Mnenje ZBDS o Pravilniku o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti

Ljubljana, 16. 5. 2016
Ministrstvo za kulturo
Maistrova 10
1000 Ljubljana
Poslano na elektronski naslov: gp.mk@gov.si
Zadeva: Mnenje o Pravilniku o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (objavljena verzija na spletni
strani Ministrstva za kulturo)
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije odgovorno in z veliko mero strokovnega posluha redno
piše mnenja o različnih predlogih zakonskih in podzakonskih sprememb na knjižničarskem področju že
od leta 2001, zato se vljudno opravičujemo, če se določeni odstavki iz mnenja v mnenje ponavljajo, saj
so izhodišča, ki nas vodijo pri oblikovanju mnenj, trdno zasidrana v poslanstvu Zveze bibliotekarskih
društev Slovenije in se zato težko spreminjajo.
V vodstvu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZBDS) se zavedamo, da so
mnenja med člani društev o različnih predlogih zakonskih in podzakonskih sprememb različna in jih ne
moremo umestiti na enotni imenovalec. Pri oblikovanju mnenja o ustreznosti predloga Pravilnika o
strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (V15.4.16, v nadaljevanju Pravilnik) izhajamo iz poslanstva in
temeljnih ciljev ZBDS. Člani se v strokovno društvo povezujemo tudi z namenom, da ohranimo in
nadaljujemo delo predhodnikov, ki so s svojim vizionarskim pogledom in pristopom ustvarili knjižnični
sistem Slovenije ter v njem zagovarjali najvišjo možno raven profesionalizma v stroki. Prav to je tudi
temeljni razlog za to, da v ZBDS pozdravljamo predlog Pravilnika, ki posega na področje
profesionalizma in strokovne odličnosti, pri tem izhaja iz preseganja službenega okvira posameznega
delovnega mesta, a ob tem omogoča tudi strokovno napredovanje znotraj delovnega okvira v povezavi
s strokovnim delom. Na naslov ZBDS smo prejeli sedem pripomb, in sicer pripombe članic izvršnega
odbora ZBDS (mag. Špele Razpotnik, Polone Marinšek in Irene Sešek), predsednice Sekcije za specialne
knjižnice Maje Vavtar, predsednice Sekcije za izobraževanje in kadre Lidije Črnko, Mirjane Klavž
Dolinar, predsednice sekcije za šolske knjižnice ter uredniške ekipe revije Knjižnica dr. Gorazda Vodeba
in Damjane Vovk. Posamezna mnenja, ki smo jih prejeli, dvomijo o ustrezno umeščeni strokovni
ambicioznosti, ki jo prinaša predlog Pravilnika in se ne strinjajo s tako zastavljenim spodbujanjem
strokovne odličnosti (npr. pogoj za napredovanje v višji naziv vezan na avtorske objave). S takšnimi
stališči se v vodstvu ZBDS ne moremo strinjati in jih kot tako oblikovane ne moremo posredovati
naprej. Strinjamo pa se s pripombo glede frekvence napredovanja, in sicer prehodom iz petih let na
sedem let. Menimo, da je že sedaj uveljavljenih pet let smiselno povezanih tudi z možnostjo
napredovanja v plačne razrede in tako je to obdobje enotno zastopano v sistemu o javnih uslužbencih.
1
V nadaljevanju v dveh delih podajamo pripombe na posamezne člene predloga Pravilnika in na
prilogo Pravilnika.
Pravilnik o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (2016)
Pri pregledu osnutka besedila ugotavljamo, da za razliko od doslej veljavnega Pravilnika o
imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ne predvideva pridobivanja točk glede na število
let dela na posameznem področju. To pozdravljamo, saj je na to vezano že napredovanje javnih
uslužbencev v plačne razrede. Delo na nekem strokovnem področju predstavlja izhodišče za
napredovanje v smislu iskanja strokovne odličnosti, ki se nato zrcali v strokovnem nazivu. Prav tako
pozdravljamo možnost izrednega napredovanja za posameznike, ki presegajo pričakovanja
povprečnosti.
Ob pregledu osnutka besedila Pravilnika so se nam odprla naslednja vprašanja, kjer pa nimamo
konkretnih rešitev. Navajamo jih kot opomnik za razmislek:
1. Ali je predvideno potrjevanje najvišjega strokovnega naziva? V človeški naravi je, da radi
zaspimo na lovorikah. Morda je to razumljivo po človeški plati, za strokovni razvoj pa je manj
dojemljivo, zato sprašujemo, ali je morda smiselno razmisliti o načinu vzdrževanja/ohranjanja
najvišjega naziva.
2. Ali bo Pravilnik prinesel tudi tabelo prevedenih nazivov glede na določbe njegovega
predhodnika?
3. Zakaj je pri opredelitvi projekta (2. člen) izpostavljen finančni vidik projekta?
4. Kako bo potekalo financiranje dela komisije? Ali bo to zajeto v redne obveznosti nacionalne
knjižnice, ob tem da se vsako leto seznanimo z zmanjšanim obsegom finančnih sredstev za
izvajanje rednega programa nacionalne knjižnice?
5. Ali so roki za podelitev naziva v 13. členu vezani na najvišji strokovni naziv ali na podelitev vseh
nazivov?
V nadaljevanju podajamo konkretne pripombe na besedilo posameznih členov Pravilnika:
2. člen
mentorstvo se izvaja tudi za prostovoljce in javne delavce, pravzaprav v veliko daljšem
časovnem obsegu kot za dijake, pripravnike in študente. Če mentor prostovoljcu ali javnemu delavcu
pripravi program usposabljanja, uvajanja, ne vidimo razloga, zakaj se tudi to mentorstvo ne bi
upoštevalo. Ob tem nas zanima, za katere pripravnike je tukaj mišljeno mentorstvo. V knjižnicah
pripravništva v večini ne izvajajo več.
4. člen
Menimo, da bi dosedanji člen moral ostati nespremenjen, ko je strokovni naziv vezan na
delovne izkušnje. Npr. za tečaj Prevzemanje zapisov in zaloga (sedaj je ta tečaj vključen že v študij na
prvi stopnji, ampak zgolj pri smeri bibliotekarstvo) pogoj opravljenega bibliotekarskega izpita ni
obvezen, posameznik pa lahko po opravljenem tečaju vnaša zalogo v sistem COBISS. To seveda
2
pomeni, da kljub neopravljenemu bibliotekarskemu izpitu opravlja dela na področju knjižnične
dejavnosti. Žal je situacija danes takšna, da ima posameznik zaposlitev za določen čas, recimo da ta
traja eno leto, potem pa zaposlitev izgubi. Torej ravno takrat, ko bi se mu morale začeti šteti delovne
izkušnje ali pa bi ga knjižnica morala, po veljavni zakonodaji, usmeriti na bibliotekarski izpit. Člen tudi
ne opredeljuje vrste delovnega razmerja. Torej se za čas pridobivanja izkušenj lahko štejejo tudi oblike,
kot so prostovoljstvo, študentsko delo, pogodbeno delo ipd.
6. člen
Na osnovi izkušenj, ki jih imamo v ZBDS pri opravljanju dela, vezanega na posamezne funkcije,
nas zanima, ali gre tukaj za sklepe o imenovanjih v delovna telesa ali za potrdila o uspešno opravljenem
delu po zaključku mandata v delovnem telesu? V ZBDS imamo žal tudi takšne primere, ko strokovni
kolegi prevzamejo funkcije, v štiriletnem mandatu pa skličejo en sestanek in/ali posredujejo en predlog
za izvedbo programa ali oddajo poročilo. To vsekakor ni delo na štiriletnem programu.
Prav tako imamo pomisleke o upoštevanju točk pri strokovnem nazivu s področja strokovnega
ali funkcionalnega izpopolnjevanja. Strokovno ali funkcionalno izpopolnjevanje, vsaj od sedme stopnje
izobrazbe naprej, pričakuje rezultate v strokovnem okolju. Uspešnost izpopolnjevanja se kaže kot
rezultat v strokovnem okolju. Sama udeležba na strokovnem ali funkcionalnem izpopolnjevanju še ne
pomeni tudi strokovne rasti, pomeni pa lahko pogoj za opravljanje rednega dela. Zahtevano poročilo je
lahko že rezultat strokovnega ali funkcionalnega izpopolnjevanja, ko udeleženec v strokovno okolje
prenese nove ideje, zato pozdravljamo to novost. Verjetno pa se ne bomo mogli izogniti razlikam pri
pripravi teh poročil.
Kandidat je »že pridobil strokovni naziv« in želi pridobiti strokovni naziv. V tem delu
ugotavljamo, da je besedilo zapisano nekoliko nerodno. Morda bi bilo treba pojasniti, da kandidat želi
pridobiti »nov strokovni naziv«, »drug strokovni naziv« oziroma razložiti, da gre za »strokovni naziv, za
katerega daje vlogo«.
8. člen
Glede na to, da je pritožbeni organ ministrstvo, bi bilo morda bolj smiselno, da to imenuje
kandidate ali da je prva pritožbena instanca komisija za strokovne nazive, druga pa potem ministrstvo,
pristojno za kulturo.
9. člen
Delovanje v ZBDS nam daje poseben vpogled v strokovno angažiranost posameznikov, zato
vemo in verjamemo, da je težko najti kandidate za opravljanje takšnih nalog, ki ob rednem delu
predstavljajo povečan in nesorazmerno finančno ovrednoten obseg dela. Si pa zaradi večje
transparentnosti in strokovne vpetosti želimo, da je na tem mestu opredeljeno, katere strokovne
nazive morajo imeti člani komisije, saj bi bilo paradoksalno, da se od kandidatov za strokovne nazive
pričakuje določeno število točk, od članov komisije pa le določeno število let delovnih izkušenj.
Gre za obstoječo ureditev (tajnik in namestnik tajnika) ali za uvajanje nove ureditve, torej dva
enakovredna tajnika.
3
10. člen
Na tem mestu je strokovni tajnik naveden v ednini, 2. odstavek 9. člena pa predvideva dva
tajnika.
Zadnja alineja v tem členu v trenutni formulaciji dopušča tudi interpretacijo, da lahko za vsako
sejo sprejmejo drugačen poslovnik. Smiselno bi bilo dopolniti člen in to alinejo s formulacijo, ki ne bi
dopuščala takšnega razumevanja člena.
11. člen
»elektronski obliki na e-obrazcu« - predlagamo popravek v smislu »elektronski obliki na
obrazcu« ali »elektronski obliki na elektronskem obrazcu« - tako beseda »elektronski« v istem stavku
ni izpisana in skrajšana.
Prvi odstavek 11. člena določa datum oddaje vlog, nikjer pa ni določeno, do kdaj mora kandidat
oddati vlogo iz drugega člena, piše zgolj »poleg«, kar pa ne vsebuje časovne komponente.
12. člen
Oblika za ženski spol je povsod »bibliotekarska«, le pri pomočnici je navedeno »bibliotekarka«.
Gre za tipkarsko napako ali je to namenoma drugačno?
14. člen
Pri 14. členu so ločeni nazivi v ženski in moški obliki. Morda bi bilo smiselno pojasniti, da se
omemba nazivov v nadaljevanju, čeprav je navedena samo v moški obliki, nanaša na oba spola.
16. člen
2. odstavek 14. člena predvideva, da lahko v 16. členu navedene nazive pridobi »višji
knjižničar/višja knjižničarka«. 16. člen tega izraza ne omenja in ne pojasnjuje. Recimo, da danes vsi
vemo za kaj gre, čez nekaj let (ob predvidevanju, da se Pravilnik sklepa za daljše časovno obdobje) pa
bodo kandidati potrebovali dodatna pojasnila, kako priti do nazivov, kot sta višji knjižničar in
bibliotekar pomočnik.
20. člen
Zadostuje sklep/potrdilo o imenovanju ali je potrebno potrdilo o uspešnem delu v zaključenem
mandatu?
22. člen
Zelo podpiramo možnost izrednega napredovanja v stroki in tako omogočimo visoko
motiviranemu kadru, da izstopi iz povprečnosti.
V nadaljevanju na primeru tabele, ki prinaša kriterije, podajamo predloge za spremembe
meril:
-
Uveljavljanje posameznih dosežkov: smo v obdobju, ko je zelo popularen »copy-paste« in
so, v večini primerov, na to naravnani tudi posamezni miselni procesi, a težko zagovarjamo
4
-
-
-
predlagano ureditev, da se posamezni dosežek upošteva le enkrat. Predavanje ali referat
ali pisni prispevek z nekega področja, se lahko popolnoma razlikujejo med seboj. Prav tako
predavanja zahtevajo prilagoditev ciljni skupini poslušalcev. Vsak prispevek (pisni,
predavanje, referat) zahteva pripravo in strokovno razmišljanje ter lahko predstavlja
individualno strokovno stvaritev.
Permanentno izobraževanje in izpopolnjevanje: pri pridobivanju strokovnih nazivov s
srednjo in višješolsko izobrazbo (in vse druge kategorije, ki sodijo sem) se nam zdi smiselno
pridobivanje ustreznih točk tudi z določenimi oblikami permanentnega izobraževanja in
izpopolnjevanja, nikakor pa to ni sprejemljivo pri preostalih stopnjah/ravneh izobrazbe, saj
so že v procesu formalnega izobraževanja pridobili znanja, ki so prepoznana kot osnovni
pogoj za zasedbo delovnega mesta. Potreba po dodatnem izpopolnjevanju izhaja iz potreb
delovnega mesta in je tako vezana na sposobnost za opravljanje določenega strokovnega
delovnega procesa. Le rezultati tega strokovnega dela lahko vodijo do imenovanja v
strokovni naziv, ne pa sama udeležba na permanentnem izobraževanju ali izpopolnjevanju.
Tukaj bi črtali vse postavke, razen udeležbe na strokovnem ali funkcionalnem
izpopolnjevanju z vsebinskim poročilom (objava prispevka in/ali predstavitev), pa še to le
za V. in VI. stopnjo izobrazbe.
Delo v strokovnih telesih in združenjih: predsedovanje Nacionalnemu svetu za knjižnično
dejavnost je lahko najvišja stopnja v strokovni karieri, zahteva izjemno strokovno
angažiranost, osebno predanost in izpostavljenost ter poglobljeno strokovno poznavanje
celotnega knjižničnega sistema, zgodovino razvoja ter tudi redno spremljanje širšega
družbenega dogajanja, ob tem pa še dobršen del znanja iz drugih strokovnih ali
znanstvenih segmentov. Zato pozdravljamo temu primerno vrednotenje s številom točk, ki
naj ne dosegajo enakega števila kot npr. predsedovanje strokovni ali svetovalni komisiji.
Prav tako je razlika med vodenjem društva na nacionalni ravni ali biti en mandat član v
organu mednarodnega strokovnega združenja. Pri prvem je, po Zakonu o društvih, vodenje
vezano tudi na osebno odgovornost tako pri finančnem kot vsebinsko strokovnem delu, pri
drugem je odgovornost vezana na zastopanje širših strokovnih interesov ter prenašanju
znanja v domače strokovno okolje. Ob tem so pomembni tudi člani komisij ali drugih
organov, vendar gre tudi tukaj za razliko od člana do člana. Nekateri se zavedajo
odgovornosti, ki jo prinese članstvo in tvorno prispevajo k uspešnemu delu posameznega
organa. Predlagamo, da se pri članih uvede tudi poročilo o opravljenem aktivnem
sodelovanju v nekem organu in da ni dovolj le sklep o imenovanju. Prav tako so posamezni
organi v neenakopravnem položaju, npr. disciplinska komisija ima manj dela kot nadzorni
odbor, nadzorni odbor ima manj dela kot upravni odbor in podobno.
Izboljševanje strokovnih postopkov ter razvoj in uvedba novih storitev ali dejavnosti:
objava ali predstavitev oziroma objava in predstavitev, saj je ključno, da zapisano ostane
kot izhodišče za nadaljnje strokovno delo Strokovne podlage imajo trajnostni učinek,
predstavljajo pa tudi velik izziv za strokovnjake, da se jih sploh lotijo.
5
-
-
-
-
-
Pedagoška dejavnost ali popularizacija: na to mesto bi lahko vključili tudi razdelek
razstave. Besedilo za otroke zahteva drugačen pristop kot za širšo javnost in ne more biti
enako zasnovano oziroma biti enako vrednoteno. Posebne oblike dejavnosti za razvijanje
bralne kulture so vezane na vse ciljne skupine, saj trenutne družbene razmere od
knjižničarjev zahtevajo poglobljen in osmišljen pristop pri vseh prepoznanih ciljnih
skupinah prebivalcev v okolju. Gradivo za uporabnike je preozko, vse pogosteje moramo
nagovarjati tiste, ki nas ne uporabljajo in ne poznajo. Kaj opredeljuje zahtevno didaktično
gradivo za uporabnike? Redno izvajanje izobraževalnih programov bi izključili. To je vezano
na delovne naloge. Če je delo presežek, naj se predstavi v sklopu drugih kategorij meril
(npr. strokovni članek, znanstveni članek, predavanje, referat ipd.)
Raziskovalni in razvojni projekti: ne glede na to ali gre za mednarodni, državni ali lokalni
projekt, menimo, da so raziskovalni in razvojni projekti izjemnega pomena, v tistem okolju,
kjer nastajajo in so za nadaljnji razvoj stroke zelo pomembni. Še posebej v tem trenutku, ko
sta zaradi varčevalnih ukrepov razvoj in raziskovalno delo v večini knjižnic ogrožena. Zato
menimo, da je bolje, da so prepoznani kot enakovredni, ključno pa je, da poleg sprememb
v strokovnem okolju, kjer se odvijajo, spodbudijo tudi spremembe v okolju na drugi ravni
(lokalni – državnega; državni – mednarodnega). Spremembe je težje uveljaviti v
mednarodnem prostoru, zato je smiselno, da imajo ti projekti večjo težo.
Priprava razstav: postavlja se nam vprašanje, zakaj so od vseh bibliopedagoških dejavnosti
izpostavljene prav razstave. Bibliopedagoške dejavnosti so v vseh knjižnicah (šolskih,
specialnih, visokošolskih, splošnih, nacionalni) vezane na predstavitev po strokovnih
kriterijih izbranega gradiva in so namenjene seznanjanju javnosti z dejavnostjo in
storitvami knjižnic. Zakaj razstave niso zajete v sklopu pedagoške dejavnosti ali
popularizacije? Gre za vrsto bibliopedagoške dejavnosti, ki je prvenstveno namenjena
predstavitvi knjižnične zbirke. Število točk, ki jih posameznik lahko pridobi po sedanjih
merilih za manjšo samostojno razstavo je v rangu uredništva strokovne ali znanstvene
publikacije, kar pa s strokovnega vidika ni sprejemljivo. Obsežna samostojna tematska
razstava s katalogom presega število točk predsedovanja enemu mandatu NSKD. Glede na
sodobne trende je ključno ugotavljanje vpliva, ki ga ima določena aktivnost v okolju. Torej
je nujno, da ta merila usmerimo stan od zgolj »nekaj narediti« v »nekaj spremeniti«.
Predlagamo, da razstave obravnavamo ali v kategoriji pedagoških dejavnosti ali med
avtorskimi objavami (razstavni katalogi).
Predavanja: v ZBDS izredno podpiramo in verjamemo v mednarodno sodelovanje, a ob
tem tudi neizmerno cenimo bogatenje domačega strokovnega okolja, zato ne podpiramo
tako velike razlike v točkah med strokovnim predavanjem v tujini in strokovnim
predavanjem v Sloveniji. Prav tako ne razumemo razlike med izvedbo referata (vabljenega
predavanja) na konferenci v Slovenji in vabljenim predavanjem na visokošolski ustanovi.
Urejanje publikacij in objava bibliografij: urednikovanje je posebna sposobnost, ki se
mora odražati v več kot 30 točkah, če to primerjamo npr. z manjšo samostojno tematsko
6
-
-
razstavo, mentorstvom, strokovnim predavanjem v Sloveniji. Podobno menimo tudi o
vrednotenju postopka izvedbe recenzije.
Avtorske objave: strokovna monografija je pomemben dosežek, ki naj ne bo vezan na
število strani, ampak na vsebino. Verjamemo pa, da je lahko tudi število strani eden od
kriterijev o kompleksnosti obravnavane strokovne teme.
Dodeljevanje točk glede na odločitev komisije: za verodostojnost na tem področju
potrebujemo vnaprej objavljene kriterije.
Osebna priznanja in nagrade: so posebne kategorije in niso pogoste, odražajo pa
strokovnost posameznika in njegovo vpetost v lokalno okolje. Nagrade izražajo presežek
utečenega in smiselno je, da so temu primerno ovrednotene. S spremembo kriterijev v
preteklosti smo množičnost pri podeljevanju nagrad prenesli na kakovost strokovne
vpetosti.
Pripombe na Prilogo: Merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti
Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti posredujemo v prilogi dopisa. Predlogi sprememb
pri posameznem poglavju so obarvani z zeleno barvo.
Čeprav v določenih predlogih še povečujemo vlogo birokratskih postopkov, posebej pri
poročilih o aktivnem sodelovanju v nekem strokovnem organu, menimo, da je slovenska knjižničarska
scena mala in obvladljiva. Zato je zelo pomembno, da ločimo zrno od plevela in nikakor ni enako, če le
zasedeš funkcijo ali to funkcijo tudi opravljaš odgovorno in zaupanja vredno. Že tako je malo
strokovnjakov pripravljenih sodelovati pri reševanju določenih strokovnih vprašanj, zato si nikakor ne
želimo, da sta na podlagi sklepa o imenovanju enako ovrednotena tisti, ki redno sodeluje, prihaja na
seje pripravljen in se z mnenjem izpostavi ter nekdo, ki le pride in morda zgolj zagotovi sklepčnost.
Knjižničarji radi izpostavimo ugled naše stroke in ob tem tudi ugled naše stroke primerjamo z
drugimi. Morda je prav, da se zgledujemo po zahtevnejših in skrbimo za to, da smo vedno boljši, ter to
dokazujemo s strokovnimi nazivi in več kot le rutino pri strokovnem delu.
dr. Sabina Fras Popović,
predsednica ZBDS
7
Priloga: Pripombe na merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti
PRILOGA: Merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti 1
Splošne opombe:
Posamezni dosežek se sme uveljavljati samo enkrat.
Če je isti dosežek mogoče uvrstiti v različne razdelke dosežkov v preglednici, je dovoljeno dosežek navajati in se upošteva samo
v enem od razdelkov.
Če je isti dosežek rezultat dela več kandidatov, se točke razdelijo med vsemi enako, v primeru, da je njihove delež enakovreden,
oziroma glede na njihov delež pri izvedbi dela, v primeru, da je njihove delež različen.
Dosežki s področja knjižnične dejavnosti
Opomba
Tipologija
Število
točk
I
AVTORSKE OBJAVE (UPOŠTEVA SE SAMO PRVA OBJAVA)
Znanstvena monografija
2.01
150
Strokovna monografija (nad 49 str.)
2.02
60-100
Strokovna monografija (do 49 str.)
2.02
30-602
Znanstveni članek v reviji ali v monografski publikaciji
30-502
Strokovni članek v reviji ali v monografski publikaciji
1.01, 1.02,
1.03, 1.16
1.04, 1.17
Polemika
1.21
20
Kritika, recenzija
1.19
15
Poljudni članek
1.05
10
Predgovor, spremna beseda
1.20
10
2
II
Prevod strokovnega ali znanstvenega besedila (do 1 a. p.) (prevajalec)
koda 730
10-153
Prevod strokovnega ali znanstvenega besedila (več kot 1 a. p.) (prevajalec)
koda 730
20-252
UREJANJE PUBLIKACIJ
Uredništvo znanstvene publikacije (en letnik ali ena publikacija)
baza CORES
4030
baza CORES
30 20
4
Izdelava bibliografij, namenjenih objavi (ena bibliografija)
20
Uredništvo strokovne publikacije (en letnik ali ena publikacija)
Uredništvo spletnega foruma ali bloga (3 leta ali več)
Gre za število točk za vsako leto ali za vsaka tri leta ali za celotno obdobje urednikovanja?
Recenzenstvo strokovnega ali znanstvenega besedila (s potrdilom urednika)
III
15
baza CORES
10
5
PREDAVANJA
Vabljeno predavanje na visokošolski ustanovi
50
Strokovno predavanje v tujini
50
Izvedba referata na konferenci v tujini -
3.15
1
Upoštevajo se samo posamezni dosežki, ki se nanašajo na področje knjižnične dejavnosti, za katere obstajajo potrdila
ali pisna dokazila (npr. potrdilo o udeležbi, potrdilo o sodelovanju, potrdilo o uspehu, sklep o imenovanju, raziskovalno poročilo,
poročilo o izvedbi projekta, poročilo o udeležbi, bibliografski zapis v COBISS-u oziroma kopija objavljenega besedila, če gre za
krajšo objavo itd.).
2
PRIPOMBA: Unescova definicija za brošuro in knjigo nam v elektronskem okolju že dela velike težave, saj si z
njo ne moremo več pomagati. V tipologiji je naveden tudi ISBN, ki nikakor ni namenjen vrednotenju kakovosti.
3
Točke se dodeli glede na ocenjeni pomen besedila za knjižnično dejavnost in bibliotekarsko stroko ter glede na kompleksnost
obravnavane teme in obseg besedila. O številu točk presodi komisija za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti in odločitev
utemelji.
4
Bibliografij preko sistema SICRIS in izpisov bibliografij za bibliografske enote iz vzajemno bibliografske baze podatkov COBIB.SI
ni mogoče uveljavljati kot kandidatov dosežek.
5
4030
Upošteva se samo prva izvedba. Referat se upošteva tudi kot objava, če je objavljen v publikaciji.
8
4050
Dosežki s področja knjižnične dejavnosti
Opomba
Tipologija
Strokovno predavanje v Sloveniji
Izvedba referata na konferenci v Sloveniji
3.15
Vodenje okrogle mize, razprave ipd. na javnih strokovnih srečanjih
Poster na konferenci
IV
RAZISKOVALNI IN RAZVOJNI PROJEKTI
160
Sodelovanje pri projektu na mednarodni ravni
80
Vodenje projekta na državni ravni
60120
Sodelovanje pri projektu na državni ravni
VI
30
1520
10
Vodenje projekta na mednarodni ravni
V
Število
točk
40
3030
Vodenje projekta na lokalni ravni
60
Sodelovanje pri projektu na lokalni ravni
10
PRIPRAVA RAZSTAV
Samostojna tematska razstava s katalogom
50
Samostojna tematska razstava z zgibanko
20
Samostojna tematska razstava (z javno objavljenim poročilom)
5
Gostovanje samostojne tematske razstave (s katalogom, z zgibanko oziroma z javno
objavljenim poročilom)
PEDAGOŠKA DEJAVNOST IN POPULARIZACIJA
2
Mentorstvo
40
Priprava novega zahtevnega didaktičnega gradiva za uporabnike (s poročilom; samo prva
izdaja)
Priprava, izdelava in objava celostne predstavitve knjižnice in njenih storitev, namenjena
javnosti oziroma uporabnikom knjižnične javne službe (samo prva izdaja)
Priprava, izdelava in objava celostne predstavitve knjižnice in njenih storitev, namenjena
javnosti oziroma uporabnikom knjižnične javne službe (samo prva izdaja)
Priprava in izvedba nove bibliopedagoške dejavnosti (s poročilom)
Samostojna tematska razstava s katalogom
3040
15
15
10
30
Katalog bi moral imeti večjo težo od zgibanke, saj gre za obsežnejše delo, razen če se to
razlikovanje ne bo vrednotilo pri avtorskih objavah.
Samostojna tematska razstava z zgibanko
20
Objava kratkega informativnega besedila ali povzetka, namenjenega strokovni javnosti
5
Priprava in izvedba posebne oblike dejavnosti za razvijanje bralne kulture (s poročilom)
5
Priprava in izvedba posebne oblike dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami (s
poročilom)
Priprava in izvedba prireditve za popularizacijo knjižnične dejavnosti (s poročilom)
5
Objava kratkega informativnega, poljudnega besedila za otroke ali širšo javnost
2
Objava kratkega informativnega, poljudnega besedila za otroke ali širšo javnost
3
6
Anotacija
VI
I
5
2
IZBOLJŠAVE STROKOVNIH POSTOPKOV TER RAZVOJ IN UVEDBA NOVIH
STORITEV
Vzpostavitev posebne knjižnične zbirke ali podatkovne zbirke (s poročilom in povezavo na
katalog zbirke oziroma zbirko)
6
Vsebine opomb v bibliografskih zapisih vzajemno bibliografske baze podatkov COBIB.SI ni mogoče uveljavljati kot kandidatov
dosežek.
9
60
Dosežki s področja knjižnične dejavnosti
VI
II
Opomba
Tipologija
Vodenje delovne skupine za pripravo strokovnih podlag za smernice, priporočila ipd. (s
poročilom) - na kateri ravni: mednarodni, državni ali lokalni?
Vodenje delovne skupine za oblikovanje nove storitve, izboljšave postopkov (s poročilom)
- na kateri ravni: mednarodni, državni ali lokalni?
Raziskava knjižnične dejavnosti, študija uporabnikov (z objavo ali predstavitvijo) - na
kateri ravni: mednarodni, državni ali lokalni?
Sodelovanje v delovni skupini za pripravo strokovnih podlag za smernice, priporočila ipd.
(s poročilom) – na kateri ravni: mednarodni, državni ali lokalni?
Sodelovanje v delovni skupini za oblikovanje nove storitve, izboljšave postopkov (s
poročilom) – na kateri ravni: mednarodni, državni ali lokalni?
DELO V STROKOVNIH TELESIH IN ZDRUŽENJIH7
Predsednik nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost (vsak polni mandat)
IX
Število
točk
50
30
20
15
10
100
Član nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost (vsak polni mandat)
50
Predsednik bibliotekarskega združenja ali zveze (vsak polni mandat) – ali je tukaj razlika
med profesionalnim ali prostovoljnim značajem zveze?
Se enako točkujejo dvo in štiri letni mandati? Se pri predčasni prekinitvi mandata
upošteva sorazmeren delež točk?
Predsednik strokovne komisije za knjižnično dejavnost na državni ravni (vsak polni
mandat)
Predsednik komisije za bibliotekarski izpit (vsak polni mandat)
80
Predsednik komisije za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (vsak polni mandat)
60
Predsednik ali član upravnega odbora, komisije ali sekcije mednarodnega strokovnega
knjižničarskega združenja (vsak polni mandat)
Član komisije za bibliotekarski izpit (vsak polni mandat)
60
Predsednik aktivnega področnega bibliotekarskega društva (vsak polni mandat)
40
Aktivno sodelovanje v strokovni komisiji za knjižnično dejavnost na državni ravni (vsak
polni mandat)
Predsednik aktivne sekcije, sklada ali komisije bibliotekarskega zveze ali združenja ipd.
(vsak polni mandat)
Član komisije za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (vsak polni mandat)
30
Član delovne skupine mednarodnega strokovnega knjižničarskega združenja (vsak polni
mandat)
Aktivno delovanje v delovnem telesu strokovnega bibliotekarskega združenja ali zveze
(vsak polni mandat) - tudi v disciplinski komisiji? Verjetno ja, saj je tudi to posebna
odgovornost. Lahko imaš le en primer, pa je več dela kot voditi npr. zvezo
Aktivno delovanje v delovnem telesu nacionalnega posvetovalnega telesa (vsak polni
mandat)
Strokovni tajnik v komisiji za bibliotekarski izpit (vsak polni mandat)
Ima res toliko manj dela kot člani komisije, da dobi toliko točk manj?
Strokovni tajnik v komisiji za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (vsak polni mandat)
Ima res toliko manj dela kot člani komisije, da dobi toliko točk manj?
Aktivno sodelovanje pri posamezni vsebinsko zaključeni dejavnosti nacionalnega
posvetovalnega telesa (s poročilom)
Aktivno sodelovanje pri posamezni vsebinsko zaključeni dejavnosti strokovnega
bibliotekarskega združenja ali zveze (s poročila)
Izpraševalec za bibliotekarski izpit – dodatni član komisije za bibliotekarski izpit (vsak
izpitni rok)
PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE8
30
Udeležba na strokovnem ali funkcionalnem izpopolnjevanju z dokazilom o udeležbi ali
uspehu ter poročilom (več kot 5 dni)
20
7
Za dosežek, za katerega se točke priznavajo za mandat, se v primerih, ko kandidat zaradi objektivnih razlogov ni zaključil
mandata, priznava sorazmerni delež točk.
8
Za en dan strokovnega ali funkcionalnega izpopolnjevanja šteje oblika, ki traja najmanj šest pedagoških ur v istem dnevu.
10
70
60
50
30
30
20
20
20
20
5
5
5
Dosežki s področja knjižnične dejavnosti
Opomba
Tipologija
Udeležba na strokovnem ali funkcionalnem izpopolnjevanju z dokazilom o udeležbi ali
uspehu ter poročilom (3–5 dni)
Udeležba na strokovni konferenci, okrogli mizi strokovnem dogodku z vsebinskim
poročilom za zaposlene v knjižnici
Udeležba na strokovnem ali funkcionalnem izpopolnjevanju (1–2 dni) z dokazilom o
udeležbi ter poročilom
Udeležba na strokovnem dogodku z dokazilom o udeležbi ter poročilom
X
Število
točk
10-159
5
10
5
OSEBNA PRIZNANJA IN NAGRADE
Prejeta Čopova diploma ali druga državna nagrada za delo v knjižnični dejavnosti
Prejeta nagrada Kalanovega sklada
100150
7080
Prejeto Čopovo priznanje
60
Prejeto drugo javno priznanje s področja knjižnične dejavnosti ali za delo v knjižnici
9
Točke se dodeli glede na obseg izpopolnjevanja. O številu točk presodi komisija za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti in
odločitev utemelji.
11
3030