KMETIJSKE AKTUALNE NOVICE

Transcription

TISKOVINA: 1200 IZVODOV
KMETIJSKE
AKTUALNE
NOVICE
številka 49
Poštnina plačana pri pošti
2310 Slovenska Bistrica
Občina
Oplotnica
Občina
Slovenska bistrica
Kmetijska svetovalna služba
Slovenska Bistrica
Trgovska ulica 1
2310 Slovenska Bistrica
tel.:02/843 01 32
02/843 01 30,
fax.:02/843 01 31
Občina
Poljčane
KGZS, ZAVOD PTUJ,
KMETIJSKA
SVETOVALNA SLUŽBA
SLOVENSKA BISTRICA,
OBČINA
SLOVENSKA BISTRICA,
OBČINA OPLOTNICA,
OBČINA MAKOLE,
OBČINA POLJČANE
Avgust 2015
4. in 5. september 2015
Grad Slovenska Bistrica
Kmetijske aktualne novice
KGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Slovenska Bistrica, Občina Slovenska Bistrica,
Občina Oplotnica, Občina Makole, Občina Poljčane,
Kmetijske aktualne novice, številka 49, avgust 2015
Vaši kmetijski svetovalci smo:
SREČKO RAJH, svetovalec za območje Tinja in Zgornje Ložnice ter svetovalec
za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti za občine Slovenska Bistrica,
Oplotnica, Poljčane in Makole
URADNE URE: vsako sredo od 8. do 12. ure
TELEFON: 031 649 018, 80 55 884
E-naslov: srecko.rajh@kgz-ptuj.si
EDVARD JUG, svetovalec za območje Poljčan in Makol
URADNE URE: vsak torek od 8. do 12. ure
TELEFON: 031 649 016, 80 55 882
E-naslov: edvard.jug@kgz-ptuj.si
MARIJA KRESNIK, svetovalka za območje Šmartnega na Pohorju in Polskave
in vodja enote Slovenska Bistrica
URADNE URE: vsak petek od 8. do 12. ure
TELEFON: 031 649 014, 843 01 32
E-naslov: marija.kresnik@kgz-ptuj.si
VALERIJA KOVAČIČ, svetovalka za območje Laporja, Črešnjevca in
Slovenske Bistrice
URADNE URE: vsako sredo od 8. do 12. ure
TELEFON: 051 331 864, 843 01 30
E-naslov: valerija.kovacic@kgz-ptuj.si
STANKA PAŽEK, svetovalka za območje Občine Oplotnica in KS Kebelj
URADNE URE: vsak ponedeljek od 8. do 12. ure,
v Oplotnici vsako sredo od 9. do 12. ure
TELEFON: 031 649 017, 80 55 881
E-naslov: stanislava.pazek@kgz-ptuj.si
ANTON HOHLER, specialist za živinorejsko tehnologijo
URADNE URE: vsak ponedeljek od 8. do 10. ure
TELEFON: 031 649 011, 80 55 885
E-naslov: anton.hohler@kgz-ptuj.si
HELENCA KAPUN, specialistka za ekonomiko
URADNE URE: vsak četrtek in petek od 8. do 12. ure
TELEFON: 031 649 013, 80 55 880
E-naslov: helena.kapun@kgz-ptuj.si
2
Avgust 2015
KAZALO VSEBINE
VODENJE EVIDENC ZA KOPOP UKREPE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
VODENJE EVIDENC O VSEH DELOVNIH
OPRAVILIH ZA VKLJUČENE V KOPOP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
ZELENA KOMPONENTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
SHEMA ZA MALE KMETE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
OBJAVLJEN JE PRVI RAZPIS POMOČ ZA ZAGON DEJAVNOSTI
ZA MLADE KMETE V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014-2020 . . . . . . . . . . . . . . . 9
NAJAVA JAVNIH RAZPISOV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA
KMETIJSTVA V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA ZA LETO 2015 . . . . . . . . . . . . . 12
VARSTVO VODA PRED ONESNAŽENJEM Z NITRATI
IZ KMETIJSKIH VIROV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
OZELENITEV NJIVSKIH POVRŠIN V JESENSKEM ČASU . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PREHRANA KRAV V PRESUŠENEM OBDOBJU
IN V ZAČETKU LAKTACIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
OPRAVILA V VINOGRADU V MESECU AVGUSTU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
STROKOVNA EKSKURZIJA DRUŠTVA MLADOPITANEGA GOVEDA
SEVEROVZHODNE SLOVENIJE NA AVSTRIJSKO KOROŠKO . . . . . . . . . . . . . . 30
STROKOVNA SADJARSKA EKSKURZIJA NA POLJSKO . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
POVABILO NA OKROGLO MIZO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
Nasvete in obvestila so pripravili:
Marija KRESNIK, univ. dipl. inž. kmet., terenska svetovalka in vodja izpostave Slovenska Bistrica
Valerija KOVAČIČ, inž. kmet., terenska svetovalka
Stanka PAŽEK, univ. dipl. inž. kmet., terenska svetovalka
Edvard JUG, inž. kmet., terenski svetovalec
Srečko RAJH, inž. kmet., terenski svetovalec in svetovalec za KDDD
Miša PUŠENJAK, univ. dipl. inž. kmet., zavod Maribor
Slavka ZAFOŠNIK, Občina Slovenska Bistrica
Organizacijski odbor za prireditev Podobe Bistrških domačij 2015
Jože OČKO, Marinka KOROŠEC, dr. Jernej DEMŠAR, KGSZ Ljubljana
Avgust 2015
3
VODENJE EVIDENC ZA KOPOP UKREPE
V začetku julija ste vsi ki ste se odločili za vstop v KOPOP ukrepe, domov dobili
navodila za vodenje evidenc in same evidence. Dobili ste evidence za vse KOPOP
ukrepe, izpolnite samo tiste, v katere ukrepe ste vključeni.
Ker so se začele kontrole za KOPOP ukrepe, so kontrolorji na terenu opazili veliko napak in pomanjkljivosti. Neizpolnjevanje evidenc pomeni odbitek od plačil za
KOPOP ukrepe. Da bi se temu izognili, smo vam pripravili predavanje o vodenju
evidenc, ki bo v
sredo, 12. 8. 2015 ob 10. uri v sejni sobi KSS.
Vabljeni vsi, ki ste vključeni v KOPOP ukrepe.
Za ukrepe poljedelstvo in zelenjadarstvo morate voditi naslednje evidence:
1. Evidenca o delovnih opravilih za njivske površine, kjer morate vpisati
številko gerka, domače ime in označiti, katere ukrepe uveljavljate na njivskih površinah. V preglednico 2 vpišete vsa delovna opravila iz šifranta
spodaj, ki se izvajajo na njivskih površinah čez celo leto. Ne pozabite vpisati
škropljenja in gnojenja, saj se bodo evidence navzkrižno kontrolirale. Če je
posamezno delovno opravilo potekalo le na delu gerka, se vpiše ustrezna
površina (ne cel gerk) in pod opombe navede, kje je bilo opravilo izvedeno.
Ne pozabite vpisati odvzem vzorca tal za N min analizo.
2. Evidenca o uporabi gnojil na kmetijskem gospodarstvu- zbirnik za vse
površine kmetijskega gospodarstva.
Nastavimo si dva ločena zbirnika, enega za organska gnojila, drugega za
mineralna gnojila. V zbirnik vpišemo začetno stanje organskih in mineralnih
gnojil od oddaji zbirne vloge. Čez leto vpisujemo nabavo, porabo in zalogo
gnojil. V primeru nakupa gnojil za več kmetij skupaj, je potrebno vpisati
prejem oziroma oddajo in hraniti kopijo računa doma. Za organska gnojila
vpišemo zalogo in porabo ter dejansko stanje po vsakem razvozu.
3. Evidenca uporabe organskih in mineralnih gnojil
V to evidenco vpisujemo porabo gnojil za vsak gerk posebej. Evidenca je
podobna prejšnji evidenci za gnojenje, dodan je stolpec za ukrep POZ NIZI.
Če uveljavljate ta ukrep, morate vpisati vrsto mehanizacije ter datum nanosa, pri tem pa morate paziti, da setev opravite pravočasno in to vpišete
v evidenco o delovnih opravilih na njivskih površinah. V primeru uporabe
razredčene gnojnice ali gnojevke, se v evidence o porabi gnojil in bilanco
gnojenja vpiše količino v kubikih, v evidenco o delovnih opravilih se pod
opombe vpiše delež redčenja v procentih.
4
Avgust 2015
4. Evidenca o uporabi FSS na kmetijskem gospodarstvu – zbirnik za vse
površine kmetijskega gospodarstva
Ob oddaji zbirne vloge se popišejo vse zaloge FFS, ki so na kmetiji, čez leto
vpisujemo porabo, nabavo in zalogo FFS. V primeru nakupa FSS za več
kmetij skupaj, se vpiše oddaja oziroma prejem FFS, hrani se kopija računa
in napiše izjavo, od koga smo prejeli FFS. Vsa FFS se na kontroli navzkrižno preverjajo po evidenci o porabi, zbirniku in zalogo v skladišču - stanje
se mora ujemati. V primeru nakupa FFS s kompenzacijo, hranite doma
dobavnice, ki vam bodo služile kot dokazilo o vrsti in količini FFS.
Ne pozabite pisati nakupa lepljivih plošč in feromonskih vab.
5. Podatki o uporabi FFS pri ukrepu KOPOP
V ta obrazec vpisujemo za vsak gerk posebej datum in uro tretiranja, kulturo, površino, vrsto in odmerek FFS na posamezni površini. Napišemo, kdaj
smo nastavili lepljive plošče in feromonske vabe.
Ukrep sadjarstvo in vinogradništvo
1. Evidence o delovnih opravilih v sadovnjaku ali vinogradu
Opisati vsa delovna opravila v sadovnjaku ali vinogradu, napisati, kdaj ste
izobesili feromonske vabe oz. lepljive plošče, kdaj ste opravili gnojenje, mehansko zatiranje plevelov, oskrbo tal. Hraniti je potrebno račune in deklaracijo za nakup feromonskih vab, lepljivih plošč ali feromonskih dispenzorjev.
2. Evidence o uporabi gnojil
Datum uporabe gnojil napišemo v delovna opravila, hranimo račune oziroma deklaracije, iz katere je razvidna količina in vrsta gnojila.
3. Evidenco o uporabi FFS
Datum in ura uporabe FFS, vrsta in količina porabljenega FFS, doma hranimo račune in deklaracije o uporabi FFS.
Ukrep trajno travinje
Evidence o delovnih opravilih za trajno travinje in pašnike, kjer morate
vpisati gerk, domače ime in označiti, katere ukrepe uveljavljate. V preglednico 2 vpišete vsa delovna opravila na travnikih in pašnikih čez celo leto.
Pri ukrepu TRZ_NPAS morate imeti doma narisano skico vključenega travnika z vrisanim nepokošenim pasom (najbolje iz gerk pregledovalnika), v
delovna opravila vpišete površino, zmanjšano za nepokošeni pas.
TRZ_OSIL - samo paša ni dovolj, vsaj enkrat mora biti opravljena košnja in
spravilo mrve, samo čistilna košnja ne izpolnjuje te zahteve.
KRA 50 - pri košnji strmih travnikov je potrebno v delovna opravila napisati,
s kakšno mehanizacijo in kdaj je bilo pokošeno.
Visokodebelni travniški sadovnjaki - v primeru dopolnjevanja praznih
mest je potrebno hraniti deklaracije uporabljenih podlag - torej domače cepljenje na sejanec ne pride v poštev, kljub temu da je takšna podlaga ustrezna.
Avgust 2015
5
Pri izpolnjevanju evidenc je pomembno, da jih izpolnjujete sproti, saj lahko med
enim in drugim delovnim opravilom pozabite, kaj ste delali.
Več boste izvedeli 12. 8. 2015 na predavanju, zato se nam pridružite tisti, ki
ste vključeni v KOPOP ukrepe in s tem zavezani k izpolnjevanju evidenc za
KOPOP.
Pripravila Valerija Kovačič
VODENJE EVIDENC O VSEH DELOVNIH
OPRAVILIH ZA VKLJUČENE V KOPOP
Vključeni v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) ste z vstopom
sprejeli tudi obvezo vodenja evidenc o vseh delovnih opravilih. Evidence je, v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem, obvezno voditi na predpisanih obrazcih, ki so dostopne na spletnih straneh MKGP, ARSKTRP in KGZS (na zavihku
»Vse o zbirnih vlogah«), zato vodenje evidenc na koledarjih, blokih ali v drugih
oblikah ne bo zadoščalo ob morebitnem obisku kontrolorja. Kljub temu da so bili
obrazci za vodenje evidenc objavljeni šele v sredini maja, je potrebno podatke v
evidence na predpisane obrazce vpisati od 1.1.2015 dalje.
Izjema so evidence o nabavi, porabi, oddaji, prejemu in zalogi gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev, ki se mora začeti voditi na dan oddaje zbirne vloge, ko se tudi
popiše izhodiščno stanje zalog.
Na KMG je potrebno hraniti račune in deklaracije, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje obveznosti, pri čemer so izjema artikli, ki so bili nabavljeni pred oddajo zbirne
vloge v letu 2015.
MKGP je v tem tednu pričelo z razpošiljanjem opisov obveznosti iz zahtev, ki ste jih
sprejeli ob vstopu v KOPOP, hkrati bo vsak, vključen v ukrep KOPOP, prejel tudi po
en izvod vseh obrazcev za vodenje evidenc. Ker je potrebno za vsak GERK voditi
svojo evidenco, predlagamo tistim, ki ne boste dostopali do spletnih obrazcev, da si
že takoj naredite dovolj kopij, na katerih boste vodili evidence.
Hkrati vas tudi seznanjamo, da so na ARSKTRP že pričeli z izvajanjem kontrol izvajanja ukrepa KOPOP, kar pomeni, da morajo biti ob obisku kontrolorja na kmetiji
izpolnjene tudi vse evidence za zahteve, v katere ste se vključili.
Za vse dodatne informacije v zvezi z vodenjem evidenc so vam kot vedno na razpolago kmetijski svetovalci pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Pripravil dr. Jernej Demšar
6
Avgust 2015
ZELENA KOMPONENTA
Pri izpolnjevanju zbirne vloge za leto
2015 so morale ves kmetije, ki imajo
nad 15 ha njivskih površin, nameniti
vsaj 5 % ornih zemljišč pod površine z
ekološkim pomenom.
To pomeni, da ste se odločili, da boste
del njivskih površin pustili v prahi in ne
bo kmetijske proizvodnje na teh njivah
od 1. januarja do 31. julija.
Drugi ste posejali kmetijske rastline, ki
vežejo dušik, tretji ste se odločili za setev naknadnih posevkov ali podsevkov
trav, med dvema glavnima kmetijskima
rastlinama. Kot naknadni posevek se
upošteva mešanica vsaj dveh kmetijskih rastlin. Izbirate lahko med rastlinami, kot so: bela gorjušica, facelija,
aleksandrijska detelja, perzijska detelja, mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, oljna repica, oljna ogrščica, oljna
redkev in grašica.
Avgust 2015
Setev naknadnih posevkov ali trave je
potrebno opraviti med dvema glavnima
kmetijskima rastlinama od 1. julija do
1. septembra tekočega leta. Pokritost tal pa je potrebno zagotoviti od 15.
septembra do 16. oktobra tekočega
leta.
Vsi, ki imate v zbirnih vlogah za leto
2015 na geoprostorskem obrazcu zapisano šifro kmetijske rastline 506, ste
se odločili, da boste po spravilu žita sejali na tej površini mešanico vsaj dveh
zgoraj naštetih kmetijskih rastlin. Sedaj
imate še čas, da te površine zasejete z
ustreznimi rastlinami.
Pripravila Valerija Kovačič
7
SHEMA ZA MALE KMETE
Ob letošnji oddaji vlog za neposredna plačila je obstajala možnost za manjše kmetije, da vstopijo v shemo malega kmeta. Že ob oddaji vlog smo vas seznanjali s
tem, da vas bo ARSKTRP do 1. oktobra 2015 seznanila z ocenjenimi vrednostmi neposrednih plačil, na podlagi katere se bodo morali vlagatelji do 15. oktobra
2015 odločiti, ali bodo vstopili v to shemo ali ne. Zgornja meja plačila po tej shemi
je 1.050 € in to že za leto 2015 in naprej. Po obvestilu in odločitvi za vključitev v
shemo za male kmete bo nosilec KMG prejel podporo, ki bo seštevek dejanskih
plačil, ki bi jih KMG prejelo v okviru »standardnih« shem (plačilne pravice, plačilo
za zeleno komponento, plačilo za mlade kmete in/ali plačilo za sheme proizvodno
vezanih plačil) na podlagi ugotovljenih upravičenih površin in števila živali za leto
2015 in če ta seštevek preseže 1.050,00 evrov, se podpora omeji na 1.050 evrov;
Tisti, ki ste se ob oddaji zbirne vloge odločili za vstop v to shemo, to označili v vlogi
in se boste ob prejetem informativnem izračunu premislili, boste morali to sporočiti
Agenciji, prav tako pa bodo morali svojo odločitev sporočiti tudi tisti, ki se ob oddaji
ZV še niso odločili za vstop v shemo malega kmeta in bodo na podlagi prejetih
izračunov to želeli.
Z vstopom v shemo malega kmeta se bistveno ne spreminjajo administrativni pogoji, saj je potrebno vsako leto oddati zbirno vlogo. Posebej so nas z Agencije opozorili, da bodo morali vključeni ohranjati obseg površin (v času sodelovanja v shemi za male kmete ohranja vsaj tolikšno število hektarjev upravičenih kmetijski površin kot jih je prijavil v letu 2015 in za njih pridobil
plačilne pravice), saj bi ob zmanjšanju že za 1 ar izgubili celotno plačilo.
Prav tako ob morebitnem povečanju površin ali izvajanju dodatnih proizvodno vezanih plačil v naslednjih letih ne bodo prejeli večjega plačila kot bo izplačano za
leto 2015.
Glede na navedeno imate vsi vlagatelji, ki boste izpolnjevali pogoje za malega kmeta, možnost da se odločite o vstopu v to shemo. V kolikor se ne boste
znali sami odločiti, se oglasite pri nas in vas bomo seznanili z vsemi podrobnostmi te sheme. Prednosti sheme
• KMG ni zavezano za izvajanje zelene komponente in
• KMG se ne preverja v okviru navzkrižne skladnosti.
Pripravil Srečko Rajh
8
Avgust 2015
OBJAVLJEN JE PRVI RAZPIS POMOČ
ZA ZAGON DEJAVNOSTI ZA MLADE KMETE
V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014-2020
V petek, 31.7.2015 je bil objavljen prvi
javni razpis za podukrep Pomoč za
zagon dejavnosti za mlade kmete za
leto 2015. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 12 mio €, od tega
za sklop A (mladi kmetje z zaposlitvijo
na prevzeti kmetiji) 8.400.000 € in za
sklop B (ostali mladi kmetje) 3.600.000
€. Država Slovenija bo za izvedbo ukrepa v celem obdobju izvajanja namenila
skupno 60.650.000 €, od tega 80 %
prispeva EU, 20 % pa Republika Slovenija.
Razpis je zaprtega tipa. Vnos vlog v
elektronski sistem in vlaganje vlog v
fizični obliki bo možen od prvega delovnega dne po izteku 21 dni od objave
javnega razpisa v Uradnem listu, torej
od 24. 8. 2015 do 18. 9. 2015.
Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč
v obliki nepovratne finančne pomoči, ki
se izplača v dveh obrokih v obdobju
največ petih let.
Znesek javne podpore znaša 45.000
EUR na upravičenca, ki se zaposli na
kmetiji. Zaposlitev na kmetiji pomeni,
da je mladi kmet pokojninsko - invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti. Zaposlen mora biti ob
oddaji vloge na javni razpis oziroma se
ob oddaji vloge zaveže, da se bo zaposlil v roku devetih mesecev od datuma
Avgust 2015
odločbe o pravici do sredstev. V tem
primeru se prvi obrok upravičencu izplača po preverjanju zaposlitve.
Za ostale upravičence je znesek javne
podpore 18.600 EUR.
Podpora se izplača:
-
prvi obrok 70 % dodeljenih sredstev se izplača ob izdaji odločbe o
pravici do sredstev ali ob zaposlitvi za mlade kmete, ki zaposlitev
načrtujejo,
-
drugi obrok do 30 % dodeljenih
sredstev se izplača po pravilni
izvedbi aktivnosti iz poslovnega
načrta.
Upravičenci do podpore so mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge stari od
18 do vključno 40 let in imajo ustrezno
poklicno znanje in usposobljenost ter
prvič vzpostavljajo kmetijo. Mladi kmet
lahko začne z vzpostavitvijo kmetije
največ 18 mesecev pred oddajo vloge
na javni razpis.
Kot vzpostavitev se šteje, da je mladi
kmet izpolnil naslednje korake:
1. postal lastnik kmetije,
2. se vpisal v Register kmetijskih
gospodarstev kot nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetiji,
3. vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo na
svoje ime.
9
Ob oddaji vloge na javni razpis morata biti prva dva koraka vzpostavitve dokončana, medtem ko mora
upravičenec vzpostaviti knjigovodstvo na svoje ime šele potem, ko je
vložil vlogo na javni razpis. Upravičenec mora knjigovodstvo na svoje
ime vzpostaviti z začetkom novega
koledarskega leta po prejeti odločbi
o pravici do sredstev.
kmetijstvom povezane dejavnosti
se štejejo: živilsko-predelovalna,
lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska. Minimalni pogoj, ki se nanaša na pridobljeno poklicno znanje, je ali nižja
poklicna kvalifikacija s področja
kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in 3 leta delovnih
izkušenj na KMG ali nižja poklicna kvalifikacija nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne
poklicne kvalifikacije najmanj IV.
ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane
dejavnosti in 3 leta delovnih izkušenj na KMG. Usposobljenost se
šteje kot pridobljena, če dokaže,
da je izkušnje iz kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane
dejavnosti pridobival najmanj 3
leta pred oddajo vloge na javni
razpis,
Pogoji za upravičenost:
-
vzpostavlja kmetijo, ki ima v
upravljanju najmanj 6 ha primerljivih kmetijskih površin (PKP) in
največ 80 ha PKP, pri čemer prevzame osnovna sredstva za kmetijsko dejavnost.
-
vzpostavlja kmetijo in ima v upravljanju manj kot 6 ha PKP, mora
imeti v reji za ekvivalent najmanj
15 GVŽ in največ160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali najmanj
60 in največ 200 čebeljih družin.
-
mora k vlogi na JR predložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v
katerem mora prikazati ekonomski razvoj kmetije in prispevek k
horizontalnim ciljem.
-
upravičenec mora začeti z izvajanjem PN najkasneje v 9 mesecih
od datuma odločbe o pravici do
sredstev ter se zaposliti na svoji
kmetiji, v kolikor to načrtuje in je
prikazano v PN kot mejnik.
-
10
upravičenec ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost za
opravljanje kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti. Kot s
-
v roku 18 mesecev od dokončne
vzpostavitve kmetije mora zagotoviti skladnost z opredelitvijo
aktivnega kmeta, kar pomeni,
da mu je bila izdana odločba v
skladu s prepisom, ki ureja sheme neposrednih plačil, območja
z omejenimi dejavniki, ekološko
kmetovanje ali dobrobit živali.
Za dodatne informacije o razpisu se
lahko obrnete na nosilce ukrepa za
zagon dejavnosti za mlade kmete na
Kmetijsko gozdarskih zavodih, ki delujejo v okviru Kmetijsko gozdarske
zbornice Slovenije, ki vam bodo strokovno svetovali o pogojih razpisa in
pomagali pri pripravi vloge.
Avgust 2015
Kmetijsko gozdarsko zbornica
Slovenije
Jože Očko, (01)513 66 96
joze.ocko@kgzs.si
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Felicita Domiter(02) 749 36 39
felicita.domiter@kgz-ptuj.si
Vsi kandidati, ki nimate vsaj nižje poklicne izobrazbe s področja kmetijstva
ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti, zahtevano izobrazbo, ki je eden od
vstopnih pogojev za ta ukrep, lahko v
zelo kratkem času pridobite tudi s pridobitvijo certifikata NPK – Nacionalne
poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni
zahtevnosti s področja kmetijstva ali s
kmetijstvom povezane dejavnosti.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je registrirana za izvajanje postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij za naslednje poklicne kvalifikacije kmetijske in
živilske smeri, ki tudi izpolnjujejo pogoj
IV. ravni zahtevnosti:
- živinorejec/ka
- poljedelec/ka,
- sadjar/ka,
- vinogradnik/ca,
- zelenjadar/ica in
- predelovalec/ka mleka na tradicionalen način,
Avgust 2015
-
-
predelovalec/ka mesa na tradicionalen način,
predelovalec/ka sadja na tradicionalen način,
Na Kmetijsko gozdarski zbornici
Slovenije bomo poskrbeli, da bodo
vsi kandidati, ki bodo oddali popolno vlogo - osebno Zbirno mapo, najkasneje do 25. avgusta 2015 imeli še
pred zaprtjem razpisa pravočasno
pridobljen zahtevan certifikat NPK.
Za vse dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnete na kmetijske svetovalce na vašem območju, območne
Kmetijsko gozdarske zavode in tudi na
zbornični urad Kmetijsko gozdarske
zbornice Slovenije. Kontaktni podatki
svetovalcev za NPK pa so objavljeni
tudi na spletni strani KGZS.
Vabimo vse zainteresirane, ki nimate ustrezne izobrazbe, da čimprej
stopite v stik z lokalnimi kmetijskimi svetovalci na Vašem območju, ki
vas bodo usmerili in Vam pomagali,
da boste lahko še pravočasno pridobili certifikat NPK.
Pripravila
Jože Očko
Marinka Korošec
11
NAJAVA JAVNIH RAZPISOV ZA
POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA V
OBČINI SLOVENSKA BISTRICA ZA LETO 2015
Občina Slovenska Bistrica obvešča, da bo v drugi polovici avgusta 2015 na oglasni
deski občine Slovenska Bistrica (Kolodvorska 10) in spletni strani Občine Slovenska Bistrica: http://www.slovenska-bistrica.si/ objavila naslednja javna razpisa:
Javni razpis sredstev za investicijska posojila
s subvencionirano obrestno mero v kmetijski
dejavnosti na območju občine Slovenska
Bistrica za leto 2015
Predmet javnega razpisa in razpisna vsota
Razpisna vsota posojil s subvencionirano obrestno mero za naložbe v kmetijska
gospodarstva v občini Slovenska Bistrica za leto 2015 bo znašala 150.000 EUR.
Namen javnega razpisa bo za:
-
naložbe v gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu ter ureditev izpustov oziroma izboljšanje
nepremičnin;
-
naložbe v opremo hlevov in gospodarskih poslopij;
-
nakup kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
-
naložbe in postavitev rastlinjakov vključno s pripadajočo opremo;
-
nakup kmetijskih zemljišč, v vrednosti do 10% celotne naložbe, če je nakup
kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije;
-
ureditev trajnih nasadov;
-
nakup in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže itd.);
-
naložbe v izgradnjo in obnovo objektov in naprav ter nakup opreme za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Upravičenci:
-
kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med mikro, majhna in srednje velika
podjetja, se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma
sedež v občini Slovenska Bistrica in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter
-
kmetijska gospodarstva, ki se že ali se bodo ukvarjala z dopolnilno dejavnostjo
12
Avgust 2015
na kmetijskem gospodarstvu, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in
imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Slovenska Bistrica.
Posojilni pogoji in višina posojila:
- obrestna mera: 6 mesečni EURIBOR + 1%
- višina kredita: do 75% predračunske vrednosti naložbe, praviloma največ
50.000 €
- rok vračila: do 60 mesecev
- strošek odobritve: 2,20% od vrednosti kredita (min. 60,00 EUR, max. 500,00
EUR)
- strošek vodenja kredita: 1,50 EUR mesečno
- način odplačila: anuitetno
- moratorij na vračilo kredita: 6 mesecev (v kolikor se za to možnost odločite )
- možne oblike zavarovanja kredita z hipoteko, jamstvo druge fizične ali pravne
osebe. V primeru zavarovanja s hipoteko cenitev zastavljene nepremičnine
opravi pooblaščeni cenilec po izboru banke.
- ostali pogoji v skladu z akti banke.
Rok za prijavo:
Zbiranje vlog bo do 30.10.2015. Vloge se bodo zbirale pri Delavski hranilnici d.d.
Ljubljana, podružnici Slovenska Bistrica, Trg svobode 22, 2310 Slovenska Bistrica.
Dodatne informacije lahko prosilci dobijo na Delavski hranilnici d.d. Ljubljana, podružnica Slovenska Bistrica, Trg svobode 22, 2310 Slovenska Bistrica, Bojan Polh,
tel. 02 620 93 55 in na Občini Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10, Slovenska Bistrica, Slavka ZAFOŠNIK, tel. 843 28 38.
Javni razpis sredstev za ohranjanje in razvoj
kmetijstva in podeželja na območju občine
Slovenska Bistrica za leto 2015
I. Predmet razpisa
Občina Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: občina) razpisuje nepovratna finančna
sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2015 v okvirni višini
48.600 EUR po shemi državne pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije
(EU) št. 702/2014 in Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013.
II. Ukrepi
UKREP 1: Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih in za diverzifikacijo dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov.
Razpisna vsota: 34.100,00 EUR
Avgust 2015
13
Namen:
- izdelava projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in
gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu;
- izdelava projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov;
- naložba v gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji
ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev) oziroma izboljšanje nepremičnin;
- naložba v gradnjo ali obnovo objekta za dejavnosti predelave in trženja
kmetijskih proizvodov na kmetiji;
- nakup opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah;
- nakup kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
- nakup opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
- nakup rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
- nakup in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže, itd.)
- nakup računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic
in blagovnih znamk;
- naložbe v novogradnjo ali rekonstrukcijo trajnih nasadov;
- nakup trajnih rastlin;
Upravičenci:
- kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med mikro, majhna in srednje velika
podjetja, se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Slovenska Bistrica in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska
zemljišča, ki ležijo na območju občine in so vpisana v register kmetijskih
gospodarstev ter
- kmetijska gospodarstva, ki se že ali se bodo ukvarjala z dopolnilno dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo stalno bivališče oziroma sedež dejavnosti in naložbe v
občini Slovenska Bistrica.
Višina sofinanciranja oz dodeljevanja sredstev: do 40% vrednosti investicije
oziroma do 50% na območjih z omejenimi dejavniki vendar ne več kot 2.000,00
EUR na kmetijo oziroma 3.000,00 EUR na kmetijo, ki bo vlagala v dopolnilno dejavnost. Prednost imajo kmetije, ki v zadnjih treh letih iz tega naslova oz. te točke
niso prejele sredstev.
UKREP 2: Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje – živali v tekočem letu:
a) razpisna vsota: 4.500 EUR;
b) namen ukrepa: povečati obseg zavarovanj kmetijske proizvodnje;
c) višina sofinanciranja: pomoč po tem razpisu in v skladu s pravilnikom, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za
zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65% stroškov
zavarovalne premije;
14
Avgust 2015
d) upravičenci: nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež v občini Slovenska Bistrica in sklenejo zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto;
e) potrebna dokumentacija:
-fotokopija veljavne zavarovalne police, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
UKREP 3: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz
odročnih krajev (de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
a.) razpisna vsota: 10.000 EUR;
b.) namen ukrepa: v razpršenih območjih občine sofinancirati stroške transporta zaradi neekonomskih prevozov;
c.) upravičenci: subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnost cestnega
tovornega prometa;
d.) višina sofinanciranja: do 50% upravičenih stroškov prevozov;
Pogoji upravičenosti:
- upravičenec mora predložiti dokazilo o opravljenem tovornem prometu na
odročnih območjih, z navedbo lokacij (prog) in razdalj;
- letno število prevozov;
- zagotavljanje ustreznega in kakovostnega rednega tovornega prometa,
skladno s področno zakonodajo.
III. Splošni pogoji
Najnižji znesek dodeljenih sredstev za posamezni namen znaša 100 EUR.
Investicija ne sme biti začeta pred izdano odločbo.
Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, predvidoma do 15.11.2015.
Sredstva, pridobljena po tem razpisu, se bodo štela kot državna pomoč oziroma
pomoč po pravilu de minimis. Občina Slovenska Bistrica bo o dodeljenih pomočeh
poročala v skladu z veljavno zakonodajo.
Uradno bo objavljen razpis na spletni strani drugi dan po pridobitvi št. priglasitve,
ki bo potrjena iz strani MKGP in EK. Razpis bo odprt predvidoma 1 (en) mesec,
predvidoma do srede septembra in do takrat se bodo sprejemale tudi vloge.
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka in
podpisane pogodbe ter vseh potrebnih dokazil. Zahtevek mora biti dostavljen na
Občino Slovenska Bistrica najkasneje do 15.11.2015, sicer ni upravičen do sredstev.
Dodatne informacije dobite na Občini Slovenska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo, Slavka Zafošnik, Kolodvorska 10, 2310 Slovenska Bistrica ali po telefonu na
številki 843 28 38 ter na Kmetijsko svetovalni službi v Slovenski Bistrici, Trgovska
1, Slovenska Bistrica, telefon 843 01 32 (Marija KRESNIK).
Občina Slovenska Bistrica
Avgust 2015
15
VARSTVO VODA PRED ONESNAŽENJEM Z
NITRATI IZ KMETIJSKIH VIROV
Ponovno so nastale spremembe, in sicer s 30. 3. 2015 je Vlada Republike
Slovenije sprejela novo uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o varstvu
voda pred onesnaženjem z nitrati iz
kmetijskih virov.
Količina oddanih, prodanih ali na drug
način odstranjenih živinskih gnojil mora
biti zapisana na obrazcu, ki je predpisan
v uredbi, obrazec mora biti izpolnjen ob
vsakem prejemu ali oddaji organskega
gnojila,
Povzela bom le nekaj najbolj pomembnih podrobnosti, sicer si lahko vse to in
še več preberete na spletni strani, objavi v Kmečkem glasu, Uradnem listu
RS…..
Zapis oz. beleženje letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil na kmetijskem gospodarstvu poteka po tej uredbi na dva
načina, in sicer, kadar:
1. Letni vnos dušika iz živinskih
gnojil presega 350 kg, hkrati je
obremenitev z živinskimi gnojili
presega 140 kg N/ha kmetijskih
zemljišč v uporabi, je potrebno izračunati in zabeležiti letni
vnos dušika iz živinskih gnojil
najkasneje šest mesecev po
uveljavitvi te uredbe, nato pa
vsako naslednje leto.
Obdobje prepovedi gnojenja z organskimi gnojili je podaljšano, saj je uporaba
tekočih organskih gnojil na kmetijskih
zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca, razen kadar gre za
pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav
in travno-deteljnih mešanic ali za spomladansko dognojevanje ozimin, ko je
gnojenje s tekočimi organskimi gnojili
prepovedano od 15. novembra do 15.
februarja. Izjema so katastrske občine
s submediteranskim podnebjem, kjer je
na površinah z zeleno odejo prepovedano uporabljati tekoča organska gnojila od 15. decembra do 15. januarja, na
površinah brez zelene odeje pa od 1.
decembra do 15. februarja. Kadar gre
za pripravo zemljišč za setev jarih žit,
trav in travno - deteljnih mešanic, je v
teh občinah gnojenje površin brez zelene odeje prepovedano od 1. decembra
do 1. februarja.
2. Na vseh ostalih kmetijah morajo letni vnos živinskih gnojil v
tla in na sama tla izračunati in
zabeležiti prvič najpozneje šest
mesecev po uveljavitvi te uredbe in nato vsako peto leto.
Naj poudarim, da morajo kmetije, ki so
se vključile v KOPOP, voditi dodatne
evidence, ki jih zahtevajo KOPOP predpisi in zahteve!
16
Za mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik,
traja obdobje prepovedi od 15. oktobra
do 1. marca, izjema je le gnojenje ozimin, pri katerih je obdobje prepovedi
nekoliko krajše od 1. decembra do 15.
februarja. V katastrskih občinah s submediteranskim podnebjem je gnojenje z
Avgust 2015
mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik,
na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo
prepovedano od 15. decembra do 15.
januarja, na kmetijskih zemljiščih brez
zelene odeje od 1. decembra do 1. februarja. Vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra
do začetka trajanja prepovedi ne sme
nikjer presegati 40 kg N/ha.
Gnojenje s hlevskim gnojem ni več prepovedano samo na njivah, ampak na
vseh kmetijskih zemljiščih v obdobju od
1. decembra do 15. februarja. V katastrskih občinah s submediteranskim podnebjem je gnojenje s hlevskim gnojem
na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo
prepovedano od 15. decembra do 15.
januarja, na kmetijskih zemljiščih brez
zelene odeje pa od 1. decembra do 1.
februarja.
Avgust 2015
Za razliko od prej veljavne uredbe, ko je
bilo potrebno na strmih zemljiščih razdeliti na več obrokov le odmerke tekočih organskih gnojil, je potrebno zdaj na
strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, v več delov razdeliti
tako odmerke organskih kot mineralnih
gnojil, ki vsebujejo dušik. Enkratni odmerek dušika ne sme preseči 80 kg/ha.
Ne smemo pozabiti, da organskih in mineralnih gnojil ne smemo nanašati na in
v tla tudi izven navedenih datumov, če
so tla nasičena z vodo, poplavljena ali
zmrznjena.
Po Uradnem listu pripravila
Marija Kresnik
17
OZELENITEV NJIVSKIH POVRŠIN V
JESENSKEM ČASU
Ozelenitev njivskih površin v jesenskem
času je na ekoloških zelenjadarskih
kmetijah ukrep, ki ohranja življenje v tleh,
ohranja njihovo strukturo in uravnoteženo založenost s hranili tudi po pridelavi
zelenjave.
Skrb za živa in rodovitna tla je najpomembnejše pravilo njivske pridelave na
kmetijah. Seveda ni pri pridelavi zelenjave nič drugače.
Rastline za kratkotrajno ali daljšo ozelenitev imajo velik pomen za naravo.
V prvem planu je prav gotovo povečevanje in ohranjanje humusa v tleh. Zelenjava sodi v tisto skupino vrtnin, ki po
večini znižuje humus v tleh, zato je prav
na zelenjadarskih površinah potrebno
posvečati veliko skrb vračanju humusa v
tla. Nakup organskih gnojil, če se kmetija sama ne ukvarja tudi z živinorejo, pa
predstavlja strošek. Najpomembnejša
je prav gotovo simbiotska vezava dušika, s katero so sposobne metuljnice
prispevati od 100 – 200 kg dušika letno
v daljšem časovnem obdobju, pa tudi
za kratkotrajnejše ozelenitve prispevajo
po raziskavah (Kämp (1977) cit. po Šilc
1980) 50 – 70 kg dušika na hektar, kar na
primer ob zadostni količini humusa v tleh
in strukturni zemlji povsem zadošča za
pridelavo solate.
Vendar pri gnojenju ni pomemben in
uporaben samo ta naravni pojav. Mnoge
teh rastlin so s svojimi močnimi in globokimi koreninami sposobne črpati hranila
iz globljih plasti tal, kamor so se ali izprala, ali pa jih naše gojene rastline s svojimi
plitvimi koreninami niso mogle več doseči. Nekatere rastline pa so sposobne iz
18
talnega kompleksa iztrgati in za izgradnjo
svoje zelene mase uporabiti tudi močneje vezana hranila. Ko te rastline kasneje
podorjemo, so torej z razpadom mase
teh rastlin ta hranila spet dostopna v tistem sloju, kjer so korenine naših vrtnin.
Zaoravanje zelene mase (ali pa uporaba
kot organska zastirka) pomeni, da je del
hranil našim gojenim rastlinam dostopen
takoj, del pa z mineralizacijo mase. Zaoravanje suhih, pomrznjenih rastlin pa
pomeni, da bodo hranila našim rastlinam
dostopna po mineralizaciji, za katero pa
so potrebni tudi ustrezni klimatski pogoji (temperatura in vlaga) ter seveda živi
svet v tleh. Kar se tiče ohranjanja hranil
v tleh imajo te rastline še eno dobro lastnost. Preprečujejo izpiranje odvečnih,
neporabljenih hranil v spodnje, za vrtnine
nedostopne plasti ornice. S tem pa smo
dosegli še en okoljski cilj, obvarovali smo
podtalnico pred izpiranjem teh hranil vanjo.
Setev teh rastlin pa ima predvsem na
strnišča, prazne površine, ki ostanejo po
pridelavi vrtnin, pa jih ne bomo zasadili z
gojenimi rastlinami do naslednjega leta,
še eno pomembno vlogo. Preprečujejo
razrast in predvsem semenitev plevelov,
saj jim jemljejo prostor, vlago in svetlobo.
Če se posevek preveč zapleveli, lahko
težavo rešujemo tudi z mulčenjem, košnjo, saj večina teh rastlin to zelo dobro
prenaša, večina plevelov pa ne.
Setev teh rastlin ima še nekaj ne povsem
nepomembnih stranskih učinkov: ohranja
biotsko pestrost, saj se na večini teh posevkov naselijo številne žuželke in tudi
večje živali, tukaj imajo mir in čas, da
Avgust 2015
se razmnožijo in na prezimnih posevkih
tudi prezimijo. V času, ko se srečujemo
tudi s pomanjkanjem hrane za čebele v
poznem poletnem in jesenskem času,
so lahko ravno cvetoči posevki teh rastlin rešitev te težave. Najpomembnejši
rastlini v ta namen sta gotovo ajda in
facelija, pa tudi bela gorjušica in oljna
redkev imata svoj pomen.
Kako razmišljati in izbrati prave rastline
Najprej si postavimo naslednja vprašanja:
• Katere rastline sploh sodijo v moj
kolobar na njivi, vrtu ali v rastlinjaku?
• Ali si želim in ima prostor za zeleno
odejo čez zimo, ali želim ali moram
preorati njivo še pred zimo?
• Ali želimo z rastlinami izboljšati
strukturo tal, ali želimo z njimi samo
pridobiti dušik za naše rastline, ali
pa si želimo z njimi pomagati tudi
pri zdravstvenem varstvu naših zelenjadnic?
• Kdaj bom na mojih površinah sploh
lahko posejali te rastline?
Rastline za zeleni podor v kolobarju
Mnogi se sploh ne zavedajo, da so tudi
te rastline zelo pomemben člen kolobarja, tako v negativnem, kakor v pozitivnem smislu. Osnovna pravila kolobarja
morajo biti upoštevana tudi pri setvi rastlin za zeleni podor.
Če pridelujemo na naših njivah fižol,
sojo ali grah, potem bomo v ta kolobar
zelo težko vklopili detelje, lucerno ali
inkarnatko, saj vse te rastline sodijo v
družino metuljnic. Za to družino pa je
znano, da sama sebe zelo težko prenaša in da moramo te rastline gojiti v širokem kolobarju, ko naj med pridelavo
posameznih rastlin pretečeta vsaj dve
Avgust 2015
leti. To velja tudi za strniščno pridelavo
detelje in kasneje pridelavo fižola, graha
ali soje. Rešitev vidim tukaj na dva načina, ali si prilagodimo kolobar tako, da na
nekaterih površinah kot vmesni, zeleni
posevek pridelujemo deteljo, na te površine pa potem umestimo še tiste vrtnine,
ki potrebujejo več dušika, to so kapusnice, bučnice, paradižnik, papriko, jajčevec, morda tudi krompir, na drugem delu
površin pa pridelujemo gojene stročnice
z manj zahtevnimi vrtninami, kot so solatnice, nekatere korenčnice in čebulnice.
Druga rešitev pa je, da površine razdelimo na 6 poljin, kjer si kolobar prilagodimo tako, da bo med pridelavo stročnic
oz. metuljnic poteklo vsaj dve leti. Opozorila bi še na nevarnost večje razmnožitve strun v kolobarju, kjer pridelujemo
metuljnice, zato si tam, kjer imamo s njimi težave, prilagodimo kolobar tako, da
za metuljnicami pridelujemo zanje manj
ugodne vrtnine ali celo katere izmed rastlin za zeleni podor, ki zmanjšujejo število teh škodljivcev v tleh (facelija, bela
gorjušica, oljna redkev.
Druga omejitev v kolobarju so križnice.
Za kratkotrajne, neprezimne ozelenitve so odlične tudi križnice, predvsem
bela gorjušica in oljna redkev. Vendar
ne smejmo spregledati dejstva, da sta v
bližnjem botaničnem sorodstvu z vsemi
gojenimi križnicami, ki ravno tako ekstremno slabo prenašajo ozek kolobar. To so
vse kapusnice, poleg njih pa še redkev,
redkvica, rukola, repa in koleraba. Je pa
vredno preizkusiti uporabo bele gorjušice kot privabilne rastline, saj se nekateri
pomembni škodljivci kapusnic (bolhač,
kapusova stenica) po raziskavah po
svetu raje zadržujejo in prehranjujejo na
njej, kakor na zelju, cvetači, brokoliju. Žal
kitajski kapus še vedno ostaja bolj ogro19
žen. To pomeni, da belo gorjušico posejemo ob posevek kapusnic in napad škodljivcev spremljamo in omejujemo tam.
V kolobarju z žiti je še ena omejitev, ki je
sicer jasna, to so trave kot posevek za
zeleni podor in krmo.
Kako jih uporabljamo in kdaj jih sejemo
Čeprav se mi zdi to dokaj enostavno, pa
opažam, da imajo mnogi ravno s tem težave. Rastline za zeleni podor oz. ozelenitev lahko teoretično sejemo kadarkoli,
le da so izpolnjeni pogoji za uspešen
vznik in hitre razvoj zelene mase. Nekatere lahko tako sejemo takoj, ko se zemlja ogreje na 2 – 3 oC (krmni grah, bob,
jara žita), za druge mora biti ogreta vsaj
na 10 oC (nekatere detelje), za nekatere
pa vsaj na 15 oC (facelija, neprezimne
detelje). Običajno jih sejemo zgodaj
spomladi takrat, ko nam bodo površino
prekrivale pol ali celo poletje oz. pozno
poleti na izpraznjene površine. Posebej
v kombinaciji s pridelavo zelenjave jih
običajno sejemo takrat. Če jih sejemo
prepozno, ne izpolnijo svoje vloge. Prav
posebej velja to za metuljnice, ki se ne
razvijejo dovolj in na njihovih koreninah
se ne razvije dovolj simbiotskih bakterij.
Tako je manj zelene mase in manj ostankov dušika v tleh.
Tla pred setvijo pripravimo minimalno,
da znižamo stroške, vendar je odvisno to
tudi od posamezne rastline, ki jo nameravamo posejati. Gnojenje ni potrebno.
Neprezimne rastline pustimo na površini premrzniti. Če planiramo zgodnje
spomladanske setve, potem jih v tla zadelamo še pred zimo, drugače pa tudi
premrznjena in posušena masa odigra
vlogo varovanja zemlje pred neugodnimi zimskimi klimatskimi razmerami in jo
v tla zadelamo spomladi. Če jo zade20
lamo prehitro, pomlad pa je topla, potem se mineralizacija prične prezgodaj
in je del mineraliziranih hranil izgubljen
za gojene rastline, predstavlja pa lahko
potencialno nevarnost za onesnaženje
podtalnice.
Pri prezimnih rastlinah je potrebno paziti, da jih spomladi v tla zadelamo
pravočasno. Drugače lahko zelena in
koreninska masa predstavlja težave pri
obdelavi tal, postavljanju folije in setvah
ter presajanjih, saj se obeša na delovna
orodja. Če vidimo, da nam spomladi rastline preraščajo, da se žita dvigujejo –
kolenčijo, posevek še enkrat mulčiti, da
ne bo težav pri obdelavi tal.
Še na nekaj je potrebno biti pozoren.
Predvsem križnice, pa tudi ajda po cvetenju naredijo veliko semena. Seveda je
potem v posevku zelenjadnic rastlina za
zeleni podor nezaželjena, plevel. Zato
je potrebno križnice (oljna redkev, bela
gorjušica, navadna ogrščica, krmna repica) najkasneje ob cvetenju pomulčiti.
Podobno svetujem tudi za ajdo, čeprav
se jo lahko uporabi tudi za pridelek zrnja, ampak takrat je njen učinek nižji.
Nov slovenski okoljski program (KOPOP) in rastline za zeleni podor
Sicer je za letošnje leto že prepozno, a
setev rastlin za zeleni podor je upoštevana tudi v novem programskem obdobju. Za večje površine lahko dobite povrnjen vsaj del stroškov tudi tam. Imamo
tri možne izbire. Seveda ni tako enostavno, sicer pa, kaj pa je pri nas enostavno?
Za pridobitev sredstev je potrebno izpolniti kar nekaj pogojev. Zato se v zimskem
času dobro pozanimajte, ali je za vas
izvedljivo,da se vključite tudi v katerega
izmed teh ukrepov.
Miša Pušenjak
Avgust 2015
PREHRANA KRAV V PRESUŠENEM
OBDOBJU IN V ZAČETKU LAKTACIJE
Presušeno obdobje
Čas presušitve krav je obdobje, ko se
vime krave povrne v hlapno obliko, sinteza mleka se konča. Vimensko tkivo
se obnovi, akumulirajo se protitelesca
za oskrbo novorojenega teleta. Iz tega
vidika naj traja presušena doba od 6-8
tednov. O dolžini presušitvene dobe se
danes med strokovnjaki zelo diskutira.
Nekateri rejci tako pri nas kot v tujini
prakticirajo krajše presušitveno obdobje, kar pa lahko privede do negativnih
posledic tako za nižjo mlečnost, kot za
slabšo kakovost mleziva ali kolostruma.
V presušitveni fazi naj si bi krave opomogle (ozdravile) in pripravile za novo
laktacijo.
Vsaj 14 dni pred predvideno presušitvijo pregledamo vzorce mleka na prisotnost somatskih celic. Če kaže vzorec
mleka (vseh četrti) več kot 200.000 somatskih celic, damo na pregled vse štiri
četrti, kjer ugotovimo število somatskih
celic v posamezni četrti. Če gre za povečanje v posamezni četrti, po možnosti opravimo pregled na vrsto bakterije
(okužbe) in to četrt ustrezno zdravimo.
Nekatere povzročitelje vnetja vimena
lahko pozdravimo le v obdobju presušitve. Po porodu je učinek zdravljenja
teh minimalen. Prav tako ob ugotovitvi,
da so v hlevu težje ozdravljiva vnetja vimena si planiramo presušitveno
dobo vsaj 8 tednov, da sam organizem
pomaga pri ozdravljenju in lahko uporabimo antibiotike daljšega delovanja.
Torej pomembno je, da presušujemo
zdrava vimena. Način presuševanja je
lahko različen. Večina naprednih rejcev
Avgust 2015
v svetu danes presušuje brez posebnega postopka tako, da enostavno nehajo
molsti krave in kasneje vizualno kontrolirajo napetost vimena, drugi pa postopoma presušujejo. Po mojem mnenju
ni pomemben postopek, pomembno je,
da se ne bojimo presušiti kravo z večjo
količino mleka, kar je pogosto prisoten
strah. V začetku presušitve korigiramo
tudi parklje, da gredo krave »z novimi
čevlji na dopust«.
Presušenim kravam krmite posebne
mineralne dodatke za to obdobje.
Prehrana v presušenem obdobju
Mnenje, da je za presušene krave primerna vsaka krma, je zelo napačno.
Tudi ostanke krme od krav v laktacij ne
priporočam. Krma za presušene krave
ne sme biti v začetni fazi energetsko
prebogata, pa tudi ne prerevna, kar je
pogosto problem na mnogih naših kmetijah. Ali jih preobilno krmimo ali pa prerevno. Zlasti slednje zelo opažam na nekaterih »intenzivnih kmetijah«. Namreč
krmljenje s krmo prenizke, energetske
vrednosti, ko krave hujšajo povzroča
21
posledice v naslednji laktaciji, zlasti je
prizadeta plodnost krav, ki se kažejo
pogosto na slabo razvitih jajčnikih in na
gnojnih izcedkih iz maternice v začetku
laktacije. Zaradi preskromnega krmljenja (negativne energetske bilance-žival
več porabi kot zaužije) v tem obdobju
prihaja do tako imenovane »negativne
memorije jajčnikov«, ki vpliva na sam
njihov razvoj. Prav tako obrok ne sme
biti energetsko preobilen, da se krave
ne zredijo, kar povzroča več presnovnih motenj v začetku laktacije. Načelo
je, da se kondicija krav v času presušitve ne sme spreminjati, razen v izjemnih
primerih, če so krave presuhe, je priporočljivo nekoliko obilneje krmiti. Tri tedne
pred porodom se potreba zaradi rasti
plodu in zmanjšanja obsega prebavil po
energiji in beljakovinah poveča. Torej
imajo krave v času presušitve dva obdobja z različnimi potrebami. Ravno zaradi
tega je najbolje, da presušitveno obdobje razdelimo na dve skupini, in sicer
eno skupino na zgodnjo presušitveno
obdobje, ki traja nekje od 2 mesecev do
3 tednov pred porodom, in pripravljalno
skupino (tranzitno skupino), ki traja 3 tedne pred porodom in do poroda. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je takšen
način organizacijsko preveč zahteven,
zato predlagajo samo eno skupino, ki je
s prehrambnega vidika pravzaprav prilagojena pripravljalni skupini. Mnogi se
s tem sistemom ne strinjajo, saj lahko
privede do zamaščenosti živali v tem
obdobju. Po mojih izkušnjah je ta način
primeren le za genetsko vrhunske živali. Zato delim tudi mnenje mnogih, da je
najbolje tudi pri manjših rejah razdeliti
živali na 2 skupini. Cilj krmljenja v času
presušitve je vzdrževanje kondicije in
maksimalna konzumacija krme.
22
Presušene krave moramo ločiti od
ostalih krav, še posebej problem vezana reja
Krmljenje krav v zgodnjem presušitvenem obdobju
Ko živali presušimo, zelo zmanjšamo
koncentracijo energije in beljakovin v
obroku. To je obdobje, kjer vključujemo
v obrok več vlakninske krme sena ali
celo slame. Lahko pa samo razredčimo
z vlakninsko krmo obrok molznih krav
(priporočljivo je nekaj obroka molznih
krav) ali pa si obrok posebej pripravljamo. Za to obdobje starejša literatura
navaja krmljenje za 4-6 l mleka po energiji in za 10 l po beljakovinah. Novejša
dognanja priporočajo zlasti obilnejše
krmljenje po energiji. Obrok z večjo koncentracijo energije zahteva večjo doslednost pri pripravi, da živali krmo ne
prebirajo, še zlati, če je slama v obroku.
Zahteva se dobro homogenizirati mešanico. Problem je pri vključevanju dolgo
zrezane slame ki se preslabo zmeša v
obrok, tako, da živali krmno prebirajo.
Pri takšnem obroku po mojih izkušnjah
živali slamo puščajo in s tem tvegamo,
da prihaja do energetsko preobilnega
krmljenja. V zadnjem času se v nekaterih deželah priporoča koncept krmljenja
specialnega koncentrata za to obdobje,
ki se razredči s slamo. Pozitivno od taAvgust 2015
kšnega obroka je nizka količina kalija.
Takšen obrok se lahko pomeša v mešalno prikolico, slabost tega je enaka, kot
sem navedel že prej, presuh obrok in
prebiranje krme.
V tem obdobju mora biti obrok zlasti reven na kalciju, kaliju in natriju. Zato načrtno krmimo s krmo z nižjimi količinami
kationov, da žleza obščitnica ostane aktivna. Če je ta neaktivna, potem po porodu, v času, ko morajo krave črpati kalcij
iz kosti ne deluje optimalno in živali ali
obležijo, zelo pogosto pa trpijo zaradi
skritega pomanjkanje kalcija, ki se kaže
v povečanju presnovnih motenj (ketoza), dislokaciji siriščnika, mastitisih in
zaostajanju posteljice. Zato mora biti v
obroku čim manj krme, ki vsebuje večje
količine teh elementov. Zato odsvetujem
krmljenje večjih količin mlade trave in
travne silaže ter metuljnice. V obroku
ne sme biti sode bikarbone, melase ali
z lugom konzervirane krme (sodagrain).
V zgodnjem presušitvenem obdobju
krmimo s krmo z nizkim kalijem.
V obroku torej naj bodo komponente, ki
vsebujejo nizke količine teh mineralov.
Iz tega vidika zadnje košnje travne silaže (se pri nas pogosto uporabljajo) niso
najbolj primerne. Te tudi z vidika kvalitete beljakovin niso primerne, kajti te
običajno vsebujejo veliko amonijačnega
dušika oziroma je topnost beljakovin zaAvgust 2015
radi slabega procesa siliranja večja, kot
pri prejšnjih košnjah. Krmljenje s samo
travno silažo te košnje običajno povzroča presežek beljakovin, ki škodijo živalim v tem in v obdobju po porodu. Živali v
tem obdobju zahtevajo nizko koncentracijo beljakovin, vendar pa te dobre kakovosti (več by pass beljakovin).
Za prvo obdobje je najbolj primerno
seno in manjše količine koruzne silaže
in travne silaže ter mineralni dodatek,
posebej za presušene krave, ki vsebuje nizko količino kalcija in je bogat zlasti
na vitaminih. Iz vidika mineralne sestave
tudi intenzivna paša ni primerna za prehrano presušenih krav, kljub temu mnogi strokovnjaki z vidika gibanja, dobrega
počutja - komforta, pozitivnega vpliva
delovanja UV žarkov in s tem tvorbe
vitamina D pašo priporočajo. Paša naj
bo manj intenzivna-skromna, služi zgolj
prej naštetim potrebam, glavnino krme
pa je najbolje ali dovažati na pašnik ali
krmiti v hlevu.
Krmljenje krav v pripravljalni skupini
Krave mlečnega tipa prestavimo v pripravljalno skupino vsaj 20 dni pred
porodom, živali kombiniranega tipa, ki
imajo pogosto daljšo dobo brejosti pa
vsaj 14 dni pred porodom. To je obdobje, ki je po mojem mnenju najbolj pomembno obdobje v prehrani krav. Naš
cilj je obdržati visoko konzumacijo krme,
ki ima močan vpliv na obdobje po telitvi. Študije v Nemčiji kažejo, da veliko
krav v tem času trpi za pomanjkanjem
energije. Torej krave hujšajo že pred
porodom. To pa je značilno povezano z
nadaljnjim hujšanjem po porodu in zelo
velikemu primanjkljaju energije, ki se
kaže v presnovnih motnjah. Pravzaprav
imajo krave že presnovne motnje pred
porodom, te se samo stopnjujejo po porodu. Za krave, ki ima mastna jetra ali
23
ketozo takoj po porodu, lahko z veliko
gotovostjo trdimo, da je hujšala pred
porodom. Zato je zelo pomembno opazovati ješčnost krav pred porodom. Če
ta ni ustrezna, moramo ukrepati takoj.
Kratkoročno z zalivanjem s protiketoznimi dodatki, dolgoročno pa s spremembo
krmnega obroka. Koncentracija energije
za te krave naj bo visoka 6,4- 6,8 Nel in
koncentracija beljakovin okoli 140-150 g
uporabnih beljakovin na kg suhe snovi
obroka. Te naj bodo prav tako, kot velja
za prejšnjo skupino z nizkim deležem
razgradljivosti (visok by pass). V obroku naj bo nad 15 % škroba, ki pozitivno
deluje na razvoj resic, njenih velikosti in
površine v vampovi sluznici in povečuje izločanje inzulina in tako ščiti kravo
pred hujšanjem. Vsi dodatki v obroku,
ki zmanjšujejo izločanje inzulina, se ne
priporočajo (npr. vse vrste maščob).
V tem obdobju priporočam že večje količine koruzne silaže, odličnega sena in
del travne silaže. Obvezno je že vključevanje koncentratov v obrok (lahko so
žita), visoko kakovostnih beljakovin ter
specialnega mineralnega dodatka za
presušene krave. Puferske dodatke ne
priporočam, saj negativno vplivajo na
aktivnost obščitnice. Koncentrate povečujemo postopoma, tedensko za 0,5 kg.
Poporodna mrzlica posledica napačne prehrane krav v času presušitve
24
Priporočam dodajanje (cepljenje) vitamina D 3-6 dni pred porodom (potrebno
je določiti čas poroda), že prej pa večje
količine beta karotena, vitamina E in selena. Pred porodom lahko za občutljive
krave za preprečitev poporodne mrzlice
pričnemo dodajati kalcijeve preparate
(kalcijeve boluse), s katerimi nadaljujemo ob porodu in po porodu. Pomembno
je, da dobijo te v 4 X odmerkih.
Prehrana krav v začetku laktacije
Že dolgo je znano, da imajo krave v začetku laktaciji zaradi nesorazmerja med
zaužito energijo iz krme in energijo, ki
je potrebna za proizvodnjo (količino mleka), negativno energetsko bilanco. Zaradi tega prihaja do mobilizacije maščob
iz telesnih rezerv. Tega se praktično
ne moremo izogniti v začetku laktacije,
pomembno je, da je hujšanje v mejah,
ko še ne ogroža zdravja živali. Zato si
moramo prizadevati, da čim več energije živali zaužijejo iz obroka. To pa je
odvisno od vrste dejavnikov, od katerih
je koncentracija energije obroka in konzumacija krme najpomembnejša. Ker je
koncentracija energije omejena, saj moramo imeti v obroku še dovolj strukturne
vlaknine, da iz tega vidika ne ogrožamo zdravje živali, je konzumacija krme
po porodu najbolj bistvenega pomena.
Omenil sem že, da napačna prehrana
presušenih krav lahko zniža konzumacijo krme po porodu. Po porodu je eden
izmed pomembnih dejavnikov oskrba
krav z velikimi količinami mlačne vode
takoj po porodu. Ta poveča konzumacijo
krme, hkrati pa zmanjša možnost zasuka siriščnika. V napoj je priporočljivo dodati tudi elektrolite, kalcijeve napitke ali
posebne energetske napitke. Spremljamo konzumacijo krme krav. Če opazimo
slabšo konzumacijo kot je običajno, preAvgust 2015
glejmo podatke o mlečni kontroli (razmerje med mastjo in beljakovinami) ali
preverimo prisotnost ketonskih teles (v
krvi ali mleku). Nekateri kmetijski zavodi
imajo že poskusno merjenje ketonskih
teles v mleku. Če se bodo rezultati ujemali z ostalimi preskušanimi metodami,
se bo lahko preko mleka rutinsko ugotavljalo problem ketoze v čredi. Nikoli ne
moremo zaključiti, da nizka konzumacija
krme že pomeni ketozo krav.
Vpliv konzumacije pred porodom na
konzumacijo po porodu
V obroku po porodu naj bo nekoliko več
strukturne vlaknine, kot za kasnejšo obdobje (vsaj 12,5 %), ker še aktivni del
vampa ni dovolj pripravljen. Torej obrok
mora biti iz odlične travne in koruzne
silaže, močne krme ter sena ali slame.
Močno krmo postopoma povečujemo.
Teden dni po porodu je običajno enaka
količina, kot je bila ob porodu, kasneje pa povečujemo tedensko 1,5—2 kg,
razen za prvesnice in manjše živali pa
0,5 kg manj. Nepostopno krmljenje koncentratov pogosto privede do zakisanja
vampa živali. Ne smemo varčevati z
močno krmo v tem obdobju in kasneje,
saj bi prišlo še do večjega primanjkljaja
energije. Poleg tega je izkoristek močne
krme v tem obdobju prav največji (preko
2 l mleka iz 1 kg) in je ekonomski vidik
Avgust 2015
pokladanja močne krme zelo velik, v kasnejši fazi laktacije po 150 dneh laktacije pa se ta zmanjšuje. Torej ne varčujte
s krmilom do te faze (se kljub nizki ceni
mleka splača). Kasneje je ta izkoristek
odvisen od genetske sposobnosti krave
oziroma tehnologije reje.
V obrok krav po porodu lahko dodajamo
specialne krmne mešanice ali dodatke, ki vzpodbujajo tvorbo propionatov
v vampu, ki se kasneje pretvorijo pri
procesu presnove v glukozo. Podobno
kot za pripravljalno skupino v obdobju
po porodu ne priporočam dodatkov, ki
zavirajo izločanje inzulina, saj bi s tem
pospešili hujšanje krave in tvorbo ketonskih teles v krvi.
Poleg prehrane krav je važen tudi prostor krav pri jaslih, vsaka krava mora
imeti svoj prostor, za črno belo pasmo
vsaj 75 cm , za lisasto 80 cm širine. Zelo
pomemben je ukrep potiskanja krme k
jaslim, ki krave privablja, ter gladka površina v jaslih, dovolj svetlobe in svežega zraka v hlevu. Sodobni hlevi naj
ne bi imeli kap ob straneh hleva pod 4
m, pri večjih širinah pa ne pod 4,5 m.
Pomembna so mehka ležišča, ki so primerno dolga in široka, dovolj široki hodniki in prehodi, še zlasti pri koritu. Vsi
hodniki in prehodi morajo biti tako veliki,
da kljub zadrževanju ene živali ob jaslih
ali pitju še omogoča srečanje dveh živali. Če hlev ni optimalno zgrajen, potem
nizko rangirane živali pogosto ne uspejo
priti do jasli.
Uspešno rejo vam želim
Pripravil: Anton Hohler,
spec. za prehrano
in živinorejsko tehnologijo
25
OPRAVILA V VINOGRADU
V MESECU AVGUSTU
V mesecu avgustu še vedno spremljamo razvoj vinske trte ter uporabimo
sredstva za varstvo pred boleznimi in
škodljivci glede na nevarnost pojava
leteh. Prav tako še vedno opravljamo zelena dela: vršičkanje, pinciranje,
mulčenje ... itd.
V drugi polovici meseca julija je padlo v
SV Sloveniji v štirih deževnih dneh od
20-50 mm padavin. Še več padavin je
bilo zabeleženo v okolici Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic. Rast in razvoj vinske trte (grozdja) je bila zaradi
ugodnih vremenskih razmer zelo hitra.
V takšnih vremenskih razmerah so
bili pogoji za pojav in razvoj vseh treh
bolezni vinske trte, t.j. peronospore,
oidija in tudi grozdne plesni ali botritisa, zelo ugodni. V številnih vinogradih
je tudi v drugi polovici julija prišlo do
prerazmnožitve oidija. To je bilo opazno v bujnih vinogradih s pomanjkljivo
ampelotehniko in na zelo občutljivih
sortah (rizvanec, chardonnay, rumeni
muškat, pa tudi laški rizling). Vremenska napoved za konec julija in začetek
avgusta še naprej predvideva nestanovitno vreme s pogostimi plohami.
Za uspešno preprečitev okužb vinske
trte s peronosporo v začetku avgusta se
priporoča uporaba kombiniranih ali sestavljenih fungicidov iz karboksilamidne
in strobilurinske skupine, kakor tudi novejše pripravke nove skupine pirimidilamini. Presledki med škropljenji naj ne
bodo daljši od 10 do 12 dni.
Proti oidiju, ki je letos vinogradnikom v
26
mnogih vinogradih povzročil spet precej
preglavic, priporočamo učinkovite fungicide. Priporoča se dodajanje pripravkov
na osnovi močljivega žvepla.
Javna služba za varstvo rastlin priporoča tretje tretiranje za zatiranje ameriškega škržatka. Škropljenje je potrebno
opraviti proti koncu julija ali v začetku
avgusta, kjer je ulov škržatkov na rumenih lepljivih ploščah presegel 4 škržatke ali več na teden. Za tretiranje
priporočajo uporabo pripravka z aktivno
snovjo tiametoksam, v ekološki pridelavi pa pripravke na podlagi piretrina.
Zatiranje ameriškega škržatka
V letošnjem letu je v vinogradih za pridelavo grozdja na razmejenem območju
zlate trsne rumenice obvezno najmanj 1
tretiranje proti ameriškemu škržatku.
Za zatiranje ameriškega škržatka
so registrirani naslednji insekticidi:
Actara v odmerku 200 g/ha, Reldan
v odmerku 1,6 l/ha, Pyrinex v odmerku 1 l/ha, Decis 2,5 EC, s in pripravek
Gat decline 2,5 EC v odmerku 0,5 l/
ha, ter pripravki na osnovi piretrina kot
so: Kenyatox verde, Valentin eko insekticid v 0,07 - 0,08 % konc. ali Flora verde, Biotip floral v 0,16 % konc..
Pri tem ima prednost pripravek Actara 25 WG.
Če ste za prvo tretiranje uporabili kateri
drug pripravek, je potrebno škropljenje
ponoviti, v vinogradih, kjer na rumene
lepljive plošče ulovite več kot 4 odrasle
škržatke na teden. To škropljenje je potrebno opraviti tudi v ekološki pridelaAvgust 2015
vi, razen če s spremljanjem ulova na rumene lepljive plošče ugotovimo, da ulov
odraslih škržatkov ne presega 4 osebke
na lepljivo ploščo na teden, v takem primeru škropljenja ni treba ponoviti.
V ekološki pridelavi so dovoljeni pripravki na osnovi piretrina, kot so:
Kenyatox verde, Valentin eko insekticid v 0,07 - 0,08 % konc. ali Flora
verde, Biotip floral v 0,16 % konc.
V matičnih vinogradih, matičnjakih
in trsnicah je treba na območju opraviti vsaj 2 škropljenji. Če se kasneje na
rumene lepljive plošče še ulovijo odrasli škržatki, je treba škropljenje ponoviti. V matičnih vinogradih in matičnjakih
lahko uporabite enega od pripravkov,
kot so: Actara 25 WG, Reldan 22 EC
ali Pyrinex 25 CS. Uporabite lahko
tudi že naštete pripravke na osnovi piretrina. V trsnicah pa je dovoljena
uporaba pripravkov Actara 25 WG.
Pripravek RELDAN 22 EC običajno
uporabljamo v količini 1000 ml/ha. Na
razmejenih območjih zlate trsne rumenice je dovoljen v količini 1600 ml/
ha, vendar se ga v tem odmerku sme
uporabljati samo v vinogradih za pridelavo grozdja, ki je namenjeno za predelavo v vino, pri uporabi pa je treba
zagotoviti varnostni pas 75 m tlorisne
širine od meje brega voda 1. in 2. reda.
Imetniki vinogradov, ki ne izpolnjujejo
pogojev glede 75 m varnostnega pasu,
lahko ob uporabi ustrezne tehnologije
za zmanjšanje zanosa (antidrift šobe)
zmanjšajo varnostni pas. To napotilo bo
veljalo tudi za naslednja leta.
Še nekaj o sivi grozdni plesni, ki je že
v času cvetenja ponekod na rumenem
muškatu povzročila škodo:
Avgust 2015
Siva grozdna plesen lahko napada vinsko trto skozi vse leto. Aktivna je pri
temperaturah med 3 °C in 30 °C.
Njeni trosi so prisotni v zraku, v vinogradu, v nasadih, v skladiščih in drugih
prostorih. Lahko okuži vse zelene dele
vinske trte, vendar pri nas najpogosteje
povzroča škodo na kabrnikih in grozdih.
Posebej so občutljive sorte: Renski rizling, Modra frankinja, Žametovka,Beli
pinot, Sivi pinot, Chardonnay. Okužbe
kabrnikov so pogoste v vlažnih in
hladnih pomladih. Okuženi kabrnki
zelo hitro porjavijo, počrnijo in se posušijo, še preden se razvije sivkasta
prevleka. Siva prevleka se razvije šele
pozneje, ko kabrnk pade na tla. Tako se
gliva naseli tudi na cvetnih kapicah in
tako se pozneje okuži grozdje. Največ
škode povzroča gliva na grozdju. Gniloba se na grozdni jagodi začne pojavljati
na kožici, razvije se sivkasta plesniva
prevleka, v kateri so razmnoževalni organi glive. Iz prevleke se širi na preostale jagode in v vlažnem letu povzroči
gnitje celotnega grozda. Jeseni se gliva naseli na rozgah in brstih. Prezimi v
obliki trosišča in v naslednji sezoni ob
ugodnih pogojih okužuje mlade zelene
dele vinske trte.
Poznamo različne vrste gnilobe, glede
na čas in pogoje, v katerih se pojavlja.
Če se gniloba na jagodah pojavi še v
času, ko grozdje vsebuje malo sladkorja, govorimo o surovi gnilobi. Jagode
po okužbi postanejo sivorjave, na njih
pa navadno ni trosov. Konec julija, ko
grozdje spreminja barvo, se pojavi - kisla gniloba. Okužene jagode postanejo
rjave, na njih pa se začne nabirati siva
prevleka. Jagode zaradi okužbe ne ko27
pičijo sladkorja in ostanejo kisle do trgatve. Cik je posledica delovanja kvasovk
in bakterij ter se pojavlja v vročih letih
na trtah, ki trpijo sušo. Na zrelih jagodah
se pojavlja siva gniloba, katera lahko
popolnoma preraste jagode. Jagode
izgubljajo sok, prevleka pa se razraste
tako, da se trosi iz nje kadijo kot dim.
Siva plesen ne povzroča samo količinskih in kakovostnih izgub grozdja, ampak škoduje tudi lastnostim mošta. Vino
je nestabilno, težko se izčisti, lahko ima
neprijeten okus in je manj primerno za
staranje.V
28
aZa učinkovito varstvo so pomembna
naslednja škropljenja:
-
v času cvetenja,
-
v času zapiranja grozdov,
-
v začetku obarvanja oz. mehčanja jagod,
-
pred trgatvijo.
Pripravil Edvard Jug
Avgust 2015
Dobrote slovenskih kmetij 2015
Tradicionalna Razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je bila odprta
od 21. do 24. maja 2015 v prelepem
ambientu Minoritskega samostana. To
je bila 26. razstava, na kateri je sodelovalo prek 600 kmetij iz celotne Slovenije
in zamejstva, kmetije so prijavile skupaj
1173 vzorcev dobrot. Izdelki so razvrščeni v trinajst skupin, od mesnih izdelkov,
mlečnih izdelkov, izdelkov iz žit, izdelkov
iz sadja, grozdja in vrtnin. Razstava je v
bistvu zaključek ocenjevanj izdelkov, ki
so potekala vse od začetka marca pa do
odprtja razstave.
Vzporedno z rastavo, na kateri je bila letos nosilna regija Primorska, se je odvijalo več dogodkov in aktivnosti pod okriljem projekta „Dobrote slovenskih kmetij
- ker vem, kaj jem“, sofinanciranega s
strani Minstrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V sklopu projekta smo
okrepili promocijske aktivnosti z oglaševanjem prireditve na RTV SLO1, izvedli
likovni natečaj za predšolsko in osnovnošolsko mladino z naslovom: „Pod krošnjo
stare oljke“ in organizirali dan odprtih vrat
za šolsko in predšolsko mladino, katerega se je organizirano udeležilo prek 300
otrok. V sklopu projekta smo izvajali izobraževanja, degustacije in potrošniška
ocenjevanja z namenom spoznavanja
kakovostnih izdelkov, pridelanih in predelanih v lokalnem okolju. Samo razstavo smo obogatili z razstavo pridelkov in
živil, ki sodijo v sheme kakovosti, ter s
postavitvijo izobraževalnih panojev na
teme: mleko in mlečni izdelki, izdelki iz
žit, izdelki iz sadja, oljčna olja in sheme
kakovosti.
Na dvorišču minoritskega samostana
Avgust 2015
je ves čas razstave potekala prodaja
kmečkih pridelkov in izdelkov, v šotoru
na zunanjem dvorišču pa smo ponudbo
popestrili s kulinariko turističnih kmetij.
Organizirali smo delavnice domačih obrti, v bližnji gostilni je bila predstavljena
primorska »Osmica«. Izvedena je bila
okrogla miza o dopolnilnih dejavnostih
na kmetijah in posvet o mreženju na podeželju kot strokovni del letošnje razstave. Na odru se je odvijal bogat kulturni
program. Izdana je bila publikacija z vsemi dobitniki priznanj, ki lahko potrošniku
služi kot pripomoček pri iskanju ustreznih
ponudnikov izdelkov s kmetij.
Bogata je tudi »žetev« priznanj, ki so jih
pridobile kmetije na ocenjevanju dobrot.
Skupaj je 1019 priznanj, od tega 492
zlatih, 316 srebrnih in 211 bronastih priznanj ter kar 78 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Z
območja UE Slovenska Bistrica je sodelovalo 18 kmetij s 25 izdelki. Prejeli so 9
zlatih, 9 srebrnih in 3 bronasta priznanja.
Za trikrat zaporedoma pridobljeno zlato
priznanje je prejela znak kakovosti Silva
Hohler iz Brezja pri Oplotnici.
Vsem nagrajencem ob tej priložnosti iskreno čestitamo.
Dobrote slovenskih kmetij so se »dobro
prijele« tako v našem okolju kot tudi po
celotni Sloveniji. To je praznik slovenskega podeželja in slovenskih kmetij, ki ob
tej priložnosti lahko pokažejo širši javnosti kvalitetno ponudbo svojih izdelkov
in hkrati skozi ocenjevanja tudi preverijo
kvaliteto svojih izdelkov.
Nasvidenje na Dobrotah slovenskih
kmetij 2016.
29
STROKOVNA EKSKURZIJA DRUŠTVA
MLADOPITANEGA GOVEDA
SEVEROVZHODNE SLOVENIJE NA AVSTRIJSKO
KOROŠKO
Po deževnem in hladnem tednu smo
si izbrali topel in sončen dan za obisk
naših severnih sosedov. Obiskali smo
center Agro trgovin RAIFFEISEN v
Celovcu. Njihova naloga je zastopanje
podeželja, dolgoročen cilj pa razvoj podeželja in ohranitev kmetij na njihovem
območju. Na Slovenskem trgu imajo 5
poslovnih enot Raiffeisen Agro trgovin
z 12 svetovalci na terenu in v prihodnje
želijo ustanoviti še 2 poslovni enoti.
Raiffeisnova korporacija zaposluje okoli
1000 ljudi in 90 praktikantov v uvajanju.
Gre za širok spekter ponudbe, v prvi vrsti je treba izpostaviti mešalnico krmil,
30
kjer pripravljajo krmne mešanice za vse
vrste živali. Prav tako nudijo gradbeni
material, program za vrtičkarje, kmetijsko tehniko in usmerjeni so tudi v prodajo energije (gorivo, drva...). Zaposlujejo svetovalce na terenu, ki zastopajo
njihove končne izdelke. Konkurenčni so
glede na pristop, prijaznost, kakovost
izdelkov in ceno. V Slovenijo so prodrli s ponudbo krmil, semen, škropiv ...,
zanimiv jim je tudi trg z lesom, pri nas
odkupujejo hlodovino, iz katere izdelajo
polizdelke in končne izdelke. Na našem
trgu prodajo okoli 11.000 ton krmnih
mešanic, 10.000 ton žita in 11.000 ton
Avgust 2015
koruze letno. Korporacija ima na Avstrijskem Koroškem tudi 11 tehničnih centrov – Agro trgovin, v katere so vključene tudi delavnice za popravilo kmetijskih
strojev, servisi in črpalke z bio gorivom.
Mešalnica obratuje 24 ur na dan, delo
poteka v treh izmenah, letno proizvedejo 112.000 ton krmnih mešanic. Sestavni del mešalnice so tudi sušilni sistemi,
katerih sušilna sposobnost je 1.400 ton
mokre koruze in 240 ton žita v 24 urah.
Zrnje potuje na 2 liniji mlinov s sposobnostjo mletja 12 ton na uro in mešalno
linijo, na kateri polnijo 25 ton krmnih mešanic na uro.
Trend mešalnice je prodaja v čim večjem obsegu v razsutem stanju, v vreče
polnijo le krmne mešanice za prašiče in
teleta. V svoji ponudbi imajo tudi biokrmo, ki dosega do 1/3 višjo ceno, zanjo
imajo posebno linijo, ločeno od ostale
proizvodnje z ustreznimi certifikati. Na
terenu delujejo podobno kot pri nas
(mlečni krožki), za kmete pripravljajo
delavnice – strokovne skupine, v katerih
je 10-15 članov, obiskujejo kmetije.
Obiskali smo eno od kmetij, ki sodeluje
z njihovo mešalnico. Na kmetiji redijo do
200 glav goveje živine – krave dojilje,
pitajo bike in telice lastne proizvodnje,
ukvarjajo se tudi s poljedelstvom – pridelavo semen za osnovno pridelavo.
Kmetija obdeluje 80 ha njivskih površin
(njive in sejani travniki), 120 ha planine,
na kateri pasejo krave dojilje, ker je ta
planina oddaljena 180 km od kmetije,
ima na paši samo krave brez telet – urejene sezonske telitve. Spomladi krave
preselijo na planino, kjer so vse do zime,
živali so brez pastirja na planini, le njihov
lastnik preverja čredo enkrat tedensko.
Pri pitanju govedi v hlevu dosegajo 95%
kakovost dosegajo tudi dodatni kakovoAvgust 2015
stni razred AMA. Pri pitanju uporabljajo
krmne mešanice, kakovostno koruzno
silažo in suho seno. Krmne mešanice
dozirajo ročno, zaradi večjega pregleda
nad živalmi. Delo v 90% opravijo sami
brez tuje delovne sile, ki jo uporabijo le
za žetev (kombajniranje).
Obiskali smo tudi 85 ha veliko kmetijo,
kjer se ukvarjajo s pitanjem govejih živali. Letni nivo pitanja je 230-250 glav,
ob našem obisku je bilo v hlevu 180 glav
pitancev. Na kmetiji imajo star hlev ločen od novega, kamor vhlevijo kupljene živali, jih preventivno cepijo v izogib širjenju bolezni. Kupujejo le visoko
kvaliteto telet, s katerimi dosegajo hitre
rezultate in visoko kakovost. Dosegajo
ceno za kg mesa 3,45 eura in dodatek
za kakovost. Povprečni prirast je 1300
g na dan.
Pripravila Stanka Pažek
31
Strokovna sadjarska ekskurzija
na Poljsko
V zadnjem tednu julija sem se udeležil
štiridnevne strokovne ekskurzije na Poljsko. Za lažjo primerjavo bom v uvodu
podal nekaj osnovnih podatkov o Poljski, ki obsega 311.904 kvadratnih kilometrov površine in šteje 38, 5 miljonov
prebivalcev. Če to primerjamo s Slovenijo, je torej Poljska skoraj 15-krat večja
od Slovenije in ima 18-krat več prebivalcev. Ko pa se ozremo na sadjarstvo, so
te številke še toliko bolj zastrašujoče.
Tako je pod različnimi sadnimi vrstami na Poljskem zasajenih 300.000 ha
površin in od tega je okrog 180.000 ha
posajenih z jablanami. Če ponovno to
površino primerjamo s Slovenijo, je na
Poljskem zasajenih površin z jablano
nekaj več, kot imamo v Sloveniji njivskih
površin (okrog 170.000 ha). O velikosti
poljskega sadjarstva govori tudi dejstvo,
da se Poljska uvršča med pet največjih
pridelovalk jabolk na svetu in da letošnje
leto pričakujejo pridelek v višini okrog
4,5 milijona ton. Pridelku jabolk sledijo
s po 200.000 tonami višnja in jagoda,
100.000 ton ribeza, 70.000 ton hruške,
40.000 ton češenj, 10.000 ton ameriških
borovnic in 60.000 ton aronije. Te podatke nam je posredoval profesor Eberhard
Makosz, starosta poljskih sadjarjev, ki
nam je kljub svoji častitljivi starosti (83
let) pripravil in izpeljal celotni strokovni
del ekskurzije.
Prvi dan smo si ogledali referenčni laboratorij v pridelovalnem okolišu Grojec, v
katerem analizirajo vzorce pridelkov na
prisotnost različnih FFS ostankov. Laboratorij je bil zgrajen s pomočjo nepovratnih sredstev in je v lasti organizacije
32
proizvajalcev. Namenjen je predvsem
kontroli pridelanih pridelkov najrazličnejšega sadja in tudi žit, predno kmetje le to
ponudijo v prodajo. Laboratorij zaposluje 10 ljudi in celoten postopek analiziranja lahko stranka, ki je prinesla vzorec,
opazuje v posebni sobi, s televizijskimi
ekrani in na ta način spremlja vzorec
skozi kompletni postopek analiziranja.
Ogled drevesnice g. Nowakowskega
Po končanem ogledu laboratorija smo se
odpeljali do naslednje postaje, kjer smo
si ogledali 20.000 ton veliko hladilnico,
ki jo je zgradilo združenje pridelovalcev.
Združenje pridelovalcev je združenje
privatne družinske firme in 85 članov,
ki imajo skupaj okrog 1000 ha nasadov.
Glavne sorte tega združenja so Idared,
Zlati delišes, Jonagold, Jonaprinc, Gala
Royal in Gala Mast. Proizvodna cena v
njihovih nasadih se giblje med 0,20 in
0,25€. Zaradi izgube ruskega trga se je
združenje obrnilo na druge trge v Zahodni Evropi, Bližnjem in Dalnem Vzhodu
in Afriki. Letos celotna Poljska pričakuje
pridelek neklje okrog 3,8 milijona ton jabolk, in od tega gre približno polovica v
predelavo. Jabolka za predelavo so se v
lanski jeseni kupovala po zelo nizki ceni
Avgust 2015
0,03-0,04€, preko zime pa se je cena
dvignila in se je spomladi za industrijska
jabolka gibala okrog 0,10 €. V lanskem
letu so izvedli na Poljskem tudi ukrep
umika jabolk s trga, in sicer za 200.000
ton jabolk. Sadjar je za to jabolko dobil
plačilo v višini 0,30€. Leto pred tem pa je
bilo za poljske sadjarje še zelo uspešno,
saj jih je reševal izvoz v Rusijo. Iz nastale situacije vidijo poljski sadjarji rešitev
v smeri izboljšanja kvalitete, spremembi
sortnega sestava (zmanjšanje idareda,
nove enobarvne sorte…), skupnemu
nastopu na trgu. Na ruski trg je še pred
letom prodajalo 500-600 posameznih
sadjarjev.
Naslednji postanek smo opravili v drevesnici g. Nowakowskega, ki se že 35
let ukvarja z drevesničarsko proizvodnjo. Letno pridelajo 500.000 sadik in 2
miljona podlag, njegove površine pa obsegajo 180 ha zemljišč, ki jih ima v lasti
in najemu.
Ogled drevesnice g. Nowakowskega
Vzgaja dvoletne »knip« sadike, enoletne
sadike in toletne sadike. Vsaka kvaliteta
ima svojo ceno in le-te se gibljejo med 2
in 4 evri za sadiko, odvisno od kvalitete
in sorte. V drevesnici trenutno zaposluje
60 ljudi, število pa varira glede na potrebe po delovni sili.
Avgust 2015
Dvoletne »knip« sadike
Drevesničar je opremljen z vso razpoložljivo mehanizacijo za obdelavo drevesnic in zarodišč, tako da zmanjšajo število ročnih delovnih ur na minimum. Za
oporo v drevesnici pri vzgoji sadik uporabljajo plastične palice, ki ji ročno zapičijo ob sadike. Samo sajenje podlag,
oziroma podlag s koopuliranim cepičen
poteka strojno in posadijo v eni uri okrog
7000 podlag. Vse površine drevesnic in
zarodišč so skrbno negovane in oskrbovane tako, da dobijo čim višje izplene
kvalitetnih sadik in podlag. K temu gotovo prispeva tudi kvaliteta zemljišč in obvezno namakanje drevesnic in zarodišč.
Še posebej presenetljivo je pogledati
ravne vrste v drevesnici, kar jim uspe s
sajenjem s pomočjo laserja. S tem dobijo skoraj idealno ravne linije in enake
medvrstne razdalje.Tako posajene drevesnice in zarodišča nato strojno obelujejo z raznimi jahači, ki so namenjeni
33
posameznim opravilom (škropljenju s
herbicidi, podrahavanju in dognojevanju, varstvu pred boleznimi in škodljivci).
času našega obiska ravno obirali. Pričakovan pridelek po grmu ameriške borovnice je 5 kg, kar ob posajenih 3000 grmih
po ha znaša pridelek okrog 5 ton. Trenutna cena za kg ameriške borovnice znaša 4 €, tako da predstavlja ta pridelava
kar dohodkovno zanimivo proizvodnjo.
Jahač za nanos herbicidov v drevesnici
Po obisku drevesnice smo se v večernih urah vrnili v Varšavo - glavno mesto
Poljske in Mazovijskega vojvodstva. Po
prespani noči smo se naslednji dan odpravili na krajši ogled skoraj dvomilijonske Varšave. Pot nas je zanesla tudi na
eno izmed varšavskih tržnic, kjer smo si
ogledali utrip na njihovi tržnici. Cene v
prestolnici Poljske so zelo podobne našim, založenost na tržnici pa je bila izredno pestra.
Ena izmed varšavskih tržnic
Po hitrem ogledu mesta nas je pot naprej
vodila do kmetije Adama Soske, ki nas
je najprej odpeljal do svojih 5 ha velikih
nasadov ameriške borovnice, ki so jih v
34
Nasad ameriške borovnice
Kmetija ima skupno 25 ha površin in poleg nasadov ameriške borovnice ima še
20 ha nasadov jablan. Enega izmed njegovih najboljših nasadov v velikosti 5 ha
smo si tudi ogledali. Nasad je bil posajen
pred 6 leti in je pokrit s protitočno mrežo
na stebrih višine 4,5 m. Tako nas je pogled na te njegove nasade jablan navdušil, saj je nasad bil vzorno poredčen
in višine primerne armaturi protitočnega
sistema. Nasad je bil posajen v medvrstni razdalji 3,5 m in v vrsti 0,9 m. Višina
dreves se je končala tik pod protitočno
mrežo na višini 4 metrov. Tako je bil tudi
pričakovani pridelek v teh nasadih med
60 in 70 tonami po hektarju.
Avgust 2015
Nasad gale pokrit s protitočno mrežo
V nasadu je imel posajeno sorto mutsu,
na kateri so bili plodovi poskusno zaviti
v posebne vrečke, ki naj bi obarvale plodove z rdečkastim poprhom.
Plodovi poskusno zaviti v posebne
vrečke
Avgust 2015
Po ogledu nas je gospodar sprejel na
terasi ob svoji stanovanjski hiši in ob
pogovoru smo izvedeli še marsikaj zanimivega. Bil je začetnik sadjarstva v njegovem kraju in se je s sadjarstvom začel
ukvarjati leta 1990, ko je zasadil svoj
prvi pol hektarja nasada jablan. Nato
se je njegova kmetija v celoti usmerila
v sadjarstvo in danes obsega 25 ha nasadov. Na kmetiji so izgradili 700 ton lastnih hladilniških kapacitet v združenju,
imajo še 10.000 hladilniških kapacitet.
Včlanjen je v združenje s 34 člani, ki obdelujejo nasade v velikosti 400 ha. Sam
proda vso lastno proizvodnjo in še 3000
ton od zruženja. Ko je beseda nanesla
na hladilniške kapacitete, smo izvedeli, da imajo danes na Poljskem okoli
1.000.000 ton hladilniških kapacitet v
kontrolirani atmosferi in 400.000 ton hladilniških kapacitet v navadni atmosferi.
Pred desetimi leti so imeli 500.000 ton
skupnih hladilniških kapacitet, kar pove,
da so poljski sadjarji v zadnjih letih skorajda potrojili svoje hladilniške kapacitete. Ob tem jim je pomagalo predvsem
dejstvo, da so vse investicije iz zadnjih
let bile podprte z nepovratnimi sredstvi
v višini 70%. Prav tako se je skozi zadnje desetletje oblikovalo veliko skupin
proizvajalcev, ki skušajo s skupnim nastopom še izboljšati prodajo. Pozno popoldan smo se nato iz sadjarskega okoliša Grojec podali v smeri jugovzhoda
Poljske proti našemu naslednjemu cilju,
Lublinu.
Prijetno jutro tretjega dne na Poljskem
nas je popeljalo na kratek ogled Lublina
do kmetije Barbare Witkovske, katere
značilnost je, da jo vodita ženski, in sicer mama in hči, mož je pred leti umrl.
35
skega leta sta bila najpomebnejša tuja
trga Rusija in Ukrajina. Vendar se je z
vojno v Ukrajini vse spremenilo. Dobro
kvaliteto sadik izvozijo tudi v zahodno
Evropo (Italija, Nizozemska). Za svojo
drevesničarsko proizvodnjo imajo v lasti
in najemu preko 500 ha kmetijskih površin. Pridelane sadike lahko skladiščijo v
lastni hladilnici.
Pogovor na kmetiji Barbare Witkovske
Obdelujejo 13 ha nasadov, na 10 ha
gojijo jablano, ostale površine so zasajene s hruškami in češnjami. V nasadih
jablan prevladujejo sorte Red jonaprinc,
Jonagold, Zlati delišes in poljska sorta
Šampion. Redčenje v nasadih jablan
opravljajo z vsemi registriranimi pripravki, v poskusne namene tudi z novim
pripravkom Brevisom. Kmetija je nekoč
bila mešana kmetija, na kar še spominjajo nekateri objekti na dvorišču kmetije (prašičji in goveji hlev), danes pa se
ukvarjajo izključno s sadjarstvom.
Sledil je ogled še ene drevesnice, in
sicer Adama Suleka. Na dvorišče smo
prispeli malo pred kupci, katerih poteze
obraza so izdajale, da prihajajo iz vzhoda, natančneje Kirgizije. Kljub obisku
kupcev nas je sprejel gospodar Adam
Sulek in nam predstavil svojo proizvodnjo. Letno drevesnica vgoji 2.000.000
sadik in 10 miljonov podlag. Imajo tudi
lastne matičnake, kjer pridobivajo material za cepljenje. Od sadik jablan je še
vedno 30% Idareda, sledijo Zlati delišes, kloni Jonagolda, Red jonaprince,
Red chief … S svojo drevesničarsko
proizvodnjo so edini na Poljskem pridobili ustrezne certifikate za prodajo na rusko tržišče. Polovico svoje proizvodnje
prodajo doma, ostalo izvozijo. Do lan36
Adam Sulek v pogovoru s profesorjem Eberhardom Makoszem ob lastni
drevesnici
Pot smo nadaljevali v smeri naslednjega
ogleda, kjer smo si ogledali Združenje
sadjarjev Stryjno sad. Ime je združenje
dobilo po vasi, od koder so bili ustanovni
člani tega združenja. Združenje združuje 100 članov, ki pridelajo skupaj naslednje količine sadja: 20000 ton jabolk,
2500 ton črnega ribeza, 1000 ton višenj
in ostalo. Člani imajo v lasti različne velikosti nasadov, in sicer od 3 ha do 30
ha. Na lokaciji, ki smo si jo ogledali, so
imeli hladilnico s 3600 tonami kapaciAvgust 2015
tet in ustreznimi linijami za pakiranje in
prebiranje jabolk. Ob našem obisku so
prodali še zadnje količine jabolk in bodo
za lastne potrebe oskrbe trga uvažali
jabolka iz Nizozemske, dokler ne bodo
obrali lastnih jabolk. Njihovo združenje
je nastalo leta 1998 in je eno najstarejših, zasnovano je po principih zadružništva (en član en glas). Njihovo združenje
prodaja sadje večinoma na Poljskem,
kakšnih 25% pa izvozijo. Pri izvedbi investicije v objekt hladilnice s sortirnico
so si pomagali z nepovratnimi sredstvi
in lastnimi sredstvi v obliki kredita, ki ga
je najelo združenje in ga člani združenja
odplačujejo z odtegljaji ob prejemu plačil
za jabolka. Izplačilo za prodana jabolka
se obračuna glede na celotno prodajno
sezono. Za lansko sezono pričakujejo
izplačilo nekje med 25 in 27 centi.
In kaj porečejo vtisi po nekajdnevih ogledih po prostranstvih velike države, kot je
Poljska. Vsekakor je prvi vtis ta, da se
Poljska počasi a vztrajno razvija na vseh
področjih. Če smo se pred osmimi leti,
ko smo prvič obiskali Poljsko, po sadjarski plati še prebijali po polžje skozi njihove prometne povezovalne poti, je danes
večina teh dvopasovnih avtocest. Prav
tako velike korake dela poljsko sadjarstvo, ki je bilo pred leti še brez pravih
povezav in hladilniških kapacitet, se je
Avgust 2015
v teh letih na tem področju sadjarstva
korenito spremenilo. Združevanje in
povezovanje sadjarjev v združenja pridelovalcev ob podpori investicij s strani države in Evropske unije očitno daje
prave sadove, moderni nasadi pa dajejo
dobre pridelke. Je že res, da zaradi svoje kasnejše vegetacije ne morejo saditi
poznih sort jabolk, kot so Breaburn, Fuji
in Pink Lady, so pa temu prilagodili svoj
sortiment in uspešno tržijo sorte, ki jih
sadijo v svoje nasade. Njihov moto za
nadaljnji razvoj so povečevanje sadjarskih kmetij na med 20 in 30 ha nasadov, z modernimi nasadi na podlagi M9
in visokimi ter rednimi pridelki. Sledili
bodo tudi dobri opremljenosti teh kmetij s specializiranimi stroji, nasade bodo
prekrivali s protitočnimi mrežami, načrtujejo razširitev namakanja in s tem dvig
procenta namakanih nasadov (sedaj
15%). V sortimentu načrtujejo uvedbo
enobarvnih, prevsem rdeče obarvanih
sort in zmanjšanje pridelave sorte Idared. Velik obseg razpoložljivih kmetijskih
zemljišč je v preteklosti omogočal hitro
povečevanje kmetij in ob uspešnem kopiranju tehnologij z Zahoda so poljski
sadjarji naredili velike razvojne korake
naprej.
Pripravil Srečko RAJH
37
19. PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ
4. in 5. september 2015,
grad Slovenska Bistrica
PETEK, 4. september 2015 (DAN MLADIH NA PODOBAH):
•
ob 9. uri: PODPIS PARTNERSKE POGODBE LAS ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2014 – 2020
• ob 10. uri: DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH - PREDSTAVITEV
NOVE UREDBE O DOPOLNILNIH DEJAVNOSTIH NA KMETIJAH IN UPORABA DAVČNIH BLAGAJN ZA KMETIJE (okrogla miza)
• ob 11.30: SLOVESNO ODPRTJE 19. PRIREDITVE PODOBE BISTRIŠKIH
DOMAČIJ (v programu sodelujejo otroci vrtca in osnovnih šol)
• med 9. in 14. uro: Prikazi obrti in običajev ter ustvarjalne delavnice in
vodenja, namenjena otrokom:
- delavnice: keramična, kulinarična, »od moke do kruha«, izdelava rož
iz papirja, hladno stiskanje olja, pomen medu v prehrani, kako naravno posušiti zelišča, izdelovanje piščali, pletenje košar, oblačila in
izdelki iz volne, delavnica polstenja, ustvarjanje iz odpadnih predmetov,
kamnoseštvo, kovaštvo in druge rokodelske delavnice),
- voden ogled Bistriškega gradu,
- ogled Centra domačih in umetnostnih obrti z delavnico,
- Kako so se igrali nekoč? (predstavitev različnih iger za otroke, ki se bodo
lahko v njih tudi preizkusili),
- predstavitev turističnih podmladkov,
- predstavitev inovativne kmetije,
- voden ogled kmetij
Razstave:
- nagrajeni kruhi in potice,
- Arkova etnološka zbirka (predstavitev predmetov in orodja ter prikaz
uporabe le-teh),
- otroška dela likovnega natečaja za šole in vrtce - tema: Podoba kmetije,
- likovna dela Španzlove slikarske šole – tema: Podoba kmetije
Grajska tržnica:
- sodelujejo sejmarji, turistična društva, kmetijska društva, posamezni
pridelovalci,
- predstavitev in nastopi turističnih podmladkov,
Okrogle mize, predavanja, predstavitve:
- Pogled mladih na razvoj kmetijstva ter predstavitev Srednje kmetijske
šole in poklica kmet
- Kako ohraniti slovensko kulturno dediščino? (Zavod RS za varstvo kulturne dediščine)
38
Avgust 2015
SOBOTA, 5.september 2015
•
ob 9. uri: Predstavitev spletne tržnice www.jemdomace.si - prodaja s
pomočjo spleta
• ob 11. uri: Predstavitev Konzorcija Ritoznojčan
Predstavitev projektov Lokalne akcijske skupine - LAS, Dobro za nas
• ob 14. uri: Medobčinsko srečanje turističnih društev z igrami
• med 9. in 17. uro:
- Grajska tržnica: sodelujejo sejmarji, turistična društva, društva kmetic,
vinogradniška, čebelarska in druga kmetijska društva ter posamezni
pridelovalci (od 7. ure dalje)
- Nastopi ljudskih godcev in pevcev, folklornih in drugih skupin ter prikazi
obrti, običajev in ustvarjalne delavnice (turistična društva, rokodelci,
društva kmetic, kulturno-umetniška društva…)
Razstave:
- nagrajeni kruhi in potice,
- Arkova etnološka zbirka (predstavitev predmetov in orodja ter prikaz
uporabe le-teh),
- otroška dela likovnega natečaja za šole in vrtce - tema: Podoba kmetije,
- likovna dela Španzlove slikarske šole – tema: Podoba kmetije
- ob 16. uri: Zaključek prireditve ter podelitev priznanj za nagrajene kruhe
in potice in nagrad turističnih društev
Spremljevalni dogodki:
• PREDSTAVITEV EKOLOŠKE KMETIJE PODGRAJŠEK (četrtek, 3. 9., ob 19.
uri, v knjižnici Josipa Vošnjaka),
• UČILNICA V NARAVI TER PREDSTAVITEV NARAVNIH IN KULTURNIH
ZNAMENITOSTI MESTA (petek, 4. 9., na 2. OŠ Slovenska Bistrica za OŠ
Minke Namestnik Sonje),
• DAN ODPRTIH VRAT ČEBELARSKEGA CENTRA (sobota, 5. 9., od 9. do
12. ure – kuhanje krompirjevega golaža, ob 13. uri – pokušine in ogled s
turističnim vlakcem),
• VODENJE PO NARAVNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTIH MESTA IN
OKOLICE (s turističnim vlakcem in avtobusom; vsak dan),
• razstava likovnih del Likovnega društva Paleta (v knjižnici Josipa Vošnjaka)
Organizatorji: Občina Slovenska Bistrica, RIC Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska
Bistrica, Medobčinska turistična zveza z vsemi turističnimi društvi in KGZS – KGZ Ptuj –
KSS Slovenska Bistrica, v sodelovanju z Vrtcem Otona Župančiča, OŠ Pohorskega odreda,
OŠ Minke Namestnik Sonje, 2. OŠ Slovenska Bistrica ter kmetijskimi društvi in drugimi
organizacijami.
Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa.
Avgust 2015
39
19. PODOBE
BISTRIŠKIH DOMAČIJ
4. in 5. september 2015
Grad Slovenska Bistrica
POVABILO NA
OKROGLO MIZO
Ob prireditvi Podobe bistriških domačij v petek, 4., in soboto, 5. septembra 2015, bomo za vse naše kmetije
pripravili okroglo mizo o dopolnilnih
dejavnostih na kmetijah. Okrogla
miza bo namenjena vsem, ki se že na
svojih kmetijah ukvarjate s dopolnilnimi dejavnostmi, in tudi vsem tistim, ki
bi želeli v prihodnje registrirati kakšno
dopolnilno dejavnost na svoji kmetiji.
Osrednja tematika okrogle mize bo
predstavitev nove uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in uvedba davčnih blagajn. Ker sta obe tematiki še kako aktualne, vas vse vabimo v petek, 4. 9. 2015, ob 10. uri
v grad Slovenska Bistrica, kjer bo
potekala okrogla miza. Predstavitev
novosti bodo predstavili predstavniki
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano.
KGZS, ZAVOD PTUJ, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENSKA BISTRICA, OBČINA SLOVENSKA BISTRICA, OBČINA OPLOTNICA,
OBČINA MAKOLE, OBČINA POLJČANE, AVGUST 2015
Oblikovanje, priprava za tisk in tisk: IMPOS d. o. o., Slovenska Bistrica, Pošiljatelj: IMPOS d. o. o., Slovenska Bistrica

KMETIJSKE AKTUALNE NOVICE

Transcription

Similar documents

Priloga: Seznam kmetijskih rastlin za izpolnitev »diverzifikacije

Preberi novico (povezava do datoteke) - KGZS

Ostende 721248 prenaša na potomke odličen okvir, ter lastnosti

iz glasila Svet ptic

Poročilo z ekskurzije - Pedološko Društvo Slovenije

VODJA Službe za notranji revizijo - Agencija Republike Slovenije za

3 največje napake

KMETIJSKE AKTUALNE NOVICE

ENERGETSKO KRMILO ZA KRAVE MOLZNICE

PRP 2014-2020 - Program razvoja podeželja