75. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: info.ukom@gov.si
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 17. februar 2016
75. redna seja Vlade RS
Vlada določila besedilo predloga Sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri
širšem varovanju državne meje
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z utemeljitvijo razlogov, ki narekujejo potrebo, da
pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje
začnejo izvajati pooblastila iz prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi.
Tako je Vlada RS določila besedilo predloga Sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri
širšem varovanju državne meje in ga pošlje v obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije.
Vlada RS se je tudi seznanila s pravili delovanja Slovenske vojske.
Vir: MNZ
Vlada sprejela Odlok o določitvi seznama varnih izvornih držav
Vlada RS je na današnji seji sprejela Odlok o določitvi seznama varnih izvornih držav na
podlagi tretjega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti. Z odlokom so se kot varne
izvorne države določile: Albanija, Alžirija, Bangladeš, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Egipt,
Kosovo, Makedonija, Maroko, Srbija, Tunizija in Turčija.
Država se šteje za varno izvorni državo, če se na podlagi pravnega položaja, uporabe prava v
okviru demokratičnega sistema in splošnih političnih okoliščin lahko sklepa, da tam na splošno
in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v členu 9 Direktive 2004/83/ES in
členu 9 prenovljene Direktive 2011/95/EU, ni mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega
ravnanja ali kaznovanja in ni ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah
mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.
Namen seznama varnih držav izvora je priprava na morebitno povečanje težko obvladljivega
števila prošenj za mednarodno zaščito ter zagotoviti obravnavo prošenj za mednarodno
zaščito v zakonsko določenih rokih. Z označitvijo nekaterih držav za varne izvorne države, bi
se sistem mednarodne zaščite razbremenil tistih oseb, ki zaščite dejansko ne potrebujejo. Pri
tem je potrebno poudariti, da samo dejstvo, da ima oseba državljanstvo države, ki je označena
za varno izvorno državo, oziroma je imela v slednji običajno prebivališče, če gre za osebo brez
državljanstva, še ne pomeni, da bo avtomatično izključena iz postopka mednarodne zaščite in
potencialno statusa mednarodne zaščite. Če bi oseba uspela v postopku izkazati utemeljene
razloge, da zaradi osebnih okoliščin ta država zanjo ni varna izvorna država, se koncept varne
izvorne države v konkretnem primeru ne bi mogel uporabiti. V nasprotnem primeru pa bi
pristojni organ imel možnost, da bi prošnjo zavrnil v pospešenem postopku.
Vir: MNZ
Vlada potrdila predlog sprememb Zakona o upravnih taksah
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o upravnih taksah (ZUT) in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru RS.
S predlagano novelo ZUT se natančneje urejajo posamezna področja zakona ter njegove
priloge - taksne tarife. Zaradi široke uporabljivosti priloge-taksne tarife, se te v celoti
nadomeščajo z novo. Spremembe taksne tarife so v pretežni meri nastale zaradi sprememb
drugih materialnih predpisov; na zadnjo spremembo ZUT je vplival Zakon o ukrepih za
uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim je bila dodana tarifna števila 37.a, ki se
nanaša na zaračunavanje upravne takse za izdajanje potrdil o namenski rabi zemljišča.
Predlagana novela zakona vzpostavlja jasnejšo ureditev postopkov v primeru vloženih pravnih
sredstev zoper izdan plačilni nalog oziroma sklep, pri čemer se z izrecno določenim
pritožbenim organom povzema uveljavljena praksa obravnavanja in odločanja o pritožbi.
Predlagatelj sledi pripombam upravnih organov, ki so bile v zadnjih letih podane, med drugim
tudi glede določb o vračilu takse ter jih dopolnjuje in spreminja z navedbo pogojev in rokov za
vložitev zahteve za vračilo takse. S predlagano spremembo se širijo oziroma natančneje
opredelijo posamezne oprostitve plačila takse, kar so predlagali tudi nekateri drugi resorji in
zavodi in sicer za: pravne osebe zasebnega prava za dokumente in dejanja v zvezi s
pridobitvijo statusa organizacije v javnem interesu in v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti,
ki so v javnem interesu; študente iz tretjih držav, ki so prejemniki štipendije Republike
Slovenije ali pa prihajajo na izmenjavo v našo državo na osnovi meduniverzitetnih sporazumov
za dokumente in dejanja v zvezi z izdajo prvega dovoljenja za prebivanje iz razloga študija;
tujce v postopkih za priznanje mednarodne zaščite; tujce s priznano mednarodno zaščito v RS
v postopkih izdaje dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje družinskim članom idr. Prav
tako se širi obseg dokumentov, ki so takse oproščeni in sicer poleg vlog in drugih dokumentov
in dejanj v zvezi z izvajanjem ukrepov kmetijske politike na vloge in druge dokumente v zvezi z
izvajanjem ribiške politike. Prav tako se izenačuje oprostitev plačila takse za dokumente in
dejanja v postopku za uveljavitev pravic, ki so z zakonom priznane žrtvam povojnega nasilja
tako kot je to že doslej veljalo za žrtve vojnega nasilja, invalide in vojne veterane, idr. S
predlagano spremembo ZUT in priloge, pa se po drugi strani omejuje oprostitev plačila takse in
sicer zgolj za potrdila iz uradnih evidenc ki jih izda organ, po uradni dolžnosti ali na zahtevo
stranke, le neposredno ob vpisu ali izbrisu ali drugi spremembi podatka v uradni evidenci, v
ostalih primerih pa nastane obveznost za plačilo upravne takse. Poleg drugih oprostitev se
oprostitve plačila upravne takse ohranja za potrdila iz kazenske evidence oziroma v drugih
primerih določenih z zakonom ali prilogo zakona.
Novela natančneje opredeljuje ugotovitveni postopek izpolnjevanja pogojev za oprostitev
plačila takse iz razloga slabega premoženjskega stanja. V primeru, da lahko podatke o
izpolnjevanju pogojev za taksne zavezance v slabih premoženjskih razmerah preverijo organi
sami to opravijo po uradni dolžnosti.
Zaradi uskladitve z materialno zakonodajo se spreminja besedilo tarifnih številk navedenih v
taksni tarifi. Prav tako se spreminja višina takse, ki je po eni strani posledica sprememb pri
vodenju upravnega postopka npr. s spremembo materialnega predpisa so s spremenili pogoji
za odločitev v konkretni upravni zadevi oziroma postopku pred upravnim organom. Poleg tega
se je predlagatelj odločil zaokrožiti višino upravnih taks zaradi olajšanega poslovanja tako za
organe kot stranke.
Vir: MJU
Vlada sprejela Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2016–2020
Vlada RS je na današnji seji sprejela Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije
2016–2020.
Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2016–2020 (SOPR 2016–2020) določa
ključne usmeritve delovanja in razvoja obrambnega sistema Republike Slovenije v
srednjeročnem obdobju. SOPR je podlaga za proračunsko načrtovanje in izdelavo poslovnih
načrtov Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske ter zagotavlja zvezo med nacionalnim
obrambnim načrtovanjem in obrambnim načrtovanjem v Natu in EU.
Srednjeročna finančna projekcija, ki je bistvena za doseganje ustrezne razvitosti obrambnih
zmogljivosti in posledično obrambne sposobnosti države v okviru sistema kolektivne obrambe
in varnosti, zaradi potreb po uravnoteženju javnih financ in izpolnjevanja zavez v EU ter
povečanega obsega porabe proračunskih sredstev za zagotavljanje notranje varnosti
kratkoročno ne omogoča normalizacije razvoja obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije.
S tem sta neločljivo povezani tudi dinamika in uspešnost uresničevanja strateških interesov in
ciljev, ki jih je država sprejela na področju nacionalne varnosti in obrambe ter izhajajo iz
Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV), Obrambne strategije
Republike Slovenije, Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja
Slovenske vojske do leta 2025 (ReSDPRO SV 2025) ter strateških dokumentov Nata in EU.
Vlada RS se bo na nacionalni ravni dejavno odzivala na varnostne izzive, s katerimi se
spopada Republika Slovenija, in skrbela v okviru razpoložljivih virov za izpolnjevanje deleža, ki
ga ima Republika Slovenija pri implementaciji treh ključnih nalog, opredeljenih v Strateškem
konceptu Nata: kolektivni obrambi, kriznem upravljanju in kooperativni varnosti.
Finančna sredstva, namenjena za investicije v modernizacijo glavne opreme Slovenske
vojske, zaradi preteklih finančnih ukrepov Vlade Republike Slovenije na obrambnem področju
in zaostanka v razvoju ne zadostujejo za celovito uresničitev ravni ambicij ReSDPRO SV 2025
in ciljev zmogljivosti Nata 2013 za Republiko Slovenijo do leta 2020, za kar bi obrambni sistem
potreboval še dodatnih 218 milijonov evrov.
Zato bo treba tudi v obdobju po letu 2020 ohraniti trend rasti obrambnih izdatkov, ki bodo
omogočili razvoj ključne prioritete v razvoju obrambnih zmogljivosti, to je srednje
(mehanizirane) bojne skupine. SOPR 2016–2020 tako še ne more predstavljati ustreznega
planskega okvira za začetek razvoja ključnih in finančno najzahtevnejših obrambnih
zmogljivosti.
Republika Slovenija se bo v srednjeročnem obdobju soočala s potrebo po obsežnem
angažiranju Policije in Civilne zaščite pri obvladovanju migrantskih tokov, ki presegajo njune
zmogljivosti. Potrebna bo podpora Slovenske vojske, ki v mirnodobni sestavi nima na voljo
dovolj sil. Izvedeni bodo potrebni ukrepi za čimprejšnje povečanje prostovoljne pogodbene
rezerve v letu 2016, ki bo lahko prevzela določene redne naloge stalne sestave Slovenske
vojske. Ob koncu srednjeročnega obdobja bo obseg Slovenske vojske znašal do 9.100
pripadnikov, od tega 7.600 stalne in 1.500 rezervne sestave. Ob zagotovitvi dodatnih finančnih
sredstev se lahko poveča do ravni, določene z ReSDPRO (to je 10.000 pripadnikov).
Leta 2016 bosta pripravljena predloga sprememb in dopolnitev Zakona o obrambi in Zakona o
službi v Slovenski vojski, ki bosta poleg sistemskih rešitev omogočala nadaljevanje
profesionalizacije in nemoteno delovanje Slovenske vojske doma in v tujini.
Leta 2016 bo izveden tudi strateški pregled obrambe, ugotovitve in ukrepi pa bodo predstavljali
podlago za oblikovanje skupne vizije nadaljnjega razvoja in modernizacije obrambnega
sistema kot izhodišča za dopolnitev ReSDPRO SV.
Obrambni izdatki in finančni viri:
Skladno z Natovo metodologijo obrambni izdatki Republike Slovenije vključujejo sredstva za
financiranje obrambnega sistema (upravnega dela Ministrstva za obrambo in Slovenske
vojske), sredstva za vojaške pokojnine, ki jih Zavod Republike Slovenije za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje prejema neposredno iz državnega proračuna oz. Ministrstva za
finance, ter sredstva Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov. Obrambni
izdatki ne vključujejo sredstev, namenjenih Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje
ter Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Padanje deleža obrambnih izdatkov v BDP se bo leta 2017 ustavilo pri 0,91 odstotka. V
obdobju 2018–2020 se bo delež obrambnih izdatkov v BDP postopno povečeval do 1,03
odstotka BDP.
V povprečju se bodo obrambni izdatki od leta 2017 medletno povečali za okoli 35 milijonov
evrov in bodo leta 2020 dosegli 478 milijonov evrov, kar je 104 milijone evrov več kot leta
2017.
Stroški za investicije v modernizacijo obrambnih zmogljivosti bodo v obdobju 2016–2018 še
vedno neuravnoteženo in nezadostno rastli ter bodo leta 2018 dosegli štiri odstotke v strukturi
obrambnih izdatkov oz. petino ciljnega deleža (20 odstotkov). V letih 2019 in 2020 se bo ta
delež povečal na 9 oziroma 15 odstotkov.
Stroški za osebje bodo glede na leto 2016, ko predstavljajo v strukturi obrambnih izdatkov več
kot 80 odstotkov, postopno padali in bodo leta 2020 predstavljali 67 odstotkov. Leta 2020 bo
razmerje med stroški za osebje, operativnimi stroški in stroški investicij znašalo 67 : 18 : 15,
kar predstavlja premik v smeri ciljnega razmerja 50 : 30 : 20. Stroški za osebje bodo
predstavljali največji strošek v strukturi obrambnih izdatkov.
Zaradi uravnoteženja javnih financ srednjeročna finančna projekcija v letih 2016 in 2017 ne bo
zagotovila minimalne nominalne rasti obrambnih izdatkov. Glede na ReSDPRO SV 2025
finančna projekcija zagotavlja nekaj več kot tretjino (40 odstotkov) potrebnih sredstev oz. okoli
145 milijonov evrov za investicije v razvoj. Dve tretjini investicijskih sredstev bo razpoložljivih
šele na koncu srednjeročnega obdobja (2019–2020).
Vir: MO
Vlada sprejela odgovor na sklep Komisije za nadzor javnih financ
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Odgovor Vlade RS na sklep Komisije za nadzor
javnih financ s 5. 2. 2016.
Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je na 26. redni seji 4. 2. 2016 k točki
»Prenos Save, d. d. k Slovenskemu državnemu holdingu, d. d. in h Kapitalski družbi, d. d..«
sprejela sklep, s katerim od Vlade Republike Slovenije zahteva, naj ji v 15 dneh od sprejema
sklepa posreduje dokumente in zakonske podlage, na podlagi katerih je sprejela odločitev o
odplačnem prenosu terjatev ter obveznic holdinga Sava z Družbe za upravljanje terjatev bank
na Slovenski državni holding in Kapitalsko družbo.
Vlada je v odgovoru razložila pravne podlage za sprejem sklepa, ki temeljijo na:
− 7. členu ZUKSB in 10. členu Statuta DUTB (prečiščeno besedilo statuta, notarsko potrdilo,
opr. št. SV 973/15 z dne 15. 9. 2015), skladno s katerim naloge in pristojnosti skupščine
DUTB izvršuje vlada kot edini delničar;
− 11. členu Statuta DUTB, ki navaja primere, v katerih odloča skupščina (primeri niso našteti
taksativno, ampak z dikcijo »zlasti pa:«), pri čemer Statut v 8. točki 11. člena določa, da
skupščina odloča tudi v »drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali
drugih zadevah, ki jih določa zakon.« Navedeno pomeni, da pridejo za odločanje
skupščine v primer tudi določbe ZGD-1, ki so opisane v nadaljevanju;
− sledeč 11. členu Statuta DUTB ter sledeč določbi v ZUKSB, ki napotuje na uporabo ZGD-1
v primeru, če ZUKSB ne določa drugače, sklep vlade temelji tudi na ZGD- 1 in sicer na:
o 267. členu ZGD-1, ki določa, da uprava uresničuje sklepe, ki jih sprejme
skupščina. Ta člen se uporablja tudi za upravni odbor v enotirnem sistemu;
o 290. členu ZGD-1, ki določa, da morajo izvršni direktorji pri opravljanju nalog
upoštevati navodila in omejitve, ki jim jih postavi skupščina družbe.
Vir: MF
Vlada kot skupščina soglaša s poenostavljeno pripojitvijo Factor banke in Probanke k
DUTB
Vlada RS je na današnji redni seji kot skupščina družb Factor banka in Probanka soglaša s
poenostavljeno pripojitvijo obeh družb k DUTB. Obenem vlada kot skupščina DUTB soglaša s
pripojitvijo Factor banke in Probanke k DUTB.
Na podlagi osmega odstavka 10.a člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev
stabilnosti bank lahko DUTB sodeluje pri pripojitvi kot prevzemna družba, če je družbi, ki bo
prevzeta, prenehalo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali če ji je bilo to odvzeto. Če je
imetnik delnic družbe, ki bo prevzeta, Republika Slovenija, izvršuje pravice, ki gredo
družbeniku v tej družbi v povezavi z izvedbo pripojitve k DUTB, ne glede na zakon, ki ureja
Slovenski državni holding, vlada. Če je Republika Slovenija edini družbenik prevzemne
družbe, izvaja vlada naloge in pristojnosti skupščine v skladu z zakonom, ki ureja delovanje
vlade, pri čemer se za izvajanje nalog in pristojnosti skupščine ne uporabljajo določbe zakona,
ki ureja gospodarske družbe, glede sklica skupščine, zapisnika, pravice do obveščenosti ter
priprave in izvedbe skupščine, ki bo odločala o soglasju za pripojitev.
Poenostavljena pripojitev ne pomeni, da bo pripojitev izvedena nepregledno ampak ravno
nasprotno. Pripojitev bo namreč temeljila na zadnjih revidiranih računovodskih izkazih. Obe
banki, to je Factor banka in Probanka sta namreč v skladu s 68. členom ZGD-1 pripravili
revidirano zaključno poročilo po stanju na dan obračuna združitve (1. 1. 2016) ter revidirano
letno poročilo za leto 2015. V zvezi z revidiranim zaključnim poročilom, ZGD-1 izrecno določa,
da morajo sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki na podlagi združitve ali delitve preidejo
na prevzemno družbo, biti ovrednotena v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Iz navedenega sledi, da je znano in
revidirano finančno stanje obeh bank, ki se pripajata k DUTB na dan bilančnega presečnega
dneva združitve.
Poenostavljena pripojitev le pomeni, da ni potrebno izdelati poročila poslovodstva, vmesne
bilance ter revizije pripojitvene pogodbe.
V zvezi z vmesno bilanco poudarjamo, da tudi sicer ne bi bila obvezna, saj ni izpolnjen pogoj iz
4. točke drugega odstavka 586. člena ZGD-1, ki pove, kdaj je vmesno bilanco potrebno
pripraviti. Vmesno bilanco je namreč potrebno pripraviti le, če se zadnje letno poročilo
posameznih družb, ki so udeležene pri pripojitvi, nanaša na poslovno leto, ki se je končalo več
kot šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi. Navedeno v pripojitvah, ki sta predmet
tega sklepa, ni podano.
V zvezi s poročilom poslovodstva in revizijo pripojitvene pogodbe poudarjamo, da je njun
namen zagotoviti, da je menjalno razmerje med delnicami prevzete in prevzemne družbe
ustrezno. To izhaja iz določb 582. in 583. člena, ki kot vsebino revizije in poročila poslovodstva
določata utemeljitev oziroma preizkus menjalnega razmerja. Ker iz obeh pogodb o pripojitvi
izhaja, da prevzemna družba delničarjem prevzetih družb ne bo zagotovila delnic, določitev
menjalnega razmerja ni potrebna. Ker slednjega ni, torej tudi ni mogoča njegova revizija. Ker
revizija ni mogoča, njena izvedba tudi ni smiselna oziroma je sploh ni mogoče izvesti.
Odsotnost menjalnega razmerja je posledica dejstva, da je država edini imetnik delnic vseh
družb udeleženih v pripojitvi. To pa pomeni, da zaradi pripojitve niti teoretično ne more priti do
sprememb v strukturi delničarjev. Odsotnost menjalnega razmerja je sicer posledica 589. člena
ZGD-1. Pri tem poudarjamo, da odsotnost menjalnega razmerja ne pomeni, da finančni položaj
Factor banke in Probanke v trenutku pripojitve ni znan. Finančni položaj namreč ne izhaja iz
menjalnega razmerja temveč iz revidiranih poročil.
Finančni položaj Factor banke na dan 31. 12. 2015:
- razlika med sredstvi in obveznostmi banke je znašala 1.325 tisoč EUR. Skupna sredstva
banke so znašala 195.782 tisoč EUR, obveznosti pa 194.457 tisoč EUR.
Finančni položaj Probanke na dan 31. 12. 2015:
- skupna sredstva banke so znašala 221.055 tisoč EUR, obveznosti pa 230.978 tisoč EUR.
Na osnovi pregleda vseh relevantnih listin, vključno z revidiranim letnim poročilom za leto 2015
in revidiranim medletnim poročilom prevzete družbe na dan 1. 1. 2016, po pridobitvi vseh
potrebnih informacij in podatkov, ki vplivajo na pripojitev ter analizi razlogov in posledic
pripojitve, Svet Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta Factor banke in
Probanke ocenjuje, da sta predmetni pripojitvi ekonomsko smotrni za Republiko Slovenijo, kot
edinega lastnika obeh družb, saj se s pripojitvijo zagotavlja racionalizacija poslovanja,
predvsem pa pripojitev pomeni daljši čas unovčevanja premoženja prevzetih družbe in s tem
višji iztržek in manjšo verjetnost za dodatno kapitalsko breme za edinega lastnika. Svet Banke
Slovenije tako ocenjuje, da je predlagana pripojitev pravno in ekonomsko utemeljena ter
ugotavlja, da dosedanji postopki pripojitve potekajo skladno z določili ZGD-1.
Vir: MF
Slovenske železnice oproščene plačila uporabnine za voznoredno obdobje 2015/2016
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da je Družba Slovenske železnice, družba za
opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d. o. o.,
oproščena plačila uporabnine za voznoredno obdobje 2015/2016 (z veljavnostjo od 13. 12.
2015 do 10. 12. 2016), ki se nanaša na opravljanje obvezne gospodarske javne službe
prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu.
Višino uporabnine je določila Javna agencija za železniški promet RS in jo plačujejo prevozniki
za uporabo javne železniške infrastrukture v Sloveniji. Namenjena je kritju stroškov opravljanja
dejavnosti upravljavca javne železniške infrastrukture.
Vlada Republike Slovenije, kot naročnik obvezne gospodarske javne službe, je sklenila z
izvajalcem SŽ-Potniški promet, d. o. o. Pogodbo o izvajanju obvezne gospodarske javne
službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem prometu za obdobje 2010-2019.
Na podlagi pogodbe zagotavlja naročnik izvajalcu del sredstev iz državnega proračuna za
njeno izvajanje, v obliki nadomestila. V kolikor bi se izvajalcu zaračunala uporabnina, bi to
vplivalo na povečanje njegovih stroškov, ki predstavljajo osnovo za izračun neto finančnega
učinka oziroma nadomestila, to pa bi zahtevalo dodatno povečanje proračunskih sredstev za
izplačilo nadomestila v tekočem letu.
Izvajalec obvezne gospodarske javne službe, SŽ-Potniški promet, d.o.o., je na podlagi vloge
zaprosil za oprostitev plačila uporabnine za voznoredno obdobje 2015/2016. Ministrstvo za
infrastrukturo ja v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči Ministrstvu za finance
posredovalo priglasitev dopolnitve in prejelo z njihove strani mnenje o skladnosti.
Oprostitev plačila uporabnine pa ne velja za tržne prevoze, katerih naročila tras potekajo
skladno z željo posamezne stranke in ne sodijo v okvir obvezne gospodarske javne službe
prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Plačilo
uporabnine je za tržne prevoze obvezno, tako za nacionalnega, kakor tudi tuje prevoznike.
Vir: MzI
Vlada dala predhodno soglasje za ustanovitev invalidskega podjetja
Vlada RS je na današnji redni sprejela sklep o podelitvi predhodnega soglasja družbi
SOCIALNA EKONOMIJA, RAZVOJ IN RAZISKAVE, d.o.o. (SOC - EKO d.o.o.), da lahko
posluje kot invalidsko podjetje.
Družba SOC - EKO d.o.o., je pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti vložilo vlogo za ustanovitev invalidskega podjetja. Vlogi so priložili analizo
upravičenosti ustanovitve invalidskega podjetja, poslovni načrt za tri leta, predstavitev družbe,
program in bilance, opise kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojev delovanja načrtovanega
invalidskega podjetja s finančnimi projekcijami poslovanja.
V načrtovanem invalidskem podjetju je trenutno zaposlenih 5 delavcev, od tega 3 invalidi, prav
tako je družba že v celotnem letu 2015 izpolnjevala kadrovske pogoje za pridobitev statusa
invalidskega podjetja. Glavna dejavnost načrtovanega invalidskega podjetja je dejavnost
izvajanja socialnih programov, sortiranje, kontrola, sestavljanje in pakiranje izdelkov iz plastike,
dodelava tuljavnikov, izdelava in montaža enostavnih izdelkov iz kovine, izdelava izdelkov iz
kartona, sitotisk, lasersko graviranje in razrez ter razvoj lastnih izdelkov.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi pregleda vloge
in opravljenega pregleda v načrtovanem invalidskem podjetju ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji
iz 53. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI).
Gospodarska družba, ki izpolnjuje pogoje iz 53. člena ZZRZI, lahko začne poslovati kot
invalidsko podjetje, ko pridobi status invalidskega podjetja. Status invalidskega podjetja
gospodarski družbi z odločbo podeli minister, pristojen za invalidsko varstvo, po pridobitvi
predhodnega soglasja Vlade Republike Slovenije.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela Posamezni program prodaje terjatve RS do družbe Valji
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Posamezni program prodaje terjatve Republike
Slovenije do družbe VALJI.
Terjatev Republike Slovenije do družbe VALJI izhaja iz unovčenega jamstva Republike
Slovenije na podlagi Pogodbe o jamstvu po kreditni pogodbi, ki ju je družba prejela na podlagi
Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije in znaša skupaj po obeh kreditnih pogodbah
1.559.238,18 EUR.
Družba je zaradi splošne gospodarske krize in poglobljene slabe situacije v metalurškoželezarski industriji v povezavi z upadom naročil, prišla v likvidnostne težave, ki so jih
poskušali rešiti finančni upniki (banke). Zaradi neenakopravne obravnave upnikov je bil proces
prestrukturiranja zaustavljen, banke pa so odpovedale kreditne pogodbe in dogovorile prodajo
terjatev in s tem podjetja.
V primeru, da do prodaje družbe ne pride, sledi stečaj, ki bi bil za koroško regijo in Republiko
Slovenijo neugoden.
Vir: MF
Republika Slovenija načeloma podpira osnutek uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu
Vlada RS je sprejela danes sprejela stališče, da Republika Slovenija načeloma podpira
osnutek uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti
storitev spletnih vsebin na notranjem trgu. Predlog sledi konceptu delovanja enotnega
notranjega trga EU kot območja brez notranjih meja in odpravlja ovire čezmejne prenosljivosti
storitev dostopa do spletnih vsebin, kar predstavlja veliko pridobitev za potrošnike. Pri
nekaterih členih predloga pa Slovenija potrebuje od Evropske komisije dodatna pojasnila
oziroma natančnejše opredelitve pojmov.
Cilj tega predloga je odpraviti ovire za čezmejno prenosljivost, da bi se lahko potrebe
uporabnikov učinkoviteje izpolnile, ter spodbujati inovacije v korist potrošnikov, ponudnikov
storitev in imetnikov pravic. Predlog uvaja skupni pristop na ravni EU in ohranja visoko raven
zaščite za imetnike pravic. S tem prispeva k delovanju notranjega trga kot območja brez
notranjih meja, kjer se zagotavlja svoboda opravljanja in uporabe storitev.
Predlog je ena prvih pobud v okviru strategije za enotni digitalni trg, katere cilj je oblikovanje
notranjega trga za digitalne vsebine in storitve. Odpravljanje ovir za čezmejno prenosljivost je
prvi pomemben korak k odpravi konkretne ovire za čezmejni dostop do vsebin in je pomemben
za potrošnike.
Vlada bo predlog stališča Republike Slovenije poslala v odločanje Državnemu zboru RS.
Vir: MGRT
Vlada sprejela stališče do predloga direktive glede spremembe obvezne avtomatične
izmenjave podatkov na področju obdavčenja
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga
direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave
podatkov na področju obdavčevanja.
Republika Slovenija podpira namene in cilje, ki izhajajo iz predloga direktive Sveta o
spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju
obdavčenja. Predlog direktive sledi že sprejetim mednarodnim rešitvam na področju
preprečevanja zniževanja davčne osnove in preusmerjanja dobička v delu, ki se nanašajo na
implementacijo standarda glede izmenjave poročil po državah (CbCR). Republika Slovenija
podpira rešitve, ki bodo administrativno enostavne in bodo sledile določbam OECD
večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o poročanju po državah (MCAA CbC), ki ga
je Republika Slovenija podpisala 27. januarja 2016, v Parizu. Republika Slovenija si bo
prizadevala tudi za izpolnitev časovnice določene s strani predsedstva, ki želi doseči dogovor
do sredine marca 2016.
Namen spremembe Direktiva 2011/16/EU je nadaljevanje zagotavljanja celovitega in
učinkovitega upravnega sodelovanja med davčnimi upravami z zagotavljanjem obvezne
avtomatične izmenjave informacij, ki so vključene v poročilu po državah.
Predlog direktive načeloma določa, da krovna matična družba, v državi, v kateri je davčni
rezident v roku 12 mesecev po koncu davčnega leta predloži poročilo po državah, pri čemer
država v določenem roku, slednjega avtomatično izmenja z vsemi drugimi državam, v katerih
je ena ali več oseb v sestavi (podjetja ali poslovne enote) mednarodne skupine podjetij,
rezident za davčne namene.
Poročilo po državah se bo prvič izmenjalo v letu 2018 za poslovno leto 2016.
Vir: MF
Vlada določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sprememb Sporazuma o
ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega
območja ob njem
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sprememb Sporazuma o
ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob
njem.
V skladu z 10. členom Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja,
Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem, sklenjenega v Monaku 24. novembra
1996, sta pogodbenici sporazuma Španija in Portugalska predlagali spremembe sporazuma, in
sicer razširitev območja sporazuma z dosedanjega dela vod pod njuno jurisdikcijo na celotne
vode v Atlantskem oceanu pod njuno jurisdikcijo (razen Azorov, Madeire in Kanarskih otokov).
Pogodbenici sta pojasnili razloge za predlagane spremembe, zlasti sta poudarili boljše
doseganje ciljev sporazuma. Tam živeče populacije kitov in delfinov so namreč glede na
znanstvene ugotovitve bolj povezane s sredozemskimi kot severnomorskimi populacijami.
Pogodbenice sporazuma so nato te spremembe soglasno sprejele na zasedanju pogodbenic v
Monaku leta 2010 (resolucija 4.1).
Namen sporazuma je ohranjanje populacije kitov in delfinov kot sestavnega dela morskega
ekosistema v dobro sedanje in prihodnjih generacij. Gre za selitvene vrste, ki živijo na velikem
območju, zato je njihova ohranitev v interesu mednarodne skupnosti in je potrebno usklajeno
mednarodno ukrepanje.
Spremembe sporazuma ne vplivajo na aktivnosti za ohranjanje kitov in delfinov ter morskega
okolja v Republiki Sloveniji, pomenijo pa načelno priznanje prizadevanjem Španije in
Portugalske za ohranjanje sredozemskih populacij kitov in delfinov, ki se zadržujejo tudi na
atlantskem območju ob Sredozemskem morju. Sprejetje sprememb sporazuma, za katere si
zelo prizadeva Kneževina Monako, ki je depozitar sporazuma, Republiko Slovenijo še naprej
uvršča med sredozemske države, ki so dejavne pri ohranjanju morskega okolja, in omogoča
nadaljnjo finančno podporo Kneževine Monako slovenskim prizadevanjem za ohranjanje
morskega okolja.
Vir: MZZ
Vlada ratificirala Memorandum o soglasju med Slovenijo, Hrvaško, Nemčijo in Italijo o
ustanovitvi, upravljanju in delovanju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje
Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za
obrambo Republike Slovenije, Ministrstvom za obrambo Republike Hrvaške, Zveznim
ministrstvom za obrambo Zvezne republike Nemčije in Ministrstvom za obrambo Italijanske
republike o ustanovitvi, upravljanju in delovanju Natovega centra odličnosti za gorsko
bojevanje.
Z ustanovitvijo Natovega COGB, ki ima sedež v Poljčah, bo Slovenija skupaj z nekaterimi
članicami Nata (Hrvaško, Nemčijo in Italijo) kot državami sponzorkami postala nosilka pri
obravnavi in razvoju zmogljivosti gorskega bojevanja v Natu. Center je namenjen povečanju in
izboljšanju zmogljivosti za gorsko bojevanje, usposabljanju in urjenju posameznikov in enot,
podpori razvoju doktrine, učenju iz izkušenj in raziskavam ter določanju standardov. V
Natovem COGB lahko sodelujejo le države članice Nata, druge partnerske države pa v
omejenem obsegu v njem lahko sodelujejo na podlagi tehničnega dogovora, ki ga podpišejo z
državami udeleženkami. Kot prva partnerska država se je centru 21. 9. 2015 pridružila Avstrija.
Operativni memorandum vsebuje določbe, ki natančneje urejajo ustanovitev in delovanje
Natovega COGB, od finančnih določb in delitvene formule stroškov do kadrovske popolnitve
mest, opreme in infrastrukture, določa organizacijsko strukturo in organe (direktor,
usmerjevalni odbor), program dela, podporo Slovenije kot nosilne države, obveznosti držav
sponzork in morebitni pristop novih udeleženk.
Vir: MZZ
Vlada ratificirala Memorandum o soglasju med Slovenijo, Hrvaško, Nemčijo, Italijo in
Poveljstvom vrhovnega poveljnika za preoblikovanje o funkcionalnih razmerjih
Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje
Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za
obrambo Republike Slovenije, Ministrstvom za obrambo Republike Hrvaške, Zveznim
ministrstvom za obrambo Zvezne republike Nemčije in Ministrstvom za obrambo Italijanske
republike ter Poveljstvom vrhovnega poveljnika za preoblikovanje o funkcionalnih razmerjih
Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje.
Z ustanovitvijo Natovega COGB, ki ima sedež v Poljčah, bo Slovenija skupaj z nekaterimi
članicami Nata (Hrvaško, Nemčijo in Italijo) kot državami sponzorkami postala nosilka pri
obravnavi in razvoju zmogljivosti gorskega bojevanja v Natu. Center je namenjen povečanju in
izboljšanju zmogljivosti za gorsko bojevanje, usposabljanju in urjenju posameznikov in enot,
podpori razvoju doktrine, učenju iz izkušenj in raziskavam ter določanju standardov. V
Natovem COGB lahko sodelujejo le države članice Nata, druge partnerske države pa v
omejenem obsegu v njem lahko sodelujejo na podlagi tehničnega dogovora, ki ga podpišejo z
državami udeleženkami. Kot prva partnerska država se je centru 21. 9. 2015 pridružila Avstrija.
Funkcionalni memorandum kot drugi ustanovitveni akt ureja usklajevalno vlogo Nata
(Poveljstva za preoblikovanje – ACT) pri delu Natovega COGB. V funkcionalnem
memorandumu so podrobneje določeni odgovornosti Natovega COGB in Poveljstva za
preoblikovanje, način usklajevanja prošenj ter sodelovanje pri izvajanju programa dela, urejena
so finančna vprašanja ter področji varnosti in ravnanja s tajnimi podatki.
Vir: MZZ
Informacija o podpisu Sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za obrambo
Republike Slovenije in NetHope Europe Refugee Coordination pri vzpostavitvi
brezžičnih dostopov v internetno omrežje v začasnih nastanitvenih centrih za migrante
Vlada RS se je na seji 17. februarja seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu
Sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in NetHope
Europe Refugee Coordination pri vzpostavitvi brezžičnih vstopnih točk v internetno omrežje in
postavitvi polnilnih postaj za mobilne naprave v začasnih nastanitvenih centrih za migrante v
Republiki Sloveniji.
Namen sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za obrambo in NetHope je oblikovanje
okvira sodelovanja ter določitev vloge in odgovornosti strank sporazuma. Cilj tega sporazuma
je zagotavljanje kakovostnih pogojev za začasno nastanitev beguncev in migrantov v začasnih
nastanitvenih centrih v Republiki Sloveniji.
Vloga Ministrstva za obrambo je začasno hraniti opremo, ki jo bo NetHope poslal Republiki
Sloveniji z namenom vzpostavitve brezžičnih vstopnih točk v internetno omrežje v Republiki
Sloveniji za čas postavitvene faze, ter omogočiti vzpostavitev brezžičnih vstopnih točk v
internetno omrežje in postavitev polnilnih postaj za mobilne naprave v nastanitvenih centrih za
migrante v Republiki Sloveniji.
Vloga NetHope je posredovati Ministrstvu za obrambo tehnične podatke o omrežni opremi,
prav tako je NetHope odgovoren tudi za kakovost storitve in nadzor internetnega prometa na
vstopnih točkah. NetHope nosi vse stroške, povezane z vzpostavitvijo vstopnih točk in
najemom komunikacijskih povezav, oziroma stroške dostopa do internetnega omrežja in
stroške, povezane s postavitvijo polnilnih postaj za mobilne naprave.
Vir: MO
Vlada se je seznanila s poročilom kontaktne točke Slovenije za odgovornost zaščititi za
leto 2015
Vlada RS se je seznanila s poročilom kontaktne točke Republike Slovenije za odgovornost
zaščititi (R2P) za leto 2015.
Uveljavljanje načela odgovornost zaščititi (R2P) uživa podporo Slovenije že deset let, kar se
odraža tudi v letu 2015 sprejeti zunanjepolitični deklaraciji in strategiji Republike Slovenije.
Slovenija v skladu s svojimi zunanjepolitičnimi prioritetami posveča posebno pozornost
vprašanjem spoštovanja človekovih pravic, mednarodnega pravosodja in preventivne
diplomacije, vključno z aktivnostmi in delovanjem kontaktne točke za R2P.
Leto 2015 je bilo za koncept R2P še posebej pomembno, saj je potekala obeležitev desete
obletnica od njegove potrditve s strani voditeljev držav članic OZN na Vrhu OZN leta 2005. Ob
deseti obletnici koncepta so potekale številne razprave o dosedanjih dosežkih in izzivih pri
njegovi operacionalizaciji v prihodnje. Izpostavilo se je, da je ključno preprečevanje, zgodnje
opozarjanje in hitro posredovanje. Vsaka posamezna država ima odgovornost zaščititi
prebivalstvo pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini zoper človečnost.
Mednarodna skupnost ima tudi odgovornost, da prek OZN uporabi primerna diplomatska,
humanitarna in ostala miroljubna sredstva, da bi pomagala državam zaščititi civilno
prebivalstvo.
Slovenija je bila pri uveljavljanju koncepta R2P v letu 2015 dejavna na mednarodni in
nacionalni ravni. Kontaktna točka za R2P in diplomatski predstavniki Slovenije so aktivno
sooblikovali stališča EU ter sodelovali v teh razpravah z Globalnim centrom za R2P in v okviru
Skupine prijateljev za R2P. Podporo konceptu R2P so izražali najvišji slovenski predstavniki v
številnih mednarodnih nastopih, bilateralnih kontaktih in na multilateralnih srečanjih, s
posebnim poudarkom na pomenu preventivnega delovanja in implementacije.
Glavne aktivnosti na področju R2P v letu 2015 so bile: organizacija drugega regionalnega
srečanja evropskih kontaktnih točk za R2P (21.4.2015) in mednarodne konference "Pravice za
mir: izzivi in priložnosti" v Sloveniji (22.4.2015); udeležba ministra za zunanje zadeve Karla
Erjavca na 8. ministrskem zasedanju za R2P v New Yorku (30.9.2015); udeležba državne
sekretarke ministrstva za zunanje zadeve Darje Bavdaž Kuret na odprti razpravi v Varnostnem
svetu OZN o ženskah, miru in varnosti ter splošni razpravi v 3. odboru na temo o napredku
žensk in pravicah otrok ter srečanji s posebnim svetovalcem Generalnega sekretarja OZN za
preprečevanje genocida dr. Adamo Diengom in z direktorjem Globalnega centra za R2P dr.
Simonom Adamsom v New Yorku (12 - 15.10.2015); Okrogla miza z naslovom "Pravica do
uporabe veta v R2P situacijah" na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (26.10.2015); udeležba
kontaktne točke RS za R2P na Lemkin seminarju v Auschwitzu na povabilo "Auschwitz
Institute for Peace and Reconciliation" (8. - 14.11.2015); organizacija obeležitve
Mednarodnega dne spomina in dostojanstva žrtev genocida ter preprečevanja tega zločina v
sodelovanju s Pravno fakulteto UL. V sklopu tega je bila na Pravni fakulteti organizirana
okrogla miza z naslovom: "Pomen prevencije pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic"
(9.12.2015).
Slovenija bo opozarjala na koncept R2P tudi kot članica Sveta OZN za človekove pravice
(2016-2018). Svet OZN za človekove pravice, s svojimi mehanizmi (univerzalni periodični
pregled, posebni poročevalci, preiskovalne komisije in resolucije), predstavlja sistem
zgodnjega obveščanja in opozarjanja ter lahko zato, skupaj z drugimi pogodbenimi telesi,
vidno prispeva k bolj učinkovitemu izvajanju koncepta R2P.
Vir: MZZ
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS, da Državni zbor ponovno odloča o
Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih
Vlada RS je sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS, da Državni zbor RS ponovno
odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih in ga poslala v Državni zbor.
Vlada je v svojem mnenju uvodoma poudarila, da zakon v novem 86. a členu ne spreminja že
leta 2006 določene višine deležev predvajanja slovenske glasbe, ki za programe zasebnih
izdajateljev znaša 20 odstotkov, za programe posebnega pomena 25 odstotkov in za
programe RTV Slovenija 40 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe. Vlada je jasno
poudarila, da je glavni namen zakona predvajanje deleža slovenske glasbe v višini, blizu
predpisanim kvotam, tudi podnevi med 6. in 19. uro, in s tem omogočanje njene dostopnosti
prebivalstvu. Nekateri radijski programi namreč zakonsko obveznost predvajanja slovenske
glasbe zagotavljajo predvsem v nočnem oddajnem času, s čimer izigravajo jasen namen
zakona, ki je v tem, da je slovenska glasba v največji meri dostopna poslušalcem.
Vlada je v zadevnem mnenju kot neutemeljene zavrnila vse pomisleke Državnega sveta o
domnevni vprašljivosti novih ukrepov glede sorazmernosti delovanja medijev, avtonomije
urednikov in avtorjev, svobode izražanja in svobodne gospodarske pobude. Vlada je pojasnila,
da je namen zakona zagotavljanje javnega interesa na področju medijev, saj se z novimi
ukrepi na področju predvajanja slovenske glasbe zagotavlja zaščita in promocija slovenske
glasbene ustvarjalnosti, ohranitev slovenske kulturne in nacionalne identitete ter zaščita
prebivalstva pred zapostavljanjem slovenskega jezika. Ker gre v teh primerih vsekakor za
ustavno dopustne oziroma legitimne cilje, so ukrepi, ki jih določa novi 86.a člen zakona, tudi v
skladu z ustavnim načelom sorazmernosti. O nesorazmernosti posegov pa tudi ni mogoče
govoriti zato, ker predpisana kvota slovenske glasbe, ki je zakon ne spreminja, jasno kaže, da
je večinski oziroma znatnejši del glasbenega oddajnega časa še vedno rezerviran za tujo
glasbeno ustvarjalnost. Novi ukrepi pa tudi nikakor ne vplivajo na dejstvo, da bodo glasbeni
uredniki še vedno povsem samostojno odločali o tem, s katerimi slovenskimi skladbami
izpolniti kvoto.
Vlada je v zvezi s tem tudi opozorila na dejstvo, da so (nacionalne) programske kvote
uveljavljene tudi na drugih področjih ustvarjanja, recimo pri evropskih avdiovizualnih delih.
Podobne glasbene kvote pa poznajo tudi številne evropske in druge države po svetu. Poleg
tega je treba upoštevati dejstvo, da radijski programi za razširjanje svojih programov
uporabljajo javne frekvence, ki predstavljajo javno dobro, za katero pa Ustava določa, da se
lahko na njem pridobi posebna pravica uporabe le pod pogoji, ki jih določa zakon.
Glede na vse navedeno je Vlada v svojem mnenju v celoti utemeljila, da so zakonski ukrepi na
področju predvajanja deležev slovenske glasbe nujni, primerni za dosego zasledovanih ciljev
in tudi sorazmerni s pozitivnimi učinki, ki jih bodo zadevni ukrepi prinesli, zato o kakršnihkoli
nedopustnih posegih v ustavno varovane pravice medijev ni možno govoriti.
Vlada je v svojem mnenju odgovorila tudi na pomisleke Državnega sveta glede vprašljivosti
vzpostavitve evidence novejših slovenskih skladb, in sicer bo zadevna evidenca
avtomatizirana in brez dodatnih stroškov za avtorje oziroma izvajalce.
Ne nazadnje pa je Vlada ponovno odgovorila tudi na nekatere pomisleke v zvezi z ureditvijo
področja nadzora ter hrambe posnetkov in podatkov o predvajanih programskih vsebinah,
podanih v okviru obravnave zakona v Državnem svetu. Vlada je zlasti poudarila, da gre pri tej
rešitvi le za poenotenje postopkov v zvezi s televizijskimi programi iz Zakona o avdiovizualnih
medijskih storitvah, in da je nova ureditev v celoti usklajena z nacionalnim regulatorjem,
Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve. Nova ureditev nadzora je tudi povsem v skladu
z zakonodajo s področja inšpekcijskih ukrepov in prekrškov, kar se tiče same obveznosti
hrambe in vodenja podatkov o predvajanih programskih vsebinah pa so neutemeljene
navedbe o izjemnih stroških, ki naj bi pri tem nastali za radijske postaje.
Glede na navedeno je zato Vlada Republike Slovenije predlagala Državnemu zboru, da pri
ponovnem odločanju podpre sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih.
Vir: MK
Vlada sprejela opredelitev do sklepa Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora
RS glede črpanja sredstev kohezijske politike 2014–2020
Vlada RS je sprejela opredelitev do sklepa Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora
RS, ki se nanaša na črpanje sredstev kohezijske politike 2014–2020, in jo bo posredovala
Državnemu zboru RS.
Komisija Državnega zbora RS za nadzor javnih financ je 4. junija 2015 na svoji 14. redni seji
sprejela sklep, s katerim je pozvala Vlado RS, da glede na zakonske rešitve poveča
učinkovitost in zagotovi ustrezno časovno usklajenost črpanja sredstev kohezijske politike v
obdobju 2014–2020. Na sami seji Komisije je Vlada RS že podala informacijo o stanju na
področju izvajanja evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020, na kateri
je poudarila, da so se v letih 2014 in 2015 izvajali trije paralelni procesi: intenzivno izvajanje
vseh treh operativnih programov evropske kohezijske politike obdobja 2017–2013; priprava
programskih dokumentov evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in priprava
normativnega okvira za izvajanje Operativnega programa evropske kohezijske politike za
obdobje 2014–2020.
Vlada RS se zaveda pomembnosti evropske kohezijske politike, zato na tri mesece
pristojnemu odboru Državnega zbora poroča o napredku na tem področju. V ta namen so
pripravljena poročila o črpanju, ki so bila do konca leta 2015 osredotočena na obdobje 2007–
2013. To obdobje se je z letom 2015 z vidika izvajanja operativnih programov tudi zaključilo.
Vlada namerava ohraniti prakso rednega poročanja o napredku na področju evropske
kohezijske politike tudi za obdobje 2014–2020. Sama poročila se do sedaj niso posebej
osredotočala na izvajanje evropske kohezijske politike obdobja 2014–2020, razen v delu tako
imenovanih 11 okoljskih projektih, ki so zvezno prešli iz obdobja 2007–2013 v obdobje 2014–
2020. Problematika 11 okoljskih projektov je bila v četrtletnih poročilih predstavljena.
Sistem izvajanja Operativnega programa v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe
za rast in delovna mesta je postavljen in se, ko je to potrebno, sproti prilagaja. Služba Vlade
RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja je med drugim resorje
pozvala, da naredijo prvo oceno postavljenega sistema. V teku je tudi nova sprememba
izvedbenega načrta operativnega programa, ki se pripravlja v skladu z evropskim semestrom
priprave proračuna RS.
Vir: SVRK
Vlada sprejela poročilo o realizaciji sklepa odbora DZ glede DUTB
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Poročilo o realizaciji sklepa, ki sta ga Odbor za
finance in monetarno politiko in Komisija za nadzor javnih financ sprejela na 2. nujni seji, 18. 2.
2015, ob obravnavi točke dnevnega reda »Problematika delovanje Družbe za upravljanje
terjatev bank, d.d., predvsem glede prodaje terjatev in deležev v podjetjih brez potrjenega
poslovno-finančnega načrta s strani Vlade Republike Slovenije«.
Vlada Republike Slovenije Komisiji za nadzor javnih financ pojasnjuje, da je bil decembra 2015
sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev
stabilnosti bank (ZUKSB-A).
Glavni cilj novele je bil okrepiti neodvisnost in transparentnost delovanja Družbe za upravljanje
terjatev bank (DUTB). To je bilo doseženo z jasno prepovedjo, da bi ministrstvo za finance
usmerjalo delovanje DUTB pri posameznih poslovnih odločitvah, ter z abstraktno opredelitvijo
poslov, ki jih DUTB lahko sklepa. Nadalje je ZUKSB-A določil, da mora DUTB poslovati
gospodarno, učinkovito in uspešno. DUTB posluje gospodarno, če so bili viri, ki jih je DUTB
uporabila za opravljanje svoje dejavnosti, pridobljeni v ustrezni količini, kakovosti, ob pravem
času in po najboljši ceni. DUTB posluje učinkovito, če je bilo doseženo kar najboljše razmerje
med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki. DUTB posluje uspešno, če je dosegla vnaprej
postavljene cilje. Zahteva po gospodarnem, uspešnem, učinkovitem in preglednem poslovanju
zagotavlja, da bo DUTB maksimizirala svoje poslovanje.
Vir: MF
Vlada sprejela poročilo o realizaciji sklepov komisije DZ glede delovanja Banke
Slovenije
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Poročilo o realizaciji sklepov, ki jih je Komisija za
nadzor javnih financ sprejela na 3. nujni seji, 13. 2. 2015 ob obravnavi točke dnevnega reda
»Delovanje Banke Slovenije v povezavi z dokapitalizacijo bank ter izbrisom delnic in
podrejenih obveznic«.
Vlada Komisiji za nadzor javnih financ pojasnjuje, da režim ugotavljanja odgovornosti
guvernerjev sledi Statutu ESCB in ECB. V zvezi z ugotavljanjem odgovornosti pojasnjujemo,
da odločitve sprejema Svet Banke Slovenije kot kolegijski organ in ne njegovi posamezni člani.
Hkrati tudi opozarjamo, da Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1) določa, da so Banka Slovenije in
člani njenih organov odločanja neodvisni in pri opravljanju nalog niso vezani na sklepe, stališča
in navodila državnih ali katerih koli organov niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali
usmeritve. Navedeni določbi seveda ne preprečujeta, da bi se ugotavljala odgovornost Banke
Slovenije in članov njenih organov.
V zvezi z ugotavljanjem odgovornosti je treba spoštovati drugi odstavek 14. člena Statuta
ESCB in ECB. Njegov namen, kot je razviden iz mnenj ECB, je preprečiti organom, ki
sodelujejo pri imenovanju guvernerjev, zlasti vladi ali parlamentu, da bi diskrecijsko odločali o
razrešitvi guvernerja, kar bi bilo v nasprotju z načelom osebne neodvisnosti članov organov
odločanja NCB. To pomeni, da morajo biti kakršne koli določbe o ugotavljanju odgovornosti v
skladu s členom 14.2 Statuta ESCB in ECB ali pa jih ne bi smelo biti.
V zvezi z odgovornostjo članov organov vodenja in nadzora poslovnih bank pojasnjujemo, da
je na podlagi Zakon o bančništvu (ZBan-2) Banka Slovenije sprejela Sklep o uporabi Smernic
organa EBA o notranjem upravljanju. S tem sklepom so bile v slovenski pravni red prenesene
smernice EBA, ki določajo dolžnosti članov poslovodnih in nadzornih organov bank. Na
podlagi navedenega sklepa so dejanja, ki jih zahtevajo smernice EBA, postala obvezna,
njihova opustitev pa pomeni opustitev dolžnega ravnanja, kar utemeljuje odškodninsko
odgovornost.
Upoštevajoč navedeno, bo vlada v treh mesecih po izvedeni 25. seji Komisije za nadzor javnih
financ Državnemu zboru poslala predlog sprememb zakonodajnega okvira, ki bo jasno določil
okvire revizije delovanja Banke Slovenije s strani računskega sodišča.
Glede izvedbe izredne revizije procesa dokapitalizacije bank in vseh ukrepov Banke Slovenije
ter Vlade Republike Slovenije v zvezi z dokapitalizacijami bank, likvidacijo Probanke in Factor
banke ter izbrisi delnic in obveznic (podrejenih in hibridnih) v obdobju 2010–2014 Vlada
Republike Slovenije pojasnjuje, da bo pravna podlaga za to Zakon o sistemskih preiskavah
projektov državnega pomena (ZSPPDP). Predlog zakona je vložen v parlamentarni postopek
in je trenutno v drugi obravnavi.
Vir: MF
Vlada podala odgovor na poslansko pobudo Jožefa Horvata v zvezi z izgradnjo skupne
moderne vinske kleti v Lendavi
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko pobudo Jožefa Horvata v zvezi z izgradnjo skupne
moderne vinske kleti v Lendavi.
Poslanec Jožef Horvat je na Vlado RS naslovil pobudo v kateri predlaga, da se na seji odpre
razprava o izgradnji skupne moderne vinske kleti v Lendavi za potrebe slovenskih in
madžarskih vinogradnikov (županija Zala). Poudaril je tudi, da bi se z vzpostavitvijo
organiziranega odkupa in predelave grozdja v moderni tehnološki vinski kleti zagotovo prekinil
proces krčenja vinogradov.
Vlada RS mu odgovarja, da je na območju vinorodnega podokoliša Lendava v Register
kmetijskih gospodarstev vpisanih 209 ha vinogradov, po podatkih zajema rabe kmetijskih
zemljišč pa je na tem območju slabih 300 ha vinogradov. V Programu razvoja podeželja 2014
– 2020 sofinanciranje kolektivne naložbe v okviru podukrepa 4.2. podpora za naložbe v
predelavo ali trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov ni predvideno. Naložba večih
vinogradnikov v skupno vinsko klet v okviru tega podukrepa ni upravičen strošek.
Investicijo v izgradnjo vinske kleti z vso pripadajočo kletarsko opremo pa je v okviru tega
istega podukrepa možno sofinancirati gospodarski družbi. Upravičenec do podpore bi bilo
ustanovljeno podjetje, ki bi ga skupaj ustanovili slovenski in madžarski vinogradniki. Podjetje
mora imeti sedež v RS in se mora ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, v tem primeru pridelavo
grozdja in vina.
Stopnja sofinanciranja za tovrstno naložbo je do 30 % in se lahko poviša:
- za 5 % v primeru da gre za ekološko predelavo ali povečanje okoljske učinkovitosti in
- za 15 % v primeru da je naložba del Evropskega inovativnega partnerstva.
Upravičenci, ki so mala, srednje velika ali velika podjetja, lahko v celotnem programskem
obdobju 2014 - 2020 iz podukrepa 4.2. podpora za naložbe v predelavo ali trženje oziroma
razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 3.000.000 evrov podpore.
Pri sami predelavi grozdja na čezmejnem območju pa je treba upoštevati pravila EU
zakonodaje, ki določajo pogoje za pridelavo in označevanje vina s poreklom. V skladu s temi
mora biti vino z zaščiteno označbo porekla v celoti pridelano na zadevnem geografskem
območju in mora tudi grozdje, iz katerega se to vino pridela, izvirati izključno iz tega območja;
tudi vino z zaščiteno geografsko označbo mora biti v celoti pridelano na zadevnem
geografskem območju, vsaj 85 % grozdja, iz katerega se to vino pridela, pa mora izvirati
izključno iz tega območja.
Iz tega sledi, da bi lahko v predlagani vinski kleti pridelovali vino z zaščiteno označbo porekla
ali zaščiteno geografsko označbo le iz grozdja, pridelanega na slovenski strani tega območja,
iz madžarskega grozdja pa vino brez oznake porekla.
Vir: MKGP
Odgovor Vlade RS na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z
zastopanjem Republike Slovenije v postopku spora z Republiko Hrvaško povezanim z
(ne)dobavo električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka
Gorenaka v zvezi z zastopanjem Republike Slovenije v postopku spora z Republiko Hrvaško
povezanim z (ne)dobavo električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško in ga bo poslala
Državnemu zboru RS.
Poslanec je na vlado naslovil naslednja vprašanja: (1) kdo in kdaj je odločil, da interese
Republike Slovenije ne bo zastopalo Državno pravobranilstvo? (2) kdo je zastopal interese
Republike Slovenije v tem sporu? in (3) kakšni so bili stroški zastopanja?
Vlada je v svojem odgovoru na začetku pojasnila, da gre za postopek Hrvatska elektroprivreda
d.d. (HEP) proti Republiki Sloveniji. HEP je pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih
sporov (International Centre for Settlement of Investments Disputes - ICSID) v Washingtonu,
ZDA, 4.11.2005 proti Republiki Sloveniji vložila zahtevek za arbitražni postopek za
nedobavljeno električno energijo iz Nuklearne elektrarne Krško v obdobju 1. 7. 2002 do 18. 4.
2003.
Na vprašanje poslanca, kdo in kdaj je odločil, da interese Republike Slovenije ne bo zastopalo
Državno pravobranilstvo, je v odgovoru vlade zapisano, da je »Vlada RS 14. 12. 2005 sprejela
sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo strokovnih podlag v zvezi z arbitražnim
postopkom, ki ga je vložila HEP proti Republiki Sloveniji za nedobavljeno električno energijo iz
Nuklearne elektrarne Krško v obdobju od 1.7.2002 do 18.4.2003. Delovna skupina je imela
med drugim tudi nalogo, da predlaga Vladi Republike Slovenije izbor odvetniške pisarne, ki bo
pri ICSID Slovenijo zastopala v arbitražnem postopku.«
Na drugo vprašanje, kdo je zastopal interese Republike Slovenije v tem sporu, je podan
naslednji odgovor: »V okviru postopka izbora odvetniške hiše, ki naj bi zastopala Republiko
Slovenijo v arbitražnem postopku pred ICSID, je Ministrstvo za gospodarstvo na predlog
delovne skupine Vladi RS v potrditev predlagalo odvetniško hišo Allen & Overy LLP (London).
Vlada RS je s sklepom št. Z 36011-2/2005/20 dne 23.2.2006 pooblastila odvetniško hišo Allen
& Overy LLP, London, da jo zastopa v navedenem arbitražnem postopku. Allen & Overy LLP
je ena vodilna odvetniška hiša na svetu glede izkušenj pri arbitražnih postopkih. Allen & Overy
LLP je v arbitražnih postopkih zastopala tudi države in podjetja v državni lasti.«
»Stroške, ki sta jih obe strani imeli v času arbitražnega postopka, sta morali obe strani
predložiti tribunalu, da bi jih ta upošteval pri svoji končni odločitvi. Aprila 2015 je tako Slovenija
predložila svoje stroške tribunalu in sicer 7.924.125,68 EUR za pravne ter ostale stroške in
563.214,01 EUR stroškov za plačilo tribunala. To je skupaj 8.487.339,69 EUR,« je odgovor
vlade na tretje poslansko vprašanje o tem, kakšni so bili stroški zastopanja.
Vir: MzI
Vlada podala odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s štajersko
kokošjo
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s štajersko
kokošjo.
Vlada RS je prejela poslanska vprašanja dr. Franca Trčka v zvezi s štajersko
- Zakaj se vlada ne zaveda naravnega in kulturnega bogastva štajerske kokoši?
Štajerska kokoš je edina slovenska avtohtona pasma kokoši. Po osamosvojitvi Slovenije je
Katedra za perutninarstvo Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete začela iskati ostanke
štajerske kokoši po kmetijah in pri ljubiteljih, ter na ta način oblikovali osnovno jato za
selekcijsko delo.
- Kako se bo vlada lotila promocije štajerske kokoši, izpostavljajoč njene številne kvalitete?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) se zaveda kakovosti jajc, ki so
glavni proizvod reje štejerske kokoši in pa dejstva da kopunje meso ponovno dobiva na veljavi.
Reja štajerske kokoši je upravičena do podpore v okviru Ukrepa kmetijsko-okoljskih-podnebnih
plačil iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, in sicer v okviru operacije Reja lokalnih
pasem, ki jim grozi prenehanje reje. V letu 2015 je podpora za rejo štajerske kokoši
(avtohtonih pasem domačih živali) krila 60 % dodatnih stroškov in izgube dohodka glede na
izračunano višino plačila in je znašala 116,17 EUR/GVŽ letno. V skladu s predlogom prvih
sprememb PRP 2014-2020, ki je v obravnavi na Evropski komisiji, pa bodo od leta 2016 dalje
rejci štajerske kokoši v okviru ukrepa KOPOP upravičeni do 100 % izračunane višine plačila, to
je do 193,62 EUR/GVŽ letno.
- Kdaj bo resorno ministrstvo sprožilo program za spodbujanje reje štajerske kokoši?
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko je bila na podlagi odločbe
priznana kot rejska organizacija na področju perutninarstva in kot taka je zadolžena za
izvajanje rejskih programov za vse pasme kokoši, ki so vključene v rejski program. MKGP
sofinancira izvajanje potrjenega rejskega programa za kokoši lahkega in težkega tipa. Stroški
financiranja so razčlenjeni po posameznih strokovnih nalogah, ki sodijo med naloge javne
službe.
- Ali bo vlada vključila v program Slovenski zajtrk tudi jajca štajerske kokoši proste reje?
Vsebina, oblika, upravičenci za subvencioniranje in višina subvencioniranja projekta
Tradicionalni slovenski zajtrk se od leta 2013 dogovori in uskladi na podlagi sklepov
medresorske delovne skupine. Predlog za vključitev jajc štajerske kokoši proste reje v projekt
Tradicionalni zajtrk bomo uvrstili na dnevni red medresorske delovne skupine, ki bo na podlagi
zgoraj omenjenih vidikov preverila možnosti za njegovo realizacijo.
- S katerimi ukrepi pametnega obdavčevanja bo vlada spodbujala prosto rejo štajerskih
kokoši?
Evropska komisija spodbuja pametno obdavčevanje kot sistem, ki v primernem obsegu
zagotavlja javne prihodke za zadovoljevanje splošnih javnih dobrin, obenem pa podpira
socialno pravičnost, zaposlovanje, gospodarsko rast, naložbe in druge splošno koristne cilje.
Pri tem komisija kot ukrepe za doseganje teh cilje izpostavlja predvsem usklajevanje davčnih
politik med državami in izmenjavo informacij za zmanjšanje možnosti izogibanja plačevanju
davkov in davčnih utaj, načrtovanje davkov v smeri vzpostavitve strukture, ki kar najmanj
obremenjuje gospodarsko rast, pravičnejšo in enakomernejšo porazdelitev davčnega bremena
v skladu s koristmi, potrebami in z možnostjo plačila davka, administrativne poenostavitve
plačevanja davkov itd.
- Kaj bo vlada storila za promocijo štajerskih kopunov?
V zadnjem času se daje poseben poudarek živilom, ki veljajo za zdravo in visoko kakovostno
hrano, prirejeno na naravni način živalim prilagojene reje. Uporabniki pripisujejo perutninskim
proizvodom iz sonaravnih rej na splošno boljšo kakovost, zato so tudi v perutninarstvu
potrebne nove usmeritve v tehnologije rej in večja pestrost ponudbe kvalitetnih perutninskih
proizvodov. Meso kopunov bi zato lahko nedvomno predstavljalo enega od novih izdelkov v
perutninski ponudbi. Tako je bil z namenom oživljanja (in nadaljnje razširitve) prireje kopunov v
letu 2006 podprt in v letu 2008 zaključen projekt Oživitev prireje kopunjega mesa z različnimi
genotipi piščancev v okviru Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Konkurenčnost Slovenije
2006-2013 v višini 68.853,28 €.
Vir: MKGP
Vlada odgovorila na pobudo državnega svetnika Rudija Matjašiča v zvezi s podporo
resolucijam ZN za mirno reševanje armensko – azerbajdžanskega spora o Gorskem
Karabahu
Vlada RS je sprejela odgovor na pobudo državnega svetnika Rudija Matjašiča v zvezi s
podporo resolucijam Združenih narodov za mirno reševanje armensko – azerbajdžanskega
spora o Gorskem Karabahu.
Republika Slovenija kot članica Evropske unije podpira enotno stališče Unije o nujnosti trajne,
pravične in mirne rešitve spora o Gorskem Karabahu, v okviru OVSE Minsk skupine ter ob
upoštevanju mednarodnega prava. Republika Slovenija v celoti podpira prizadevanja
sopredsedujočih OVSE Minsk skupine, ki si v sodelovanju s sprtima stranema prizadevajo za
uravnoteženo rešitev spora ob upoštevanju načel ozemeljske celovitosti držav, izogibanju
groženj s silo ter načel enakopravnosti in samoodločbe narodov ter drugih načel
mednarodnega prava. Pri tem Republika Slovenija pozdravlja in podpira tudi neposredne
pogovore med Armenijo in Azerbajdžanom ter aktivnosti ostalih članic mednarodne skupnosti,
ki bi lahko vodile v sklenitev dogovora in prispevale k mirni rešitvi spora.
Republika Slovenija, kot sodelujoča država OVSE in kot odgovorna članica mednarodne
skupnosti, podpira prizadevanja OVSE za reševanje konfliktov in podpira sopredsedujoče
Minsk skupine, ki je edini sprejeti okvir za iskanje mirne rešitve konflikta v Gorskem Karabahu.
Vlada Republike Slovenije se v svojih stališčih do spora glede Gorskega Karabaha skuša
vzdržati kakršnihkoli potez, ki bi lahko oteževale pogajanja ali škodile mandatu Minsk skupine
in k temu poziva tudi Državni svet.
Vir: MZZ
Vlada odgovorila na vprašanje državnega svetnika Samerja Khalila o priznanju Palestine
Vlada RS je sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika Samerja Khalila "Zakaj še ni in
kdaj namerava Vlada Republike Slovenije predložiti Državnemu zboru Republike Slovenije v
odločanje sklep o priznanju države Palestine?"
Vlada RS je obravnavo gradiva o vseh vidikih in učinkih priznanja pričela obravnavati 2. julija
2015 in jo nato prekinila z namenom, da pred dokončnim oblikovanjem sklepov, v pristojnem
odboru Državnega zbora še enkrat opravi temeljito razpravo. Sprva je bil datum seje odbora za
zunanjo politiko (OZP) za to temo določen 7. oktobra 2015, ki pa je bil nato odložen, nov pa še
ni bil razpisan. Razprava v pristojnem odboru pred nadaljevanjem obravnave na Vladi RS je
pomembna tudi zaradi spremenjenih razmer v svetu - posebej na območju Bližnjega vzhoda vojne v Siriji, dejavnosti teroristične organizacije Daesh, begunsko-migrantske krize in splošno
spremenjenih varnostnih razmer v regiji in Evropi.
Namera Vlade RS je priznanje Palestine v trenutku, ko bo le-to imelo sporočilno vsebino in
politično težo v mednarodni skupnosti, predvsem v smislu vpliva na stanje na terenu in
možnosti konkretnega prispevanja k oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa.
Slovenija tako kot do sedaj po diplomatskih poteh aktivno pristopa k skupini podobno mislečih
držav EU, z namenom preverjanja možnosti skupnega priznanja Palestine, kar bi lahko
okrepilo politični pritisk mednarodne skupnosti za čimprejšnjo oživitev Bližnjevzhodnega
mirovnega procesa.
Vir: MZZ
Povečanje števila nagrad za življenjsko delo na področju šolstva
Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k spremembi Pravilnika o delu Odbora za
podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva. Na podlagi spremembe se
število nagrad za življenjsko delo poveča za eno nagrado, kar pomeni, da Odbor lahko
namesto štiri podeli pet tovrstnih nagrad.
Vir: MIZŠ
Pogrebna slovesnost z vojaškimi častmi ob smrti Jožeta Pogačnika
Vlada RS je na današnji seji sklenila, da se za preminulega odlikovanca z Zlatim redom za
zasluge gospoda Jožeta Pogačnika organizira pogreb z vojaškimi častmi.
Jože Pogačnik (1932-2016) je bil nosilec Zlatega reda za zasluge predsednika Republike
Slovenije za življenjsko delo v kinematografiji (2005). Zlati red za zasluge se podeljuje za
izjemne zasluge, dosežene za Slovenijo na civilnem, diplomatsko mednarodnem in vojaškem
oziroma varnostnem področju.
Bil je slovenski filmski in televizijski režiser, prejemnik številnih državnih in mednarodnih
nagrad ter priznanj, med njimi nagrade Prešernovega sklada (1966) za kratka filma Naročeni
ženin in Derby, srebrnega medveda v Berlinu (1972) za kratki film Tri etude, srebrnega leva v
Benetkah (1973) za kratki film Sledim soncu, več priznanj Metoda Badjure in Badjurove
nagrade Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za življenjsko delo (2005).
Društvo slovenskih režiserjev, katerega soustanovitelj in častni član je bil, mu je lani kot
prvemu podelilo nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo to društvo podeljuje za
področje filmske in televizijske režije.
V skladu s Pravili službe v Slovenski vojski se z vojaškimi častmi lahko pokoplje tudi druge
osebe, če tako odloči Vlada Republike Slovenije. Taka je tudi želja svojcev pokojnika.
Vir: GSV
Vlada sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o spletni in drugi prodaji blaga na
daljavo
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive
Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o spletni in drugi prodaji blaga na
daljavo. Republika Slovenija je zadržana do Predloga Direktive Evropskega parlamenta in
Sveta glede nekaterih vidikov pogodb o spletni prodaji blaga in drugi prodaji blaga na daljavo,
saj ima v zvezi s tem številne pomisleke. Kot enega glavnih pomislekov velja izpostaviti padec
ravni varstva potrošnikov na nacionalni ravni, saj je po naši oceni, predlog naravnan predvsem
v smeri spodbujanja čezmejne spletne prodaje, torej predvsem v korist podjetij, ki se že ali naj
bi šele začela ukvarjati s spletno prodajo, premalo pa v smeri varovanja standarda varstva
potrošnikov.
Vir: MP
Vlada sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive
Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin.
Republika Slovenija podpira cilje, ki jih zasleduje Predlog Direktive Evropskega parlamenta in
Sveta glede nekaterih vidikov pogodb o dobavi digitalnih vsebin. Področje dobave digitalnih
vsebin je namreč področje, ki se zelo hitro razvija, pri čemer pa večina nacionalnih pravnih
ureditev (tudi slovenska) zaenkrat še ni našla ustreznih odgovorov na izzive, ki jih razvoj
tehnike prinaša tudi na področju pogodbenega prava. Sprejem enotnih specialnih pravil na
evropski ravni bo preprečil dodatno razdrobljenost predpisov na področju potrošniškega prava
EU in prinesel jasnost ter s tem pravno predvidljivost tako za ponudnike digitalnih vsebin kot
tudi za potrošnike.
Vir: MP
Sprejeta pobuda za sklenitev protokola o sodelovanju med Slovenijo in Makedonijo na
področju izobraževanja
Vlada RS je sprejela pobudo za sklenitev Protokola med Ministrstvom za izobraževanje,
znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje in znanost Republike
Makedonije o sodelovanju na področju izobraževanja in pooblastila dr. Majo Makovec Brenčič,
ministrico za izobraževanje, znanost in šport za podpis Protokola med Ministrstvom za
izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje in
znanost Republike Makedonije o sodelovanju na področju izobraževanja.
Veljavni protokol med obema državama se izteče 30. 9. 2016. Zato je vlada na današnji seji
sprejela navedeno pobudo, da se zagotovi nemoteno nadaljevanje izobraževanja tako dijakov
in predvsem študentov na rednem študiju v državah obeh pogodbenikov protokola na
vzajemni osnovi, kot je bilo vzpostavljeno že leta 2011.
Bistveni element protokola je zagotavljanje ugodnejših pogojev šolanja in študija slovenskih
državljanov v Makedoniji in makedonskih državljanov v Sloveniji. To pomeni, da so jim
zagotovljeni enaki pogoji šolanja in študija glede plačila šolnine, kot veljajo za domače
študente in študente držav članic EU.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela Mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja prvega odstavka
37.a člena Zakona o obrambi
Vlada RS je na današnji seji sprejela Mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja
prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi, ki ga bo poslala Ustavnemu sodišču Republike
Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije.
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je 2. 2. 2016 na Ustavno sodišče
Republike Slovenije naslovil zahtevo za oceno ustavnosti prvega, drugega in tretjega odstavka
37.a člena Zakona o obrambi, saj naj bi bile te določbe, po njegovi oceni, v neskladju z 2., 19.,
32. in 35. členom Ustave Republike Slovenije. Sočasno je Ustavnemu sodišču Republike
Slovenije tudi predlagal, da do dokončne odločitve o zahtevi zadrži izvrševanje prvega
odstavka 37.a člena Zakona o obrambi, ker bi v primeru dejanskega izvrševanja te pravne
norme, zaradi nedoločnosti pooblastil, ki jih na tej podlagi pridobivajo pripadniki Slovenske
vojske, za posameznike lahko nastale težko popravljive posledice.
V sprejetem mnenju Vlada RS pojasnjuje, da predlog Varuha za začasno zadržanje
izvrševanja prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi ne izpolnjuje navedenih zakonskih
zahtev.
Uvodoma Vlada RS ocenjuje, da Varuh težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi lahko z
izvajanjem izpodbijanega prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi nastale
posameznikom, v svojem predlogu za začasno zadržanje izvrševanja te določbe ni zadostno
izkazal.
Iz predloga za začasno zadržanje izvrševanje te določbe izhaja le pavšalna ocena, da bi
nejasnost in nedoločnost izpodbijane določbe lahko pripeljali do arbitrarnosti pri njenem
izvajanju, zaradi same teže posegov v človekove pravice, ki pri tem nujno nastajajo, pa bi za
posameznike lahko nastale težko popravljive posledice.
V nadaljevanju je Vlada RS podala mnenje, da je pomembna okoliščina, ki nakazuje na
neutemeljenost predloga Varuha tudi ocena Vlade Republike Slovenije, da bi bile posledice, ki
bi nastale v primeru zadržanja izvrševanja te določbe oziroma posledično nezmožnosti
njenega aktiviranja s strani Državnega zbora Republike Slovenije, morebiti celo težje
popravljive, kot pa posledice, ki bi nastale ob njenem izvrševanju. Kot je Vlada Republike
Slovenije posebej izpostavila že v fazi sprejemanja obravnavane novele Zakona o obrambi, je
predlagani novi 37.a člen predstavljal nujen ukrep, ki naj bi omogočal učinkovito obvladovanje
izjemnih varnostnih situacij, povezanih z varovanjem državne meje, še posebej v primeru
dodatnega zaostrovanja migrantske krize. Predvidena pooblastila naj bi Slovenski vojski dajala
potrebno pravno podlago, da se v izjemnih, z zakonom določenih primerih omogoči njeno širše
angažiranje ter poveča njena operativna sposobnost in učinkovitost pri sodelovanju s Policijo
pri izvajanju nalog širšega varovanja državne meje.
Glede na vse navedeno Vlada RS torej meni, da predlog Varuha za začasno zadržanje
izvrševanja prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi ne izpolnjuje zahtevanih
standardov tega instituta, zato Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da ta predlog
na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o ustavnem sodišču zavrne.
Vir: MO
Vlada predlaga Andreja Praha za novega člana sveta AVK
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, da Državnemu zboru RS predlaga, da na
podlagi odstopne izjave, predčasno razreši članico sveta Javne agencije RS za varstvo
konkurence Tino Zajec, sedaj Osojnik. Vlada predlaga, da DZ v svet Javne agencije RS za
varstvo konkurence za dobo petih let imenuje Andreja Praha.
Vlada je zaradi odstopa članice sveta agencije objavila javni poziv zainteresiranim kandidatom
za člana sveta agencije. Na javni poziv je prispelo sedem prijav kandidatov. Šest vlog je bilo
pravočasnih in popolnih. Na podlagi listinske dokumentacije, ki so jo kandidati, katerih vloge so
bile popolne, priložili v svojih prijavah, je vlada presodila kandidate še glede na kriterij
strokovnosti in usposobljenosti kandidata na področju dela agencije. Upoštevajoč navedeni
kriterij vlada za člana sveta agencije za dobo petih let predlaga Andreja Praha.
Vir: MGRT
Imenovanje novega člana upravnega odbora EMUNI univerze
Vlada RS je imenovala novega člana Upravnega odbora EMUNI univerze, dr. Boštjana
Udoviča, kot predstavnika Vlade Republike Slovenije, do izteka mandatne dobe Upravnega
odbora EMUNI univerze in sicer do 11. 2. 2019.
Evro-sredozemska univerza (EMUNI univerza) je z dopisom januarja pozvala Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport k imenovanju predstavnika Vlade Republike Slovenije, ker je
dosedanjemu potekel mandat.
Vir: MIZŠ
Imenovanje nadomestnih članov predstavnikov ustanovitelja v upravnem odboru IJS
Vlada RS je sprejela sklep o razrešitvi dveh dosedanjih članov in imenovanju nadomestnih
članov Upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda Instituta »Jožef Stefan«.
Tako je vlada razrešila dr. Tomaža Boha in Alenko Avberšek, imenovana na predlog
ministrstva pristojnega za raziskovalno dejavnost, ter na predlog istega ministrstva imenovala
Kim Turk in dr. Iztoka Seljaka. Imenovana sta do poteka mandata Upravnega odbora in sicer
do 14. 4. 2018. Razlog za zamenjavi sta odstopni izjavi dr. Tomaža Boha in Alenke Avberšek.
Vir: MIZŠ
Vlada razrešila in imenovala tri člane v strokovni medresorski delovni skupini za
implementacijo sodbe ESČP glede deviznih varčevalcev
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, s katerim se v strokovni medresorski delovni
skupini za implementacijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in
drugi razrešijo nekateri člani in imenuje nove člane.
Vlada Republike Slovenije je s sklepom 27. 8. 2014 za izvedbo implementacije sodbe
Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ališić in drugi, imenovala
strokovno medresorsko delovno skupino, v katero so bili imenovani predstavniki ministrstva za
finance, ministrstva za pravosodje, ministrstva za zunanje zadeve, Službe vlade za
zakonodajo, Visoka predstavnica RS za nasledstvo, direktorica Sklada RS za nasledstvo ter
predstavniki Banke Slovenije, Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, Ljubljanske
banke in Nove Ljubljanske banke.
Zaradi kadrovskih sprememb na ministrstvu za zunanje zadeve, ministrstvu za pravosodje,
ministrstvu za finance, v Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in v Kabinetu predsednika
vlade, je vlada razrešila naslednje člane:
- Tajo Čehovin,
- Aleško Simkić in
- Roka Janeza Šteblaja
ter kot člane imenovala:
- mag. Roberta Golobineka, ministrstvo za pravosodje,
- Saša Glavana, pomočnika direktorice, Sklad Republike Slovenije za nasledstvo in
- Igorja Tavzesa, ministrstvo za finance.
Vir: MF