zaradi
prenamnožene divjadi, ki je pojedla vse in ji je smreka najmanj ugajala. Od vsega nasajenega
se je dobro obdržala smreka in nekoliko manj duglazija. Macesen je bil sajen na prevetrene
lege77. Zaradi grebenske, vetrovom, žledu in mokremu snegu izpostavljene lege, je bil to za
macesen v celoti neuspeh. Redko katero drevo je pred žledom bilo nepoškodovano. Še hujši je
bil primer z zelenim borom. Ostal ni niti en vitalen osebek78.
Problem nasaditev smreke je bil večplasten. Naprej seveda prenamnožena rastlinojeda divjad.
V začetku je bila to seveda predvsem srnjad. Zaščita sadik je bila individualna oziroma je
izostala. V tistem času se je močno razmnožila tudi jelenjad, ki je zahtevala veliko večjo
količino hrane kot srnjad. Ker je bilo področje sadnje na meji med flišem in apnencem, je bilo
področje zaradi različne količine podrasti še toliko zanimivejše za divjad. Kakih deset let pred
tem je bilo gospodarjenje z divjadjo bistveno drugačno. Rastlinojede divjadi je bilo bistveno
manj, jelenjadi pa sploh. Za vsakega jelena so vedeli vsi, ne le lovci. Če je znan jelen kapitalen
nenadoma izginil, se je prej ali slej natančno izvedelo, kdo ga je uplenil. Tudi, če ga je uplenil
raubšic79.
75
Dnevniški zapiski slavenskega župnika (Sajovic, osebni dnevnik) iz konca 19. stoletja govorijo o tem, kako je
učitelj brezumno žgal drva, kar bi pomenilo, da ni imel nobenega smisla za šparanje, čeprav je imel drva
odmerjena.
Še v času mojega otroštva so v marsikateri hiši neizmerno šparali kurjavo in razsvetljavo. Ko si zvečer prišel k
njim, je bila vsa družina zbrana okoli štedilnika, ki je imel odprta vratca, in to je bila edina razsvetljava v hiši.
Pravili so mi, da je bila v sosednji vasi ženska, ki je kurila še po starem: drva je imela namočena v vedru poleg
peči in jih posamič dajala v ogenj, da ne bi prehitro zgorela. Tako res niso porabili veliko drv. In so se ob takem
ravnanju hkrati tudi utrdili, kar za današnji čas z zelo visokim energetskim standardom ni slučaj.
76
Pred tem sadili smreke po zgledu države predvsem večji kmetje in sicer na manjših površinah.
77
Tudi sam sem v tistem času kot gozdar v šoli slišal tako doktrino, ki se je seveda pozneje zaradi napačnega
razumevanje prevetrenosti izkazala za napačno.
78
Zato pa so nekateri kmetje takoj po saditvi sadik na državnem pokradli nekaj sadik zelenega bora in duglazije
za svoje gozdove. Menili so, če so to posadili na državnem, že mora biti dobro.
79
Povedati moram, da je bil tedaj divji lov izjemno razširjen, bil je odsev potreb po mesu po drugi svetovni vojni
in hkrati strasti tako mladih kot starih raubšicov. Pomenil je nadaljevanje zelo starih pravic do lastnine ulova, ki
je bila prvič zapisana že v rimskem pravu, izvajana pa že veliko prej. Divji lov je bil nekdaj tako tudi socialni
korektiv obubožanih kmetov kot tudi pravica razkazovanja moči bogatejših kmetov. Bil je tudi način izzivanja in
upor proti nepravični družbi. Zato so v njem sodelovali tako stari kot tudi mladi, ki so s tem dokazali svojo drznost
in sposobnost biti svobodni, neodvisni in tako pripravljeni za življenje. Po drugi svetovni vojni so nekateri divji
52
Leon Kernel
Ob prenamnožitvi jelenjadi so bili gozdarji nemočni in so videli edino gospodarsko uspešno
možnost v sajenju smreke. Hkrati pa je bilo v tistem času v gozdarstvu dovolj državnega denarja
za tako velike posege, kot so bile premene.
Nasajena smreka je počasi ušla gobcu divjadi. Po tem pa so se pojavile tudi posledice gozdarske
premalo premišljene strokovnosti. Smreko se je sadilo tudi na del najboljših aceretalnih rastišč.
Med nasajeno smreko so začeli odganjati panji plemenitih listavcev in tudi semena okoliških
plemenitih listavcev so pognala. Naenkrat so plemeniti listavci postali nadležni. Za rešitev
smreke so jih pri negi skušali zatreti. To je trajalo kar nekaj časa, a na koncu so gozdarji
vendarle plemenite listavce začeli vključevati v sestoj. Vendar je bil še vedno problem gost
sklep nasajene smreke. Redčenja so bila v fazi letvenjaka preskromna oziroma so izostala,
smreka je hitela kvišku brez prave krošnje. Plemeniti listavci so prav tako imeli šibasto rast
brez prav razvite krošnje. Čiščenje vej smreke je bilo tudi v fazi drogovnjaka kljub zelo
zaprtemu sklepu počasno. Dobra rastišča so namreč preprečevala odmiranje spodnjih vej pri
smreki. Ko je zaradi mokrega snega kaka robna smreka padla, je imela pri višini 15 m samo 60
cm premera koreninskega sistema.
Morda še nekaj besed o gozdovih, ki so bili blizu vasi Slavina. Še v času mojega otroštva so
bili ti gozdovi intenzivno izkoriščani. Bili so seveda odmev popolne izkoriščanosti iz časov
železne dobe. Pa tudi potem jim je bilo zelo malokrat prizaneseno. Slavina pa je imela veliko
prednost pred ostalimi kraji na Pivki – imela je veliko čistih izvirov in tekoče vode. Zato so si
gozdovi po grapah hitreje opomogli, rastje po grebenih pa so se zaradi vsega doslej povedanega
(vzdrževanje golih vrhov in pobočij v času gradišč in še veliko pozneje) težje obnavljali. Na
bolj suhih kislih in zakisanih rastiščih je bil v času mojega otroštva zelo redek gozd gradna in
cera (s skromno primesjo rdečega bora in belega gabra) z obilno podrastjo borovnice in orlove
praproti. V jarkih in grapah (tam so bila rastišča bolj vlažna) je bila tudi bukev. Ob vodotokih
pa so bila poleg črne jelše tudi jesenovja z obilno primesjo gorskega javorja. Ti gozdovi (hrast,
delno bukev) ob naselju so se v mojem otroštvu še intenzivno steljarili – do povsem ogoljenih
lovci oskrbovali reveže z mesom, da so ti lahko malo lažje živeli. Takih skrivnih divjih lovcev se je prijel vzdevek
sveti Miklavž, saj večino ljudi ni vedelo, kdo so in kdaj so pred vrati pustili meso. Naj jim bo tudi ta zapis spomin
hvaležnosti.)
Z izboljševanjem standarda kmetov (ki so po drugi svetovni vojni zaradi izgube zemlje po agrarni reformi večkrat
postali delavci v tovarnah in popoldan polkmetje) in s pametno lovsko politiko, ki je mlade ravbšice sprejemala v
svoje vrste, se je divji lov počasi unesel. Vztrajali so samo še tisti, ki jih lovska družba ni sprejela medse. Tako je
izostal korektiv takratnemu nespametnemu lovskemu načrtovanju, ki ga je nekdo označil z »Lahko je imeti živali,
če nimaš svoje štale in vse paseš na tujem!«. Ob prenamnožitvi jelenjadi so bili gozdarji nemočni in so videli edino
gospodarsko uspešno možnost v sajenju smreke. Hkrati pa je bilo v tistem času v gozdarstvu dovolj državnega
denarja za tako velike posege, kot so bile premene.
53
Leon Kernel
tal, ki so se razgalila do od dežja zbite ilovnate prsti80. V času moje mladosti smo v teh gozdovih
nabrali zelo veliko borovnic. Ko so lastniki začeli opuščati intenzivno steljarjenje, so
postopoma borovnice prenehale roditi. Gozdovi čisto počasi spreminjajo svojo podobo,
grmovni sloj se vrača, nekdaj nestaknjene krošnje se postopoma stikajo81.
Na apnenčastih rastiščih je bilo bukve več. V tem času se je večino gmajne in bivših pašnikov
na apnencu začelo zaraščati. Včasih pusti skaloviti pašniki z grmi brina in posameznimi rdečimi
bori so postajali neprehodna grmišča z vse večjim deležem rdečega bora. Na najbolj suhih
rastiščih na vodoravnih ali rahlo poševnih skladih apnenca pa je prevladal termofilni gozd
črnega gabra in malega jesena.
Obvodni sestoji so zelo hitro priraščali. Na nekaj mestih povirnih tal so v preteklosti nasadili
tudi smreko. Zaradi dovolj vlage in obilice kisika v tekoči vodi ter s hranili bogato založenih
tal, je smreka dosegla v petdesetih letih sečno zrelost. Zato so jo vneto sadili na taka rastišča,
saj je lahko sajeno sekala že ista generacija. Na takih bogatih rastiščih je smreka dosegala
višine blizu 40 m, a je imela mogočno, debelo vejnato krošnjo. Tudi ni imela nikoli težav z
lubadarjem. Lastnik gozda82 mi povedali, da smreka povirna tla osuši in po njeni odstranitvi
pridejo na prst, ki jo je z opadom ustvarila, vrste, ki ne prenesejo neposrednega dotika s povirno
vodo. Tem ugotovitvam se ni dalo razumsko oporekati in zato so skrbni kmetje vsako leto
zasadili določeno količino smrek.
Jesenovja so v grapah uspevala izjemno dobro in hitro rasla v višino. Zaradi dobrih rastišč in
gostega sklepa pa niso razvila dovolj široke krošnje. Prav tako običajno niso bila dovolj
intenzivno preredčena.
V letu 2013 je bila huda suša. Tudi gozdovi so precej trpeli. Zato pa je v začetku leta 2014 hud
žled povzročil velike poškodbe. Pred žledom je bila velika namočenost tal. Zanimivo je, da je
bila na Zidanem klancu debelina ledu manjša kot pri nas v Slavini, posledice žleda pa so bile
hujše. Prevetrenost grebena je bila namreč večja kot v dolini. Vendar pa je bilo leto 2014 zelo
mokro, kar je povečalo možnost preživetja veliko dreves in močno zmanjšalo možnost napada
lubadarja.
Pripovedovali so mi, da so včasih te najprej gozdove pokosili, šele potem so vanje spustili živino na pašo.
Iz moje mladosti poznam na kmetijah tudi prave prihranjence. To so bila drevesa ob koncu velikih travnikov in
njiv večjih kmetov. Običajno je to bil macesen – eno samo drevo. Raslo je vse dotlej, dokler se v hiši ni zgodila
kakšna nesreča oziroma večja potreba (tudi ženitev), ki je zahtevala večje izdatke. V prejšnjih časih je namreč
bolezen na kmetih (posebej če je zahtevala bolnišnično zdravljenje) pomenila tudi velike izdatke. Za take primer
je vselej morala biti rezerva. Ena glava iz štale, drevo s konca travnika, močnejši poseg s sečnjo v gozd. Podobno
se je dogajalo, ko je kmetija zašla zaradi kakršnih koli dogodkov ali stanj v dolgove. Tako je marsikateri gozd ob
koncu ostal opustošen in si ni do konca opomogel še danes.
82
Stanko Kalister iz Slavine.
80
81
54
Leon Kernel
2.8. Prizadetost drevesnih vrst ob žledu 2014 in obraščanje v prvi rastni sezoni po žledu
Naj tu na kratko omenim posledice žleda ob cesti do Zidanega klanca in naprej do Ravnika ter
v okolici Slavine. Ugotovitve so rezultat lastnega opažanja in fotografiranja. Niso naštete vse
drevesne vrste, ampak samo nekatere83.
Smreka (Picea abies) ima dober obrambni mehanizem v primeru žleda. Veje se upognejo
navzdol in iz drevesa naredijo skoraj valj. Tako obstanejo in žrtvujejo samo vrh. Ob najmanjšem
vetru pa zaniha njihova stabilnost, tako da se prelomijo oziroma na nagnjenih vlažnih terenih
izrujejo. Najbolj so trpeli nasadi smrek iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja na nagnjenih,
vlažnih, flišnatih rastiščih. Skoraj ni bilo smreke, ki bi ohranila vrh. Na strmih terenih je v fazi
debeljaka vse smreke izruvalo. V fazi letvenjakov so praktično vse smreke izgubile vrhove in
v nepreredčenih nagnjenih sestojih na vlažnih rastiščih so bile tudi večinoma izruvane.
Na apnenčastih bolj sušnih rastiščih so skoraj vse smreke v fazi letvenjaka in drogovnjaka ostale
brez vrhov. Vendar so pa v fazi debeljaka doživele zelo malo poškodb razen odlomljenega vrha.
Sestoji na teh rastiščih so bili redkejši, vsaka smreka je imela dovolj krošnje, rast je bila veliko
počasnejša kot na svežih, kislih rastiščih, zato so bile tudi poškodbe manjše84.
Pri smreki je zanimivo tudi to, da so po žledu ostale povsem nedotaknjene lubadarke in to
vseeno v kateri fazi propadanja so bile85.
Rdeči bor (Pinus sylvestris) je žled posebej na suhih grebenih kar močno prizadel. V moji
mladosti je bil žled, ki je borove letvenjake povsem uničil. Vendar so se nekateri rdeči bori
vendarle obrasli. Tudi zato imamo v naših razmerah malo sestojev rdečega bora, kot ga vidimo
na Gorenjskem ali Štajerskem – visok, ravna debla z majhno krošnji na vrhu86. Večina rdečih
borov pri nas je simpodialnih, razvejanih in skrivljenih – prav zaradi snegolomov in
žledolomov. Pokazalo se je, da je rdeči bor kljub vsemu uspešen pionir. Na suhih skalovitih
rastiščih pa se je večina zelo prizadetih rdečih borov po žledu posušila.
Več opažanj in ugotovitev ter fotografij je v spletnem učbeniku Višje šole smer gozdar lovec: Gojenje gozdov s
fitocenologijo. Dendrologija. Leon Kernel, Zorislava Makoter, Aleksander Marinšek. Učbenik je za sedaj dostopen
samo študentom gozdarstva in lovstva.
84
Lastnik gozda, s katerim sem se pogovarjal (Stanko Kalister, Slavina), in je celo svoje življenje sadil smreke,
(to je počel pred njim tudi njegov oče), je ob vsaki smreki, ki jo je želel podreti po žledu, razmišljal, ali bi lahko
še preživela. Povedal je, da so bile smreke, ki jih je sekal, v preteklosti tudi do dvakrat ob prejšnjih žledih ob vrh
(to se je videlo na deblu), pa so se vseeno zarasle in nadaljevale. Tako obraščanje vsekakor velja predvsem za
smreko na dovolj svežih tleh.
Tone Svet iz Koč mi je povedal, da mu je vsake smreke, ki jo mora podreti zaradi poškodb od žleda, žal in da za
vsako razmišlja, ali jo res mora podreti ali lahko še ostane.
85
Malo za hec in malo za res: 160 let nazaj, ko je v krajih na Pivki hudo razsajala kolera, kronisti zapisujejo, da
kolera ni marala nikogar, ki je bil bolan za jetiko.
86
Gozdarska stroka danes gensko razlikuje rdeči bor na kislih in rdeči bor na bazičnih rastiščih.
83
55
Leon Kernel
Zeleni bor (Pinus strobus) je bil ob žledu precej prizadet. Polomljene so veje in vrhovi, slabo
zakoreninjeni osebki (zaradi poškodb koreninskega sistema) so se prevrnili. V nasadih
praktično ni bilo nobenega živega osebka več že pred žledom. V zasebnih gozdovih pa so ostali
posamezni osebki le delno poškodovani, če so imeli dovolj krošnje in dobro, simetrično
zakoreninjenost.
Črni bor (Pinus nigra) je relativno dobro prenesel žled. Vendar je na prevetrenih legah bilo
precej debel prelomljenih, na plitvih skalovitih tleh pa so bila tudi nekatera starejša drevesa
izruvana. Sicer pa se tudi črni bor po žledu dokaj dobro opomore.
Macesen (Larix decidua) je bil prizadet predvsem v mlajših razvojnih fazah (tudi zaradi
premalo intenzivnega redčenja). Tam je prihajalo do prelamljanja, na vlažnih rastiščih pa tudi
do občasnega izrutja. Stara drevesa pa so bila praktično neprizadeta, morda se je odlomil le kak
meter vrha. Macesen je namreč drevo zgornje gozdne meje in je navajen preživetja v vseh
najbolj krutih razmerah in se relativno dobro obrašča.
Bukev (Fagus sylvatica)je bila tista, ki je ta žled slabše prenesla. Na večini bazičnih rastišč v
fazi letvenjaka in drogovnjaka je doživela precej hude poškodbe. Krošnje gostejših sestojev v
fazi drogovnjaka so bile večinoma precej polomljene. Bukve ob namočenih grapah na flišu so
bile tudi delno podrte. Sicer pa je bila stabilnost bukve veliko boljša od smreke. Obraščanje
bukve po žledu je bilo slabše, predvsem tam, kjer je bila krošnja zelo poškodovana87.
Hrast dob (Qercus robur) je bil v žledu večinoma stabilen, vendar predvsem v mlajših fazah
precej okleščen. Po žledu si je dobro opomogel in se je dobro obrastel. Tudi starejši osebki so
se uspešno obrasli.
Hrast graden (Quercus petraea) je bil na kamnitih dobro namočenih pobočjih v fazi
drogovnjaka tudi izruvan. Starejši osebki so pa prenesli žled podobno kot pri dobu. Podobno je
tudi obraščanje po žledu.
Cer (Quercus cerris) je bil tudi precej prizadet. Vendar je njegovo obraščanje precej
intenzivnejše kot pri dobu in gradnu in tudi močno poškodovani osebki se obrastejo.
87
Pri bukvi je potrebno povedati, da je bila vodilna drevesna vrsta pri starih tehnologijah pridobivanja železa. Zato
ima tudi enako ime kot rezultat taljenja železa – volk (betatizem). Ohranjanje velike količine slovenskih izrazov iz
časa železne dobe kaže na nepretrgano jezikovno (slovensko) izročilo v naših krajih. Bukev je tista, ki je še danes
v krajih na Pivki sinonim za les. Še danes na večini slovenskega etničnega ozemlja veljajo edino bukova drva za
prava drva. Ker uradna etimologija ne najde razlage za izvor poimenovanja bukev (razlaga pa je zelo preprosta),
ima besedo za predslovansko, celo predindoevropsko, kar pa verjetno ne drži.
Prav tako ne drži velikonemška teorija, da so Slovani dobili ime za bukev od Germanov. S to teorijo so Nemci
opravičevali svoje naselitveno prvenstvo pred Slovani in nam vsilili teorijo o poznejšo naselitev Slovanov, ker v
Zakarpatju bukve ni (Grafenauer). Prej je res obratno – ostali so dobili ime bukev po Slovencih (poimenovanje za
Slovence na današnjem ozemlju najdemo že pri antičnih piscih – res pa je bilo, da je današnje priznano etnično
ozemlje le centralni ostanek nekdaj velikega naselitvene območja). Tudi besedna družina, ki izhaja iz bukve, je v
slovenščini kar obširna. In to predvsem zaradi njene rabe in simbolike, ki se je razvijala zelo dolgo.
56
Leon Kernel
Breza (Betula pendula) se je zelo dolgo upirala žledu. Mlajši osebki so se upognili do tal in
večinoma preživeli. Vrh dreves v drogovnjaku se lahko izjemno upogne (tudi za skoraj
iztegnjeni kot) tudi zgornji del debla in tako skuša preživeti. Če so obtežbe ledu prevelike, se
zgornji del debla nalomi ali prelomi in spomladi zrastejo nadomestni poganjki in drevo preživi.
Starejši osebki so se upognili in večinoma so se starejše veje oziroma vrhovi odlomili. Na
karbonatni podlagi stare breze kažejo zgodovino veliko takih odlomov. Po žledu se mlajše breze
relativno dobro obrastejo.
Črna jelša (Alnus glutinosa) odvrže del krošnje in se včasih tudi prelomi. Dobro se obraščajo
posamezni osebki. Zelo dobro se obraščajo panjevci. Če je poškodba krošnje prevelika, ne
odžene več. Sicer pa se tudi v tem primeru lahko pomladi iz koreničnika.
Beli gaber (Carpinus betulus) žled posebej na vlažnih rastiščih polomi del krošnje. Na plitvih
kamnitih karbonatnih rastiščih pa je lomljenja manj in več podrtic. Obraščanje je na svežih
rastiščih precej uspešno. Vendar pa so zaradi poznega žleda in obilnega soka nezaprte rane zelo
občutljive na napad gliv.
Črni gaber (Ostrya carpinifolia) relativno dobro prenaša žled in se tudi dobro obrašča.
Gorski brest (Ulmus glabra) v mlajših razvojnih fazah izgubi nekaj vej in včasih tudi vrh.
Vendar se tudi obrašča.
Poljski brest (Ulmus minor) brest ima kljub poškodbam po žledu v mlajših razvojnih fazah
zelo veliko sposobnost regeneracije. Tudi odrasli osebki v veliki meri obdržijo sposobnost
regeneracije.
Vez (Ulmus laevis) se kljub veliki prizadetosti po žledu v vseh razvojnih fazah zelo dobro in
hitro obrašča.
Divja češnja (Prunus avium) po žledu utrpi prelomitev starih vej in tako izgubi svojo
monopodialnost. Vendar pa izjemno hitro in dobro zapira rane in se dobro obraste. Zelo dobro
se pomlaja tudi iz panja in celo iz korenin, ki so preživele.
Jerebika (Sorbus aucuparia) v starejših razvojnih fazah doživi prelomitev, mlajše razvojne
faze pa žled prenašajo bolje. Se pa po žledu tudi obraste.
Mokovec (Sorbus aria) tudi doživi skromnejši prelomitev ogrodnih vej in na plitvih kamnitih
tleh se mlajši osebki delno podrejo.
Brek (Sorbus torminalis) ob žledu izgubi precej krošnje. Se pa kar dobro obraste. In tudi
izjemno dobro odganja iz panja in korenin.
Robinja (Robinija pseudoacacia) je ob močnem žledu v fazi drogovnjaka precej prizadeta. V
mlajših razvojnih fazah je običajno ves sestoj poškodovan, tudi s prelomi debla. Precej je tudi
57
Leon Kernel
podrtic, ki imajo še vedno dober stik s podlago. Sledi zelo dobro obraščanje, ki je posebno
intenzivno in hitro na vlažnih rastiščih.
Gorski javor (Acer pseudopltanus) v mlajših razvojnih fazah na vlažnih rastiščih odvrže
pretežni del krošnje. Se pa vseeno obrašča. Starejši osebki so sicer prizadeti vendar ogrodne
veje ostanejo in se obrastejo.
Ostrolistni javor (Acer platanoides) je po žledu precej močno prizadene, vendar se tudi
obrašča.
Maklen (Acer campestre) nima zelo velikih poškodb po žledu in se dobro obrašča.
Iva (Salix caprea) je po žledu v starejših razvojnih fazah precej prizadeta in se dobro obrašča.
Mlajši osebki pa žled prenesejo skoraj brez poškodb.
Bela vrba (Salix alba) je v starejših razvojnih fazah precej prizadeta. Ob hudem žledu stara
drevesa žrtvujejo v sestoju skoraj vso krošnjo – ostane skelet z enakomerno porazdeljenimi
nepoškodovanimi vejicami. Na samem rastoče odrasle bele vrba (samo tiste, ki niso neposredno
ob vodi) pa žrtvujejo zgornji del krošnje in spomladi nadaljuje rast s spodnjim delom krošnje
ter ozelenijo ostanek skeleta z izjemno bujnim odganjanjem. Spodnji del krošnje se pod težo
žleda upogne do tal, se na tla nasloni in tako preživi. Vendar se tudi stari osebki izjemno dobro
obraščajo. Ko se starejšo drevo prelomi pri koreničniku, obilno požene iz panja in korenin.
Stare podrtice, ki imajo vsaj malo stika s podlago, obilno odženejo iz vsega debla. Mlajša
drevesa so ob žledu manj prizadeta, saj je večina vej tanjših in zelo upogljivih.
Črni topol (Populus nigra) se po dobro žledu obnavlja. Kloni po žledu ostanejo popolnoma
brez krošnje, ki pa jo zelo intenzivno in uspešno obnovijo. Starejši osebki odvržejo večino vej
a skeletne veje obdržijo in se dobro obrastejo. Stari osebki, ki so že v biološki zrelosti, pa počasi
zaključijo svoje življenje. A imajo še vedno nekaj novih odrastkov.
Trepetlika (Populus tremula) je ob žledu zelo prizadeta – posebej v razvojni fazi drogovnjaka.
Izgubi večino krošnje in se ne obnavlja. Zato pa intenzivno odžene iz korenin.
Lipa (Tilia plathyphylos) in lipovec (Tilia cordata) se kljub poškodbam po žledu zelo dobro
obnavljata.
Veliki jesen (Fraxinus excelsior) v mlajših razvojnih fazah zgubi pretežni del zgornjega dela
krošnje. Se pa tudi dobro obraste. Starejši osebki obdržijo ogrodne veje in jih naslonijo na tla
če je to mogoče, a dopustijo ogolitev zgornjega dela krošnje.
Mali jesen (Fraxinus ornus) ima večkrat prelomljeno (ne odlomljeno) deblo in ogrodne veje,
a se tudi obraste.
Posebno kategorijo ob žledu predstavlja jelka (Abies alba). Zanimivo, da je na kislih tleh ostala
skoraj nepoškodovana. Morda se ji je odlomil le vršiček. Vsa ostala drevesa okoli nje pa so
58
Leon Kernel
padla oziroma bila polomljena. Tudi mlade jelke so ostale nepoškodovane. Na skalovitem
apnenčastem terenu z dovolj talne vlage pa jo je odnesla slabše. Stare, prizadete jelke so bile na
takih tleh v večjem deležu podrte. Ker je jelka na skromnih kraških tleh (skeletni apnenec) na
območju Slavine prej izjema kot pravilo, predstavlja izguba zaradi žledoloma resno grožnjo
izginjanja zadnjih ostankov jelke.
2.9. Primerjava žledoloma 2014 in vetroloma 2013
Med obema pojavoma so bili samo trije meseci razlike. Vetrolom je bil na Ilirskobistriškem v
novembru 2013, najhujši žledolom pa na Postojnskem v začetku februarja 2014. Vetrolom na
ilirskobistriškem je bil v omejenem obsegu, žledolom je prizadel kar velik del slovenskih
gozdov.
Takoj po vetrolomu na Ilirskobistriškem sem peljal več ekskurzij dijakov in študentov v
prizadete gozdove nad Dolenjami in nad Malo Bukovico. Ogledali smo si sestoje takoj, ko je
bila odprta gozdna cesta in tudi dobro leto po tem. Lastniki gozdov so precej hitro začeli s
pospravljanjem svojih parcel. Nekateri so pospravili prav vse in v gozdovih ni ostalo nič, razen
drobnih vej. Večinoma so pospravili samo hlodovino, nekateri samo vredno hlodovino.
Nekateri se svojih parcel še niso dotaknili – posebej na grebenih, na skromnejših rastiščih.
Skoraj v celoti je ostala nepospravljena bukovina v strmih, globokih, namočenih grapah, kjer
sta tako sečnja kot spravilo težavna – rešitev bi bila seveda žičnica.
Morda na kratko o zgodovini gospodarjenja z gozdovi na ilirskobistriškem. Ti gozdovi, čeprav
na pogled dovolj kvalitetni, so večinoma sekundarni. Globoka, kisla, sveža do namočena
rastišča so tudi na grebenih, kjer ni tektonskih oken apnenca. Na ležah pod vrhovi (razen kjer
so tektonska okna) so tla močvirnata (voda prek vezne posode kraških polj prihaja tudi iz
kraških okoliških hribovij). Na takih vrhovih dobimo precej črne jelše, breze, gradna in malo
nižje tudi pravega kostanja. Vmes najdemo jablane in hruške. O domačinov izvemo, da so tu
bili v preteklosti sadovnjaki in na bolj sušnih predelih vrhov pašniki. Med sadovnjaki so bile
tudi njive. Povojno izseljevanje in nasilna deagrarizacija sta privedle do opuščanja kmetijske
rabe. Opuščene površine je zaradi odličnih rastišč hitro prerasel gozd, del površin pa je bil
zasajen z zelenim borom.
Vendar pa je zgodovina človekovega gospodarjenja z gozdovi podobna kot na slavenskem.
Tudi tu je večino vrhov v času kovinskih dob imela gradišča – še danes je kar precej vasi na
Ilirsko bistriškem na mestih nekdanjih gradišč, na gričkih in hribih. Dobimo pa tudi dobro
ohranjene ostanek megalitskih zidov in okopov ter grobišč. Prav tako obilo dobro ohranjene
59
Leon Kernel
lončevine iz tistih časov – prav pri gradnji novih hiš na ostankih prejšnjih gradišč. Tedaj je v
času kovinskih dob bil tu gozd izkrčen skoraj do konca. Ker je bilo dovolj vode zaradi geološke
sestave tal, je ta dolina iz Ilirske Bistrice proti Jelšanam dobro prenesla krčenje gozda, sosednja
dolina reke Reke pa zaradi zakraselosti okolice veliko slabše. Tam je krčenje gozda po
severovzhodnih pobočjih doline privedlo do popolne ogolitve, ki jo je še pospešila paša globoko
v dvajseto stoletje. Danes se pobočje le počasi zarašča.
Kako se prizadet gozd obnaša dobro leto po vetrolomu? Na najboljših rastiščih je večje vrzeli
v sestoju hitro prekrila robida. Prav tako je prekrila vse, kar ni bilo pospravljeno (podrte breze,
ostanki podrtih dreves, ki so ostali potem, ko je bil odrezan samo najboljši hlod). Večina dreves,
ki so bila podrta, a imajo še čvrst koreninski stik s tlemi, je odgnala. Vidi se že kar nekaj vznika,
tako pionirjev kot tudi ostalih vrst, ki so prevladovale v sestoju. Gozd se bo na najboljših
rastiščih hitro opomogel in bo ob nespremenjenih klimatskih pogojih in nespremenjenem
načinu gospodarjenja relativno dokaj hitro podoben združbam, ki so prej zaraščale opuščena
kmetijska zemljišča.
V krajih na Pivki in posebej na relaciji Slavina Razdrto je žled povzročil precej poškodb. V po
žledu močno presvetljenih sestojih pa je na svežih in povirnih tleh kar precej vznika. Zadnja
leta so nekatere drevesne vrste (bukev, javor, jesen) imele obilne obrode, nekatere celo dve leti
zapored, kar ni običajno za te drevesne vrste. Pri tem je prednjačil gorski javor, ki je obilno
semenil dve leti zapored in postal nadležen kot plevel celo na zoranih njivah, precej stran od
rastišč. Podobno je bukev imela zaporedne močnejše obrode. Veliki jesen pa se je izkazal kot
izjemen pionir brez konkurence na svežih do namočenih tleh. Njegovo seme, ki sicer takoj
vzkali le zeleno, oziroma zrelo preskoči celo eno celo rastno sezono, je vzklilo prav povsod,
kjer je bilo več vlage na razpolago.
Leto pred žledom je pomenilo izjemno sušo v krajih na Pivki. Suša je bila tako velika, da se je
posušila na flišnatih, nagnjenih, bolj sušnih tleh, skoraj vsa jelka do višine 1 m. Manj so bili
prizadeti sestoji na apnenčasti podlagi, kjer so bili osebki že tako ali tako navajeni na
pomanjkanje vode.
V zimi pred žledom pa je bilo padavin več. Leto žleda pa je bilo nenavadno mokro. Tako je
uspelo preživeti veliko drevesom, ki so bila sicer močno poškodovana od žleda. Uspelo je skaliti
tudi mnogim semenom, ki bi ob bolj sušnem poletju sicer ne preživela.
Tako je v od žleda zelo poškodovanih sekundarnih hrastovih in gabrovih sestojih na flišu prišlo
do obilne kalitve gorskega javorja kot pionirja.
60
Leon Kernel
2.10. Naravna ali umetna obnova prizadetih sestojev?
Sestoji so se prvo leto po žledu že začeli pomlajati tudi sami. Na boljših rastiščih je
pomlajevanje bujnejše in bolj raznovrstno. Na od človeka spremenjena rastiščih se vračajo
nekatere vrste, ki za svojo kalitev zahtevajo več svetlobe. Pa to niso samo pionirske vrste.
Bukev se bo pojavila na teh rastiščih predvsem tam, kjer so tla bolj sveža a ne premokra. Bukev
ima v rastnih razmerah okoli Slavine na boljših flišnatih rastiščih samo določena omejena
rastišča.
Na degradiranih kraških rastiščih pa se bodo pomladile predvsem pionirske vrste, ki imajo
veliko rastno zaledje.
Nasadi smreke se ne bodo tako hitro pomladili po naravni poti zaradi bujnega odganjanja
pionirskih vrst.
Kjer so poškodbe sestojev zelo velike in je bila strojna sečnja že narejena, bo verjetno spet
potrebna umetna obnova kombinirana z naravno obnovo88.
Smreka
Postavlja se vprašanje: Je smiselno saditi tudi smreko? Se ji lahko odpovemo? Glede na
negotove klimatske spremembe v prihodnosti (dolgoročno je mogočih več scenarijev, vsekakor
pa so vsem možnim scenarijem skupni veliki vremenski ekstremi z vse močnejšimi ujmami
vseh vrst), je vprašanje na mestu. Glede na slovenske in predvsem svetovne potrebe po lesu
prav tako. Vendar, ali je res nižinska smreka tista vrsta, ki bo v prihodnosti reševala slovensko
gozdarstvo? Odgovor je prej ne kot da.
Smreka v nižinskih nasadih je namreč predstavljala in še predstavlja kmetijski način izrabe tal.
Hkrati je predstavljala in še predstavlja hitro obračanje kapitala. Zato so ji prilagojene vse
tehnologije, tudi sečnje, izdelave in spravila. Vendar vsa tehnologija sečne, izdelave, prevoza
in primarne predelave izhaja iz severnih dežel, kjer smreka ne dosega niti takih dimenzij, niti
take kakovosti89.
Pretekla umestitev požarne preseke med nasade v obliki ceste za strojno sečnjo se je v tem primeru izkazala kot
upravičena.
89
Žal skušamo naše gozdove prilagoditi tehnologiji, ki ni zrasla v naših razmerah. Zato tudi toliko izračunov in
dokazov o najboljšem izkoristku smreke manjših premerov. Razen v primeru pokljuške resonančne smreke, po
kriterijih uvožene mehanizacije in miselnosti, iz naših gozdov nimamo ponuditi kaj posebnega. Tujcem ne moremo
konkurirati v količini smrekovega lesa. Imamo pa veliko tistega, kar tujci nimajo, izjemno kvaliteto. Zato je tudi
na licitaciji v Slovenj Gradcu najpogostejša drevesna vrsta prav smreka, ki dosega relativno visoke cene. Pa tudi
največ raziskav narejenih prav za vzgojo smreke.
88
61
Leon Kernel
Hkrati pa poznamo tudi slabe strani nižinske smreke. Ko se močno oddaljimo od sonaravnosti,
prevzamemo nase ob velikih vložkih tudi velika tveganja. Tako zahajamo pri gospodarjenju s
smreko v nižinah na področje velikih tveganj obračanja kapitala. Sajenje smreke in njena vzgoja
prinašata tudi izjemno vložke v nego nasadov, ki so povsem neprimerljivi z majhnimi vložki v
posredno nego v naravnih sestojih ostalih drevesnih vrst na istih rastiščih. Tu postanemo
povsem primerljivi s kmetijstvom, pri katerem je tak rizik vgrajen v vsakdanje delo
industrijskega kmetovanja. Ko pa vzamemo v zakup vse izrazitejše vremenske ujme, je rizik še
toliko večji.
Na področju, ki ga opisujem, avtohtone smreke skoraj ni več. Zapisal sem skoraj, saj obstaja
možnost preživetja grivaste smreke (Zupančič, 1992). Vendar v daljnem preteklem
gospodarjenju z gozdovi na območju, ki ga opisujem, smreka ni igrala zelo pomembne vloge.
Ko se je smreka v dvajsetem stoletju pojavila kot možnost ekstra profita, so jo začeli v naših
krajih saditi najprej v manjših skupinah. In to na dobro prst sredi plitvih vrtač oziroma zasutega
dna brezstropne jame, na katerega se je s spiranjem nalagala prst s kraških pobočij. Površine
takih nasadov so bile majhne in vselej prilagojene reliefu. Hkrati pa je bilo nekaj manjših
nasadov na flišnih dovolj namočenih tleh.
Tudi v prihodnosti bi bilo smiselno smreko saditi v šopih na ustrezno bogatih tleh, v katere bi
vključevali avtohtone vrste, ki bodo v taka jedra prišle same ali pa bi jih dodali. Tako bi lahko
ustvarili dovolj pestro in stabilno strukturo.
Pri žledu se je pokazalo tudi, da so najmanj trpele smreke, ki so imele dovolj prostora, svetlobe,
in zato močno razvito in dovolj globoko krošnjo. Za odpornost na vremenske ujme pa je prav
tak način najbolj primeren – ne prevelika gostota sadnje, pogosta redčenja, oblikovanje za
današnji čas nadstandardne krošnje in vključevanje obstoječega naravnega pomlajevanja
drevesnih vrst tistega območja v jedra. V končnem deležu pa naj smreka ne bi pomenila močno
prevladujoče lesne zaloge takih jeder. Ob izostanku naravnega pomlajevanja pa je nujno
skupinsko mešanje sadik smreke z na tistem območju prisotnimi drevesnimi vrstami.
Grebensko umetno ali naravno pomlajevanje smreke (kjer je to že prisotno) pa mora biti samo
na najboljših rastiščih z še močnejšim oblikovanjem nastandardne krošnje zaradi stabilnosti.
Poseben problem so večji površinski nasadi smreke pod Zidanim klancem, ki so bili po žledu v
pretežni meri uničeni. Po strojni sečnji je ostalo bolj malo, sklep je postal vrzelast ali pa je
povsem razpadel. Puščenih je bilo nekaj povsem nekvalitetnih listavcev (z minimalno krošnjo
oziroma popolnoma brez krošnje) in še med temi kar nekaj trepetlike. Na določenem segmentu
rastišča, kjer je bila v smrekovem nasadu zaradi vrzeli prisotna trepetlika, ki se jo je puščalo v
sestoju v obliki brezvejnih štrcljev (trepetlika se po žledu ne obrašča iz debla!), so tla prekrili
62
Leon Kernel
odganjki iz korenin v izjemni gostoti in po enem letu višini, ki že krepko presega 1 m. Gostota
takih trepetlikinih odganjkov je tudi do 100 in več odganjkov na kvadratni meter. Tu pa tam pa
dobimo tudi mladice gorskega javorja z višino 20-30cm (v povprečju 5 na 1 ar). V takih
razmerah je nemogoče pričakovati, da bodo mladice gorskega javorja uspele. Niti ni
pričakovati, da bi uspele kakršne koli sadike – nasproti trepetliki bodo brez moči. Kjer ni
trepetlike oziroma je grmovnega sloja manj, pa divjad obžre prav vse javorje (trepetlike se niti
ne dotakne).
Bukev
Sajenje bukve je bil v slovenskem gozdarstvu nekak zapoznel odgovor na velikokrat
nespametno sajenje smreke povsod. Sajenje bukve se je v Sloveniji načrtno začelo na
zasmrečenih sestojih z veliko količino surovega humusa, kjer je bilo pod smreko pomlajevanja
zaradi kopičenja surovega humusa in iglic onemogočeno (primer Pohorja). Ob skrbni pripravi
tal in negi se je pokazalo, da lahko uspe taka sanacije zasmrečenih sestojev. Vendar takih
nasadov v krajih na Pivki ni. Biološka aktivnost tal je zaradi nižje nadmorske višine in ugodne
klime na kislih rastiščih večja kot na Pohorju. Bukev je v dovolj velikem deležu prisotna v naših
gozdovih, manj na kislih in obilno na apnenčastih rastiščih. Torej bi pomenilo množično sajenje
bukve danes predvsem pomanjkanje realnega gojitvenega koncepta za te gozdove.
In
posledično zaradi tega tudi pomanjkanje sadik ostalih drevesnih vrst. Res se je v sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja na visokem krasu razmišljalo o saditvi bukve zaradi prenamnožene
divjadi, ki se je, ko je popasla mlade jelke, spravila tudi na mlado bukev in je bilo tudi
pomlajevanje z bukvijo oteženo če ne celo onemogočeno.
Sajenje bukve da, vendar ne množično90. Bukev si je v preteklosti izborila tista rastišča, na
katerih je uspešna in je nima smisla množično uvajati na rastišča, kjer je bila v veliki manjšini.
Lahko tam sicer nekoliko povečamo njen delež, a ne več kot to. Na rastiščih, kjer je bila že prej
uspešna, bo sama poskrbela za svojo ponovno uveljavitev. Vsekakor pa je priporočljivo njeno
sajenje v kombinacijami z ostalimi drevesnimi vrstami. Na povsem suhih apnenčastih rastiščih
je njeno sajenje nesmiselno (sadike potrebujejo včasih tudi več kot 10 let, da se dobro
zakoreninijo in začno malo hitreje rasti). Na manj suhih apnenčastih rastiščih nad razvejanim
kraškim podzemljem je priporočljivo v zmes sajene bukve dodajati vrste, ki so tam že tako
prisotne: brek, divja češnja, celo gorski javor. Mokovec bo v nasad prišel sam, prav tako bo v
vrzelih prišel sam po sebi tudi določen delež črnega gabra in malega jesena in celo črnega in
90
Več o neuspehih sajenja bukve glej Lumbar, 2014.
63
Leon Kernel
rdečega bora. Najbolj suha in kamnita rastišča so še vedno, kljub ozdravljanju tal z rdečim in
črnim borom, ne do konca ozdravljena. Na teh tleh, ki sta jih pripravljala črni in rdeči bor, še
ne moremo pričakovati dobrih gospodarskih gozdov z vidnejšimi donosi. Vendar pa jih lahko
s prej omenjenimi drevesnimi vrstami vrednostno izboljšamo in se izognemo strokovnim
napakam, ki lahko nastanejo zaradi naglice in zunanjega videza.
Posebno pozornost pa je prav pri bukvi potrebno nameniti sadikam in njihovi kakovosti.
Prepričanje, da je katerakoli bukova sadika ali puljenka primerna za sajenje, je daleč od
strokovnosti.
Macesen
V nasadu se je ohranilo že pred žledom zelo malo osebkov, pa še ti so bili poškodovani. Zaradi
vetrovne lege in možnosti mokrega snega ter žleda, je bil vložek v obliki macesna zgrešena
naložba. Vendar pa je bil uspeh večji na zasebnih parcelah, kjer se je ohranilo več osebkov in
tudi po žledu so doživeli manjše poškodbe. Nasajeni so bili na pobočja, v ozkem vodoravnem
pasu. Zato so lahko razvili večjo krošnjo in ostali stabilni.
Tudi pri ponovnem vnašanju macesna bi bilo potrebno upoštevati te pozitivne izkušnje. V
končni zmesi sestojev na ustreznih rastiščih bi ozki pasovi macesna pomembno vplivali na
končno vrednost sestoja (pasovi na južnih pobočjih, s širšo stranjo obrnjeni proti jugu).
Zeleni bor
Zeleni bor kot izrazit pionir se je na ilirskobistriškem odlično odrezal na vlažnih in svežih
rastiščih. Ob vetrolomu je bilo več težav le na nekoliko bolj izpostavljenih legah. Na
ilirskobistriškem se na najboljših rastiščih zelo uspešno sam pomlaja. Problem pa je njegova
netržnost (ne pa tudi možnosti njegove uporabe, ki je na ilirskobistriškem dobro izkoriščena).
Zato tudi pri obnovi sestojev po žledu ne more imeti bistvene vodilne vloge – razen s
povečanjem njegove uporabnosti (to so pri smreki skozi čas čudovito marketinško uredili, celo
daleč prek resnične vrednosti in resnične uporabnosti smrekovega lesa). Določena rastišča bi
prenesla nekaj primesi zelenega bora – vendar tu nastopi nov problem – prevzemanje rastnega
prostora s strani tujerodnih drevesnih vrst in posledično temu sprememba ekologije gozda.
Rdeči in črni bor
Za rdeči bor je nesmisel, da bi ga pogozdovali, saj ga je v naravi dovolj in bo sam poskrbel za
svoje širjenje tam, kjer druge vrste ne bodo dovolj konkurenčne. Na suhih in kamnitih tleh
velikokrat nima konkurence.
64
Leon Kernel
Podobno je s črnim borom. Njegovi sestoji so bili različno prizadeti. Menim, da ukrep popolne
hkratne odstranitve črnega bora iz izpostavljenih kamnitih rastišč (strma pobočja, vrhovi), ni
bil strokovno dovolj premišljen (kljub doseženi zrelosti črnega bora). Na takih mestih lahko
pride do ponovne ogolitve površine. Na najbolj izpostavljenih rastiščih je potrebno sklep
previdno odpirati in postopoma dovoliti ostalim drevesnim vrstam prihod v sestoj.
Glede na omenjene strokovne nedoslednosti bo verjetno na nekaterih najbolj ogroženih delih
potrebno tudi nekaj saditve črnega bora.
Tako rdeči kot tudi črni bor si nemalokrat kljub veliki polomljenosti (veter, sneg, žled) vseeno
opomoreta – odrasli osebki so bili glede na vidne deformacije debla lahko že večkrat
polomljeni.
Jelka
Saditev jelke je mnogo zahtevnejša kot saditev smreke (to velja predvsem za apnenčasto,
skaloviti podlago). Tudi sadike je veliko težje vzgojiti kot sadike smreke. Tudi posajene
površine ubraniti pred veliko rastlinojedo divjadjo je veliko težje kot smreko. Večji je tudi
presaditveni šok. Večji so riziki vzgoje v mladovju.
In vendar je stabilnost tako dobljenih sestojev veliko večja od stabilnosti nasadov smreke91.
Čeprav je del gozdarske stroke že opustil misel na sajenje jelke, pa vendarle o njenem sajenju
velja razmisliti – morala bo nadomestiti smreko, ko te v kratkem v nižinah ne bo več. Vendar
ne v obliki čistih sestojev ampak v zmesi z ostalimi drevesnimi vrstami. Posebej zdaj po žledu
in na kamnitih apnenih tleh (na kislih, flišnatih tleh z jelko ni tako velikih problemov).
2.11. Kaj je mogoče danes narediti za ravnotežje med divjadjo in gozdom?
Vemo, da je velike rastlinojede divjadi v krajih, ki jih opisujem, glede na nosilnost okolja,
veliko preveč. Od sedemdesetih let pa se vendarle odstrel vendarle veča predvsem na območju
Snežnika in delno Javornikov. Naš avtohtoni jelen naj bi iztrebili v naših krajih zaradi zemljiške
odveze (LZ Slovenije)92.
Saj je jelka tu avtohtona. Vsa danes sušna rastišča bukve na apnencu so bila v preteklosti pred velikimi posegi
človeka v gozd jelovo bukova.
92
Vendar pa je del jelenje populacije izginil že precej pred zemljiško odvezo, zato niso vsega krivi kmetje in
teritorialna pravica do lova zaradi zemljiške odveze. Glede na nekatere podatke pa je ponovna naselitev bila
izvedena z madžarskim stepskim jelenom, ki ima drugačno ekologijo od avtohtonega jelena. Zadrego tega podatka
lovci rešujejo s preteklim mogočim naravnim križanjem z ostanki populacije domačega jelena.
91
65
Leon Kernel
Sedanji jelen se je zelo dobro vključil v naše okolje, ne samo v gozdove. Hitro spodriva srnjad
na njenih območjih. Glede na srnjad porabi veliko več hrane. Ker hrane v gozdovih na apnencu
hitro zmanjkuje (v njegovi prehrani mora biti četrtina lesne prehrane – popki, poganjki), se
pojavljajo velike poškodbe.
Zanimivo je, da na kislih rastiščih ni večjih poškodb po jelenjadi. Res je tam veliko večja
prehranska možnost tako zaradi zeliščnega kot tudi zaradi grmovnega sloja.
Zanimivo je tudi, da če ima jelenjad na izbiro avtohtono in sajeno jelko na apnenih rastiščih, se
vselej temeljito loti samo nasajene jelke (čeprav sta obe na razdalji nekaj metrov). Seveda je
to pojav, ki je znan tudi pri drugih drevesnih vrstah, vendar je prav pri jelki najizrazitejši. Šele
ko te zmanjka, se zadovolji z avtohtono jelko.
Drugače je na kislih rastiščih. Tam je jelka popasena samo v fazi vznika in morda še kako leto
potem. Za tem pa jelenjad pusti jelko z objedanjem povsem pri miru. Le v fazi letvenjaka je
občasno prisotno tudi drgnjenje in redko tudi lupljenje93.
Območje, ki ga opisujemo, je bilo tudi bivališče velikih zveri. Volk je tisti, ki je pred leti na
tem področju precej selekcioniral divjad. Tri leta nazaj je bilo še mogoče slediti po snegu
volkulji z mladičema. Letos takih sledi ni več94.
Ker tako ni več niti naravnega korektiva jelenjadi niti smiselnega načrtovanja gospodarjenja z
jelenjadjo95, ne ostane več veliko sredstev na voljo. Videli smo, da je drevo, ki bi lahko
gospodarsko rešilo te gozdove, prav jelka. A kaj je ob vsem tem mogoče sploh narediti?
Morda bi si samo malo pogledali reakcijo pragozdnega ostanka Rajhenavski rog s Kočevskega.
Teorija pravi, da je inicialne faze v pragozdu med petino in četrtino. V tem pragozdnem ostanku
pa je inicialne faze v zadnjih letih kar več kot polovico. Pravih vzrokov ne pozna nihče96. Vse
mladice jelke nad običajno višino snega požre prenamnožena jelenjad. Da je to res, dokazuje
poskusna ograda pri Roški žagi, ki je polna pomlajevanja jelke in vraščajoče jelke97. V
pragozdnem ostanku ograje ni in nastaja vse več vrzeli za padajočimi starimi jelkami. Moje
93
Kaj je vzrok za »neužitnost« jelke na kislih rastiščih, je zame še vedno skrivnost. Lahko bi jo razložili na osnovi
ras jelke, ki je lahko drugačna na kislih kot na bazičnih rastiščih. Vendar se postavlja vprašanje, ali je to res mogoč
razlog, ko pa v slavenskem primeru govorimo o razdalji samo slab kilometer ali nekaj sto metrov med obema
tipoma jelke. In ni mogoče, da v vsej evoluciji ne bi prišlo do njunih križanj. Bolj verjetna je razlika v kemijski
sestavi, ki pa do zdaj po mojem vedenju še ni potrjena.
94
Mogoče je, da je trop povsem razpadel zaradi pogina volkulje leto in pol nazaj v Selch (Gregor Češarek). Tako
je videti, da je izostal korektivni faktor uravnavanja velike rastlinojede divjadi. V začetku je bila to najprej srna
(že v tistem času so obstajali zamolčani zastreli volka) , vendar je jelen pozneje preostalo srnjad počasi izrival.
95
tistega, ki ne bi ogrožal obstoja avtohtonih drevesnih vrst,
96
Gotovo pa je, da v zadnjih tridesetih letih ni bilo nobenega vrasta jelke v ta sestoj, ker je vso jelko požrla jelenjad.
Zato je v prazne vrzelih po padcu orjakov odgnala bukev. .
97
Kljub februarja 2015 priprtim vratom, ki jih je nekdo priprl iz usmiljenja do lačne jelenjadi oziroma srnjadi.
66
Leon Kernel
mnenje je, da izpad uspešnega pomlajevanja jelke zaradi prenamnožene jelenjadi, nadomešča
bukev z intenzivnim pomlajevanjem.
Je nekaj podobnega mogočega tudi v primeru slavenskih gozdov? Tu je stanje veliko težje, saj
so bili gozdovi skozi vso zgodovino zelo spreminjani. Sredi sekundarnih bolj termofilnih
bukovij in gabrovij so ostanki jelke na apnenčastih rastiščih redki. Eden izmed njih je ob poti
iz Ravnika v Lozo. Ostal je v udornici nad kraško jamo in vključuje poleg izjemno kvalitetne
jelke tudi nekaj izjemnih smrek (močni premeri, visoka drevesna višina). Obdaja jih termofilni
sestoj belega gabra in bukve, ki v robovih prehaja v še revnejša zaraščanja pašnih površin z
črnim gabrom, malim jesenom in ostalimi listavci ter rdečim in delno tudi črnim borom. Sama
udornica je dobro obiskana od živali, saj padle jelke ob obilni vlagi, ki izhaja iz podzemlja,
omogoča hitro razpadanje debel. Tako je poleg jelenjadi gost v tej udornici tudi medved.
Ob analizi vznika smo z dijaki gozdarstva pred nekaj leti našli tudi do 10 osebkov jelke na
kvadratni meter. Vendar ni bilo niti ene jelke, ki bi prerasla to fazo. Vse so bile požrte do konca.
Nad udornico je bila v preteklosti postavljena solnica, kar je privabljalo jelenjad in povečevalo
poškodbe. Na mestu solnice je bilo vse mladje bukve in belega gabra spravljeno v obliko
izjemnih starih bonsajev. Praktično ni bilo več vrasta nobene drevesne vrste.
Nedaleč od te udornice je ograda, ki je bila narejena zaradi sadnje velike jelke (Abies grandis)
in rdečega hrasta na izjemo skaloviti nagnjeni površini. Razlika z neograjeno površino v bližini
je očitna. Neograjena površina na istem rastišču predstavlja pravo puščavo, skoraj brez
grmovnega oziroma polnilnega sloja. Ograjena površina je pokazala, da je odsotnost bujne
podrasti in bujnega naravnega pomlajevanja tudi na tako revnem rastišču izključna posledica
prenamnožene rastlinojede divjadi.
Zagovorniki živali pravijo, da z ograjami divjim živalim omejujemo življenjski prostor in
ožimo prehranske možnosti. Izkazalo pa se je, da lahko popolna odsotnost gospodarjenja z
avtohtono divjadjo na dolgi rok povzroči samodejno uravnavo medvrstnih odnosov in
posledično tudi zmanjšanje poškodb. Problem pa so seveda vnosi neavtohtonih vrst, na primer
damjaka.
Ob prenamnožitvi in oženju prehranske sposobnosti objedenih gozdov se jelenjad začne seliti
tudi na kmetijske površine. Najprej na travniške, nato tudi na pašne in njivske površine. Zaradi
subvencioniranega krčenja zaraslih kmetijskih površin je rastlinojeda divjad izgubila dodaten
prehranski prostor. Posebej še, ker je prišlo do ograjevanja teh površin za pašnike, ki so ali ki
bi to morali biti. Ker se je tudi kmetijska raba zemljišč opuščala, so nekdanje travnike
spremenili v ograjene pašnike, njive v travnike. Rastlinojeda divjad je zaradi pomanjkanja hrane
v gozdu začela pospešeno pritiskati na obdelovalne površine. Ker je teh malo, najde vsako
67
Leon Kernel
neograjeno njivo in vstopa na sam prag človeških bivališč, kjer se obnaša kot domača živina.
Konflikt stanja je neizbežen. Kmetje bi radi vrnili rastlinojedo divjad v gozd, gozdarji jo
preganjamo iz njega, lovci pa ne storijo veliko. Včasih slišimo, da je potreben tako visok stalež
rastlinojede divjadi zaradi poplačil škod v kmetijstvu98.
Edina trenutno mogoča in realna rešitev je torej v ograjevanju površin v pomlajevanju. Posebej
takih ekocelic, kot sem jo prej omenil. Pa tudi vseh površin v pomlajevanju, kjer je zaradi
skromnosti rastišča vpliv rastlinojede divjadi prevladujoč omejujoč faktor pomlajevanja.
Morda še moje razmišljanje (lahko se bo zdelo tudi kontraverzno in za lovce povsem
nesprejemljovo) o trenutnem nujnem ukrepanju na področju številčnosti populacije jelenjadi.
Po žledu je pričakovati vzklitje večjega števila predhodno odvrženih semen. Leto 2013 je bilo
izrazito sušno, zaključilo pa se je z močo, ki se je nadaljevala v vse leto 2014. Oboji pogoji so
lahko ugodni tako za koreninsko odganjanje kot tudi za uspešno kalitev nekaterih semen. V
naslednjih letih pričakujemo na večini dobrih rastišč, ki jih je žled močno prizadel, obilno
zapleveljenje in tudi na suhih rastiščih hitro zaraščanje z grmovnicami in drevesi pionirji.
Naenkrat bo postala prehranska osnova za rastlinojedo divjad izjemno bogata. Prišlo bo do
nagle širitve populacije rastlinojede divjadi in celo izboljšanja trofej. V nekaj letih pa bo ta
začetna situacija na dobrih rastiščih prerasla gobce rastlinojede divjadi. Na slabših in bolj suhih
rastiščih pa zaraščene površine ne bodo več nudile možnosti preživetja jelenjadi ampak divjim
prašičem. Jelenjad bo postopoma ostala brez hrane v gozdu. Obrnila se bo na kmetijske
površine, ki pa bodo večinoma ograjene. Populacija se bo začela krčiti, kvaliteta trofej pa padati.
Da se to ne bi zgodilo, je v sedanji fazi potreben precej močnejši odstrel (ne samo pri mladih)
kot je bil do sedaj. S tem bi zavarovali gozdne površine v pomlajevanju po žledu in hkrati
omogočili populaciji rastlinojede divjadi, da bi se prilagodila na prehranske možnosti v
prihodnosti. Tako bi lahko obdržali populacijo zdravo in vitalno in omogočili vrhunske trofeje
tudi v prihodnje.
98
Situacija je podobna kot pri kadilcu: kadi, ker je živčen in zato, ker kadi, je živčen. Skratka, začaran krog. Ne
želim primerjati divjadi s cigareti in zasvojenostjo z njimi, prav tako ne postavljam v to vlogo lovcev. Želja
marsikoga pa je, da bi se vsi deležniki dogovorili, kaj je dolgoročno vzdržno za človeka in naravo, v našem primeru
za gozd in gozdnato krajino.
68
3
Leon Kernel
NAMESTO SKLEPA
Gozdove smo prejeli od prednikov in jih bomo morali vrniti potomcem. Tudi v preteklosti so
bile vremenske ujme, ki so prizadele človeka in tudi naravo. Vendar nas danes prizadevajo vse
močneje tudi zato, ker od narave pričakujemo vse več.
Če ta trenutek mislimo, da nad rešuje kubik, se motimo. Dovolj se je ozreti v preteklost in se
spomniti vsakega takega in podobnega prepričanja in kam je tako ravnanje v odnosu do človeka
in narave pripeljalo. Gozd nam daje veliko več, kot samo trenutno korist. Kaže nam, kako naj
ravnamo, da bomo tudi kot razvita družba preživeli.
Z našo nesrečo si kujejo dobičke drugi. Les od žleda potuje v Avstrijo, tam ga predelajo v deske,
ki potujejo nazaj k nam v Koper (smo tretja največja izvozna luka v Evropi za les) in od tu k
Arabcem. Če smo v zgodovini obtoževali Benečane, da nam kradejo les (smo ga pa prodajali
sami), potem bomo nekoč obtoževali sedanje Avstrijce, da so nam kradli les (pa smo ga v resnici
sami prodali). Slovenska lesna veriga, ki je toliko obljubljala, je ostala samo pri obljubi.
Uresničili so jo v majhni meri podjetni posamezniki.
Žal smo zašli s preobiljem daleč v preteklost. Celo devetnajsto stoletje nas velikokrat prekaša
v smiselnosti in stopnji izkoriščenosti posameznega kosa drevesa. Že v času preteklega izvoza
ladijskega lesa iz naših godov, gozda ni nikoli zapustil neobdelan hlod. Preden je bil posekan,
spravljen in naložen, je že imel svoje ime in natančno določen namen. Tak je lahko dosegel
večjo ceno. Posekan je bil v najugodnejšem času.
Gozdarji, ki so imeli v preteklosti škarje in platno v roki, so danes samo še platno. Danes smo
tudi gozdarji padli pod industrijsko logiko. Sekamo prek celega leta, če je mogoče. Velikokrat
ne poznamo niti kupca, kaj šele končnega porabnika in namena rabe. Zato žal ne moremo doseči
cene, ki bi jo sicer za naš kvalitetni les lahko.
Kubik, ki smo ga vzgojili za posek, smo ločili od kubika, ki je posekan. Denar, ki se je nekoč
vsaj delno vračal v gozdove v obliki vlaganj, danes za dobičke posameznikov prispevajo naši
potomci.
S težko mehanizacijo, ki seveda mora biti izkoriščena, ker je draga, nepopravljivo uničujemo
gozd in gozdna tla ter razvrednotimo skrbno izbrane izbrance in gospodarjenje z gozdovi
preteklih generacij gozdarjev. Nemalokrat danes samo v funkciji profita samo za danes in kaj
me briga jutri.
Žal v glavah odgovornih v družbi v zadnjem času velikokrat gozd postaja neizčrpno skladišče
biomase. Še stopnička nižje od strokovnega dela z gozdom. In iz tega sledi preprost sklep. V
gozdove ni potrebno vlagati, saj rastejo sami. Ni potrebno zanje strokovno skrbeti, saj
69
Leon Kernel
proizvajajo samo biomaso. So kot žetveno polje. Vračamo se daleč, daleč nazaj oziroma v
prednazaj.
Ne zavedamo se, da bomo morda zaradi tega tudi žejni, saj gozd za nas opravlja
nenadomestljivo hidrološko funkcijo99. Posebej, ker količina padavin v krajih na Pivki z leti
upada in so kraški vodonosniki zelo občutljivi na onesnaženja. (Kristan, 2010) Svet bo v
prihodnje večino vode dobival prav iz kraških vodonosnikov. (Franc Malečkar)
Gozd je izjemen biotop ohranjene narave. Gozd je izjemna biocenoza.
Gozdovi nam tudi čistijo zrak. Kako je to pomembno, postaja vse bolj jasno.
Gozdovi opravljajo vrsto socialnih funkcij (še nikoli toliko, kot sedaj).
Če ne bomo o gozdu razmišljali kot o posesti, za katero moramo odgovorno skrbeti (vsaj tako,
kot so naši predniki in predhodniki), nam bodo to povedali drugi, ki bodo postali lastniki naših
naravnih bogastev in za katere bomo delali najprej kot oskrbniki, nato pa kot mezdni delavci –
hlapci na svojem posestvu. Star pregovor iz krajev na Pivki pravi: Kdor seno prodaja, revščino
kupuje.
Skrb za gozd mora ostati na realni podlagi predhodnih rodov skrbnih kmetov: pametno živeti z
udomačenim gozdom kot s prijateljem z obnovljivim naravnim bogastvom in živeti v dobrih
odnosih s sosedom in celotno skupnostjo.
Za konec še zgleden primer slavenske agrarne skupnosti. Pred malo časa so se dokončno uspeli
dogovoriti za delitev skupnega gozda (gmajne) med upravičence. Izvedli so parcelacijo in
menim, da na podobno etičen način, kot so to počeli njihovi predniki. Prav žled in izkupiček od
prodaje posekanega skupnega lesa na posesti agrarne skupnosti pa je bil tisti, ki je tudi finančno
omogočil delitev skupne posesti in ni sprl ljudi med seboj.
Tako hud žled ne prinese vselej nesreče ampak tudi koristi za pridne in delavne ter
dobromisleče.
99
Mladi gozdovi so veliko večji porabniki vode, kot zreli.
70
Leon Kernel
REFERENCE
Bizjak, J., Jamnik, P., Lenarčič, M., Slovenski zgodovinski magazin Ljubljana: januar 2014, št.
1: Slovenski Stonehenge, Odmevi megalitske kulture v slovenski krajini; SLO, časi, kraji,
ljudje. Družina.
Bole, D., Kernel, L., Hvala, V. 1988, Dragojila. Župnijski urad Slavina.
Cundrič, I. J. 2002. Pozabljeno bohinjsko zlato, Gorenjski kraji in ljudje, številka 21. Cerdotis,
Slovenj Gradec.
Čuk, S., Ognjišče, Sveti Hieronim. Dostopno na: revija.ognjisce.si/iz.../55-sv-hieronim-ok345-ok-420 (26. 2. 2015)
Grafenauer, B., Prihod Slovanov, Slovani pred prihodom na Balkanski polotok. Dostopno na:
www.savel-hobi.net/leksikon/zgodovina_sl/prihodslovanov.htm (26. 2. 2015)
Habič, Š., 2011. Tisa v Stranah pod Nanosom. Zavod znanje, OE Notranjski muzej.
Jenko, B., 2004. Diplomsko delo: Obrambno geografsko vrednotenje Notranjskega podolja,
Univerza v Ljubljani, fakulteta za družbene vede. Dostopno na: dk.fdv.uni-lj.si/dela/JenkoBlaz.PDF (21. 2. 2015)
Kernel, L. 2006, Od kod si? Kako se pišeš? Priimki in kraji na Pivki med 17. In 19. stoletjem.
Slavina. KD Kernel.
Kernel, L., Bole, D., Hvala, V., 2007. Dragojila in Martin Krpan. Priimki in kraji na Pivki v
preteklosti. Slavina. Kulturno društvo Kernel
Kernel, L., 2008. Organist nekoč in danes. Slavina. Kulturno društvo Kernel.
Kristan, L., 2010. Diplomsko delo: Raziskava in obravnava naravnogeografskih značilnosti
zgornje Pivke in njihova aplikacija v geografskem informacijskem sistemu, Univerza na
Primorskem,
Fakulteta
za
humanistične
študije
Koper
https://share.upr.si/fhs/PUBLIC/.../Kristan-Laura.pdf (21. 2. 2015)
71
2010.
Dostopno
na:
Lovska
zveza
Slovenije.
Leon Kernel
Navadni
Jelen.
Dostopno
na:
www.lovska-
zveza.si/default.aspx?MenuID=35; Navadni jelen (19. 2. 2015)
Lumbar, A., 2014. Preživetvena sposobnost listavcev na posekah v sestojih črnega bora (Pinus
nigra) na krasu. Diplomsko delo. BF oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire. Visokošolski
strokovni
študij
–
1.
Stopnja.
Dostopno
na:
www.digitalna-knjiznica.bf.uni-
lj.si/.../vs1_lumbar_an.., (6. 2. 2015)
Praznik, A., Svinčeni dež v zahodni Sloveniji. Družina, 16. 12. 2012, str. 27.
Kronika 58, 2010. Rodbini Kalister in Gorup. Časopis za slovensko krajevno zgodovino. Izdaja
zveza zgodovinskih društev Slovenije.
Rupnik, F., 1935. Zgodovina župnije Hrenovice, tipkopis, neizdano delo. ŽA Hrenovice.
Sajovic, J. Osebni dnevniki. ŠAL Ljubljana
Sajevic, J., Laznik, Kronika župnije Slavina, 1878-1892, 1900-1914. Rokopis. Kernel. L. 19821900. Tipkopis. ŽA Slavina
Valenčič, R., 2007. Sveti Hieronim – mož s Krasa, Družina.
Zabukovec, J., 1910. Slavina; Prispevek k zgodovini župnij Ljubljanske škofije. Ljubljana:
Tiskovna zadruga.
Zupančič, 1992. M. O genetski diferenciranosti pomembnejših drevesnih vrst v Sloveniji,
Zborni
gozdarstva
in
lesarstva,
40,
1992,
str.
73-88.
Dostopno
eprints.gozdis.si/1008/1/Zupan¦Źi¦Ź_1x.pdf by M Zupančič - 1992 (16. 2. 2015)
72
na:
SANACIJA GOZDOV PO ŽLEDOLOMU V LETU 2014
THE RESTORATION OF FORESTS AFTER ICE STORM IN YEAR 2014
Jože Sterle, univ. dipl. inž. gozd
Vojkova ulica 9, 6230 Postojna
joze.sterle@ggp.si
IZVLEČEK
Slovenijo je v letu 2014 prizadel močan žledolom. Najbolj je bilo prizadeto gozdno
gospodarsko območje Postojna. Frekvenca pojavljanja žledolomov je v tem delu sveta velika,
zlasti v JZ Sloveniji. Sanacija gozdov se je začela z odpiranjem gozdnih prometnic. Odpiranje
je trajalo več kot mesec dni. Strojna sečnja se je izkazala, kot najboljši način saniranja naravnih
ujm v gozdovih, tako doma kot tudi v tujini. Kljub temu je bil delež strojne sečnje pred
katastrofo v Sloveniji najnižji v Evropi. Zaradi velike ponudbe so padle cene industrijskega
lesa do 40 %. Prevozi lesa niso dohajali sečnje in spravila, zato so bile na gozdnih cestah in
začasnih skladiščih velike zaloge lesa. Močno deževje je ves čas motilo sanacijo, zato so bili
problemi z vzdrževanjem gozdnih prometnic. Izkazalo se je da Slovenija nima dovolj
profesionalne delovne sile v gozdarstvu. Prav tako slovenska lesna industrija ne premore
kapacitet za predelavo vsega industrijskega lesa. Sanacija kaže na večjo možnost uporabe
strojne sečnje pri nas.
Ključne besede: žledolom, obnova gozdov, strojna sečnja, ročna sečnja, transport lesa
ABSTRACT
Slovenia was in year 2014 badly damaged by powerful ice storm. The most affected was forest
enterprise area of Postojna. Ice storm frequency is in that part of earth very common, especially
in southwestern part of Slovenia. At the beginning of restoration it was necessary to open forest
roads. It lasted more than one month. Mechanical felling was proved the best way for restoration
the forests damaged by natural disasters in Slovenia and also in abroad. But nevertheless, the
share of mechanical felling in Slovenia before the ice storm, was the lowest in the Europe,. The
prices of industrial wood have deeply decreased (till 40 %). It was large amount of wood beside
73
Jože Sterle
the forest roads and in temporary stocks because transport of wood didn’t reach felling,
forwarding and skidding. Heavy rain during the year caused a lot of problems connected to
restoration of forests and forest roads. It was obviously that Slovenia didn’t have enough
professionally workforce in forestry. Also Slovenian wood processing industry was not able to
remake all wood that was available. The restoration of forest after ice storm showed, that use
of mechanical felling in Slovenia would be broad.
Key words: ice storm, restoration of forests, mechanical felling, chain saw felling, transport of
wood
1
UVOD
INTRODUCTION
V Sloveniji imamo kar nekaj izkušenj s sanacijami žledolomov, zlasti zaradi pogostosti
pojavljanja te naravne katastrofe v preteklosti. Dejstvo je, da je obnova gozdov po žledolomu
izredno nevarna, zlasti za tiste, ki se je lotijo neprofesionalno. Žledolom v letu 2014 je pokazal
kar nekaj slabosti slovenskega gozdarstva in tudi lesne industrije. V naši državi prevladujejo
zasebni gozdovi (80 %) z izredno visokim številom lastnikov gozdov. Večina teh lastnikov ni
odvisna od dohodkov iz gozdov, kakor tudi ni usposobljena za delo v gozdovih. Kljub temu
naša zakonodaja omogoča, da lastnik sam opravi dela v lastnem gozdu, možna pa je tudi
medsoseska pomoč. Starostna struktura lastnikov je problematična saj prevladujejo starejši
ljudje nad 50 let starosti. Vsi ti podatki pojasnjujejo, zakaj je v slovenskih zasebnih gozdovih
toliko nesreč s smrtnim izidom.
Leto 2014 je bilo izjemno po številu nesreč, kar je bilo tudi pričakovati. Po nekaterih podatkih,
naj bi se v letu sanacije v Sloveniji zgodilo 100 težjih nesreč, v zasebnih gozdovih naj bi umrlo
18 ljudi in trije profesionalni izvajalci. Skupaj torej kar 21 ljudi, kar je enako rekordnemu letu
2011.
Precej boljša je slika v državnih gozdovih, kjer dela izvajajo profesionalna podjetja ali tako
imenovani koncesionarji. V gozdarskih družbah, ki jih imamo v Sloveniji preko 100 je
zaposlenih 1500 delavcev, od tega jih koncesionarji zaposlujejo kar okrog 1300. Slednji imajo
dolgo tradicijo dela v gozdarstvu, saj podjetja poslujejo v povprečju že skoraj 60 let. Poleg
dolge tradicije imajo koncesionarji še celo vrsto prednosti kot so ustrezna strojna oprema,
74
Jože Sterle
izobražen kader na vseh nivojih, večinoma profesionalno službo za varstvo pri delu. So tudi
najpomembnejši oskrbovalci slovenske lesne industrije z lesom.
Med sanacijo žledoloma se je izkazalo zlasti, da imamo v Sloveniji premalo usposobljene
delovne sile, da je možno strojno sečnjo izvajati na bistveno večji površini, kot smo jo do sedaj
in da slovenska lesna industrija ni sposobna predelati velikih količin lesa, sploh pa ne takih kot
jih je povzročila ujma.
2
POJAVLJANE ŽLEDOLOMA V SLOVENIJI
ICE STORM FREQUENCY IN SLOVENIA
Srednje močan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko
gospodarsko škodo, pa približno na 50 let. Značilen je predvsem za jugozahodno Slovenijo.
Najbolj je razširjen na visokem Krasu in njegovem obrobju, bodisi na celinski ali primorski
strani. Pojavlja se tudi v kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak. Najpogosteje prizadene Brkine,
Senožeško hribovje z Vremščico, Zgornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik,
Javornik, Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Čičarijo. Najbolj izrazit je v pasu od 400 do 1000
metrov nadmorske višine.
Hujše ujme z žledom so predele Slovenije v zadnjih desetletjih zajele v naslednjih obdobjih:

novembra leta 1980 v Brkinih, ko je bil ledeni oklep debel do sedem centimetrov, zaradi
poškodb pa je bilo posekanega približno 674.000 m3 lesa;

novembra 1985 je žledolom poškodoval gozdove v kranjskem gozdnogospodarskem
območju na površini 21.000 hektarjev;

konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 je žledolom v kombinaciji s snegolomom
poškodoval kar 8 % površine slovenskih gozdov. Poškodovanost je bila največja na
ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem
območju;

v zimi 1996/1997 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval skoraj 900.000
m3 lesne mase na slabih 8 % površine slovenskih gozdov (približno 82.000 ha). Najhuje
so bili prizadeti gozdovi na Kranjskem;

februarja 2009;

januarja 2010 se je najdebelejši žled pojavljal v Brkinih na nadmorski višini nad 600
metrov;

konec januarja in začetek februarja 2014 je žled prizadel celotno Slovenijo razen
Prekmurja in Primorske. Zaradi poškodb na električnem omrežju je brez električnega
75
Jože Sterle
toka ostalo okoli 250.000 ljudi, žledolomi pa so povzročili zaprtje številnih cest po
državi, Agencija za okolje pa je zaradi vremenskih razmer za celotno Slovenijo
razglasila rdeči alarm. Največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi,
kjer je bila škoda ocenjena na več kot 130 milijonov evrov, ter v gozdovih. Celotna
škoda po žledolomu je bila ocenjena na od 300 do 500 milijonov evrov. Po tej ujmi je
državni zbor sprejel dopolnilo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in s tem žled
razvrstil
med
naravne
nesreče.
(Žled,
Wikipedija,
prosta
enciklopedija,
http://sl.wikipedia.org/wiki/Žled)
3
SANACIJA GOZDOV
THE RESTORATION OF FORESTS
3.1. Čiščenje gozdnih prometnic
Cleaning of forest communications
Eno prvih dejanj pri sanaciji gozdov po žledu je čiščenje in odprtje gozdnih prometnic. Pri tem
imamo v mislih zlasti gozdne ceste, ki vodijo do gozdov in po gozdovih. Brez dostopa namreč
ne moremo ugotoviti dejanske poškodovanosti gozdov. Ocena poškodovanosti po količini,
površini in drevesnih vrstah je osnova za izdelavo sanacijskega načrta, ki ga na osnovi
zakonodaje izdela ZGS.
Čiščenje cest po žledolomu je bilo naporno in dolgotrajno. Poleg podrtega in polomljenega
drevja je sanacijo cest ovirala debela skorja ledu primrznjena na snežno podlago. Odpiranje cest
je potekalo dvofazno. V prvi fazi so gozdni delavci porezali ali prerezali napadlo drevje in veje
na gozdni cesti. Sledil jim je traktor, ki je odstranil vejevje in ostanke drevja iz površine. Za
njimi se je pomikal plug na traktorju, ki je poskušal prebiti kompaktno gmoto ledu in snega.
Pogosto mu je to uspelo šele v drugem ali tretjem poskusu. Stroji so delali z vsemi kapacitetami,
poraba goriva je bila velika in tudi okvare niso bile redke.
V državnih gozdovih postojnskega območja je bilo očiščenih preko 400 km gozdnih cest. Na
sanaciji je delalo okrog 60 delavcev, 14 traktorjev, 5 plugov in tudi oba stroja za sečnjo. Pogosto
so morali delavci in stroji sodelovati tudi pri čiščenju javnih cest, zaradi pomanjkanja ljudi in
mehanizacije. Pri čiščenju cest zasutih z debelim drevjem so se zlasti izkazali stroji za sečnjo
ali tako imenovani harvesterji. Sama operacija čiščenja cest v državnih gozdovih je trajala dober
mesec dni, zato je gozdna proizvodnja stala, kar pa je bilo potrebno kasneje nadoknaditi.
76
Jože Sterle
3.2. Strojna sečnja
Mechanical Felling
Zahodne in skandinavske države imajo obilo izkušenj s sanacijo ne le žledolomov temveč zlasti
vetrolomov, snegolomov in drugih naravnih ujm. Seveda so geografske razmere tam pogosto
drugačne kot v Sloveniji. Prvi so začeli strojno sečnjo v gozdarstvu uvajati Skandinavci in sicer
že v začetku sedemdesetih let. Seveda so tam pogoji za ta način sečnje idealni. Površina je ravna
ali rahlo valovita, površje je manj kamnito in tudi biološka pestrost je manjša, saj prevladuje le
nekaj ključnih drevesnih vrst kot so smreka, rdeči bor in breza. Od tod se je ta način dela razširil
tudi v zahodno Evropo in Severno Ameriko, danes pa je prisoten skoraj povsod po svetu, kjer
geografske in sestojne razmere to dopuščajo.
V Nemčiji so ta način sečnje dolgo zavračali, ravno zaradi ekoloških razlogov. Ko pa so tam
doživeli vrsto naravnih ujm in katastrof so na pomoč poklicali Skandinavce. Ker se je ta način
sečnje izkazal kot idealen za sanacije naravnih ujm, se je hitro uveljavil tudi v Nemčiji in po
vsej zahodni Evropi. Delež strojne sečnje je danes v skandinavskih deželah 100 %, v Nemčiji
okrog 80 % in v Avstriji 70 %. V Sloveniji je bil delež strojne sečnje pred žledolomom komaj
kakšen procent, zlasti zaradi ekoloških pomislekov in premalo izkušenj.
Ko je bilo v Sloveniji jasno, da je obseg žledoloma tako velik, da ga je v razumnem roku
nemogoče sanirati, so tudi tu predsodki popustili. Strojna sečnja se je zato začela intenzivno
odvijati v državnih in privatnih gozdovih. Ker Slovenija ni imela ustreznih kapacitet, ravno
zaradi zadržkov do strojne sečnje, so na pomoč priskočila tuja podjetja, zlasti tista iz Avstrije.
Razlogov, zakaj je strojna sečnja tako primerna za sanacijo ujm je več, glavni pa so vsekakor:

velika učinkovitost, ki je vsaj desetkrat večja kot pri klasični sečnji;

stroji lahko delajo praktično v vseh vremenskih razmerah;

večja varnost, saj je strojnik zaščiten z ojačano in ergonomsko ugodno kabino;

velika koncentracija podrtih dreves stroja ne ovira pri delu, temveč celo povečuje
njihovo učinkovitost, medtem ko je pri ročni sečnji ta faktor zelo omejujoč in močno
zmanjšuje učinkovitost, ter povečuje verjetnost poškodb in nesreč pri delu;

stroji lahko delajo v več izmenah ali celo ponoči, treba je le imeti več usposobljenih
ekip;

ob ustrezni pripravi dela je poškodb na drevesih manj kot pri klasični sečnji;

omejujoč dejavnik so lahko le izjemne terenske razmere (velika skalovitost) ali
prevelike dimenzije dreves (zlasti pri jelki)
77
Jože Sterle

ob slabo nosilnih tleh in močni namočenosti je potrebno ustaviti izvoz lesa oziroma
spravilo s forvarderji;
Pri strojni sečnji imamo načeloma tri metode dela in sicer drevesno, debelno in sortimentno. V
Sloveniji smo, tudi zaradi ekoloških razlogov, uporabljali sortimentno metodo kot
prevladujočo.
Večji del sanacij v državnih gozdovih postojnskega gozdno gospodarskega območja je bilo
realiziranih preko strojne sečnje in verjetno nekaj podobnega velja za privatne gozdove. V
državnih gozdovih je bilo posekanega cca. 300.000 m3 poškodovanega lesa, odpeljanega pa
270.000 m3. To je praktično dvojni letni posek, česar brez strojne sečnje ne bi bilo mogoče
realizirati.
3.3. Ročna sečnja
Chain saw felling
Na terenih kjer ni bilo mogoče izvajati strojne sečnje se je delo opravilo s klasično oziroma
ročno sečnjo z verižno motorno žago. Strojno sečnjo navadno onemogočajo težki tereni (visoka
skalnatost, veliki nagibi in strmine) in veliki premeri dreves, zlasti tistih nad 50 cm. Velike
premere zasledimo večinoma v jelovo bukovih gozdovih, ki imajo v našem območju starost
200 let in več. Dejstvo je bilo, da so bila starejša in s tem debelejša drevesa manj poškodovana.
Najbolj so bili prizadeti letvenjaki in drogovnjaki vseh vrst,
listavci bolj kot iglavci.
Simetričnost krošenj iglavcev se je izkazala kot prednost, zato so bile poškodbe pri listavcih
večje. Kljub temu imajo slednji večjo moč regeneracije in se jih je večinoma puščalo v sestojih.
Vsekakor pa je ročna sečnja neprimerno manj učinkovita in bistveno bolj nevarna. Pri drevesih
ki so poškodovana in ležijo v kupih je težko oceniti napetosti, kar je pri sanaciji lahko smrtno
nevarno. Zbornica VZD je zato objavila navodila za varno sanacijo in jih tudi objavila na svojih
spletnih straneh (http://www.zbornica-vzd.si/media/Sekcija).
Zlasti pri ročni sečnji je potrebno uporabljati usposobljeno delovno silo, z večletni izkušnjami
pri delu v gozdu. Uporaba neizkušenih delavcev je nevarna pa tudi neučinkovita. Dejstvo, da
imamo v Sloveniji premalo profesionalnih delavcev, se je izkazalo kot velika pomanjkljivost.
78
Jože Sterle
3.4. Odvoz lesa
Transport of wood
Pri tako velikih količinah posekanega lesa, se je izkazalo, da so transportne kapacitete
premajhne, podobno kot velja za vse ostalo. Problem pa ni bil le prevoz, temveč tudi odkup
lesa. Zaradi velikih količin lesa in tudi napačnih marketinških pristopov, je cena industrijskega
lesa padla do 40%, poleg tega je predelovalna industrija omejevala odkupljene količine.
Posledično smo imeli velike zaloge lesa ob kamionski cesti ali na drugih začasnih skladiščih.
Na trenutke so te zaloge prekoračile 20.000 m3. Zaradi velikih zalog je mestoma primanjkovalo
prostora za zlaganje oziroma skladiščenje lesa ( t.k.i rampanje).
Celo leto je transport lesa motilo intenzivno deževje. Stroji so na gozdne ceste pripeljali velike
količine blata, zato je bila potrebna skoraj vsakodnevna intervencija in čiščenje, kar je močno
povečalo stroške sanacij. Marsikje je zaradi obremenitev in močnega deževja prišlo do poškodb
cest, zlasti podpornih zidov ( škarp). Na starih vojaških cestah so bili ti podporni zidovi zloženi
na suho brez betona, zato niso vzdržali močnih obremenitev kamionov, ki so presegali skupno
težo 40 t.
V poletnem času so dodatne probleme povzročale visoke temperature in visoka relativna
vlažnost. Pogoji za razvoj gliv so bili idealni, zato se je pojavila tako imenovana 'plavost' pri
smreki, kar je zmanjševalo njeno prodajno vrednost.
4
ZAKLJUČKI
CONCLUSIONS
V Sloveniji se žled pojavlja relativno pogosto, zato imamo s sanacijo žledolomov bogate
izkušnje. Najbolj je ogrožena JZ Slovenija, kjer je prehod med celinsko in kontinentalno klimo.
Kakor kaže statistika se manjši žledolomi pri nas pojavljajo v povprečju vsake štiri leta,
močnejši pa vsakih 50 let. Leta 1980 je žled močno prizadel Brkine in posekati je bilo potrebno
640.000 m3 poškodovanih dreves. Žled iz januarja in februarja 2014 je bil najhujši v zadnjih
100 letih. V celotni Slovenji je po ocenah ZGS poškodoval več kot 9 milijonov m3 lesa oziroma
dreves. Najmočneje je bilo prizadeto postojnsko GGO kjer je bilo poškodovanih preko dva
milijona m3 dreves, potrebnih za posek.
Sanacija v letu 2014 je v državnih gozdovih potekala uspešno. Začela se je z odprtjem gozdnih
cest in nato s sečnjo in odvozom lesa. Odpiranje gozdnih cest je trajalo več kot mesec dni. Večji
del sanacij je bil opravljen s strojno sečnjo, ki se je podobno kot v drugih državah, izkazala za
najbolj uspešno. Zaradi velike količine lesa, so bili problemi z odvozom, zato so bile zaloge
79
Jože Sterle
lesa ob kamionski cesti in na začasnih skladiščih, ogromne. Cene industrijskega lesa so upadle
do 40%, hlodovine pa bistveno manj. Celotno sanacijo je močno oviralo deževje.
Ob katastrofalni ujmi se je izkazalo, da v Sloveniji nimamo dovolj profesionalne delovne sile,
da je možna strojna sečnja na mnogo večji površini, kot smo jo izvajali doslej in da slovenska
lesna industrija nima kapacitet, ki bi predelale večje količine lesa še posebej ne industrijskega.
Velik del lesa je končal v obratih lesne industrije sosednjih držav, ki so od tega žledoloma imele
največji profit.
LITERATURA IN VIRI
Žled, Wikipedija, prosta enciklopedija,( http://sl.wikipedia.org/wiki/Žled)
80
ŽLEDOLOM – TUDI V AVSTRIJI POZNAMO TA PROBLEM
SLEET IS A PROBLEM IN AUSTRIA AS WELL
Marjan DAVID, univ. dipl. Inž.
Josef Ressel Str. 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
marjan.david@forstschule.at
POVZETEK
Žled je v Avstriji lansko leto pustošil regionalno na znatnih površinah. Razdrobljenost gozdnih
parcel deloma povzroča probleme pri pospravljanju poškodovanega lesa. Sodobna
mehanizacija za spravilo lesa in gosta mreža gozdnih cest v Avstriji omogoča hitro pospravilo
lesa od ujm. Gozdarji se zelo prizadevamo, da bi monokulture iglavcev spremenili v stabilne
mešane sestoje, v katerih so škode po ujmah bistveno manjše. Javna gozdarska služba lastnikom
gozdov pri tem zelo pomaga.
Zaradi sorazmerno majhnih količin lesa napadenega po ujmi, je avstrijski lesni trg neznatno
reagiral na ceno in sproti predelal les. Pričakovati je, da nam bodo vremenski ekstremi tudi v
prihodnje oteževali delo v gozdu. Za take primere morata biti gozdarska stroka in lesna
industrija v prihodnje bolje pripravljeni.
Ključne besede: klimatski ekstremi, sanacija sestojev, cestno omrežje, nadaljnje
izobraževanje kadra, lesni trg
SUMMARY
In Austrian forestry sleet damage has only been an exceptional phenomenon up to now and
has only appeared locally. Last year there was more extensive sleet damage in Austria as well.
The small-scale forest ownership structure only causes problems locally in regeneration. The
81
Marjan David
high investment in the valorisation of the forests and the well-organized public on-site
consultation in the recent past have been of considerable help in regenerating the damaged
wood. However, the silvicultural consequences have to be judged as more serious since they
only become significant later. By this the stands which cannot be cut down immediately are
meant. With regard to tree species, heterogeneous mixed stands offer more possibilities than
the typical Austrian homogeneous pure coniferous stands. The wood market has reacted to
this situation to a lesser extent, since the damage only amounted to 3% of the annual felling
volume. According to meteorologists, extreme weather phenomena with ice formation will
occur more frequently in Austria in the future. We need to be better prepared for such
incidents.
Key words: climate extremes, stand regenerating, forest road system, staff training, wood
market
82
Marjan David
1 UVOD
Poškodbe zaradi žleda so bile v Avstriji do sedaj precej redke. Zaprte ceste zaradi poledice ali
visečih dreves in začasna prekinitev dobave električnega toka, so za kratek čas opozorili ljudi
na to nevarno klimatsko posebnost. A ravno tako hitro kot je ta pojav nastopil, se je tudi
poslovil. Škode po žledu so bile hitro odpravljene in so spet prešle v pozabo. V gozdu samo
viseča drevesa in posamezni odlomljeni vrhovi pričajo, da ga je prizadel žled. Žled do sedaj
avstrijskih gozdov ni nikoli močno poškodoval. Ujma je pregoste sestoje le preredčila po
naravni poti, ni pa jih gospodarsko ogrozila. Na trg je po ukrepih sanacije prišla le znatna
količina poškodovanega lesa.
V lanskem letu pa se je žled pojavil v večjem obsegu. Nastal ni le lokalno, kot je bilo to do
sedaj, temveč je zajel večje regije kot so gorovje Rosalije in regije Waldviertel v Nižji Avstriji,
Karavanke na Koroškem ali hribovje severno od Gradca. Popis poškodb kaže, da je v lanskem
letu žled polomil v avstrijskih gozdovih najmanj 800.000 kubičnih metrov lesa. Pod težo ledu
niso klonili le posamezni sestoji, temveč so se sesuli cela pobočja. Gozdarji smo postavljeni
pred nove strokovne izzive, saj posledic žleda do sedaj v takem obsegu nismo poznali.
2 TRENUTNA SITUACIJA V AVSTRIJSKIH GOZDOVIH
Lastniška struktura v avstrijskih gozdovih je odvisna od regije. V drobno posestniški gozdni
strukturi so parcele velike okoli pol hektara. V hribovitih območjih kot so npr. Karavanke ali
hriboviti svet severno od Gradca, so gozdne posesti bistveno večje, ki so v lasti zasebnikov ali
institucij. Večji posestniki so večinoma odvisni od dohodka iz gozda, zato so precej bolj aktivni
v gozdu in motivirani pri sanaciji v primerih ujm. Večji posestniki imajo zaposlene tudi
gozdarske inženirje. Strokovni kader lastnikom pomaga reševati nastale situacije po ujmah. V
razdrobljeni posesti pa sanacijska dela ne stečejo vedno tako uspešno. Zagnani posamezniki
pogosto z zgledom tudi motivirajo tiste lastnike, ki se takoj ne lotijo odprave posledic v
poškodovanih parcelah. Naravne katastrofe pogosto sprožijo tudi prodajo majhnih parcel ter
združevanje v večje enote.
Gradnja gozdnih cest in vlak se je v preteklosti pri pojavu žleda izkazala kot dobra investicija.
Povprečna gostota gozdnih cest v avstrijskih gospodarskih gozdovih je trenutno 45 tekočih
metrov/ha. Ob tem ne pozabimo, da sta dve tretjini Avstrije v Alpah. Dostop je predpogoj za
hitro spravilo lesa in za kasnejšo sanacijo gozda. Nove gozdne ceste se gradijo v teh časih le
83
Marjan David
redko. Zelo velik pa je poudarek na sanaciji in vzdrževanju obstoječih gozdnih cest. Gradnja
novih gozdnih cest je vse težja, ker zanje upada tudi podpora javnosti. Tudi bodoči programi
unije ne podpirajo novogradenj brez preverjenih ekoloških vplivov gradnje na prostor.
Sodobna tehnična oprema bistveno pripomore k hitrejši in učinkoviti odpravi posledic po
nastalih ujmah. Strojne kapacitete omogočijo pospravilo poškodovanega lesa že v nekaj tednih.
Tako se tudi preprečijo fitosanitarni problemi, ki se pojavijo po prepoznem pospravilu.
Javna gozdarska služba je organizirana na lokalni ravni. Dobri odnosi strokovnih služb z
lastniki so bistveni, da lastniki upoštevajo strokovne nasvete. Državni gozdarji nadzorujejo
izvajanje zakonov, ob tem pa morajo znati tudi strokovno svetovati. Usposobljeni so za
svetovanje pri »rednih katastrofah«, kot so vetrolom, snegolom, napad podlubnikov ali škode
od divjadi. A na žled niso pripravljeni. V prihodnosti moramo pripraviti koncepte za rešitev
perečih problemov, ki nastopijo pri žledu in znati ponuditi rešitve za odpravljanje posledic
žledoloma. Ti koncepti morajo biti poznani vsem lokalnim gozdarjem, da znajo v primeru žleda
pravilno ukrepati.
Lanski žled je ustvaril 3 % posekanega lesa v Avstriji. Pretežni delež lesa so zastopali slabo
kvalitetni hlodi listavcev. Močan lesni trg je z malenkostnim padcem cene predelal hlodovino
v kratkem času. Avstrijski lesni trg je močno usmerjen na uvažanje hlodovine. Lastna
hlodovina, ki napade v primeru ujm zmanjša uvoz.
Srednje in dolgoročno pa nastajajo problemi pri sanaciji sestojev. Enomerni sestoji iglavcev
tvorijo dve tretjini avstrijskih gozdov. Ti gozdovi so dokaj biološko in mehansko labilni.
Dolgoročno se namerava delež takih sestojev spremeniti v stabilnejše mešane oblike. Razvojni
programi to podpirajo že desetletja. Katastrofe zadnjih let ta trend podpor še pospešujejo.
Največji problemi nastanejo srednjeročno. Od žleda preredčeni in polomljeni smrekovi sestoji
se sami počasi stabilizirajo. Klimatske spremembe tudi pospešujejo pojav lubadarja, ki
razrušene sestoje po žledu hitreje prizadene. Prenamnožitev smrekovega lubadarja destabilizira
po ujmah neprizadete sestoje v bližini in povzroča gospodarsko škodo.
3 ZAKLJUČEK
Pri žledu
nastopajo najrazličnejši problemi. Večina le-teh se lahko reši kratkoročno.
Mehanizacija pri spravilu lesa se je v zadnjih desetletjih popolnoma spremenila. Količina
manualno spravljenega lesa upada iz leta v leto. Harvesterji omogočajo hitro pospravilo lesa v
84
Marjan David
velikih količinah, tudi pri zelo težkimi vremenskimi in delovnimi pogoji. Varnost pri delu se s
strojno sečnjo bistveno poveča, saj spada manualno delo v gozdu med najnevarnejša. Tehnična
oprema, hiter dostop do lokacij in usposobljeno strokovno osebje omogočijo sorazmerno hitro
pospravilo lesa po nastalih ujmah.
Avstrijska lesna industrija je v zadnjih letih izgradila velike zmogljivosti predelave lesa. Tako
trg sorazmerno hitro zmore porabiti ogromne količine lesa vseh kakovosti in vrst. Upad cene
lesa je odvisen od količine poškodovanega lesa. Majhne količine, ki so nastale lansko leto po
žledu predstavljajo do 3% letne proizvodnje, kar na odkupno cene lesa ni bistveno vplivalo. Na
srečo je lanski žled nastal v več zveznih deželah. Škoda tako ni bila lokalno skoncentrirana. V
taki situaciji je bilo mogoče lažje odpravljati posledice katastrofe.
V Avstriji monokulture iglavcev že nekaj desetletij nadomeščamo z mešanimi sestoji. Tako
stopnjujemo odpornost in stabilnost sestojev. Srednjeročno pa moramo pomagati od žleda
opustošene sestoje, da dorasejo v stabilne. V primerjavi z drugimi kalamitetami, ki ogrožajo
avstrijske gozdove, je bil žled do zdaj nepomemben. Srednjeročne posledice žleda so labilni
iglasti sestoji, ki so še bolj izpostavljeni lubadarju, snegu in vetru. Gojitveni ukrepi v prizadetih
sestojih so potrebni, lastniki pa so jih dolžni izvajati. Lastniki gozdov bodo v bodoče pri
odpravljanju posledic ujm vse bolj potrebovali strokovna pomoč gozdarjev. Medsebojna
povezava vseh evropskih gozdarjev naj pripomore k reševanju problemov, ki so nam skupni.
Izkušnje sosedov in dobra praksa naj postanejo dostopni za vse zainteresirane. Pričakujemo
lahko, da se bodo klimatske spremembe tudi v naslednjih letih stopnjevale in ponavljale. Morda
so žledolomi tudi katalizatorji, ki bodo pospešili prenovo gozdov v biološko stabilne in
gospodarsko tudi zanimive oblike sestojev.
85
Marjan David
REFERENCE/LITERATURA
Amt der Kärntner Landesregierung, 2015. Gesamtzusammenstellung der Dokumentation der
Schädigungsfaktoren – DWF 2014. 10.02.2015. Abt. 10, Landesforstdirektion Kärnten.
Bundesforschungszentrum für Wald, 2011. Die österreichische Waldinventur. 02/2011.
http://bfw.ac.at/rz/wi.home (02.2014).
LK Landwirtschaftskammer Steiermark,2014. Schadholzanfall durch Eisanhang
überschaubar. 15.12.2014. https://stmk.lko.at/?+Schadholzanfall-durch-Eisanhangueberschaubar+&id=2500,2255135 (02.2015).
Russ, W., et.al, 2011. BFW Praxisinformation Nr. 24-2011:Waldinventur 2007/09, ISSN
1815-3895, Wien, Eigenverlag.
Slike:
Slika 1: Opustošeni mladi smrekovi sestoj brez komentarja
86
Marjan David
Slika 2: Gosto cestno omrežje omogoča hitro ukrepanje in odpravo posledic ujm
Slika 3: Porušena zgradba sestojev omeji nadaljnji razvoj gozda
87
POŠKODBE PO ŽLEDU V HRVAŠKIH GOZDOVIH V 2014
predstavljene na primeru gozdnih uprav Delnice, Ogulin, Karlovac in Nacionalni park
Risnjak
ICE BREAKS IN CROATIAN FORESTS IN 2014
presented on the example of FA Delnice, Ogulin, Karlovac and National park Risnjak
Marko Ožura1, Ivan Grginčić2, Miljenko Gašparac3, Dragan Turk3
1
Karlovac University of Applied Sciences, J.J., Strossmayera 9, Karlovac, 2Croatian forests Ltd.,
Forestry office Duga Resa, Jozefinska cesta 64, Duga Resa, 3OUNP, Risnjak, Bijela Vodica 48, Crni
Lug
marko.ozura@vuka.hr
SUMMARY
Ice-storm or freezing rain (Anonymous, 2014, p 5) which freezes in contact with the surface to
which it falls on, can create a layer of ice and significant damage in the forest. Such
meteorological phenomenon occurred in the period from 31st Jan. – 5th Feb. 2014 in Croatia
and affected the area of five counties (Primorsko-goranska, Karlovačka, Ličko-senjska,
Sisačko-moslavačka and Zagrebačka County) and caused total damage of € 942,252,183
(Vuletić 2014, p 65).
The greatest damage was observed in the forests in Primorsko-goranska County which is
managed by Croatian Forests, Ltd. Zagreb, Forest Administration Delnice, forestry office
Rijeka, Fužine, Lokve, Crni Lug, Gerovo, Tršće and Prezid and the area of National park
Risnjak. Damage was also present, however, in smaller scale, in the area of Forest
Administrations Ogulin and Karlovac.
Forest eco-systems have suffered considerable damage and stress that will be revealed in the
future increment and immunity. Ice breaks and uprooting reduced the assimilation surface
(crown) and open landslides and erosion. There is an increased possibility of an attack of pests
and diseases. There is also a certain damage to deer and roe game especially in the canyons.
Besides icy crust, which hinders the movement of game, the greatest damage to game results
from predators. Gamekeepers record the damage to the automatic feeders (due to the freezing
of the mechanisms) (Pleše, 2014, p 4).
Natural disaster was declared, damage was recorded, and a plan of rehabilitation, which
envisions intensive work in the next three years was proposed (Pleše, 2014, p 9). Professional
88
Marko Ožura
education was organized at the same time - seminars for monitoring health status in cooperation
with the Croatian Forest Research Institute and the Faculty of Forestry.
Key words: ice breaks, forest damage, forest protection, Gorski kotar
THE REFERENCE LIST
PLEŠE, V., 2014. Na ispomoći mehanizacija i ljudstvo iz cijele Hrvatske, Hrvatske šume, no
209
PLEŠE, V., 2014. Štete od ledoloma u Gorskom kotaru 2014. godine, Hrvatske šume, no 209
PLEŠE, V., 2014. Štete u čabranskim šumama oko 10 miliuna kn, Hrvatske šume, no 208
PLEŠE, V., 2014. Uništeno više od milijun kubika drvne mase, Hrvatske šume, no 207
TURK, D., 2014. Ledolom u nacionalnom parku „Risnjak”, ppt prezentacija
VULETIĆ, D, KAUZLARIĆ, Ž, BALENOVIĆ, I, KRAJTER OSTOIĆ S., 2014.
Assessment of Forest Damage in Croatia Caused by Natural Hazards in 2014. South-east Eur
for 5 (1): 65-79. DOI: http://dx.doi.org/10.15177/seefor.14-07
Opomba organizacjskega odbora: Objavljamo le izvleček prispevka, saj je bil prispevek v
celoti predstavljen le na konferenci 19. marca 2015.
Organizing Committee's note: Only the abstract of the article is published in the publication,
as the article was only present live in the conference on 19th March 2015.
89
THE DEVELOPMENT OF EUROPEAN & INTERNATIONAL VOCATIONAL
STANDARDS FOR CHAINSAW OPERATIONS
NAPREDKI NA PODROČJU EVROPSKIH IN MEDNARODNIH POKLICNIH
STANDARDOV ZA DELO Z MOTORNO ŽAGO
William Robb BSc (Hons) For MICFor FArborA
Spittal Rigg, Wigton CA7 0ES, UK
billy@billyrobb.freeserve.co.uk
ABSTRACT
A number of European countries participated in the Leonardo da Vinci project “Evaluation
and Implementation of Chainsaw Operators Certification"1 2009-2011. Further progress
was made during 2012 building upon previous success aimed at increasing mobility and safety
of chainsaw operators internationally through the development of the awarding body ABA
International & subsequently in 2015 with a new pioneering aerial use of a chainsaw award in
Europe.
An evaluation and mapping exercise was undertaken in the early stages of the project to gain
a perspective, of vocational training and assessment provision for ground based chainsaw
operators. A parallel study was also undertaken investigating reasons behind chainsaw related
accidents and evaluating the results, (Robb & Cocking, 2014)2. Both studies contributed to the
development of a set of minimum vocational standards, on four levels, further refined during
field testing into an outcome based model. Field testing of the standards was undertaken
during the project lifetime in various countries. Consequently the successful results of the
ground based chainsaw project have been developed further, following international
collaboration, to encompass a new European qualification in the aerial use of chainsaws.
Key words: Chainsaw, Safety, Certification, Standards, Assessor
1
Evaluation & Implementation of Chainsaw Operators Certification (EAICOC) partly funded by the European
Commission under the Lifelong Learning Programme (Leonardo da Vinci, project number
UK/09/LLPLdV/TOI/163_210 )
2
A Review of European Chainsaw Fatalities, Accidents and Trends (Robb & Cocking, 2014)
90
William Robb
MAIN TEXT
The core project team, including myself as Project Manager, was made up of six countries but
involved many non-partner participants from other countries whom contributed voluntarily to
the evaluation. Following discussion meetings questionnaires were sent out for completion to
each country. Questionnaires primarily covered ground use of chainsaws (ground based motor
manual tree felling) on four levels. All the countries surveyed provide standard training courses
on these levels with the exception of Greece (none) and Romania (none for level 4). Ninety
survey forms in total were returned and subsequently analysed.
From the countries surveyed only Germany, Switzerland, Romania and the UK had national
vocational standards relating to safe chainsaw use. The UK standards for tree work are set and
revised by the Government appointed sector skills council; similarly in Germany they are laid
down in the national standards for occupational training of forest workers; in Romania they can
be found in the Book of Charges including Romanian labour laws and in Switzerland they can
also be found in law e.g. the Accident Insurance Act, supported by forestry training manuals
and manufacturers guidance documents.
In other countries that do not specifically have their own standards legislation can still exist
which relates to chainsaw operations e.g. Spanish Law: 2003/1996 Professional certificate for
Forest Workers supported by forestry training manuals and manufacturers guidance documents.
It was clear from the analysis that only the UK partner had standards for training and completely
independent assessment (different trainer and assessor). A form of integrated assessment was
practiced in Switzerland (same trainer & assessor). The project partners and non-partners
decided following this evaluation and the trends indicated within the review of accidents
(Fig.1), that any implementation of a professional chainsaw certification should include
completely independent assessment. The next step required would need to be an appraisal of
different countries training techniques and methods of assessing chainsaw standards in the
forest i.e. field testing.
91
William Robb
(Figure 1: EU Sample Study-Cause of Fatalities in Tree Work using Chainsaws over a 10 year
period: Robb, 2011)
EU Treework Fatalities: Primary Causes
7%
11%
Struck by falling tree/branch
Fall from tree/height
13%
6%
Cut by chainsaw/kickback
Slips/trips/fall from ground
63%
Other
Following an initial pilot test evaluating training standards in Germany a standard setting
(comparing & evaluating methods for use) event was held in Spain. This was the first in a series
of practical field testing events which also included technical classroom sessions. Discussions
were held on localised issues for Spain such as dealing with trees affected by forest fires and
the particular hazards found with the area around Vidra, which was within a National Park. The
participants soon came to realise that reaching a quick consensus on techniques and applied
skills used within such a large group, of dedicated chainsaw professionals would be a difficult
task. 22 instructors from 8 different countries took part in this field testing & classroom based
event (Figs 2 & 3).
Brief summary of results achieved in Spain (Field Testing Event 1):

Familiarisation of the variety of national chainsaw techniques in practice

Development of draft International Chainsaw Standards (ICS) Levels 1 & 2

Development of draft assessor guidance Levels 1 & 2

Development of draft assessment pre-conditions

Undertaking mock assessments to different national standards

Investigating technical content differences and reaching a consensus of opinions
92
William Robb
(Figure 2: Field testing chainsaw standards in Spain. Level 1 chainsaw maintenance: Robb,
2010)
(Figure 3: Field testing chainsaw standards in Spain. Level 2 small tree felling: Robb, 2010)
93
William Robb
After five days of field testing and further discussions draft templates were evaluated for use as
trainer/assessor materials based upon the ICS. These covered levels 1 & 2 from chainsaw
maintenance through to small tree felling techniques (Fig.4).
(Figure 4: Draft Vocational Standards Assessor Guide-Based on the Dutch ‘B-form’ Model:
Robb, 2011)
Maintenance
Maintenance of the chain
Comment
Variable cutter length
Incorrect depth gauge settings
Incorrect filing angels
No inspection of chain components
Remaining maintenance
Guidebar maintenance
Air filter
Sprocket
Recoil starter
Chain brake
Spark plug
Overall cleanness of the machine
Missing or defect safety features
Safe fuelling
Maintenance during work
Operating technique
Crosscutting technique
Incorrect handling of the chainsaw
Horizontal cuts not correct
Operating chainsaw left handed
Kick back danger
Incorrect use of the chain brake
Incorrect use of the aid tools
Inappropriate selection of tools
Unsafe positioning
Left thumb
94
William Robb
Incorrect undercutting
Incorrect dimensions
Unawareness of tension and compression
Efficiency
A lot of needless actions
Works not efficient
Safety
Site
Not aware of other persons
Not aware of environmental considerations
Use of PPE
No use of PPE
Handling of the chainsaw / ergonomics
Incorrect starting method
Saw body above shoulder height
Overreaching with chainsaw
Inappropriate lifting techniques
Further work in Denmark included field testing of levels 3 & 4 which included large tree felling
techniques and dealing with storm damaged trees. 12 instructors from 8 different countries took
part in this final field testing event (Fig 5).
Brief summary of results achieved in Denmark (Field Testing Event 2):

A structure for a theory exam domain list for all ICS levels 1-4 developed.

Level 1 is 100% and it splits in follow headings of assessment areas:
1.
Safety and health 10%
2.
Environment 10%
3.
PPE 25%
4.
Chainsaw maintenance 25%
5.
Cutting techniques 20%
6.
Aid tools 10%
95
William Robb

Pilot tests of ICS 3 & 4 undertaken and analysed

Draft ICS guidance for ICS 3 & 4 developed

Draft assessor guidance for ICS 3 & 4 developed

Demonstration of a possible on-line theory exam presented & discussed

Agreement to develop a theory question bank

Agreement on pre-conditions to assessment

Analysis of trial verifications of an assessment being conducted
(Figure 5: Field testing chainsaw standards in Denmark. Level 3 medium/large tree felling:
Robb, 2010)
The next stage of the field testing took place in Czech Republic. The results from Denmark
were presented on the first day indoors of the 5 day event supported by Mendel University,
Brno. The next stage in the project was the establishment of a bank of assessors and/or verifiers
that could understand and use the chainsaw standards in practice. Assessors would need to
ensure that candidates worked to the ICS criteria. Verifiers would need to check that assessors
worked to agreed rules which needed to be developed in the form of an Assessor Code of
Practice. All of this relied on updated versions of the standards and agreement on their
suitability. 27 instructors from 11 different countries participated in this event. 18 participated
in evaluations with only approx. 70% passing the examinations indicating that the chainsaw
standards used were a thorough assessment tool. Even though some instructors did not pass all
the comments received on the quality of the standards were positive. Additional assessments
96
William Robb
were undertaken on the most experienced instructors prior to appointment in the role of lead
verifier. The first successful candidates to complete the full process were Mr Jens Hansen (DK)
and I allowing us to monitor & support further assessments in compliance with the latest tested
version of the standards (Figs 6 & 7).
(Figure 6: Field testing chainsaw standards in Czech Republic. The author centre in hi-viz with
the working group on felling techniques: Robb, 2011)
(Figure 7: Field testing chainsaw standards in Czech Republic. Discussion session following
instructor evaluation: Robb, 2011)
97
William Robb
Brief summary of results achieved in Czech Republic (Field Testing Event 3):

18 ICS Assessors Technically Evaluated. 12 Pass, 6 Fail

Awarding Bodies from 11 different countries proposed for accreditation

7 ICS Lead Verifiers successfully evaluated

ICS Levels 1,2,3 tested, evaluated & further developed
The Czech field testing & classroom based discussions proved that the standards could be used
for assessments but some refinement to the format of the record of assessments (score sheets)
was needed. A question bank was being trialled but although some oral tests were carried out a
separate theory examination was still to be tested. Not enough time to fully evaluate Level 4
dealing with windblown/damaged trees was available and some potential assessors not
participating in the evaluations would be interested to do this in the future. It was finally decided
to hold the 4th and final field testing event in Scotland on September 2011, as this would provide
the perfect environment to undertake standard setting on Level 4 and complete the project on
deadline. Information provided from a research study was also used at this stage to further
influence the standards criteria developed (Fig.8).
98
William Robb
(Figure 8: Chainsaw risk awareness table: of risks behind injury or death. 2011, Robb)
Feedback on assessor approval was extensively debated resulting in amendments to the code of
practice. 28 instructors from 11 different countries took part in this final field testing event (Figs
9, 10, 11 & 12).
99
William Robb
Brief summary of results achieved in UK (Field Testing Event 4):

Assessor Code of Practice final draft produced

ICS 1-4 final draft produced

Assessor Score Sheets 1-4 final draft produced (now included assessor guidance)

Bank of potential national assessors/verifiers approved representing the following
countries:
1. UK
2. Austria
3. Germany
4. Holland
5. Belgium
6. Czech Republic
7. Spain
8. Denmark
9. Ireland
(Figure 9: Field testing chainsaw standards in Scotland, UK. Level 4 windblown/damaged tree
techniques-processing evaluations: Robb, 2011)
100
William Robb
techniques-snedding evaluations: Robb, 2011)
techniques-severing root plates: Robb, 2011)
101
William Robb
techniques-Final project meeting: Robb, 2011)
CONCLUSION
After a mapping process3 of the standards of several countries, foundation European and
subsequent International chainsaw standards were developed and completed in 2011 (Fig.13).
This process is outlined in a separate report4. These build upon several skill levels and consider
accidents involving chainsaws whilst covering criteria for employment within a wide range of
skills sectors. Standard testing was primarily undertaken in Spain, Denmark, Czech Republic
and the UK providing a range of species, scenarios and environments across Europe. Extensive
consultation within a wide range of skills sectors has been undertaken within many countries
over several years.
3
4
This process was reviewed by NPTC/City & Guilds the UK’s lead vocational education organisation.
A Brief Review of National Training Provision and Development of International Chainsaw Standards (Robb,
2011)
102
William Robb
(Figure 13: Draft Vocational Chainsaw Standards-Outcome Model: Robb, 2011)
√
√
√
√
√
√
√
√
√
1
√
√
√
√
√
√
√
√
√
√
√
√
√
√
√
√
√
2A:1
2A:2
2A:3
2A:4
2A:5
2A:6
2A:7
2A:8
2A:9
2A:10
2A:11
√
2B:1
√
√
√
√
√
√
√
√
√
1:1
1:2
1:3
1:4
1:5
1:6
1:7
1:8
2
√
√
√
√
√
√
√
√
√
√
√
103
Critical
Major
√
Other
√
Oral
Practical
What the chainsaw operator must be able to
do: (Practical Test-Recommended guide bar
size 30-38cm & maximum time allowed
60min)
Pre-requisite: none
TAKE CARE OF YOURSELF (PPE)
AND OTHERS AROUND YOU AT
WORK - Candidate to wear appropriate
LO-1 PPE, sign RA & show ID:
Chainsaw safety trousers
1:1
Chainsaw safety boots
1:2
Safety helmet
1:3
Eye & ear protection
1:4
Gloves appropriate to task
1:5
Non-snag outer clothing
1:6
Personal /Squad First Aid Kit
1:7
Whistle/Mobile/Radio
1:8
CHAINSAW MAINTENANCELO-2 Candidate to check function of safety
features:
2A:1 Chain brake
2A:2 Anti-vibration mounts
2A:3 Safety chain
2A:4 Throttle lock
2A:5 Exhaust away from the operator
2A:6 Chain catcher
2A:7 Legal symbols
2A:8 Right hand guard
2A:9 Left hand guard
2A:10 Chain/Bar cover
2A:11 Functional clearly marked on/off switch
Candidate to sharpen whole saw chain:
Chain checked for damage and
2B:1
compatibility with bar and sprockets
Cutters sharpened using file of correct
2B:2 size with handle fitted & correct
top/side plate angles
2B:3 Equal length of cutters maintained
2B:4 Filing burrs removed
2B:5 Height and profile of depth gauges
Written
ICS 1: Chainsaw Maintenance and
Crosscutting Techniques
Level of
importance
Diagnostic tools
Minor
INTERNATIONAL CHAINSAW
STANDARDS: 2011
√
2B:2
√
2B:3
2B:4
2B:5
√
√
William Robb
Due to further collaboration by some of the project partners during 2012 an
International/European Chainsaw Certification (ICC/ECC) system now exists. This fulfils
a final project objective not fully achieved within the deadline. This followed the establishment
of an Awarding Body Association (ABA International), a ‘not for profit’ organisation with
the potential of ensuring the consistency of international chainsaw training standards. These
compliment and enhance the European standards which were also developed and integrate
recognised national standards within an international certification system which will ultimately
benefit not only the safety of certificate holders but their employability within other countries,
where the certification is increasingly becoming recognised. An International Standards and
Accreditation Council (ISAC) has been established to monitor, maintain and manage the
quality of the key process i.e. trans-national supervision & national certification standards. Each
country has equal representation within this council which is composed of voluntary expert
members. ABA International maintains a register of accredited chainsaw assessors and lead
mentors/verifiers from partner countries and manages regular exchanges, workshops, seminars
& standard setting events.
ABA International members aim to foster the continuous improvement of national training and
examination standards, which must meet minimum criteria, set out within the ICC/ECC
schemes. The key aim is to produce more competent International chainsaw operators, enhance
trans-national mobility and prevent or reduce accidents and fatalities. By March 2015, more
than 500 chainsaw operators now hold an International/European Chainsaw Certificate. The
Czech Certification Agency (CCA) manages the certification process within the Czech
Republic and holds the dual role, as Secretariat of ABA International which includes
responsibility for quality assurance processes such as maintenance of the international
certification database. Recent developments have led to the establishment of new European
qualifications for lifting equipment inspection (LOLER) in 2013 and aerial use of chainsaws
by arborists during 2015. A new Erasmus + project called Vet-Safety is currently being
developed by ABA International members related to improving safety in working at heights
which includes the aerial use of chainsaws. As well as developing new standards in chainsaw
safety ABA International regularly revises existing standards and supports research activities
within this sector.
104
William Robb
BIBLIOGRAPHY
Robb, W., 2011. A brief review of national training provision & development of international
chainsaw standards (Leonardo Project Report no.1). Retrieved from: http://www.adameurope.eu/prj/5126/prd/12/1/ICS%20and%20Mapping%20Report%20No.1.pdf
Robb, W & Cocking, J., 2014. A Review of European Chainsaw Fatalities, Accidents and
Trends. Arboricultural Journal: International Journal of Urban Forestry, Vol.36, Issue 2.
105
HVALA VSEM, KI SO KONFERENCO TAKO ALI DRUGAČE
PODPRLI, ŠE POSEBEJ:
Gozdno gospodarstvo Novo mesto, d.d.
Zamet, d.o.o., Nova vas
Občina Postojna
Gozdarstvo Grča, d.d., Kočevje
Snežnik, d.d., Kočevska Reka
Studio Proteus, d.o.o., Postojna
Tajfun Planina, d.o.o., Planina pri Sevnici
Tehnogozd, d. o. o., Ljubljana

OBNOVA GOZDOV PO ŽLEDU 19. – 20. marec 2015 Postojna

Transcription

Similar documents

Uvodnik-GV-4 - Zveza Gozdarskih Društev Slovenije

GOZDNI EKOSISTEM

MS-2014_Program SLO

ovitek januar.pdf - Fakulteta za gradbeništvo

management and safety m&s 2014

Razvoj gozdov in izzivi gozdarstva Slovenije v 21. stoletju

conference programme / program konference

SOLčAVSKI GORSKI LES

M&S 2015 - Portal za varnost in zdravje pri delu

24-04-2015 Zaradi dreves ne vidijo gozda