MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA Skopje, 9

9/10
2007
MINISTERSTVO ZA FINANSII
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Internet adresa na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija
http://www.finance.gov.mk/
Internet adresa na Upravata za javni prihodi
http://www.ujp.gov.mk/
Internet adresa na Carinskata uprava na Republika Makedonija
http://www.customs.gov.mk/
Internet adresa na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost
http://www.mse.org.mk/
Internet adresa na Komisijata za hartii od vrednost
http://www.sec.gov.mk/
Internet adresa na Dr`avniot zavod za statistika
http://www.stat.gov.mk/
Internet adresa na Centralniot registar na Republika Makedonija
http://www.crm.org.mk/
Skopje, 9/10 2007
2
SODR@INA
AKTUELNI EKONOMSKI DVI@EWA
Kratkoro~ni ekonomski dvi`ewa - oktomvri 2007 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12
Berzanski pokazateli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20
Depoziti na naselenieto i pretprijatijata kaj bankite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24
Vkupen nadvore{en i javen dolg na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25
Aktuelni vesti od Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29
Vesti od regionot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40
Makroekonomski trendovi vo III kvartal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44
STATII
M-r Blagica Novkovska - Zajaknuvawe na kapacitetite na institucijata - vrven prioritet
za Dr`avniot zavod za statistika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48
M-r Marjan Petreski - Indikativen linearen model za ocenka na mo}ta na
prognozirawe na MakLead - vode~kiot kompoziten indeks na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55
STATISTI^KI PODATOCI
Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66
Tabela 2: Odbrani makroekonomski indikatori vo oddelni tranzicioni ekonomii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66
Tabela 3: Bruto doma{en proizvod (realni stapki na rast) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .67
Tabela 4: Osnovni kratkoro~ni ekonomski trendovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68
Tabela 5: Bruto doma{en proizvod spored proizvoden metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70
Tabela 6: Bruto doma{en proizvod spored rashoden metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70
Grafik 1: Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71
Grafik 2: Inflacija (prose~ni stapki vo %) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71
Grafik 3: Inflacija (na kraj na godina vo %) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72
Grafik 4: Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .72
Tabela 7: Platen bilans na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73
Tabela 8: Nadvore{no-trgovska razmena po zemji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74
Tabela 9: Buxet - Centralna dr`avna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76
Tabela 10: Funkcionalna klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77
Grafik 5: Funkcionalna klasifikacija na rashodite 2006 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77
Tabela 11: Buxet na Republika Makedonija (Centralen buxet i buxeti na fondovi) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78
Tabela 12: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80
Tabela 13: Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81
Tabela 14: Agencija za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .82
Tabela 15: Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83
Tabela 16: Nadvore{en dolg na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84
Tabela 17: Makedonska berza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .86
Kreditni linii za mali i sredni pretprijatija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .90
Drugi proekti za poddr{ka na mali i sredni pretprijatija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97
3
4
Snimil: Milan STREZOVSKI
PO^ITUVANI,
Transparency International koja ja rangira{e Makedonija na 84-to mesto spored indeksot na percepcija na korupcijata.
Krajot na godinata voobi~aeno e period vo koj
golem del od potencijalot na Ministerstvoto za
finansii e koncentriran vo podgotovka na zna~ajni akti, koi pretstavuvaat osnova za funkcioniraweto na dr`avata vo narednata godina. Krajot na 2007 godina vo Ministerstvoto za finansii
go odbele`aa aktivnostite povrzani so podgotovkata na Makroekonomskata politika i Buxetot na
Republika Makedonija za 2008 godina.
Po zna~itelnite pozitivni rezultati postignati vo 2007 godina, prodol`uvame vo istata nasoka. Globalnite celi na ekonomskata politika
vo 2008 godina se kontinuitet na celite od prethodnata godina, a reformite vo ramki na ovie
celi se prodol`enie na zapo~natite reformi.
Ekonomskite rezultati koi gi postigna Republika Makedonija vo 2007 godina, se najdobri vo
dosega{niot period na tranzicija, so pozitivni
dvi`ewa vo site sektori na ekonomijata i so niv
se potvrduva uspe{nosta na ambicioznata ekonomska programa na Vladata na Republika Makedonija. Potvrda za intenzivnite reformi vo Republika Makedonija se i izve{taite na dve renomirani svetski institucii. Prviot se odnesuva na
Izve{tajot Doing Business 2008, vo izdanie na
Svetska banka i Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), spored koj Makedonija e rangirana
na ~etvrtoto mesto vo svetot kako najreformska
zemja, vo konkurencija od 179 dr`avi vo sferata
na ekonomijata, a vtoroto priznanie doa|a od
Soglasno Programata za rabota na Vladata na
Republika Makedonija 2006-2010 godina, Makroekonomskata politika na Republika Makedonija
za 2008 godina se karakterizira so dlaboka reformska agenda vo pove}e sferi na ekonomijata,
socijalata i `ivotnata sredina, koja se reflektira niz slednive prioriteti:
a) Prodol`uvawe na discipliniranata makroekonomska politika. Vo 2008 godina }e prodol`i
aktivnata koordinacija na monetarnata politika
so ostanatite segmenti na Makroekonomskata politika, osobeno so fiskalnata, so cel odr`uvawe
na konzistentno i predvidlivo makroekonomsko
okru`uvawe, koe e od vitalno zna~ewe za
5
implementacija na istoto, vospostavuvawe na decentraliziran sistem za koristewe na IPA fondovite (Instrumentot za pretpristapna pomo{) i
efikasna pregovara~ka struktura.
ekonomskite subjekti i gra|anite na Republika
Makedonija.
b) Natamo{no sozdavawe na povolno biznis
okru`uvawe. Povolnoto delovno okru`uvawe,
pokraj stabilniot makroekonomski ambient, e osnova za otpo~nuvawe na novi biznisi, pro{iruvawe na postojnite, kreirawe na novi rabotni mesta, porast na produktivnosta i konkurentnosta koi se osnovni preduslovi za pobrz ekonomski
rast i povisok `ivoten standard na gra|anite. I
pokraj zna~itelniot napredok vo ovaa sfera vo
2007 godina, vo delot na vlezot na pretprijatijata na pazarot, namaluvawe na administrativnite
i finansiskite tro{oci po osnov na obvrskite
kon dr`avata za pla}awe na danoci, unapreduvawe na finansiskiot sistem, reformite vo sudstvoto, registriraweto na sopstvenosta i reformite na pazarot na rabotna sila, vo 2008 godina }e
prodol`ime so dovr{uvawe na zapo~natite
reformi i }e zapo~neme novi, so edinstvena cel
prijatelski ambient za site delovni subjekti vo
Republika Makedonija.
So Buxetot na Republika Makedonija za 2008
godina, koj e ve}e usvoen od strana na Sobranieto
na Republika Makedonija, se obezbeduva finansiska poddr{ka na definiranite prioriteti za
2008 godina.
Istiot e koncipiran vrz osnova na proektiranite osnovni makroekonomski indikatori za 2008
godina, Programata na Vladata na Republika Makedonija, utvrdenite targeti vo aran`manite so
MMF i Svetska Banka, kako i vrz osnova na realizacijata na Buxetot na Republika Makedonija vo
tekot na 2007 godina.
Vo Buxetot na Republika Makedonija za 2008
godina, vkupnite prihodi se planirani na nivo od
128.740 milioni denari, a vkupnite rashodi od
134.280 milioni denari. Pri toa, fiskalnata
ramka i ponatamu ostanuva disciplinirana i prudentna, odnosno buxetskiot deficit e planiran
vo iznos od 5.540 milioni denari, {to pretstavuva 1,5% od BDP.
v) Zgolemuvawe na vrabotenosta, podobruvawe
na `ivotniot standard i namaluvawe na siroma{tijata. Pokraj porastot na proizvodstvoto i
investiciite, koi indirektno }e vlijaat vrz porastot na vrabotenosta, Makroekonomskata politika za 2008 godina predviduva ponatamo{ni reformi na pazarot na rabotna sila i aktivni politiki za vrabotuvawe, koi }e pridonesat za ponatamo{en rast na stapkata na vrabotenosta, jaknewe na socijalniot dijalog i instituciite, namaluvawe na tro{ocite za rabotna sila preku
harmonizacija na socijalnite pridonesi, kako i
unapreduvawe na zakonodavstvoto vo delot na
sigurnost i za{tita pri rabota.
Vo strukturata na vkupnite prihodi vo Predlog
Buxetot na Republika Makedonija za 2008 godina,
dano~nite prihodi i pridonesite u~estvuvaat so
107.287 milioni denari odnosno 83,3%.
Dano~nata politika za 2008 godina otslikana
vo Buxetot na Republika Makedonija se bazira na
planiranite makroekonomski indikatori, odli~nata realizacija na dano~nite prihodi vo tekot
na 2007 godina i kontinuitet vo sproveduvaweto
na dano~nite reformi izrazeni preku natamo{no
namaluvawe na dano~noto optovaruvawe. Imeno,
vo sferata na dano~nata legislativa od 1-vi januari 2008 godina zapo~nuva primenata na propi{anata namalena dano~na stapka, od 12% na
10% kaj danokot na dobivka i personalniot danok
na dohod. Vo nasoka na harmonizacija so direktivite na EU, kaj Zakonot za danok na dobivka se
predviduva reducirawe na vidovite prihodi koi
potpa|aat vo grupata prihodi koi se odano~uvaat
so danokot po zadr{ka. Vo ovaa grupa na prihodi,
koi treba da se reduciraat, spa|aat prihodite od
g) Zasileni podgotovki na Republika Makedonija za ~lenstvo vo evroatlanskite organizacii.
Polnopravno ~lenstvo na Republika Makedonija
vo NATO i Evropskata Unija (EU) pretstavuvaat
klu~ni celi, prifateni od site relevantni faktori vo zemjata i u`ivaat ogromna poddr{ka od
strana na naselenieto. Ottuka, Vladata }e go prodol`i procesot na kontinuirano usoglasuvawe na
doma{noto zakonodavstvo so toa na Unijata, zajaknuvawe na institucionalniot kapacitet za
6
Za isplata na pari~en nadomestok po osnov na
nevrabotenost preku Agencijata za vrabotuvawe,
planirani se sredstva vo iznos od 1.576 milioni
denari koi }e bidat nameneti za isplata na
pari~en nadomestok na okolu 24.500 nevraboteni
lica, soglasno zakonskite propisi.
zabavni ili sportski aktivnosti, prihodite od
naem na podvi`ni i nedvi`ni dobra, prihodite vo
forma na nagradi dobieni vo Republika Makedonija, kako i prihodite od tehni~ki, administrativni i drugi uslugi.
Soglasno Stend-baj aran`manot sklu~en pome|u Vladata na Republika Makedonija i Me|unarodniot monetaren fond, vo ramki na dano~nite
reformi od april 2008 godina predvideno e da
zapo~ne integriranata naplata na socijalnite
pridonesi, a od juli 2008 godina harmonizacija na
minimalnite osnovici za pla}awe na socijalnite
pridonesi. Soglasno aran`manot predvideno e da
se izgotvi i Strategija za usoglasuvawe na osnovicite na koi }e se presmetuvaat socijalnite pridonesi i personalniot danok na dohod. Celta na
vakvata reforma e namaluvawe na danocite na
rabotnata sila, prodol`uvawe na borbata protiv
sivata ekonomija, podobruvawe na delovnoto
okru`uvawe, poednostavuvawe na dano~noto optovaruvawe na firmite i stimulirawe na vrabotenosta.
Za finansirawe na zdravstvenite uslugi i za
isplata na nadomestoci po osnov na boleduvawa
obezbedeni se 16.264 milioni denari. Vo zdravstveniot sektor se o~ekuva da prodol`at reformskite procesi vo nasoka na ekonomi~no i
efikasno koristewe na sredstvata na korisnicite, kako i obezbeduvawe na pokvalitetni
zdravstveni uslugi.
Za isplata na plati i nadomestoci na vrabotenite na centralnata vlast planirani se 24.431
milioni denari, odnosno 21,6% od tekovnite rashodi, vo koi se vklu~eni efektite od planiranoto
zgolemuvawe na plati od 01.10 2008 godina i doekipirawe na organite na centralna vlast soglasno NPAA programata, pri {to platite na vrabotenite vo obrazovanieto, kulturata, detskata i socijalna za{tita vo op{tinite koi preminaa vo
vtorata faza od decentralizacija se vklu~eni vo
blok dotaciite.
Proekcijata na prihodite na socijalnite fondovi za 2008 godina e utvrdena vrz osnova na ostvarenite dvi`ewa vo 2007 godina, proektiranite
makroekonomski indikatori za 2008 godina, prodol`uvawe na procesot na harmonizacija na osnovicite za naplata na socijalnite pridonesi,
efektite od namaluvaweto na stapkata na personalniot danok i zgolemenata dano~na disciplina
i kontrola.
Pokraj zakonskite obvrski, vo ramkite na tekovnite rashodi planirani se i sredstva za poddr{ka na prioritetni i reformski aktivnosti i
toa:
! Vo oblasta na zemjodelstvoto, kako finansiska
Vo strukturata na vkupnite rashodi seu{te vo
zna~itelen iznos dominiraat tekovnite rashodi i
toa 84%, dodeka kapitalnite rashodi u~estvuvaat
so 16%.
poddr{ka na individualnite zemjodelci, preku obezbeduvawe subvencii vo zemjodelstvoto
i ruralniot razvoj;
! Za privlekuvawe stranski investicii preku
Vo ramki na tekovnite rashodi koi se planirani na nivo od 112.931 milioni denari, 47% se
odnesuvaat na zakonskite obvrski za isplata na
penzii, socijalni nadomestoci, nadomestoci za
nevraboteni i uslugite vo zdravstvenata za{tita.
zajaknuvawe na Buxetot na Agencijata za stranski investicii, za anga`irawe na promotori i
za realizacija na promotivni kampawi;
! Za unapreduvawe na delovni aktivnosti, preku
poddr{ka na mali i sredni pretprijatija;
Za isplata na penzii po site osnovi se obezbedeni 28.488 milioni denari. Ovie sredstva }e bidat nameneti za isplata na penzii na okolu
279.000 penzioneri.
! Za unapreduvawe na informati~kiot razvoj.
! Finansiska poddr{ka na Operativniot plan za
aktivni merki za vrabotuvawe;
7
! So cel prodol`uvawe na zapo~natite reformi
koi se koristat stranski krediti od Svetska
banka EIB i EBRD), za izgradba na treta lenta
na Pletvar, Ski Centarot Ko`uv i Radovi{ Strumica, za lokalni pati{ta, za rekonstrukcija i signalizacija na delnici na magistralni
i regionalni pati{ta, za investicisko odr`uvawe i za podgotovka na proekti i fizibiliti
studii za Koridor 8 (delnici na potegot
Kumanovo-Kriva Palanka, Ki~evo-]afasan),
kako i izgotvuvawe novi proekti za pove}e
delnici ([tip-Del~evo, Veles-Prilep, Miladinovci-Sv. Nikole-[tip, Prilep-Bitola,
Bitola-Resen-Ohrid, Bitola-Mexitlija).
vo Katastarot, sudstvoto, socijalnata za{tita,
zdravstvoto i obrazovanieto, razvojot na op{tinite, rehabilitacija na navodnuvaweto i
unapreduvaweto na delovnoto okru`uvawe,
efikasnoto iskoristuvawe na kreditnite
sredstva nameneti za ovie reformi }e dadat
soodveten pridones vo realizacija na strate{kite prioriteti i celi na ovaa Vlada.
Vo strukturata na vkupnite rashodi prodol`uva trendot na zgolemuvawe na kapitalni investicii prisuten vo poslednite nekolku godini,
izrazen preku zgolemuvawe na nivnoto u~estvo,
kako vo vkupnite rashodi na Buxetot taka i vo
Bruto doma{niot proizvod. So Buxetot na RM za
2008 godina, istite se planirani na nivo od 5,9%
od planiraniot BDP za 2008 godina. Toa zna~i
deka vo 2008 godina kapitalnite rashodi }e ostvarat porast za 1,8 procentni poeni pove}e,
sporedeno so 2006 godina. Vakvata proekcija na
kapitalnite rashodi za narednata godina se
dol`i, pred se, na cvrstata opredelba za podobruvawe na rashodnata struktura na Buxetot, so
posebna naglasenost na razvojnata komponenta.
Planiranite kapitalni rashodi za 2008 godina
glavno }e bidat nameneti kako poddr{ka na realizacijata na proektite vo slednite oblasti:
! Vo policijata za realizacija na planiranite
reformi;
! Reformi vo Carinata (anga`manot na Crown
Agents, nabavka na rentgeni i voveduvawe novi
softverski re{enija);
! Investicii vo slobodni ekonomski zoni;
! Kupuvawe ambasadi;
! Kapitalni investicii preku Ministerstvoto za
transport i vrski za rekonstrukcija na mostovi, sanacija na svle~ili{ta, vodosnabditelni i kanalizacioni sistemi vo Prilep, Tetovo,
Sv. Nikole, Mavrovo, Rostu{e, kako i transferi za `elezni~kata infrastruktura;
! Kapitalni investicii vo oblasta na kulturata,
! Vo obrazovanieto - za nabavka na kompjuteri,
vo {to vleguvaat proektite za Stariot teatar,
Tvrdinata Kale, Muzej na voda vo Ohrid, Univerzitet Plao{nik, Tetovskoto Kale, lokalitet Skupi i Stobi i dr.;
popravka na sanitarni jazli vo osnovnite i
srednite u~ili{ta, izgradba na u~ili{ni
sportski sali, rekonstrukcii i izgradba na osnovni i sredni u~ili{ta, nabavka na u~ili{ni
klupi vo osnovnite i sredni u~ili{ta i dr;
! Izgradba na sportski sali i igrali{ta preku
Agencija za mladi i sport;
! Vo zdravstvoto za nabavka na medicinska opre-
! Rekonstrukcija na kazneno popravni domovi;
ma, oprema za video nadzor i voveduvawe elektronska zdravstvena karti~ka preku Ministerstvo za zdravstvo i preku Fondot za zdravstveno osiguruvawe, kako i investicii za rekonstrukcija na klinikite.
! Poddr{ka na ramnomeren regionalen razvoj
preku investicii vo infrastrukturni proekti.
! Vo patnata infrastruktura, preku Fondot za
Realizacijata na planiranite kapitalni rashodi vo uslovi na podobreni proceduri za javni
nabavki }e dadat zna~itelen pridones vo otvaraweto novi rabotni mesta i intenzivirawe na ekonomskata aktivnost.
pati{ta, }e se realiziraat investicii za dovr{uvawe na Obikolnicata Skopje i za zapo~nuvawe na izgradba na patnite pravci Tabanovce - Kumanovo, Demir Kapija - Smokvica, (za
8
Za finansirawe na ova nivo na rashodi i navremeno servisirawe na obvrskite po glavnina od
doma{no i stransko zadol`uvawe vo iznos od
okolu 7.000 milioni denari, planirani se prilivi vo Buxetot na RM vo iznos od okolu 12.523 milioni denari i toa od: stransko zadol`uvawe vo
iznos od 5.000 milioni denari, 4.000 milioni denari po osnov na novo neto-doma{no zadol`uvawe i povlekuvawe na depozitite na Buxetot vo
NBRM vo iznos od okolu 3.500 milioni denari.
na }e bele`at relativno namaluvawe kako u~estvo vo BDP i toa od 35,3% vo 2007 godina na 33,8%
vo 2010 godina, pred se kako rezultat na namaluvaweto na dano~noto optovaruvawe, koe pak soodvetno obezbeduva prostor za osloboduvawe raspolo`livi sredstva vo privatniot sektor i nivno
naso~uvawe kon zgolemeni investicii i novi rabotni mesta. Vo uslovi na racionalno upravuvawe
so javnite finansii soglasno planiranite politiki i niskoto nivo na deficit, vkupnite rashodi
vo naredniot period }e ostvarat namaluvawe na
svoeto u~estvo vo BDP od 36,8% vo 2007 na 35,3%
vo 2010 godina.
Vo ramki na proekciite za naredniot srednoro~en period bi sakal da istaknam deka planiranite prihodi i rashodi go odr`uvaat niskoto nivo
na deficit od okolu 1,5% od planiraniot BDP,
kako jasno definirano fiskalno sidro, koe }e
obezbedi zgolemuvawe na kredibilitetot na dr`avata, beneficii od ekonomskite postignuvawa
i zna~itelna poddr{ka na re`imot na fiksen devizen kurs. Pri toa, prihodite na Buxetot na Republika Makedonija vo periodot 2008-2010 godi-
Buxetot za 2008 godina }e obezbedi finansiska
poddr{ka na prioritetnite aktivnosti na Vladata na Republika Makedonija i silno veruvam
deka istiot }e pridonese za rapidno menuvawe na
ekonomskata i socijalnata sredina vo Republika
Makedonija, so cel gradewe podobra idnina za site nas.
Va{ Minister,
D-r Trajko Slaveski
9
10
AKTUELNI
EKONOMSKI DVI@EWA
11
KRATKORO^NI EKONOMSKI DVI@EWA
oktomvri 2007
1. REALEN SEKTOR
! Silen porast na industriskoto proizvodstvo
vo oktomvri od 10,5% na godi{na osnova
1.1. Kumulativniot indeks na industriskoto proizvodstvo za periodot januari-oktomvri 2007, vo odnos na istiot period od
prethodnata godina, zabele`a porast od 3,6%.
! Odredeno zabrzuvawe na inflacijata, kako
rezultat na porast na cenite na prehranbeni
proizvodi
Indeksi na industrisko proizvodstvo
(veri`ni indeksi)
! Zgolemuvawe na vrednosta (vo dolari) na
izvozot na stoki za 38,9% na godi{na osnova,
so istovremen porast na uvozot na stoki za
36,4%
130
120
110
100
! Vo periodot januari-oktomvri ostvareni se
26,2% povisoki buxetski prihodi vo odnos na
istiot period od minatata godina
90
80
70
X
! Silen rast na depozitniot potencijal na
bankite, nadvor od dr`avniot sektor, od
29,4%, pridru`en so rast na kreditite na
privatniot sektor od 40,4%
XI
XII
I/07
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
Izvor: Dr`aven zavod za statistika
Pritoa, vo oktomvri 2007 godina, indeksot na
industriskoto proizvodstvo e zgolemen za
10,5% vo odnos na oktomvri 2006 godina, i za
6,7% sporedeno so septemvri 2007.
! Silen porast (28,8%) na brojot na novoregistrirani rabotni dogovori vo odnos na istiot
period od minatata godina
Analizirano po sektori, kumulativniot rast
na industriskoto proizvodstvo vo analiziraniot period se dol`i na zgolemenoto proizvodstvo
12
IX
X
vo sektorot Vadewe rudi i kamen od 12,8% i
rastot na Prerabotuva~kata industrija od 5,4%.
Sepak, i pokraj silniot rast vo ovie dva sektori, namalenoto proizvodstvo vo sektorot
Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda
od 12,7% na godi{no nivo, negativno vlijae vrz
celokupniot indeks na industrisko proizvodstvo. Vo ramki na Prerabotuva~kata industrija,
koja ima najgolemo u~estvo vo vkupniot indeks
(83,9%), glavni nositeli na rastot se proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi i pijalaci so
rast od 7,3%, naftenata industrija so rast od
4,2%, proizvodstvo na proizvodi od drugi
nemetalni minerali od 7,8%, proizvodstvoto na
osnovni metali so rast od 36%, proizvodstvo na
metalni proizvodi vo metaloprerabotuva~kata
faza, osven ma{ini i uredi so 42,4%, kako i
proizvodstvoto na ma{ini i uredi, nespomnati
na drugo mesto so 48,2%.
Tro{oci na `ivot
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
-0,5
-1,0
m/m-12
X
XI
XII
I/07
II
III
IV
V
VI
m/m-1
VII
VIII
IX
X
Izvor: Dr`aven zavod za statistika
Nikel (USD/mt)
55000
50000
45000
40000
35000
30000
25000
20000
15000
1.2. Kumulativniot indeks na tro{oci na
`ivot za periodot januari-oktomvri 2007, vo
odnos na istiot period od prethodnata godina, zabele`a porast od 1,7%.
X
XI
XII
I/07
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
Izvor: Svetska banka
Vo oktomvri 2007 godina, tro{ocite na
`ivot se zgolemija za 3,9% na godi{na osnova
(vo odnos na istiot mesec od prethodnata godina). Rastot glavno se dol`i na zgolemenite tro{oci za hrana i pijaloci od 8,2%, obleka i
obuvki od 2,5% i za domuvawe od 1,9%.
Indeksot na cenite na malo vo oktomvri 2007
godina, vo odnos na istiot mesec prethodnata
godina zabele`a zgolemuvawe od 3,0%. Ovoj porast e rezultat na zgolemenite ceni vo grupata
zemjodelski proizvodi za 16,1%, industriski
proizvodi za 3,9%, neprehranbeni industriski
proizvodi za 3,2%, prehranbeni proizvodi za
8,1% i industrisko-prehranbeni proizvodi za
6,3%.
Vrednosta na potro{uva~kata ko{nica za
ishrana i pijaloci za edno ~etiri~leno doma}instvo za mesec oktomvri 2007 godina, presmetana vrz osnova na cenite na malo, iznesuva
10.810 denari i vo odnos na prethodniot mesec e
povisoka za 1,6%.
1.3. Vo oktomvri 2007 godina, na svetskite
berzi be{e prisuten trend na zgolemuvawe na
cenite kaj najgolemiot broj na proizvodi koi
voobi~aeno imaat najgolemo u~estvo vo strukturata na trguvaweto.
13
IX
X
Sporedeno so prethodniot mesec, kaj najgolem del od proizvodite (naftata, zlatoto, nikelot, bakarot, cinkot, {e}erot i jagne{koto
meso) evidentiran e porast na berzanskata cena.
2.2. Pogolemiot uvoz vo ovoj mesec vo odnos na septemvri ({to predizvika i porast na
deficitot vo stokovnata razmena), pred se e
rezultat na zgolemeniot uvoz na elektri~na
energija za 106 mil. dolari (stapka od 2002%).
Najgolemo zgolemuvawe vo odnos na prethodniot mesec e realizirano kaj surovata nafta.
Sporedeno so septemvri 2007 godina, berzanskata cena na naftata vo oktomvri se zgolemi za
duri 7,4%. Sporedeno so oktomvri minatata godina, cenata na naftata ovaa godina e zgolemena za duri 42%.
Nadvore{no - trgovska razmena vo RM
(vo milioni dolari)
800
600
400
200
Gledano od aspekt na makedonskiot izvoz,
posebna povolnost pretstavuva povtorniot porast na berzanskata cena na nikelot. Vo oktomvri 2007 godina, nikelot dostigna cena od
31,055 dolari za eden metri~ki ton, odnosno se
zgolemi za 5,1% sporedeno so septemvri istata
godina, {to gi podobri finansiskite efekti od
proizvodstvoto i izvozot na nikelot vo R. Makedonija.
0
X
XI
XII
I/2007
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
-200
-400
Izvoz
Uvoz
Deficit
Izvor: Dr`aven zavod za statistika
Visok rast na uvozot e ostvaren kaj telekomunikaciskite aparati 14 mil. dolari (166%), tekstil, prediva i sli~no 10 mil. dolari (37%),
drumski vozila 8,5 mil. dolari (32%), pogonski
ma{ini i uredi 8 mil. dolari (513%) kancelariski ma{ini za AOP 7 mil. dolari (241%), itn.
2. NADVORE[EN SEKTOR
Izvoz na pova`ni proizvodi po SMTK (vo %)
38.2
@elezo i ~elik
2.1. Vo periodot januari-oktomvri 2007
godina, vkupnata nadvore{no-trgovska razmena, vo dolarska vrednost, zabele`a visok porast od 37,4% vo odnos na istiot period minatata godina. Pritoa, fizi~kiot obem na izvozot e zgolemen za 17,8%, a negovata vrednost
dostigna 2.740,1 milioni dolari, {to pretstavuva porast od 38,9%. Zgolemuvaweto na koli~inskiot uvoz na stoki iznesuva 25%, a negovata
vrednost ostvari iznos od 4.111,5 milioni dolari, ili porast od 36,4%. Pri vakvi dvi`ewa,
deficitot vo razmenata ostvaren vo ovoj period, pred se poradi zgolemeniot uvoz vo oktomvri, zabele`a porast od 31,7% vo odnos na istiot ostvaren do krajot na oktomvri 2006 godina
i iznesuva 1.371,4 milioni dolari.
18.6
Obleka
6.3
Pijaloci i tutun
Ovo{je i zelen~uk
4.5
Nafta i proiz. od nafta
4.4
Metalna ruda i
metalni otpadoci
3.7
0
10
20
30
40
Izvor: Dr`aven zavod za statistika
Vo strukturata na izvozot, najgolemo u~estvo
(spored SMTK) vo izminatite deset meseci otpa|a na: `elezo i ~elik so 38,2%, obleka 18,6%,
pijaloci i tutun 6,3%, ovo{je i zelen~uk 4,5%,
nafta i proizvodi od nafta 4,4%, metalna ruda
i metalni otpadoci 3,7%. Ovie {est grupi proizvodi so~inuvaat okolu 75,7% od vkupniot izvoz na dr`avata.
14
50
NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA na Republika Makedonija
(po valuti)
izvoz
I-X 2006
valuta 000 t
EUR
USD
EUR+USD
Vk. izvoz
I-X 2007
prose~en
strukkurs na
izvoz vo denarot vo
izvoz vo denari tura vo 000 t
valuta
odnos na
%
valutite
1.927 1.173.881.347
643 489.231.794
2.570
2.576
61,1887
49,1537
71.828.273.577
24.047.552.833
95.875.826.410
96.601.346.969
74,4
24,9
99,2
100,0
prose~en
strukkurs na
izvoz vo
denarot vo izvoz vo denari tura vo
valuta
odnos na
%
valutite
2.357 1.433.979.382
671 779.281.706
3.028
3.034
61,1820
43,0387
87.733.726.550
33.539.271.560
121.272.998.110
123.964.321.395
70,8
27,1
97,8
100,0
apsolutna
promena vo
valutna
vrednost
relativna
promena vo
valutna
vrednost
(vo %)
260.098.035
290.049.912
22,2
59,3
Izvor: Dr`aven zavod za statistika i NBRM
2.3. Pogolemiot izvoz ostvaren na kumulativna osnova vo desette meseci od ovaa godina, e rezultat na zgolemeniot izvoz na `elezo
i ~elik (stapka od 95%), obleka (24%), metalna ruda i metalni otpadoci (68%), ovo{je i
zelen~uk (30%), obuvki (51%), izrabotka od nemetalni minerali (35%), pijaloci (23%), izrabotki od metal (32%) itn.
skiot pazar# bele`i zna~itelno zgolemuvawe za
290 milioni dolari (59%).
Boks 1:
Nadvore{no-trgovska razmena so
Republika Bugarija
So vlezot na Republika Bugarija vo Evropskata
unija (01 januari 2007 godina) i primenata na
odredbite od ,,Vremenata Spogodba za trgovija" kako del od SSA me|u Republika Makedonija
i EU, izvozot na R. Makedonija vo R. Bugarija vo
periodot januari-oktomvri bele`i visok
porast od 89%. Pri ponizok rast na uvozot od
ovaa zemja od 10%, za prv pat, po nekolku godini nagoren trend, dojde do golemo namaluvawe
na trgovskiot deficit od 102 na 28 milioni
dolari. Gledano po proizvodi, najgolem porast
na izvozot vo Bugarija e zabele`an kaj: tutun
neiz`ilen za 10 mil. dolari; ladno-valani
proizvodi, neplatirani, vo makari i nenamotani 8,5 mil. dolari; rudi na cink 8,5 mil. dolari; drugi toplo valani proizvodi od `elezo,
neplatirani 8,1 mil. dolari; rudi na olovo i
koncentrati 6,6 mil. dolari; rudi na bakar i
koncentrati 7,2 mil. dolari; toplo valani,
plosnati proizvodi, neplatirani 5 mil. dolari; plosnati, valani proizvodi presvle~eni
so plasti~na masa 2,9 mil. dolari; vino od
sve`o grozje 1,8 mil. dolari i drugo.
Najgolem del od uvozot na stoki na kumulativna osnova vo desette meseci ovaa godina otpa|a na: nafta i proizvodi od nafta 12 %, `elezo i ~elik 11 %, tekstilni prediva i sli~no 8
%, drumski vozila 6%, elektri~na energija 5 %,
metalna ruda i metalni otpadoci 4%, elektri~ni ma{ini i delovi 3% itn.
2.4. Vo desette meseci od 2007 godina,
okolu 66,1% od vkupno izvezenite stoki se
plasirani na pazarot na Evropskata Unija
(EU27), a 50% od vkupno uvezenite stoki vo
Republika Makedonija se so poteklo od ovaa
integracija. Izvozot vo Evropskata Unija e
pogolem za 51,1%, a uvozot e zgolemen za 27,3%
vo odnos na istiot period od 2006 godina.
2.5. Spored valutnata struktura, vo periodot januari-oktomvri 2007 godina, izvozot vo
evra bele`i zgolemuvawe za 260 milioni evra
(22%), a delot od izvozot realiziran na "dolar-
15
28,3
3. FISKALEN SEKTOR
Oddelni kategorii na prihodi i rashodi
30.000
X - 2006
26.000
3.1. Vo periodot januari-oktomvri 2007 godina, vkupnite prihodi na Centralniot buxet
iznesuvaat 64.059 milioni denari (19,2% od
BDP), {to pretstavuva zgolemuvawe od 26,2%
vo odnos na istiot period od minatata godina. Vakvoto zgolemuvawe na prihodite se
dol`i na zgolemenata naplata na dano~nite
prihodi (za mesec oktomvri iznesuvaat rekordni 7.929 milioni denari), no i na nedano~nite prihodi poradi uplatata na dividendata od Telekom za 2005 godina (2.873 milioni denari).
X - 2007
DDV
22.000
18.000
14.000
Akcizi
10.000 Personalen
danok
6.000
2.000
-2.000
-6.000
Danok na
dobivka
Carini
Kamata
Kapitalni
rashodi
-10.000
Stoki i
uslugi
-14.000
Plati
-18.000
Transferi
-22.000
Izvor: Ministerstvo za finansii
3.2. Vo prvite deset meseci od 2007 godina,
vkupnite rashodi na Centralniot buxet iznesuvaa 46.067 milioni denari (13,9% od BDP),
{to e pove}e za 5,5 % vo odnos na istiot period od 2006 godina.
Dano~nite prihodi vo ovoj period se realizirani vo iznos od 57.974 milioni denari, {to
pretstavuva zgolemuvawe od 21,6% vo odnos na
periodot januari-oktomvri minatata godina.
U~estvoto na DDV vo vkupnite dano~ni prihodi vo desette meseci od 2007 godina iznesuva
49,4%, a na akcizite 18,0%, pri {to, od ovie dva
danoci se ostvareni prihodi od 39.039 milioni
denari (11,7% od BDP). Gledano po oddelni kategorii, prihodite od DDV zabele`aa zna~aen
porast od 30,8% (samo za mesec oktomvri rekordni 4.391 milioni denari, {to pretstavuva
pove}e od dvojno zgolemuvawe ili od 104,7% vo
odnos na oktomvri 2006g., {to se dol`i na zgolemeni prihodi od DDV naplaten pri uvoz na
dobra)., akcizite od 12,3%, danokot na dobivka
od 23,5%, prihodite od carina se zgolemeni za
17,4%, dodeka prihodite od personalniot danok
se re~isi isti (zgolemeni za nezna~itelni 1,0%
sporedeno so istiot period lani kako rezultat
na namalenata i unificirana dano~na stapka).
Nedano~nite prihodi se zgolemeni za 2,5 pati,
glavno poradi sredstvata od dividendata na
Telekom.
Najgolemi rashodni stavki se transferite
(21.813 milioni denari) i platite i nadomestocite (18.844 milioni denari). Vo vkupnite rashodi na Centralniot buxet, rashodite za plati i
nadomestoci vo ovoj period u~estvuvaat so
35,5% i vo odnos na istiot period lani tie se
zgolemeni za 2,7%.
Rashodite za stoki i uslugi se izvr{eni vo
iznos od 6.449 milioni denari, odnosno imaat
pogolemo ostvaruvawe vo sporedba so 2006 godina za 18,9%.
Vo delot na transferite, vo ovoj period se
potro{eni 18,6% pove}e sredstva sporedeno so
2006 godina i pretstavuvaat najgolema rashodna
stavka. Transferite kon Fondot za penzisko i
invalidsko osiguruvawe se izvr{eni vo iznos
od 8.442 milioni denari, ili za 1.125 milioni
denari pove}e (15,4%). Kamatite se realizirani
vo iznos od 1.882 milioni denari {to e pomalku
za 7,8%.
16
Vo analiziraniot period, sredstvata za kapitalni rashodi iznesuvaat 4.037 milioni denari, {to e zgolemuvawe za 5,9% vo sporedba so
istiot period 2006 godina, zna~i se prekinuva
dosega{niot trend na namaluvawe na ovie rashodi. No i pokraj ova, sredstvata za kapitalni
rashodi pretstavuvaat samo 41,2% od godi{niot
plan.
12,02%, no vo odnos na septemvri registriran
e pad od 1,02%.
Kako rezultat na mese~niot pad na gotovite
pari vo optek i depozitnite pari, najtesniot
monetaren agregat M1, isto taka, zabele`a pad
od blizu 2% na mese~no nivo. Na godi{na osnova pak, monetarniot agregat M1 bele`i porast
od 18,3%. Paraleleno so kontinuiraniot porast
na vkupnite depoziti, i po{irokite monetarni
agregati M2 i M4 se vo postojan porast, taka vo
oktomvri registriran e porast od 26% i 27,4%,
soodvetno.
3.3. Vo periodot januari-oktomvri 2007 godina, ostvaren e suficit na Centralniot Buxet od 11.034 milioni denari (3,3% od BDP),
dodeka suficitot na konsolidiraniot buxet
iznesuva 12.012 milioni denari (3,6% od
BDP).
4.3. Ve}e voobi~aeno, vkupniot depoziten
potencijal go prodol`uva svojot nagoren
trend i ovoj mesec. Taka, na krajot na oktomvri 2007 vkupniot depoziten potencijal na
nedr`avniot sektor zabele`a godi{en porast od 29,4% i porast od 1,14% na mese~no
nivo. Vo analiziraniot period, kreditite na
privatniot sektor dostignaa vrednost od 88.517
milioni denari, ili godi{en porast od 37%. Od
aspekt na valutata, denarskite krediti i ponatamu dominiraat vo porastot na kreditnata
aktivnost na bankite.
4. MONETAREN SEKTOR
4.1. Vo oktomvri 2007 godina, primarnite
pari iznesuvaat 33.956 milioni denari i so
toa bele`at mese~en porast od 4,4%, dodeka
pak, na godi{no nivo porastot iznesuva
19,8%.
Prose~nata kamatna stapka na blagajni~kite
zapisi vo oktomvri 2007 godina iznesuva 4,78%
i bele`i blago mese~no namaluvawe od 0,05
procentni poeni. Po golemiot pad vo septemvri
(od 1,7 procentni poeni), prose~nata mese~na
ponderirana kamatna stapka na tri-mese~nite
dr`avni zapisi, zabele`a porast od 1,35 procentni poeni na mese~na osnova, dostignuvaj}i
nivo od 5,06% vo oktomvri. Prose~nite ponderirani kamatni stapki na dr`avnite zapisi
so rok na dospevawe od {est meseci iznesuvaa
5,40%.
4.4. Vo oktomvri 2007 godina, prose~nata
ponderirana kamatna stapka na denarskite
krediti ostana nepromeneta vo odnos na
Bruto devizni rezervi
(milioni SAD dolari)
2.300
2.100
1.900
1.700
1.500
1.300
1.100
900
700
500
X
4.2. Pobaruva~kata na gotovite pari vo optek vo oktomvri zabele`a godi{en porast od
XII
Izvor: Narodna banka na RM
17
II
2006
IV
VI
VIII
X
2007
septemvri, odnosno go zadr`a nivoto od
10,0%. Na godi{no nivo pak, prose~nata ponderirana kamatna stapka na denarskite krediti
zabele`a namaluvawe od 0,9 procentni poeni.
So blago mese~no opa|awe od 0,1 procenten poen,
prose~nata kamatna stapka na deviznite krediti vo oktomvri iznesuva 8,5%. Na godi{no nivo,
prose~nata kamatna stapka na deviznite krediti bele`i porast od 0,3 procentni poeni. Prose~nite pasivni kamatni stapki na denarskite i
deviznite depoziti zabele`aa godi{en porast
od 0,5 i 0,3 procentni poeni soodvetno, dostignuvaj}i nivo od 5,1% za denarskite i 2,0% za
deviznite depoziti vo oktomvri 2007 godina.
Pregled na novite vrabotuvawa
6000
27000
24000
5000
21000
18000
4000
15000
3000
12000
9000
2000
1000
6000
X
XI
XII
I/07
II
III
IV
V
VI
Novovraboteni od evidencija
VII
VIII
IX
3000
X
Novovraboteni vkupno
Izvor: Agencija za vrabotuvawe
Vkupen broj na penzioneri (vo iljadi)
272
4.5. Bruto deviznite rezervi zabele`aa
porast i ovoj mesec. Imeno, vo oktomvri 2007
godina, tie ostvarija porast od 4,3% na mese~no nivo, kako rezultat na otkupot na devizni
sredstva od strana na NBRM. Na krajot na oktomvri 2007 godina, bruto deviznite rezervi
dostignaa nivo od 2.234,2 milioni dolari,
odnosno vo sporedba so dekemvri 2006 godina
se zgolemeni za blizu 369 milioni dolari.
271
270
269
268
267
266
X
XI
XII
I/07
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
Izvor: Fond na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija
Vo tekot na mesec oktomvri, zasnovani se novi 17.177 rabotni odnosi, {to pretstavuva godi{en porast od 30,5%. Pritoa, 29,6% od novite
vrabotuvawa se od registarot na Agencijata, i
tie pretstavuvaat 54,7% od vkupniot odliv od
Registarot. Dodeka, kako priliv vo Agencijata
se registrirani 8.616 lica, od koi 43,4% se lica
na koi im prestanal rabotniot odnos.
Vo tekot na oktomvri 2007 godina, pri intervenciite na devizniot pazar, NBRM prodade
10,16 milioni dolari i otkupi 65,23 milioni
dolari, {to rezultira{e so otkupeni 55,07 milioni dolari, kako neto efekt.
5. SOCIJALEN SEKTOR
Kako rezultat na ova, zabele`ano e namaluvawe na nevrabotenosta za 664 lica, odnosno
0,18% sporedeno so prethodniot mesec. Taka, vo
oktomvri 2007 godina brojot na nevraboteni iznesuva 359.943 lica, od koi 76.114 (21,2%) se izjasnile deka se prijavuvaat samo za ostvaruvawe
na pravoto na zdravstveno osiguruvawe, a ostanatite aktivno baraat rabota. Isto taka, brojot
na nevraboteni lica e namalen sporedeno i so
istiot mesec od prethodnata godina, za 0,4%.
5.1. Vo period januari-oktomvri 2007 godina, vo Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija registrirani se vkupno 159.003
zasnovani novi rabotni odnosi (neopredeleno vreme, opredeleno i sezonski), so {to za
5,4% e nadminat brojot na novite vrabotuvawa ostvareni vo cela 2006 godina.
18
IX
X
Najgolem procent od nevrabotenite, odnosno
67,1% se od urbani sredini (gradsko naselenie),
a 58,5% se ma`i. Analizirano spored obrazovanieto, pogolemiot del, odnosno 51,7% od nevrabotenite se nekvalifikuvani ili polukvalifikuvani, dodeka okolu 7% imaat vi{o ili povisoko nivo na obrazovanie. Gledano spored
vozrasnite grupi, najgolemiot del od nevrabotenite (61,6%) pripa|aat vo kategorijata 25-49
god. Imeno, 81,8% imaat status na nevraboteni
edna godina ili pove}e.
Prose~ni neto-plati (godi{ni promeni, %)
12
10
8
6
4
2
0
IX
X
XI
XII
I/07
II
III
IV
Nominalni plati
V
VI
VII
VIII
Realni plati
Izvor: Dr`aven zavod za statistika
Pritoa, za isplata na socijalna pari~na pomo{ se potro{eni 140,6 milioni denari, odnosno 61,7% od isplatite za socijalna pomo{ po
site osnovi. Za pomo{ po osnov na tu|a nega, vo
septemvri se potro{eni okolu 67 milioni denari za 18.314 lica, {to pretstavuva godi{no namaluvawe od 12,7%. Kako korisnici na postojana
pari~na pomo{, vo ovoj mesec se registrirani
5.007 lica i za niv se potro{eni 16,3 milioni
denari, dodeka zdravstvena za{tita koristat
5.508 lica, za {to se potro{eni okolu 4 milioni
denari. Vkupnite isplati za socijalna pomo{
pretstavuvaat 5,3% od vkupnite realizirani
socijalni transferi na vladiniot Buxet za odnosniot mesec.
5.2. Vo oktomvri 2007 godina, vo Fondot za
penzisko i invalidsko osiguruvawe se evidentirani 270.547 penzioneri, {to pretstavuva godi{no zgolemuvawe od 1,1%.
Za isplata na penzii, vo ovoj mesec se potro{eni 2.076,7 milioni denari, {to pretstavuva 49% od vkupnite socijalni transferi vo
vladiniot Buxet. Imeno, zaklu~no so oktomvri,
6,7% od proektiraniot BDP se tro{i za ovaa
namena.
Vo oktomvri 2007 godina, vrednosta na prose~nata penzija iznesuva{e 7.852 denari, {to na
godi{no nivo pretstavuva porast od 2,1%.
Soodnosot na prose~nata penzija so prose~nata
isplatena neto plata vo septemvri 2007 godina
(posleden raspolo`liv podatok) iznesuva
52,1%, {to e i najnizok soodnos vo tekot na ovaa
godina, kako rezultat na visokiot porast na
platite (indeksiraweto na penziite se vr{i
dva pati godi{no, taka {to vo januari }e se zgolemat i penziite sledej}i go trendot na platite
i inflacijata).
5.4. Vo periodot januari-septemvri 2007
godina (posledni raspolo`ivi podatoci) sporedeno so istiot period od 2006 godina, zabele`an e porast na prose~nata nominalna i realna
neto plata za 6,6%, odnosno 5,1%.
Vo septemvri 2007 godina prose~nata mese~na neto-plata po vraboten iznesuva{e 15.066
denari, {to pretstavuva dvocifren rast od
10,8% na godi{na osnova, dodeka na mese~na osnova rastot iznesuva 4,3%, {to e najvisok mese~en rast izminatite deset godini, a se dol`i na
zgolemenite plati vo grade`ni{toto (za 13,1%)
i javnata administracija i soobra}ajot (za 9,5%).
Procentot na nevraboteni koi ne primile plata
iznesuva 11,6%, i e za 2,8 procentni poeni ponizok od septemvri 2006 godina.
5.3. Brojot na korisnici na socijalna pari~na pomo{ vo septemvri (posledni raspolo`livi podatoci) iznesuva 63.078 doma}instva, {to pretstavuva blago zgolemuvawe sporedeno so prethodniot mesec.
19
IX
BERZANSKI POKAZATELI
nostite {to gi nudat, kako {to e anonimnost na
investitorite i dobra zarabotka, ovie fondovi
}e bidat silni konkurenti na bankite. Sega postoi mo`nost vi{okot kapital koj nema da se
koristi za finansirawe na investicii da se
sleva vo privatnite hex fondovi i ottuka (preku niv) da se investiraat vo hartii od vrednost.
Privatnite fondovi se o~ekuva vo idnina da
iniciraat zgolemena razdvi`enost na Berzata,
bidej}i sredstvata koi vsu{nost gi pribiraat
preku privatni ponudi od anonimnite investitori, potoa }e gi naso~uvaat vo hartii od vrednost na Berzata.
Op{tata slika za sostojbite na Makedonskata berza za hartii od vrednost e povolna i so
nagoren trend na vkupniot promet ostvaren preku klasi~no trguvawe i blok transakciite.
Kratkoro~nite fluktuacii se tipi~na osobina i
nerazdvoen del od berzanskoto rabotewe, pa vo
eden moment preovladuvaa golem interes od
strana na investitorite, porast na Makedonskiot berzanski indeks i pozitivni vrednosti na
berzanskite indikatori, no, vo odredeni momenti dominiraa melanholi~ni raspolo`enija.
Analizata na Pazarot na javno poseduvani
dru{tva uka`uva deka vo izminatiot podolg period, akciite koi se trguvaat na ovoj pazar se
osobeno atraktivni za investitorite. Mo`na
pri~ina za nivnata golema privle~nost e zakonskata obvrska (soglasno Zakonot za hartii od
vrednost) na dru{tvata koi kotiraat na Pazarot
na javno poseduvani dru{tva za prenesuvawe na
cenovno ~uvstvitelnite informacii kon Komisijata za hartii od vrednost. Na toj na~in se
sozdade potrebata od voveduvawe na MBID indeksot (so poln naziv-Indeks na javno poseduvani dru{tva) koj }e go prika`uva dvi`eweto na
cenite na akciite na ovie dru{tva. MBID indeksot e cenoven, neponderiran indeks sostaven
od obi~ni akcii na heterogeni dru{tva koi kotiraat na Pazarot na javno poseduvani dru{tva
i koi se izbiraat od strana na Komisijata za
berzanski indeks. Taka, na makedonskite investitori im se olesnuva sledeweto na cenite na
akciite na javno poseduvanite dru{tva, a imaat
i mo`nost za eden sumaren pregled na cenite na
Pazarot na javno poseduvani dru{tva.
Makedonskata berza za hartii od vrednost vo
septemvri 2007 godina se karakterizira so
blagi fluktuacii vo prometot i cenite na akciite. Imeno, sostojbite na Berzata vo septemvri
bea stabilni s¢ do krajot na mesecot koj be{e
obele`an so zna~aen pad na prometot i na cenite na akciite i pokraj golemoto prisustvo na
investiciskite fondovi.
Oktomvri 2007 godina, be{e obele`an so nadolen trend i nepovolni dvi`ewa na Berzata.
Cenite na re~isi site akcii pa|aa, obemot na
trguvawe be{e namalen, a ve}e kon krajot na mesecot po~na da se ~uvstvuva doza na zagri`enost
kaj investitorite, iako poznava~ite na Berzata
uka`uvaa deka ovie sostojbi se od kratkoro~en
karakter i normalna pojava. Sepak, ovoj mesec se
slu~ija i nekoi pokrupni proda`bi koi ja ubla`ija sostojbata i gi podobrija sumiranite mese~ni rezultati ostvareni na Berzata.
Vo oktomvri 2007 godina, na Makedonskata
Berza za hartii od vrednost, po pat na klasi~no
trguvawe e realiziran promet od 5.072 milioni
denari, a so toa i mese~en porast od 48,76%, koj
pred s¢ se dol`i na zgolemeniot obem na
So izmenite na Zakonot za investiciski
fondovi, vo Makedonija se pojavija prvite privatni (zaedni~ki) fondovi (mutual hedge funds),
a od neodamna zapo~naa i so rabota. So pogod-
20
ili od 170,5 milioni denari vo septemvri na
253,6 milioni denari vo oktomvri. Sprotivno na
porastot na prose~niot dneven promet, prose~niot dneven broj na transakcii, vo analiziraniot period opadna za 14,33% i vo oktomvri na
Makedonskata Berza za hartii od vrednost se
realiziraa prose~no po 574 transakcii na den.
prometot ostvaren preku trguvaweto so akcii, a
zna~aen e i procentualniot porast na trguvaweto so obvrznicite.
Prometot so akciite ostvaren po pat na klasi~noto trguvawe vo oktomvri 2007 godina, iznesuva 4.688 milioni denari i so toa bele`i
porast od 42,15% na mese~no nivo. Vo septemvri
pak, prometot ostvaren preku klasi~noto trguvawe so akciite zabele`a vrednost od 3.298 milioni denari i so toa mal porast od 5,50% vo
odnos na avgust.
Prometot so obvrznicite vo septemvri 2007
godina, zabele`uva porast od 92,06% vo odnos
na avgust, so realizirani 111,8 milioni denari
mese~en promet. Vo oktomvri 2007 godina, prometot so obvrznicite zabele`uva u{te pointenziven porast od duri 243,56% na mese~na osnova, so {to vsu{nost dostigna nivo od 384,1 milioni denari. Prometot so obvrznici od staro
devizno {tedewe vo oktomvri iznesuva 18,2 milioni denari i pritoa prose~nata cena e 89,11%
od nominalnata vrednost t.e. za 0,9% povisoka
od nivnata cena vo septemvri.
Vo oktomvri 2007 godina izvr{eni se 14 blok
transakcii i pritoa realiziran e promet od
1.589 milioni denari {to vsu{nost pretstavuva
visok mese~en porast od 608,67%. Sprotivno na
ova pak, vo septemvri (iako brojot na transakcii
e zgolemen od 3 na 5) prometot so blok transakciite bele`i pad od 12,05% vo odnos na avgust.
Vo septemvri i vo oktomvri 2007 godina ne e
realiziran promet so akciite i udelite na dr`avniot segment.
Vo analiziraniot period, trguvaweto so obvrznicite za denacionalizacija od prvata emisija be{e malo. Imeno, vo oktomvri ostvaren be{e promet od samo 182,5 iljadi denari, a prose~nata cena be{e nepromeneta vo odnos na septemvri ili 84,0% od nominalnata vrednost.
Sprotivna situacija zabele`uvame kaj obvrznicite za denacionalizacija od vtorata emisija
koi bea atraktivni ovoj mesec, pa so prose~na
cena od 85,20% od nominalnata vrednost be{e
ostvaren promet od 156,7 milioni denari. Prose~nite ceni na obvrznicite za denacionalizacija od tretata emisija vo oktomvri bele`at
nivo od 83,10% od nominalnata vrednost ili
mese~no opa|awe od 0,9%. Obvrznicite za denacionalizacija od ~etvrtata i pettata emisija
pak, bele`at mese~en porast vo prose~nata cena, i toa od 81,10% na 81,96% od nominalnata
vrednost za obvrznicite od ~etvrtata i od
Vkupniot promet na Makedonskata Berza za
hartii od vrednost vo oktomvri 2007 godina,
dostigna blizu 6.661 milioni denari i taka
zabele`i porast od duri 83,31% na mese~na osnova. Vo septemvri pak, vkupniot promet iznesuva{e 3.634 milioni denari ili samo 4,28% povisok od istiot registriran vo avgust.
U~estvoto na stranskite investitori vo
vkupniot promet ostvaren na oficijalniot pazar na Berzata, vo oktomvri iznesuva 21,64%, i
vo odnos na prethodniot mesec zabele`ano e
namaluvawe od 0,4%.
Prose~niot dneven promet vo oktomvri 2007
godina e zgolemen za 48,76% na mese~na osnova
21
bea daleku pomali. Imeno, vo septemvri prometot so akciite na Komercijalna banka iznesuva{e 276,3 milioni denari, a u~estvoto vo vkupniot promet zabele`a 13,09%.
80,17% na 80,82% od nominalnata vrednost za
obvrznicite za denacionalizacija od pettata
emisija. Obvrznicite od {estata emisija zabele`uvaat mal pad na poslednata prose~na dnevna cena od 80,67% vo septemvri, na 80,48% vo
oktomvri.
Vo oktomvri 2007 godina, najgolem mese~en
porast na prose~nata cena na akciite ostvari
R@ Uslugi-Skopje, so prose~en porast na cenata od 17,39% i prose~na cena po akcija od
1.487,87 denari. Potoa sledat Hoteli Makpetrol-Ohrid i Kiro ]u~uk-Veles ~ija prose~na
cena po akcija iznesuva 1.583,51 denari i
9.881,38 denari, soodvetno, i so toa ostvarija
mese~en porast od 9,72% i 6,37%.
Oficijalniot berzanski indeks (MBI-10)
kako indikator na dvi`eweto na cenite na akciite, vo oktomvri 2007 godina, uka`uva na pad
na cenite na akciite, odnosno MBI-10 se namaluva od 9.283 indeksni poeni vo septemvri na
8.259 indeksni poeni vo oktomvri (ili za
11,04% na mese~no nivo).
Najgolem pad na prose~nata cena na akciite
vo oktomvri 2007 godina zabele`a cenata na
akciite na Tutunski kombinat-Prilep, koja
opadna za 24,85% i iznesuva 859,46 denari. Golem pad vo oktomvri zabele`aa i cenite na
akciite na GP Mavrovo-Skopje i Fer{pedSkopje 16,50% i 15,28%, soodvetno.
Analizata na prometot po pazarni segmenti,
uka`uva na promena vo strukturata na prometot
po pazarni segmenti. Imeno, vo oktomvri 2007
godina, najgolemiot del od prometot ili 50,97%
od vkupniot promet otpa|a na redovniot pazar.
Izrazeno vo apsolutna vrednost, na redovniot
pazar e realiziran promet od 3.395 milioni denari. Oficijalniot pazar i blok transakciite
pak, imaat re~isi podednakvo u~estvo vo vkupniot promet. Taka, oficijalniot pazar u~estvuva vo strukturata na prometot so 25,17%, a blok
transakciite so 23,86%, ili izrazeno vo apsolutni vrednosti 1.676 i 1.589 milioni denari,
soodvetno.
Analizata na vremenskata serija na sopstveni~kata struktura na akcionerskite dru{tva
otkriva deka vo oktomvri 2007 godina, od kotiranite akcionerski dru{tva na Makedonskata
Berza za hartii od vrednost koi go so~inuvaat
MBI-10 indeksot, najgolema zastapenost na
stranski kapital vo vkupnata glavnina povtorno
ima vo: Makstil-Skopje (kade zastapenosta na
stranskiot kapital e 80,95 od vkupnata glavnina na dru{tvoto), Beton-Skopje (62,38%) i
Komercijalna banka (57,48%) i deka ovoj redosled e nepromenet od maj 2007 godina.
Vo oktomvri 2007 godina, vkupniot promet na
10-te akcii so najgolemo u~estvo na prometot na
oficijalniot pazar na Makedonskata Berza za
hartii od vrednost iznesuva 2.677 milioni denari. Pome|u niv so najgolem promet od 1.525 milioni denari i u~estvo od duri 56,95% vo vkupniot promet se izdvojuvaat akciite na Komercijalna banka-Skopje. Potoa sledat AlkaloidSkopje so promet od 143,7 milioni denari i
Makpetrol-Skopje so promet od 119,8 milioni
denari, ~ie u~estvo vo prometot iznesuva 5,37%
i 4,47%, respektivno. Isto taka, i vo septemvri
2007 godina, pome|u 10-te akcii so najgolemo
u~estvo na prometot na oficijalniot pazar, akciite na Komercijalna banka se izdvojuvaa od
aspekt na prometot i u~estvoto vo vkupniot promet, no sporedeno so oktomvri, ovie vrednosti
Vo oktomvri 2007 godina, vkupnata pazarna
kapitalizacija bele`i mese~en pad od 5,48% i
iznesuva 326.745 milioni denari. Pazarnata kapitalizacija na akciite na Makedonskata Berza
vo oktomvri iznesuva 306.602 milioni denari i
vo odnos na septemvri ostvaruva pad od 5,86%.
Pazarnata kapitalizacija na obvrznicite, pak,
vo oktomvri 2007 godina zabele`a porast od
0,76% na mese~no nivo i iznesuva 20.143 milioni denari.
22
BERZANSKI POKAZATELI
septemvri 2007
oktomvri 2007
% promena
KLASI^NO TRGUVAWE
3.409.403.864
5.071.749.594
48,76
AKCII
3.297.600.369
4.687.633.427
42,15
OBVRZNICI
111.803.495
384.116.167
243,56
PROSE^EN DNEVE PROMET (denari)
170.470.193
253.587.480
48,76
670
574
-14,33
PROMET (denari)
PROSE^EN DNEVEN BROJ NA TRANSAKCII
BLOK TRANSAKCII
224.248.312
1.589.184.035
608,67
DR@AVEN SEGMENT (AKCII)
-
-
-
DR@AVEN SEGMENT (UDELI)
-
-
-
3.633.652.176
6.660.933.629
83,31
13.407
11.462
-14,51
5
14
180,00
VKUPNO
BROJ NA TRANSAKCII
KLASI^NO TRGUVAWE
BLOK TRANSAKCII
DR@AVEN SEGMENT
-
-
-
13.412
11.476
-14,43
PAZARNA KAPITALIZACIJA NA AKCII
325.693.569.486
306.601.847.106
-5,86
BERZANSKA KOTACIJA-AKCII
134.579.566.105
119.877.338.538
-10,92
PAZAR NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA
191.114.003.381
186.724.508.568
-2,30
PAZARNA KAPITALIZACIJA NA OBVRZNICI
19.990.740.671
20.143.142.162
0,76
VKUPNO PAZARNA KAPITALIZACIJA
345.684.310.157
326.744.989.268
-5,48
MBI-10
9.283,00
8.258,54
-11,04
MBID
9.810,08
9.378,39
-4,40
OMB
102,07
101,94
-0,13
BROJ NA KOTIRANI DRU[TVA
39
39
-
BROJ NA DENOVI NA TRGUVAWE
20
20
-
VKUPNO
PAZARNA KAPITALIZACIJA (denari)
23
DEPOZITI NA NASELENIETO
I NA PRETPRIJATIJATA KAJ BANKITE
valuti, denarskite depoziti iznesuvat 39.876 milioni denari, so godi{no zgolemuvawe od 62,24%.
Depoziti na pravni i fizi~ki lica
Od po~etokot na 2007 godina depozitite na
naselenieto kontinuriano se zgolemuvaat. Vo
septemvri 2007 godina depozitite na naselenieto
iznesuvaa 87.308 milioni denari, {to pretstavuva
zgolemuvawe za 1,72% vo odnos na prethodniot
mesec, odnosno, zna~itelen porast od 31,13% na
godi{na osnova. Zgolemuvaweto glavno se dol`i na
porastot na denarski depoziti za 3,46%. Depozitite
po viduvawe na naselenieto ostvarija zgolemuvawe
za 1,07%, dodeka oro~enite depoziti se zgolemija za
2,16%.
Analizirano po sektori, mese~en porast ostvarija i depozitite na naselenieto na korporativniot
sektor, pri {to pozna~aen pozitiven pridones imaat
depozitite na naselenieto od 65%.
Vo oktomvri 2007 godina depozitite na naselenieto iznesuva 89.575 milioni denari, {to vo odnos
na prethodniot mesec pretstavuva zgolemuvawe od
2,59%, odnosno, pozna~ajno zgolemuvawe od 29,66%
na godi{na osnova. Dokolku gi analizirame depozitite spored ro~nost, }e konstatirame deka kaj
depozitite po viduvawe imame namaluvawe od
1,01%, odnosno na godi{na osnova zgolemuvawe za
8,83%, dodeka oro~enite depoziti se zgolemeni za
4,96%, a na godi{na osnova za 47,16%. Gledano po
Od vkupno presmetanata obvrska za obes{tetuvawe (3 banki i 3 {tedelnici) vo iznos od 188.605
milioni denari, do 31.10.2007 godina Fondot za
osiguruvawe na depoziti isplatil obes{tetuvawe
vo iznos 178.098 milioni denari. Zaklu~no so oktomvri 2007 godina, Fondot isplatil 94,43% od
vkupno presmetanata obvrska za obes{tetuvawe.
Odnosot na vkupnite sredstva so koi raspolaga
Fondot i vkupnite depoziti na fizi~kite lica vo
bankite iznesuva 3,23%.
Depoziti na Pretprijatijata
Fondot za Osiguruvawe na depozitite vr{i
obes{tetuvawe samo na depozitite na fizi~kite
lica kaj bankite i {tedilnicite
Sostojba na depozitite na fizi~ki lica kaj bankite i {tedilnicite
90.000
80.000
70.000
(vo 000 den.)
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
0
10.2006
11.2006
12.2006
01.2007
02.2007
03.2007
24
04.2007
05.2007
06.2007
07.2007
08.2007
09.2007
10.2007
VKUPEN NADVORE[EN
I JAVEN DOLG
ni evra. Vo bankarskiot sektor bruto nadvore{niot dolg iznesuva 340,7 milioni evra, odnosno porast od 71 milioni evra vo odnos na 2006 godina,
kako rezultat na porastot na kratkoro~niot dolg
za 50 milioni evra i 22 milioni evra na dolgoro~niot dolg. Kratkoro~niot dolg vo vkupniot bruto
dolg na bankarskiot sektor opfa}a 49%, odnosno
iznesuva 165,5 milioni evra, od koi najgolem del
pretstavuva dolg po osnov na valuti i depoziti
(114,3 milioni evra). Vo ostanatite sektori (nebankarski finansiski posrednici koi vr{at aktivnosti na pribirawe na depoziti i davawe na
krediti) bruto nadvore{niot dolg dostigna iznos
od 808,6 milioni evra, {to pretstavuva porast od
1. Nadvore{en dolg
Bruto nadvore{niot dolg1) so sostojba na
30.09.2007 godina iznesuva 2.408,9 milioni evra i
vo sporedba so sostojbata na krajot na 2006 godina
e zgolemen za za 86 milioni evra. Zgolemuvaweto
na bruto dolgot vo najgolem del se dol`i na porastot na dolgoro~niot dolg vo bankarskiot sektor (71 milioni evra).
Bruto nadvore{niot dolg vo dr`avniot sektor
iznesuva 887,1 milioni evra, od koi 185,0 milioni
po osnov na evroobvrznici. Vo odnos na 2006 godina dolgot vo ovoj sektor e namalen za 179,8 milio-
vo milioni EUR
dek. 2005
dek. 2006
oktomvri 2007
Nadvore{en javen dolg
1.388,5
1.180,6
987,9
Dolg na op{ta Vlada
1.245,4
1.025,2
840,7
Centralna banka
52,7
42,4
0,0
Javni pretprijatija
143,2
155,4
147,3
Vnatre{en javen dolg
603,7
651,2
561,6
Dolg na op{ta Vlada
603,7
648,4
559,6
Centralna banka (blagajni~ki zapisi)
146,7
155,3
291,8
Javni pretprijatija
N/A
2,8
2,0
1.992,2
1.831,8
1.549,5
Nadvore{en javen dolg % odvkupen javen dolg
69,7
64,4
63,8
Vnatre{en javen dolg % odvkupen javen dolg
30,3
35,6
36,2
Vkupen javen dolg % od prose~en BDP
42,8
36,6
28,4
Vkupen javen dolg kako % od prose~en izvoz
121,4
95,7
73,0
1.849,0
1.673,6
1.400,2
Dolg na op{ta Vlada % od prose~en BDP
39,7
33,4
25,7
Dolg na op{ta Vlada kako % prose~en izvoz
112,7
87,5
66,0
2.191,6
2.029,5
1.841,3
47,1
40,6
33,7
Vkupen javen dolg - Zakon za javen dolg
Dolg na op{ta Vlada
Vkupen javen dolg spored GFS metodologija*
Vkupen javen dolg % od prose~en BDP
Izvor: Ministerstvo za finansii i Narodna Banka na RM
*Spored GFS metodologijata, osven dolgot na op{ta Vlada i dolgot na javnite pretprijatija se vklu~uva i dolgot na Centralna banka
1) Bruto nadvore{niot dolg pretstavuva sostojba na site idni obvrski na rezidentnite kon nerezidentnite {to vklu~uva obvrski po glavnina, dostasani
neplateni obvrski po glavnina i kamata, kako i presmetana zadocneta kamata, nezavisno od vidot na instrumentot i ro~nosta.
25
denari i se postigna pobaruva~ka koja iznesuva{e
415.000.000 denari, dodeka kaj 12-mese~nite DHV
vo oktomvri bea ponudeni 600.000.000 denari i
be{e postignata pobaruva~ka od 119.500.000
denari. Na prvata aukcija na 3-mese~nite DHV vo
oktomvri 2007 godina be{e ponuden iznos od
1.395.000.000 denari, a pobaruva~kata iznesuva{e
1.273.220.000 denari, dodeka na poslednata aukcija istiot mesec be{e ponuden iznos od
1.900.000.000 denari, pri {to pobaruva~kata
dostigna nivo od 1.264.070.000 denari. Kaj 6-mese~nite DHV vo oktomvri e ponuden iznos od
200.000.000 denari, dodeka pobaruva~kata koja se
postigna be{e za 163.270.000 denari pogolema od
ponudata i istata iznesuva{e 363.270.000 denari.
Kaj 12-mese~nite DHV vo oktomvri bea ponudeni
600.000.000 denari i be{e postignata pobaruva~ka
od 119.500.000 denari.
22 milioni evra vo odnos na 2006 godina. Kaj ostanatite sektori dolgoro~niot dolg iznesuva{e
358,3 milioni evra, a kratkoro~niot dolg 450,2
milioni evra, od koi najgolem del, odnosno 307,4
milioni evra dolg po osnov na komercijalni krediti. Direktnite investicii kako obvrski kon direktnite investitori iznesuvaat 372,5 milioni
evra, {to vo odnos na 2006 godina pretstavuva porast od 43 milioni evra.
2. Javen dolg
Namaluvawe na vkupniot javen dolg - Vkupniot
javen dolg na Republika Makedonija soglasno nacionalnata metodologija (spored koja ne se vklu~uva dolgot na Narodna banka na Republika Makedonija), vo oktomvri 2007 godina se namali za
282,3 milioni evra, odnosno za 15,4% sporedeno so
dekemvri 2006 godina. Nadvore{niot javen dolg vo
dekemvri 2006 godina iznesuva{e 1.180,6 milioni
evra i bele`i konstantno opa|awe, {to glavno se
dol`i na operaciite na predvremen otkup na dolg
vo tekot na 2007 godina, taka {to na krajot na oktomvri 2007 godina iznesuva{e 987,9 milioni evra, dodeka vnatre{niot javen dolg se namali za
89,6 milioni evra i kon krajot na oktomvri 2007
godina iznesuva{e 561,6 milioni evra.
Vo tekot na septemvri i oktomvri, kamatnata
stapka kaj 3-mese~nite dr`avni hartii od vrednost (DHV) bele`i trend na zna~itelno zgolemuvawe. Ponderiranata kamatna stapka vo tekot na
septemvri iznesuva{e 3,71%, dodeka vo tekot na
oktomvri na aukcijata odr`ana na 09.10.2007 godina se realizira{e kamatna stapka od 4,91%, a na
aukcijata na 22.10.2007 godina, kamatnata stapka
bele`i blag porast i go dostigna nivoto od 5,18%.
Ponderiranata kamatna stapka na 6-mese~nite DHV,
vo mesec oktomvri iznesuva{e 5,40%. Kaj 12-mese~nite DHV, ponderiranata kamatna stapka na aukcijata vo septemvri iznesuva{e 5,13%. Aukciite so
Primaren pazar na dr`avni hartii od vrednost
- vo septemvri 2007 godina na aukcijata na 3-mese~nite DHV be{e ponuden iznos od 2.100.000.000
Realizacija
Izvor: Ministerstvo za finansii
26
3m 22.10
6m 09.10
3g 20.09
3m 09.10
3m 18.09
12m 18.09
3m 21.08
6m 07.08
3m 07.08
3m 24.07
Bid to cover ratio
12m 24.07
6m 10.07
3m 10.07
3m 19.06
12m 19.06
6m 05.06
2g 31.05
3m 05.06
3m 22.05
6m 08.05
3m 08.05
3m 24.04
6m 10.04
3g 29.03
Pobaruva~ka
3m 10.04
3m 20.03
12m 20.03
6m 06.03
2g 22.02
3m 06.03
3m 20.02
6m 06.02
3m 06.02
3m 23.01
12m 09.01
6m 09.01
2200
2000
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
3m 09.01
milioni denari
Pobaruva~ka i realizacija na aukciite na DHV januari - oktomvri 2007
2,6
2,4
2,2
2
1,8
1,6
1,4
1,2
1
0,8
0,6
0,4
0,2
0
denari, postignatata prose~na cena iznesuva
99,600, a prose~eniot prinos do dostasuvawe iznesuva 7,651%.
oznaka DZ2007/17-91 i DZ2007/09-182, so datum na
odr`uvawe 04.09.2007 godina, bea poni{teni, dodeka pak, na aukcijata na 3-godi{nata DHV, koja se
odr`a vo septemvri, ne be{e zabele`an interes
na stranata na pobaruva~kata. Dokolku se napravi
sporedbena analiza na dvi`ewata na kamatnite
stapki na DHV vo 2007 vo odnos na 2006 godina istite poka`uvaat trend na namaluvawe. Ilustrativno, ponderiranata kamatna stapka na 3-mese~nite dr`avni zapisi postignata na aukciite vo
oktomvri 2006 godina iznesuva{e 6,27% dodeka
pak, istata na aukciite vo oktomvri 2007 godina se
namali za okolu 1,22 procentni poeni i iznesuva{e 5,05%. Kaj 6-mese~nite dr`avni zapisi ponderiranata kamatna stapka vo oktomvri 2006 go
dostigna nivoto od 6,88% i so permanentno namaluvawe vo tekot na godinata, vo mesec oktomvri
2007 dostigna nivo od 5,54%. Trendot na dvi`ewe
na kamatnite stapki e identi~en i kaj ostanatite
ro~nosti na DHV.
Na Makedonskata berza vo septemvri se trguva{e so strukturni obvrznici so vkupen obem od
2.260.212 evra, a vkupniot promet na trguvawe so
strukturnite obvrznici iznesuva 1.827.681 evra
ili 111.803.495 denari. Prose~niot prinos do dostasuvawe go dostignuva nivoto od 7,68% vo mesec
septemvri. Vkupniot obem na trguvawe na Makedonskata berza so strukturni obvrznici vo oktomvri iznesuva{e 7.558.008 evra, a vkupniot promet
na strukturnite obvrznici iznesuva 6.277.659 evra
ili 384.116.167 denari. Prose~niot prinos do
dostasuvawe zabele`uva nivo od 7,81%.
Na me|unarodniot pazar na kapital se trguva i
so evroobvrznicata koja {to R. Makedonija ja izdade na 8.12.2005 godina. Vo januari 2007 godina,
trguvaweto se odviva po relativno visoki ceni, za
da sledi period na nivno namaluvawe. Ovoj trend
na namaluvawe, posebno vo mesecite juni i juli e
zabele`an i vo minatata godina, {to mo`e da se
protolkuva kako period vo koj trguvawata na me|unarodniot pazar generalno se namaleni. Vo naredniot period se o~ekuva povtorno zgolemuvawe na
interesot za evroobvrznicata, kako rezultat na
brojnite aktivnosti koi gi prezema Republika
Makedonija na poleto na privlekuvawe na stranski investitori, a seto toa }e pridonese i do zgolemuvawe na cenite po koi se trguva;
Sekundaren pazar na dr`avni hartii od vrednost- Na pazarot preku {alter kaj dr`avnite zapisi (DZ) vo period juli - oktomvri 2007 godina, ne
se zabele`ani trguvawa. Dodeka pak, kaj dr`avnite obvrznici (DO) vo septemvri ostvarena e edna
transakcija so nominalen iznos od 10.000.000 denari, so prose~na cena od 100,000 i prose~en prinos do dostasuvawe od 8,962%. Vo oktomvri na pazarot preku {alter, isto taka, e zabele`ana edna
transakcija so DO so nominalen iznos od 1.000.000
%
Ponderirani kamatni stapki postignati na aukciite na DHV
9
8,5
8
7,5
7
6,5
6
5,5
5
4,5
4
3,5
jan 2007
fev 2007
mar 2007
3m
apr 2007
6m
maj 2007
jun 2007
12m
2g
Izvor: Ministerstvo za finansii
27
jul 2007
3g
5g
avg 2007
sep 2007
okt 2007
2,6
2,4
2,2
2
1,8
1,6
1,4
1,2
1
0,8
0,6
0,4
0,2
0
razvoen karakter, odnosno so Proektot, "Kompjuterizacija na osnovnoto obrazovanie#, ili alternativno so proektite:
Predvremen otkup na dolgot kon Pariski klub
na kreditori - soglasno Multilateralniot dogovor potpi{an vo Pariz na 24 januari 2007 godina so
13 zemji ~lenki na Pariskiot klub, Republika Makedonija vo periodot od 31 januari do 30 april
2007 godina predvremeno go otkupi dolgot kon Pariskiot klub na kreditori vo vkupen iznos od 67
milioni evra, po nominalna vrednost i bez pla}awe na dopolnitelni penali ili provizii. Preku
otkupot na ovoj dolg se procenuvaat kamatni za{tedi vo Buxetot na Republika Makedonija vo 2007
godina od 2,5 milioni evra, a kamatni za{tedi }e
se ostvaruvaat i ponatamu do 2011 godina vo vkupen iznos od 9,8 milioni evra.
! Proekt za modernizacija na carinskata admi-
nistracija-nabavka na mobilen rentgentski
sistem za inspekcija na vozila so golemi dimenzii i kontejneri
! Subvencionirawe na vrabotuvawe na samohrani
roditeli, hendikepirani lica i deca bez roditeli
! Sanacija na svle~i{te Ramnina vo Veles
Dogovorot be{e ratifikovan od strana na Parlamentot na Republika Makedonija, po {to na 31
Oktomvri 2007 godina se izvr{i celosen otkup na
italijanskiot dolg od strana na Republika Makedonija.
Na 11 juli 2007 godina Republika Makedonija
potpi{a bilateralen dogovor za konsolidacija i
otplata na odredeni dolgovi so Republika Italija. Se raboti za dolg na makedonskite pretprijatija koi koristea krediti od Italija preku banki od
drugite republiki od porane{na SFRJ, vo ramki
na Pariskiot klub na kreditori. Imeno, Republika
Makedonija be{e prva zemja od ostanatite republiki na porane{na SFRJ koja vo 1998 godina vo
ramkite na Pariskiot klub na kreditori go regulira{e dolgot nasleden od porane{na SFRJ kon
Italija. Sepak, vo podocne`niot period se pojavi
dopolnitelen dolg koj ne be{e opfaten so dogovorot od 1998 godina. So cel nivno regulirawe, dvete strani zapo~naa pregovori na koi bea utvrdeni
uslovite i na~inot na regulirawe na dolgot kon
Italija.
Izvr{en predvremen otkup na Obvrznicata za
sanacija na Stopanska banka A.D. Skopje po nominalna vrednost vo iznos od 1.302,5 milioni denari;
Izdavawe na {estata emisija na obvrznicite
za denacionalizacija-vrz osnova na Zakonot za
izdavawe na obvrznici na Republika Makedonija
za denacionalizacija ("Sl. vesnik na RM# broj
37/2002), vo iznos od 18 milioni evra;
Izvr{en predvremen otkup na del od dolgot
kon Me|unarodnata banka za obnova i razvoj vo iznos od 96,1 milioni evra;
Predvremen otkup na dolgot kon Me|unarodniot
monetaren fond, vo vkupen iznos od 29,19 milioni
SPV (odnosno 32,8 milioni evra).
So Dogovorot se utvrdi dolgot vo iznos od
6.785.821,75 evra i 1,194,779,5 dolari da se reprogramira, i da bide celosno otkupen zaedno so ostanatiot dolg vo iznos od 930.593,33 evra i
1.541.621,83 dolari kon Italija, za koj ve}e be{e
postignata soglasnost vo ramkite na Pariskiot
klub na kreditori. Dopolnitelno, dolgot koj ima
tretman na razvojna pomo{ vo iznos od 1.800.833,65
dolari e dogovoreno da ne se otpla}a, tuku istiot
da se zameni (konvertira) so proekti od socio-
Predvremen otkup na dva krediti od Evropskata investiciona banka - na 15 avgust 2007 godina,
Ministerstvoto za finansii izvr{i predvremen
otkup na ovie krediti vo iznos od 6,82 milioni
evra i so ovaa operacija }e se ostvarat kamatni
za{tedi vo Buxetot na Republika Makedonija vo
narednite tri godini vo iznos od 385 iljadi evra.
28
AKTUELNI VESTI
ZAPO^NA PROEKTOT NA
KRAUN EJXENTS SO CARINATA
ZA MAKEDONSKOTO ZEMJODELSTVO VO
NAREDNITE TRI GODINI 50 MILIONI EVRA
OD EU
Ministerot za finansii, d-r Trajko Slaveski,
pretsedava{e so prviot sostanok na Upravniot odbor na Proektot koj }e vr{i nadzor nad sproveduvaweto na Dogovorot potpi{an so britanskata kompanija Kraun Ejxents.
Makedonija preku IPARD Programata vo narednite tri godini }e dobie okolu 50 milioni evra.
Sredstvata }e se iskoristat za zgolemuvawe na
proizvodstvoto i kvalitetot, glavno vo mesnata i
mle~nata industrija, kako i vo sektorot vino. ]e se
poddr`uva i promena na sortnata struktura kaj lozovite nasadi.
Dogovorot zapo~na da se realizira na 3 oktomvri 2007 godina i }e se sproveduva vo narednite
- Makedonija vleze vo Buxetot na Evropskata
unija za 2008 godina. Za da se realiziraat sredstvata od pretpristapnite fondovi, treba da se doekipira i akreditira plate`nata IPARD Agencija re~e na pres-konferencija zamenik ministerot za
zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo Pero
Dim{oski.
Spored zamenik ministerot, osnovna cel na makedonskata IPARD Programa e zgolemuvawe na
konkurentnosta na zemjodelstvoto i razvoj na ruralnite podra~ja.
- Ve}e e formirano me|uresorskoto telo za ruralen razvoj i toa prakti~no }e ja kreira strate{kata ruralna politika - poso~i Dim{oski.
Toj smeta deka zemjodelcite se generalno informirani za na~inot na koj mo`at da dojdat do
evropskite pari, a Vladata, kako {to istakna, }e
im pomogne preku obezbeduvawe uslovi za povolni
krediti.
29
lioni dolari pove}e od istiot period vo 2006 godina. Vo ovie zemji plasirame nad edna tretina od
vkupniot izvoz, a uvezuvame pomalku od 12%.
dve godini. Edinaeset sovetnici na Kraun Ejxents
}e rabotat postojano na Programata, a poddr{ka }e
dobivaat i od nekolku sovetnici so pokratok prestoj. Site tie tesno }e sorabotuvaat so svoite
partneri od Carinskata Uprava na Republika
Makedonija. Ekspertite na Kraun Ejxents }e pomognat vo voveduvawe na kontrola, sistemi i proceduri zasnovani na rizik kako primarna osnova za
carinskite aktivnosti, razvoj na funkciite na istragi i razuznavawe vo Carinskata Uprava, }e
obezbedat dolgoro~na operativna i tehni~ka poddr{ka na slu`bite na Carinskata Uprava za kontrola i istragi za otkrivawe na nezakonska trgovija, {verc i ekonomski kriminal i }e pomognat vo
razvojot na strategijata za anti-korupcija.
- So vleguvaweto vo CEFTA, pazarot na koj mo`eme da gi plasirame na{ite stoki se zgolemi za
15 pati i ima nad 30 milioni potro{uva~i. Trgovskata razmena na Makedonija so zemjite-~lenki
na CEFTA poka`uva golem suficit. Generalna
ocenka e deka pridobivkite od dogovorot se solidni i se o~ekuva tie dobro da vlijaat vrz integracijata na Makedonija vo Evropskata Unija. Za nas e
va`no {to nekoi od ~lenkite na CEFTA, odnosno
Srbija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina, iako ne se
vlezeni vo Svetskata trgovska organizacija, se obvrzaa da gi po~ituvaat pravilata i se otka`aa od
izvoznite subvencii - velat eksperti od Ministerstvoto za ekonomija.
DVOJNO ZGOLEMEN MAKEDONSKIOT
IZVOZ VO CEFTA
Trgovskata razmena so Srbija e na vrvot na listata, so najgolem obem od 974 milioni dolari. So
ovaa sosedna zemja imame suficit od 173 milioni
dolari. Izvozot iznesuva 573 milioni, a uvozot 400
milioni dolari. Spored podatocite od Dr`avniot
zavod za statistika, suficit od 47,5 milioni dolari vo 2007 imame ostvareno i so Hrvatska, kako i
so Bosna i Hercegovina so koja imame pozitivna
trgovska razmena vo iznos od 50 milioni dolari.
^lenstvoto vo CEFTA i donese benefit na Makedonija bidej}i makedonskiot izvoz vo zemjite~lenki na ovaa organizacija e re~isi dvojno pogolem otkolku uvozot vo prvite 11 meseci od 2007 godina. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za
statistika, vo trgovskata razmena so zemjite od
Zapaden Balkan bele`ime suficit od nad 350 milioni dolari. Ovde ne e vklu~ena razmenata so
ELAN PROPERTIES ]E GRADI TRGOVSKI
CENTAR VO SKOPJE
Ministerstvoto za transport i vrski potpi{a
dogovor so kompanijata "Elan Properties#, koja e del
od grupacijata "Equest Balcan Properties PLC# za
izgradba na trgovski centar vo Skopje.
Ovaa kompanija e izbrana na javno naddavawe za
otu|uvawe na grade`no zemji{te, sopstvenost na R.
Makedonija, koe e locirano vo op{tina Centar, so
namena za izgradba na trgovski centar.
Kosovo i so Moldavija, koi isto taka se ~lenki na
Centralnoevropskiot dogovor za slobodna trgovija, pokraj Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Albanija,
Srbija i Crna Gora.
- Na javnoto naddavawe, za vkupna povr{ina od
5.388 metri kvadratni, kompanijata ponudi isklu~itelno visoka cena od 24.800 denari za metar
Vkupniot izvoz vo Zapaden Balkan iznesuva
okolu 900 milioni dolari, {to e re~isi za 300 mi-
30
Toa }e raspi{e tender za izbor na firmi {to }e ja
gradat zonata. Op{tinata }e investira vo infrastrukturata i vo idnina }e zadr`uva del od profitot na zonata - re~e toj.
kvadraten. Soglasno dogovorot, najdocna do sredinata na 2010 godina, vo centarot na Skopje treba da
bide izgraden ultramoderen trgovski centar.
Kompanijata e so sedi{te vo London, investira na
pazarot na imoti na Jugoisto~na Evropa, pred se vo
komercijalni, maloproda`ni i industriski imoti
- objasni portparolot na Ministerstvoto za transport i vrski, Dragan Simonovski.
"Elan Properties# e sopstvenik na golem broj industriski imoti i {oping centri vo Bugarija i Romanija.
AVSTRISKI EVN FORMIRA FIRMA ZA UVOZ
NA STRUJA
Avstriskata grupacija EVN, sopstvenik na ESM
(Elektrostopanstvo na Makedonija), formira svoja
}erka - firma vo Makedonija koja se vika "EVN
Trading# i koja }e uvezuva struja.
Ako infrastrukturata brzo se izgradi, mo`no e
godinava da se ponudat za izdavawe prvite lokacii. Spored proektot na bitolskiot arhitekt Jorgo
[undovski, vo prvata faza predvideni se 90 parceli so golemina od 4.500 do 20.000 kvadratni
metri. Najzainteresirani za vlo`uvawe vo "@abeni# zasega se gr~ki firmi od pe~atarskata i tekstilnata industrija, amerikanski grade`ni kompanii vo sopstvenost na na{i iselenici vo Wu
Xersi i biznismeni od Turcija. Zonata ima povolna
polo`ba zatoa {to e oddale~ena samo nekolku kilometri od Grcija i niz nea pominuvaat `elezni~ka pruga i tehnolo{ka voda. Se o~ekuva industriskata zona da ja namali nevrabotenosta vo op{tinata.
Stanuva zbor za }erka firma na kompanijata
E&T, koja e del od EVN grupacijata, a vo regionot
ve}e raboti na zakupuvawe i trgovija so energija.
E&T raboti vo Bugarija, Srbija i Albanija i e celosno avstriski kapital. Nejzini najgolemi akcioneri se EVN i Wien Energy so po 45% sopstvenost.
INDUSTRISKA ZONA ]E SE GRADI
I VO BITOLA
Naskoro }e po~ne da se gradi industriskata
zona "@abeni#, za koja lokalnata vlast vo Bitola
veruva deka }e privle~e mnogu stranski investicii. Vladata izdvoi 1,2 milioni evra za elektrifikacija na parcelata od 85 hektari, {to se protega pokraj patot kon grani~niot premin Mexitlija.
"EURO EKVITI INVEST FOND# E
DEVETTIOT INVESTICISKI FOND
VO MAKEDONIJA
Makedonskiot pazar na kapital go dobi devettiot po red privaten investiciski fond. Imeto na
noviot fond e "Euro Ekviti Invest Fond# ili
skrateno "EE Invest Fond#, koj dobi dozvola za rabota i ottoga{ e registriran kako privaten fond
vo Komisijata za hartii od vrednost. Stanuva zbor
za privaten fond koj }e vlo`uva pred se na Makedonskata berza za hartii od vrednost vo akcii i
Bitolskiot gradona~alnik Vladimir Taleski
veli deka statutot za zonata e donesen.
- Na idnata sednica na Sovetot }e bidat izbrani upravniot i nadzorniot odbor na novoto
javno pretprijatie {to }e stopanisuva so "@abeni#.
31
SEAF, za da go pottiknat rastot na malite i sredni pretprijatija vo Isto~na i Jugoisto~na Evropa.
vo obvrznici. Dru{tvoto momentalno e vo faza na
pribirawe na udelite od privatnite investitori,
koi vo najgolem del se fizi~ki lica od Makedonija. Spored Zakonot, minimalniot imot na eden privaten fond treba da bide polovina milion evra.
SO VLADINIOT PROEKT ZA
SAMOVRABOTUVAWE SE O^EKUVA DA SE
OTVORAT OKOLU 2000 NOVI RABOTNI
MESTA
Od po~etokot na juli 2007 godina dosega, Makedonija dobi vkupno 9 privatni investiciski fondovi: Fi{er Omega, Fi{er Alfa, Fi{er Delta,
Fi{er Gama, Fi{er Teta, Nova Investment, SEE
Invest i Small Investment Fund.
Mladi lica do 27 godini evidentirani kako nevraboteni }e imaat mo`nost da zapo~nat sopstven
biznis preku vladiniot proekt za samovrabotuvawe.
CEED PRODOL@UVA SO TOP CLASS
PROGRAMATA ZA MLADI MENAXERI
Vicepremierot zadol`en za ekonomski pra{awa Zoran Stavreski vo svoeto obra}awe na promocijata na knigata "Kako do sopstven biznis# re~e
deka godinava za sproveduvawe na Proektot se
obezbedeni {est milioni evra, so {to se o~ekuva
da se otvorat okolu 2.000 novi rabotni mesta.
Centarot za razvoj na pretpriema~i i menaxeri
CEED Makedonija vo sklop na Top Class 2007/2008
programata, ja odr`a svojata vtora obuka od
Programata za razmena na biznis iskustva na tema
"Razli~ni strategii za razvoj na biznisot#. So ovaa
programa ~etiriesetina mladi pretprieme~i i
menaxeri, u~esnici na Top Class programata za
2007/2008 godina preku razmena na iskustva }e
steknat novi znaewa za primenata na razli~ni
strategii vo biznisot.
Za sekoe novootvoreno rabotno mesto }e se dodeluvaat sredstva vo iznos od 3.000 evra, so mo`nost da se finansiraat proekti so najmnogu pet rabotni mesta. Sredstvata }e se odobruvaat so najniska mo`na kamatna stapka od samo 1%, dodeka
rokot na vra}awe na kreditot }e bide tri godini,
so odlo`eno pla}awe od edna godina.
- Sekoja kompanija i sekoj menaxer ima svoja
strategija za razvoj na biznisot. Na{a cel e da pomogneme vo iskoristuvawe na potencijalite na
kompaniiite preku potencirawe na va`nosta na
imaweto na jasna strategija za razvoj - na hartija istakna Jovan Maxovski, direktor na CEED Makedonija.
PREZENTIRANA PROGRAMATA ZA
RAZVOJ NA TURIZMOT VO 2008 GODINA
- So ezerata, planinite, ubavite sela, prirodata i specifi~nata hrana, Makedonija ima uslovi
za razvoj na turizmot - istakna ministerkata za
ekonomija Vera Rafajlovska na prezentacijata na
Predlog-programata za razvoj na turizimot vo Republika Makedonija 2008 godina.
Glavna cel na CEED Makedonija e da im ovozmo`i na pretpriema~ite i nivnite menaxerski timovi da gi razvijat svoite kompanii preku steknuvawe na prakti~ni znaewa, mentorstvo so razmena
na iskustva i me|unarodna i regionalna delovna
sorabotka. CEED Makedonija (Centar za razvoj na
pretpriema~i i menaxeri) e del od me|unarodnata
mre`a na CEED razvojni centri osnovani od
Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj
USAID i amerikanskata investiciona kompanija
So ogled deka turizmot stanuva se pove}e raste~ka sila vo svetot, kako {to re~e ministerkata
Rafajlovska, makedonskata Vlada se zalaga za
razvoj na turizmot, na lokalno, regionalno i globalno nivo.
32
"MAKEDONSKA ODAJA# NAJATRAKTIVEN
[TAND NA ME\UNARODNIOT SAEM ZA
TURIZAM VO QUBQANA
Iskustvata od organiziraweto i rabotata na
Slovene~kata turisti~ka organizacija pred prisutnite gi prenese g-din Dimitrie Piciga, koj poso~i deka vo naredniot period }e se koncentriraat
za pove}ekratno doa|awe na turistite. Spored statistikata, kako {to poso~i toj, samo 20% turisti
doa|aat na more, a ostanatite na planinski, selski, bawski, kongresen turizam...
"Makedonska odaja# e novoto idejno re{enie za
nacionalen turisti~ki {tand na Republika Makedonija, preku koe se pretstavi turisti~koto bogatstvo na na{ata zemja. Nagradata "Najatraktiven
{tand na saemot# poka`uva deka e iznajdeno uspe{no re{enie da se promovira Makedonija kako
privle~na turisti~ka destinacija. Na {tandot se
potro{eni nad 4.000 primeroci od promotivniot
materijal {to Ministerstvoto za ekonomija go podgotvi specijalno za ovaa namena na ~etiri stranski jazici, a pretstavuva prezentirawe na makedonskiot turizam so poseben akcent na bawskiot, ruralniot i kulturno-istoriskiot turisti~ki potencijal na Makedonija.
Na saemot vo Qubqana okolu 50 makedonski
stopanstvenici od turisti~kiot sektor gi pretstavija mo`nostite za sorabotka pred slovene~kite, srpskite, hrvatskite, italijanskite, crnogorskite i turskite kolegi. Ostvareni bea i brojni delovni kontakti.
G-din Piciga poso~i deka Slovenija raspolaga
so 190 hoteli i 36.000 sobi i deka turistite naj~esto doa|aat so avionski prevoz, za {to se predlagaat i dopolnitelni ~arter linii.
SLOVENE^KI "VIATOR I VEKTOR#
NOV SOPSTVENIK NA TRAN[PED
Grupacijata "Viator i Vektor# AD Qubqana ja
zavr{i postapkata za prezemawe na "Tran{ped
Komerc# DOO Skopje, so {to stana dominanten sopstvenik na 99,37% od kapitalot na firmata.
Na prezentacijata be{e istaknato deka za razvoj na turizmot vo Republika Makedonija vo 2008
godina }e se izgotvat i pe~atat promotivni materijali, karti, posteri, }e bidat postaveni informativni tabli na aerodromite.
Slovene~kata grupacija ja so~inuvaat 32 pretprijatija koi zaedno vo minatata godina ostvarile
prihod od 280 milioni evra, so {to se rangiraat
me|u prvite 15 grupacii vo Slovenija. Osnovna dejnost na grupacijata, vo koja se vraboteni 2.800 rabotnici, e logistika, odnosno organizacija i prevoz, {pedicija i skladirawe. Vo sostav na grupacijata se i proizvodnite organizacii TAM - Maribor,
koja proizveduva avtobusi i kamioni, Sistemska
tehnika, poznata po proizvodstvoto na `elezo za
civilni, no i za voeni potrebi, kako i ITAS Ko-
Na sredbata, koja se odr`a vo organizacija na
Ministerstvoto za ekonomija, prisustvuvaa pretstavnici na turisti~koto i ugostitelskoto stopanstvo, HOTAM, ATAM i na lokalnata samouprava.
33
Bankata }e investira eden milion evra vo "Vitalija#, so {to ovaa kompanija }e se pro{iri kako
na makedonskiot pazar, taka i na novi regionalni
pazari, }e razvie novi brendirani proizvodi i }e
ja zajakne sopstvenata direktna distributivna
mre`a. So pomo{ na investicijata od EBOR, "Vitalija# }e bide vo mo`nost da go finansira zgolemuvaweto na svojot proizvoden kapacitet i izvozen
potencijal, {to dopolnitelno }e otvori mo`nosti
za novi vrabotuvawa vo
Kompanijata.
~evje, pretprijatie specijalizirano za nadogradba
na stopanski vozila.
"Viator i Vektor# raspolaga so nad 500 sopstveni
tovarni vozila i 350 avtobusi za turisti~ki prevoz.
Ima razviena mre`a na zastapni{tva niz cela
Evropa i poseduva nad 200 iljadi metri kvadratni
skladi{ten prostor vo Slovenija i stranstvo.
Novata
investicija }e
go zgolemi u~estvoto na surovinite nabaveni vo zemjata, {to }e
pretstavuva zna~ajna pridobivka za
makedonskite zemjodelci, koi voobi~aeno imaat
te{kotii pri plasiraweto na svoite proizvodi.
- Uveren sum deka Tran{ped dobro }e ja iskoristi prilikata {to mu se pru`a za vlez vo po{irokite evropski pazari. Prezemaweto na Tran{ped e samo prv ~ekor i pretstavuva realna osnova da se obideme i vo proizvodnata oblast i del od
na{eto proizvodstvo da go preneseme vo Makedonija - re~e pretsedatelot na Upravata na grupacijata "Viator i Vektor# g-din Zdenko Pav~ek po potpi{uvaweto na dogovorot za prezemawe, naglasuvaj}i deka ~lenstvoto na Makedonija vo CEFTA
otvora mnogu mo`nosti za slovene~kata grupacija.
EBOR e eden od najgolemite investitori vo Republika Makedonija i dosega ima vlo`eno pove}e
od 412 milioni evra vo 36 proekti.
NOV POGON I 50 NOVI VRABOTUVAWA
VO "VITAMINKA# - PRILEP
EVROPSKATA BANKA ZA OBNOVA I RAZVOJ
]E INVESTIRA VO KOMPANIJATA ZA
ZDRAVA HRANA "VITALIJA#
Prilepska "Vitaminka# ovaa proizvodna godina
}e ja po~ne so nov pogon za proizvodstvo na 2000
toni biskviti i 50-ina novi vrabotuvawa.
"Vitalija#, vode~kiot proizvoditel na brendirana zdrava hrana vo Republika Makedonija, }e go
pro{iri svoeto rabotewe so pomo{ na investiraweto vo kapitalot na Kompanijata od strana na
Evropskata banka za obnova i razvoj - EBOR.
Stanuva zbor za najkrupna investicija na "Vitaminka# vo planiraniot petgodi{en razvoj. Vlo`uvawata se vredni pet milioni evra, pari obezbedeni preku Evropskata banka za obnova i razvoj.
34
pogonite na ovoj tekstilen kombinat }e bidat
proizvedeni okolu 250.000 konfekciski edinici, a
izvozot }e nadmine 3,1 milioni dolari.
- Opremata od Holandija, Avstrija i Italija e
montirana, a naskoro }e bide i probnoto proizvodstvo - veli prviot ~ovek na fabrikata g-din Simon Naumoski.
"Vitaminka# vo 2008 vleze so pozitivni rezultati vo razvojot i plasmanot na proizvodite na doma{niot i na stranskite pazari. Proda`bata na
doma{niot pazar e zgolemena za 10%, a na stranskite za 5%. Toa, naglasuva Naumoski, }e bide dovolna akumulacija firmata so 400 vraboteni i so
site me|unarodni sertifikati za kvalitet, podgotveno da gi pre~eka nepovolnite svetski trendovi na zgolemuvawe na cenite na repromaterijalite.
MAKEDONSKITE JAGNIWA IZVEZENI
ZA ITALIJANSKIOT PAZAR
Prilepskata klanica "Klaneks# gi izveze jagniwata na italijanskiot pazar za katoli~kiot Bo`ik.
- Vo takanare~eniot "Bo`i}en {pic# na italijanskiot pazar plasiravme 5,5 iljadi jagniwa - istakna g-din Risto Nikoloski, direktor na Klanicata.
Jagniwata se izvezeni preku kavadare~kata
firma i klanica "Serta kompani#. Dvete klanici,
za katoli~ki Bo`ik, na italijanskata trpeza plasiraa 10-ina iljadi jagniwa, {to spored Nikoloski
e 60% od vkupniot makedonski izvoz. Jagneto od
sto~arite se kupuva{e po 180 do 190 denari za kilogram `iva mera.
"GERAS CUNEV# OSTVARI TRI MILIONI
DOLARI OD IZVOZ NA KONFEKCIJA
Modnata konfekcija "Geras Cunev# od Strumica
minatata godina proizvede nad 240.000 konfekciski edinici, prete`no ma{ki i `enski kostumi,
pantaloni, kaputi, palta i mantili. Re~isi 90% od
celokupnata konfekciska lon-produkcija im be{e
ispora~ana na delovnite partneri od SAD, od {to
e realiziran devizen priliv od okolu tri milioni
amerikanski dolari.
Sleden izvoz prilepskata klanica }e ostvaruva vo vtorata polovina na januari za drugi stranski pazari.
Ovaa konfekciska ku}a, edna od najgolemite vo
jugoisto~na Makedonija, ima sklu~eno dogovori so
renomirani amerikanski tekstilni kompanii za kontinuiran plasman na
konfekcija vo SAD. MK
"Geras Cunev# seriozno
gi razgleduva mo`nostite i za pretstavuvawe na svojata proizvodna programa vo zemjite od Evropskata unija.
Godinava,
kako
{to e planirano, vo
35
Spored bugarskiot zamenik-minister Nikiforova, ova e samo po~etok na idnata sorabotka me|u
dvete zemji.
VOSPOSTAVENA REDOVNA AVIONSKA
LINIJA SKOPJE-SOFIJA
Na aerodromot "Aleksandar Veliki# vo Skopje
so promotiven let od Sofija do Skopje sve~eno se
odbele`a vospostavuvaweto na redovnata avionska linija Skopje-Sofija.
PREZENTACIJA NA MO@NOSTITE ZA
INVESTIRAWE VO MAKEDONIJA
PRED BIZNISMENITE OD DIJASPORATA
Od 1 januari 2008 godina na ovaa relacija tripati nedelno }e soobra}aat avionite na bugarskata aviokompanija "Bugarija Er#. Cenata na biletot
vo eden pravec }e bide 39 evra, a na relacijata
Skopje-Sofija - do odredeni evropski gradovi biletot }e ~ini 99 evra, bez aerodromski taksi.
Otkrivawe na pri~inite zo{to treba da se vlo`uva vo Makedonija i pretstavuvawe na viziite za
investirawe vo svojata tatkovina na biznismenite
od dijasporata, bea glavnite celi na Biznis forumot vo Skopje, na koj u~estvuvaa 80 makedonski iselenici i okolu 200 doma{ni biznismeni. Organizator na Forumot be{e Ministerstvoto za ekonomija.
Ministerot za transport i vrski na Republika
Makedonija Mile Janakieski, koj na skopskiot
aerodrom go pre~eka bugarskiot zamenik-minister
Daniela Nikiforova, re~e deka ova zna~i podobruvawe na ekonomskata i kulturnata sorabotka me|u dvete zemji, no i poeftini letovi za gra|anite
na Makedonija kon evropskite centri.
- Vladata na Republika Makedonija vo ovaa
godina i polovina pravi se da go olesni patot za
pouspe{no doa|awe na investiciite vo na{ata
zemja, da gi otstrani site delovni barieri i da
ovozmo`i povolna biznis-klima za site delovni
lu|e koi svojot interes }e go najdat vo makedonskite investiciski potencijali, re~e ministerot za
ekonomija Vera Rafajlovska, vo pozdravniot govor
so koj go otvori Forumot.
- So ova Makedonija dobiva eftin avionski
prevoz do Sofija, no i povolnosti so eftini letovi da se patuva do evropskite centri, istakna ministerot Janakieski na pres-konferencijata odr`ana vo VIP salonot na skopskiot aerodrom.
Taa potencira deka najgolem del od biznismenite od dijasporata ve}e znaat deka Republika
Makedonija pretstavuva stabilna sredina na politi~ki i makroekonomski plan i oti nejzinata ekonomija se potpira na razvojot na malite i sredni
pretprijatija.
- Strate{kata lokacija na Makedonija ovozmo`uva brz i lesen pristap do regionalnite pazari
blagodarenie na dogovorite za slobodna trgovija
potpi{ani so 27 zemji - ~lenki na Evropskata unija
i 13 drugi zemji, me|u koi i Turcija i Ukraina, so
{to e ovozmo`en sloboden pristap do golem pazar
so 650 milioni potro{uva~i - re~e ministerkata
Rafajlovska.
Ministerkata Rafajlovska pred pretstavnicite na dijasporata gi prezentira{e reformite
{to gi prezema Vladata na Republika Makedonija
36
biznismeni povratnici od stranstvo, kako i direktorot na Holandskata stopanska komora vo Makedonija Qup~o Todorovski.
vo dano~niot sistem, sudstvoto, obrazovanieto i
podobruvaweto na investiciskata klima.
Taa, kako posebna povolnost za potencijalnite
investitori, go istakna voveduvaweto na ramniot
danok, regulatornata gilotina, modernizacijata i
avtomatizacijata na carinskata procedura i povolnostite {to gi nudi Vladata vo tehnolo{koindustriskite razvojni zoni. Taa poso~i deka so
odredbite od regulatornata gilotina za voveduvawe edno{alterski sistem, registrirawe na kompanija za ~etiri ~asa so minimalni tro{oci i voveduvawe na praviloto "mol~eweto e odobruvawe#,
rapidno se ukinuvaat site administrativni pre~ki
i se ovozmo`uva brzo i efikasno funkcionirawe
na biznisot.
Vo popladnevniot del od rabotata, na Forumot
na biznismeni od dijasporata i od Makedonija im
se obrati i premierot Nikola Gruevski.
PROEKTOT "INVESTIRAJTE VO
MAKEDONIJA# PROMOVIRAN
PRED TURSKITE KOMPANII VO ANKARA
Makedonija e politi~ki i ekonomski stabilna,
intenzivno gi sproveduva reformite vo site sferi, ima dobra infrastruktura, mlada i eftina rabotna sila, kako i sloboden pristap do nadvore{nite pazari so nad 650 milioni potro{uva~i. Vaka
vo Ankara pred pretstavnici na okolu 70 turski
kompanii vladiniot tim predvoden od premierot
Nikola Gruevski go promovira proektot "Investirajte vo Makedonija#.
- Vo nasoka na celosno eliminirawe na mo`nostite za korupcija Vladata re{itelno gi sproveduva sudskite reformi i pravi maksimalno podobruvawe na efikasnosta na procesite i procedurite, re~e ministerkata Rafajlovska, naglasuvaj}i
deka krajnata cel na ovaa Vlada e pretvorawe na
Makedonija vo zemja na informati~ari, so {to }e
se pridonese za realizacija na proektot "Vardarska silikonska dolina# koja, kako {to re~e, }e gi
istakne povolnostite na tehnolo{ko-industriskite razvojni zoni.
- Makedonija intenzivno gi sproveduva reformite posebno vo delot na ekonomijata. Progresot e
o~igleden, a rezultatite gi zabele`uvaat i me|unarodnite organizacii, re~e Gruevski.
Istaknuvaj}i go vladinoto moto "Pomalku birokratija - pove}e biznis#, vicepremierot Zoran
Stavreski re~e deka godinava vo ramki na Proektot Regulatorna gilotiwa, 50% od administrativnite proceduri se reducirani.
Taa istakna deka stranskite direktni investicii se dobrodojdeni vo transportniot, energetskiot i telekomunikaciskiot sektor, vo industrijata i vo razvojot na turizmot. Rafajlovska iska`a
nade` deka po biznis-sredbata }e se realiziraat
del od delovnite ambicii i proekti na biznismenite od dijasporata.
Vicepremierot Stavreski poso~i deka vo Makedonija momentno se zastapeni nekolku turski
kompanii: Zirat banka vo finansiskiot sektor,
"Ho~ holding# so {oping-centarot "Ramstor#, "Zorlu
holding Ta~# vo tekstilnata industrija i "Jahja Kemal# vo obrazovniot centar.
Prednostite {to im se nudat na stranskite investitori vo Makedonija, pred pretstavnicite na
biznismenite od dijasporata gi obrazlo`ija i ministerot bez resor Gligor Ta{kovi} i direktorot
na Agencijata za stranski investicii Viktor Mizo.
Direktorot na Agencijata za iseleni{tvo Vasil
Naumov im gi pretstavi zakonskite nadle`nosti na
Agencijata i povolnostite {to im gi nudi na iselenicite. Svoite iskustva gi prezentiraa pove}e
- Ovaa sorabotka go demonstrira potencijalot
za jaknewe na delovnite odnosi me|u dvete zemji i
za kreirawe uslovi za novi investicii - potencira vicepremierot Stavreski.
37
PROEKTOT "INVESTIRAJTE VO
MAKEDONIJA# PRETSTAVEN PRED
GERMANSKITE BIZNISMENI VO MINHEN
Okolu 140 germanski biznismeni od Minhen bea
informirani za Proektot "Makedonija kako uspe{na biznis - destinacija# od makedonskiot vladin
tim predvoden od premierot Nikola Gruevski.
Za klu~nite prioriteti na Makedonija na politi~ki i ekonomski plan zboruva{e premierot Gruevski. Ekonomskite reformi, ona {to pretstavuva
vkupna slika na ostvarenoto vo izminatiot period
i vizija za sledniot period, bea prezentirani od
vicepremierot Zoran Stavreski, dodeka ministerot za transport i vrski Mile Janakieski se osvrna na mo`nostite za investirawe vo infrastruk-
Turcija e desetti najzna~aen trgovski partner
na Makedonija. Vo prvite 10 meseci od godinava
razmenata dostigna 200 milioni dolari, {to e za
30% pove}e vo odnos na istiot period lani.
- Godinava Makedonija, Turcija i Evropskata
unija go potpi{aa Dogovorot za dijagonalna kumulacija na stoki, {to }e ovozmo`i intenzivirawe na
trgovskata razmena osobeno vo tekstilnata industrija - istakna vicepremierot.
Ministrite za transport i vrski i za ekonomija
Mile Janakieski i Vera Rafajlovska gi prezentiraa mo`nostite za investirawe vo infrastrukturata, telekomunikaciskiot sektor, energetikata i
turizmot.
turata, kako transportnite koridori, aerodromite,
hotelierstvoto, nedvi`ninite i telekomunikaciskiot sektor. Direktorot na Agencijata za stranski
investicii Viktor Mizo uka`a na konkretnite
mo`nosti za investirawe vo oddelni sektori.
Turskite biznismeni ocenija deka ekonomskata
sorabotka me|u dvete zemji ne zadovoluva so ogled
na potencijalot, odnosno deka treba da gi sledi
politi~kite odnosi koi se na isklu~itelno visoko
nivo. Tie, kako {to rekoa, dosega ne bile dovolno
informirani za investiciskite potencijali na
Makedonija.
Na promocijata za Makedonija se obrati i ministerot za finansii na Bavarija g-din Ervin
Huber koj prezentacijata ja oceni kako mo{ne
dobra, istaknuvaj}i deka bavarskite biznismeni se
zainteresirani za investirawe vo Makedonija. Toj
na krajot oceni deka Vladata na Republika Make-
38
donija postigna mnogu dobar ekonomski napredok
osobeno so vnesuvaweto nova tehnologija.
kedonija - re~e Vajgel, pritoa ocenuvaj}i ja prezentacijata kako premnogu uspe{na.
Porane{niot minister za finansii na Germanija i sovetnik na makedonskata Vlada Teo Vajgel
pred germanskite stopanstvenici zboruva{e na
tema "Makedonija, EU i NATO zemja - kandidat#.
- Makedonija ima prednost vo odnos na danocite, so ponudata vo slobodnite ekonomski zoni,
ne{to {to retko se slu~uva vo sekoja zemja i toa
mora da se iskoristi - poso~i Vajgel. Toj re~e deka
Makedonija e na dobar pat i kon Evropskata Unija i
poradi toa, spored nego, treba da se iskoristat site {ansi za da se odi ~ekor napred.
- Investitorite }e gi iskoristat ovie
povolni uslovi {to gi nudi makedonskata Vlada i vo narednite nekolku meseci }e dojdat vo Ma-
39
VESTI OD REGIONOT
POTE[KO DO KREDITI
SRBIJA GO ODOBRI ENERGETSKIOT
VO EU
DOGOVOR SO RUSIJA - GASPROM
GO KUPUVA NIS
Srpskata Vlada go usvoi tekstot na Dogovorot
me|u Vladite na Srbija i Ruskata federacija za
sorabotka vo oblasta na naftenata i gasnata
industrija. Vrz osnova na Dogovorot }e se pristapi kon razgovori za sklu~uvawe dogovor me|u
javnoto pretprijatie "Srbijagas# i "Gaspromeksport# za izgradba na gasovodot, kako i za proda`ba na Naftenata industrija na Srbija (NIS) na
ruskiot gigant.
Evropskite kompanii i potro{uva~ite vo
slednite tri meseci pote{ko }e dobivaat krediti, bidej}i bankite }e gi zaostrat uslovite,
poka`a istra`uvaweto na Evropskata centralna
banka. Spored istra`uvaweto, koe opfati 89
finansiski institucii, podgotvenosta na bankite da pozajmuvaat pari i vo narednite tri meseci }e bide pogodena od nestabilnosta na finansiskite pazari. Bankarite o~ekuvaat da prodol`at te{kite uslovi za finansirawe.
Ekonomistot Mark Kramer od "Unikredit markets# gi oceni rezultatite od istra`uvaweto kako
u{te eden udar vrz planovite na Evropskata centralna banka za zgolemuvawe na kamatnite stapki.
HRVATSKA ZARABOTI SEDUM MILJARDI
EVRA OD TURIZAM
- Evropskata centralna banka ne mo`e slepo
da se fokusira samo na zagri`enosta poradi
inflacijata, tuku mora da ja zeme predvid i se
poniskata stapka na rast. A ova e u{te eden dokaz
- izjavi g-din Kramer.
Prihodot na Hrvatska od turizam vo 2007 godina }e iznesuva sedum miljardi evra i e za 10%
pogolem od 2006 godina.
Turisti~kite poseti ovaa godina se za 7,5%
pogolemi od minatata godina, a no}evawata pak
se zgolemeni za 5,7%, soop{ti Hrvatskata turisti~ka zaednica.
Evropskata centralna banka vo dekemvri
proceni deka stapkata na ekonomski rast vo 15te zemji-~lenki na Evrozonata }e se namali godinava na prose~no okolu 2%, za razlika od 2,6%
lani. Bankata, koja e nadle`na za stabilnosta na
cenite vo ovaa monetarna zona, ja zadr`a klu~nata kamatna stapka na nepromeneti 4%. Poradi
stravuvawe za stabilnosta na cenite, koja najmnogu ja naru{uvaat poskapite energensi i prehranbeni produkti, Evropskata centralna banka
dosega ne im se pridru`i na centralnite banki
na SAD i na Velika Britanija, koi gi namalija kamatite.
Spored nivnata presmetka, 2007 godina Hrvatska }e ja zavr{i so 11,167 milioni turisti~ki
poseti i 56 milioni no}evawa.
Brojot na no}evawa na gosti od stranstvo vo
Hrvatska porasnal za 7,3%, a stranskite no}evawa za 5,3%, dodeka pak kaj doma{nite turisti
zabele`an e rast od 8,3% kaj turisti~kite poseti, odnosno 7,7% kaj no}evewata.
40
gionalnite finansiski instrumenti, uslugi i
~lenki na berzite i koordinirawe razvoj i institucionalizacija na sorabotkata.
MAKEDONSKATA INFLACIJA NAJNISKA
Makedonija vo minatata godina ima{e najniska stapka na inflacija vo regionot. Narodnata
banka registrira godi{na inflacija vo zemjava
od nad 2%.
Kako {to be{e istaknato na potpi{uvaweto na
Memorandumot, negovata primarna cel e da ovozmo`i natamo{en razvoj na regionalniot i nacionalnite pazari na hartii od vrednost. Toa e vo
funkcija na izleguvawe vo presret na potrebite
na institucionalni i individualni investitori,
brokerski ku}i i drugi finansiski posrednici i
izdava~i na hartii od vrednost. Edna od glavnite
celi na sorabotkata, koja i dosega na nekolku pati
se obiduva{e da se ostvari, e da se razvie koncept na regionalni finansiski instrumenti so
fokusirawe na regionalnoto i me|unarodnoto
vnimanie kon vrednostite na regionot. Toa, kako
{to ka`a direktorot na Makedonskata berza Ivan
[teriev, e ovozmo`eno sega, bidej}i razvojot na
regionalnite pazari na hartii od vrednost e na
pribli`no isto nivo, no so razli~na brzina.
Spored podatocite {to gi objavija srpskite mediumi, rekorder vo regionot e nivnata zemja so
stapka na inflacija od 10,1%. Sleduvaat Crna
Gora, so op{t cenoven porast od 6,7% i Romanija so
6,6%. Vo Hrvatska e izmerena inflacija od 5,8%, a
vo Slovenija od 5,6%. Minatogodi{nata inflacija vo Bosna i Hercegovina iznesuva{e 4,9%.
Porastot na cenite na hranata i na energensite vo 2007 godina be{e glaven dvigatel na inflacijata vo site zemji vo regionot. Spored
prognozite, godinava inflacijata vo zemjava }e
bide okolu 3%. I vo drugite zemji se koregiraat
prvi~nite proekcii. Srbite smetaat deka prognoziranata inflacija od 3 do 6% }e bide te{ko
odr`liva.
So potpi{uvaweto, spored nego, }e se ovozmo`i da se organizira zaedni~ka promocija na
nacionalnite pazari i najva`nite izdava~i na
hartii od vrednost, da se razvie zaedni~ka Internet-stranica i da se izgotvuvaat periodi~ni
izve{tai za postignatite rezultati na nacionalnite pazari. Se planira razvoj na pazarni indeksi i drugi oblici na zaedni~ko pretstavuvawe, kako i struktuirani finansiski instrumenti
koi }e mo`at da se trguvaat na pove}e nacionalni pazari istovremeno. Berzite vo 2008 godina
o~ekuvaat da se razvie i da se lansira regionalen indeks, koj }e gi sledi op{tite cenovni dvi`ewa na site berzi vo regionot, kako i regionalen indeks, koj }e gi sledi cenite na hartiite
od vrednost vo regionot.
BERZITE OD SKOPJE, BELGRAD, ZAGREB I
QUBQANA POTPI[AA MEMORANDUM
ZA PARTNERSTVO
Makedonskata, Belgradskata, Zagrebskata i
Qubqanskata berza vo Skopje potpi{aa Memorandum za partnerstvo {to }e trae do krajot na
2009 godina.
Dokumentot, koj go potpi{aa glavnite izvr{ni
direktori na Makedonskata i na Belgradskata
berza, Ivan [teriev i Gordana Dostani}, i ~lenovite na Upravata na Zagrebskata i Qubqanskata berza, Melita Mar~eta i Andrej [keta,
pretstavuva najava za potesna sorabotka na poleto na promocija na regionalniot pazar na hartii
od vrednost, me|unarodna promocija na regionalnite izdava~i na hartii od vrednost i produkti.
So nego se predviduva i natamo{en razvoj na re-
Se planira da se podgotvi i organizira regionalna me|unarodna investitorska konferencija na koja tie }e bidat pretstaveni, kako i da se
razvie i izdade regionalen magazin koj }e izleguva dvapati godi{no.
41
imobilie# za izgradba na ogromen turisti~ki
kompleks pokraj Golemata pla`a vo Buqarica, vo
blizina na Petrovac na more.
Na potpi{uvaweto be{e najaveno deka }e se
upati pokana i do ostanatite ~etiri berzi od
prostorite na porane{na SFRJ, od koi dve vo
Bosna i Hercegovina i dve vo Crna Gora, da se
priklu~at kon ovoj proekt, koj e otvoren i za site
drugi inicijativi i proekti za sorabotka koi
deluvaat vo pravec na razvoj na pazarite na hartiite od vrednost vo regionot.
Francuskata kompanija e podgotvena na toj atraktiven prostor od 500 hektari, so pla`a dolga
dva kilometri, da izgradi deset hoteli, golem
broj luksuzni vili, golemo pristani{te za jahti,
kazina, velnes centar, tereni za golf i drugi
sodr`ini.
SLOVENE^KATA VLADA USVOI
Stanuva zbor za proekt vreden 12,5 milijardi
evra, ~ija realizacija, spored procenkite na
francuskata kompanija, bi trebalo da ovozmo`i
godi{en promet od 5,7 milijardi evra.
NACIONALEN PLAN ZA [TEDEWE ENERGIJA
Slovene~kata Vlada usvoi Nacionalen akciski plan za {tedewe energija za periodot od
2008 do 2016 godina, zasnovan na direktivite na
Evropskata unija od 2006 godina, so koj se nalaga
krajnite korisnici vo toj period da ja namalat
potro{uva~kata na energija za 10%.
Pretstavnici na op{tina Budva velat deka za
izgradba na turisti~ki objekti pokraj Golemata
pla`a vo Buqarica se zainteresirani u{te nekolku stranski kompanii.
- Za sproveduvawe na planot se potrebni
sredstva od 380 milioni evra, od koi samo idnata godina }e bidat potrebni 20 milioni evra izjavi ministerot za ekologija Janez Podobnik.
BUGARIJA NA PRVO MESTO PO
RASTOT NA CENATA
Toj pojasni deka za{tedata pred se }e se ostvaruva preku finansiski instrumenti, kako {to
se povolnite zaemi za vlo`uvawe vo racionalnoto koristewe energija, za {to se nameneti 15
do 40% od vkupnata suma.
NA STANOVITE
Bugarija se iska~i na prvo mesto me|u zemjite
so najbrz rast na cenite na stanovite, objavi romanskiot vesnik "Evenimentul zilej#.
Planot, isto taka, vklu~uva postrogi propisi za
{tedewe energija vo sektorot na grade`ni{tvoto i
drugite oblasti, za da se zajakne svesta za potrebite na racionalnoto koristewe na energijata.
Spored kompanijata "Najt Frenk Global#
(Knight Frank Global) vo prvata polovina od 2007
godina, na prvo mesto spored rastot na cenite na
stanovite bile balti~kite dr`avi. No, vo tretiot kvartal Bugarija go zazede prvoto mesto
pred Letonija.
FRANCUZITE PODGOTVENI ZA
VLO@UVAWA VO CRNOGORSKIOT TURIZAM
Godi{no cenata na stanovite vo Bugarija porasnaa za 30 procenti.
Vladata na Crna Gora i op{tina Budva vodat
pregovori so francuskata kompanija "Finansier
42
MAKROEKONOMSKI TRENDOVI VO III KVARTAL*
Vo tretiot kvartal od 2007, realniot rast na
BDP iznesuva{e 4,2% vo odnos na istiot kvartal od 2006 godina. Najgolem porast zabele`aa
sektorite soobra}aj i vrski (14,4%) i trgovija na
golemo i malo (11,8%), dodeka evidenten pad e
zabele`an vo zemjodelstvoto (-5,1%) i istiot
glavno se dol`i na su{ata {to preovladuva{e
vo ovoj period od godinata. Pritoa, najgolem
pridones vo rastot od 0,4 procentni poeni ima{e grade`ni{tvoto (vidi grafik 1). Gledano od
rashodnata strana, javnata potro{uva~ka zabele`a rast od 12,2%, investiciite vo ma{ini i
oprema od 38,4%, izvozot od 12,8%, a uvozot od
18,3%. Pridonesot na javnata potro{uva~ka vo
rastot e 1%, na investiciite vo ma{ini i oprema, 0,45%, na trgovskoto saldo, -1,03%, a rezidualnata vrednost otpa|a na pridonesot na li~nata potro{uva~ka i investiciite vo grade`ni{tvoto, 3,75%.
Grafik 1: Pridones kon rastot (proizvodna strana)
Zemjodelstvo
Industrija
Grade`ni{tvo
Uslugi
Grafik 2: Pridones kon rastot (rashodna strana)
Trgovski bilans
Investicii
vo ma{ini i
oprema
Uslugi
Vode~kiot kompoziten indeks, MakLead, vo
tretiot kvartal od 2007 godina porasna za 4,6
indeksni poeni vo odnos na prethodniot kvartal, i za 26 indeksni poeni vo odnos na istiot
kvartal od 2006 godina. Posledovatelen porast
kaj indeksot se zabele`uva od krajot na 2003
godina, od koga postoi presmetan podatok za istiot, no porastot e izrazito intenziven od po~etokot na 2006 godina.
Li~na
potro{uva~ka
i investicii vo
grade`ni{tvo
pari~en nadomest; ocenka na proizvoditelite
za snabdenosta na proizvodstvoto so novi
nara~ki; indeks na dogovoreni grade`ni raboti;
berzanski indeks MBI-10; ponuda na pari, M2;
kamaten diferencijal (ponderirana aktivna
kamatna stapka na komercijalntie banki minus
primarna stapka); i uvoz na sredstva za rabota i
sredstva za reprodukcija.
Vode~kiot kompoziten indeks go so~inuvaat
osum vode~ki indikatori za ekonomskiot ciklus, i toa: prose~na plata vo prerabotuva~ka
industrija; prose~en broj lica - korisnici za
Vode~kiot difuzen indeks, vo tretiot kvartal od 2007 godina zabele`a pozitivni dvi-
*) Ministerstvoto za finansii redovno, kvartalno }e gi presmetuva i publikuva kompozitnite indeksi na delovnata aktivnost
43
`ewa kaj 81,3% od komponentite na kompozitniot indeks i vo odnos na istiot kvartal od
2006 zabele`uva blago zgolemuvawe. Difuzniot
indeks go vklu~uva standardizaciskiot faktor
koj ja stabilizira varijabilnosta na sekoja komponenta na kompozitniot indeks, pa ottuka ima
desezonira~ko vlijanie vrz seriite.
Grafik 3: Vode~ki kompoziten indeks
165
155
145
135
125
115
105
Vrz osnova na vrednostite na vode~kiot
kompoziten i difuzen indeks, vo prviot kvartal
na 2008 godina mo`e da se o~ekuva zabrzuvawe
na ekonomskata aktivnost, pri {to ekonomijata
}e ostane vo zonata na intenziviran rast (vidi
grafik 3).
2007/01
2007/02
2007/03
2007/01
2007/02
2007/03
2007/02
2007/03
2006/04
2006/03
2006/02
2007/01
Vode~ki indeks
2006/01
2005/04
2005/03
2005/02
2005/01
2004/04
2004/03
2004/02
2004/01
85
2003/04
95
Indeks BDP_ya
Grafik 4: Koincidenten kompoziten indeks
Koincidentniot kompoziten indeks, MakCoin,
vo tretiot kvartal od 2007 godina porasna za
eden indeksen poen vo odnos na prethodniot
kvartal, i za 3 indeksni poeni vo odnos na istiot kvartal od 2006 godina. Posledovatelen
porast kaj indeksot se zabele`uva vo kontinuitet od krajot na 2003 godina i toj rast tesno go
sledi porastot na BDP. Koincidentniot kompoziten indeks go so~inuvaat: brojot na vraboteni vo nezemjodelskite sektori; prose~nata
mese~na neto plata; indeksot na industrisko
proizvodstvo; i dohodot vo trgovskiot sektor.
Koincidentniot difuzen indeks, vo tretiot
kvartal od 2007 godina zabele`a pozitivni
dvi`ewa kaj 75% od komponentite na kompozitniot indeks i vo odnos na istiot kvartal od
2006 zabele`uva blag pad, no prose~nata vrednost se zadr`a na istoto nivo.
125.000
120.000
115.000
110.000
105.000
100.000
95.000
Koincidenten indeks
2006/04
2006/03
2006/02
2006/01
2005/04
2005/03
2005/02
2005/01
2004/04
2004/03
2004/02
2004/01
85.000
2003/04
90.000
Indeks BDP_ya
Grafik 5: Zaostanuva~ki kompoziten indeks
145.0
135.0
125.0
115.0
105.0
Zaostanuva~kiot kompoziten indeks, MakLag,
vo tretiot kvartal od 2007 godina porasna za 2,9
indeksni poeni vo odnos na prethodniot kvartal, i za 13,8 indeksni poeni vo odnos na istiot
kvartal od 2006 godina. Zaostanuva~kiot kompoziten indeks go so~inuvaat: prose~no vremetraewe na nevrabotenosta; odnos zalihi/proda`ba vo proizvodstvo i trgovija; tro{ok na
95.0
Zaostanuva~ki indeks
2006/04
2006/03
2006/02
2006/01
2005/04
2005/03
2005/02
2005/01
2004/04
2004/03
2004/02
2004/01
2003/04
85.0
Indeks BDP_ya
trudot po edinica proizvod; primarna kamatna
stapka; korporativni i industriski zaemi; od-
44
nos na potro{uva~ki krediti i dohod; i indeks
na potro{uva~ki ceni za uslugi. Zaostanuva~kiot difuzen indeks, vo tretiot kvartal od
2007 godina zabele`a pozitivni dvi`ewa kaj
92,9% od komponentite na kompozitniot indeks
i vo odnos na istiot kvartal od 2006 zabele`a
zna~itelen porast, so istovremen zna~aen porast na prose~nata vrednost koja iznesuva 78,6%
za prvite 9 meseci od 2007 godina.
Odnos na vode~kiot i zaostanuva~kiot indeks
1.20
1.15
1.10
1.05
1.00
0.95
nalizira ili "predviduva# nivnoto nastanuvawe. Vo slu~ajot na Republika Makedonija,
pointenzivno zgolemuvawe na ovoj pokazatel se
zabele`uva po~nuvaj}i od 2006 godina, koja
mo`e da se zeme kako aproksimativna presvrtna
to~ka vo ekonomijata, imaj}i predvid deka prose~nata vrednost na pokazatelot vo periodot
pred toa e edinica.
45
2007/03
2007/02
2007/01
2006/04
2006/03
2006/02
2006/01
2005/04
2005/03
2005/02
2005/01
2004/04
2004/03
2004/02
Odnosot na vode~kiot i zaostanuva~kiot indeks e vo postojan porast vo celokupniot period
na nabquduvawe. Celta na ovoj odnos e da gi
predvidi presvrtnite to~ki, odnosno najvisokite i najniskite to~ki na ekonomskata aktivnost. Pad na ovoj odnos signalizira zna~ajno
zgolemuvawe na tro{ocite za vodewe biznis,
{to se slu~uvaat podocna vo vreme na ekspanzija, i se pretstaveni so zaostanuva~kiot indeks.
Ovoj odnos e zna~aen od aspekt na toa deka im
prethodi na presvrtnite to~ki, odnosno go sig-
2004/01
2003/04
0.90
46
STATII
47
M-r Blagica Novkovska
ZAJAKNUVAWE NA
KAPACITETITE NA
INSTITUCIJATA - VRVEN
PRIORITET ZA DR@AVNIOT
ZAVOD ZA STATISTIKA
M-r Blagica Novkovska e direktor na Dr`avniot zavod za
statistika. Odreden period rabotela kako samostoen
ekspert i konsultant i bila anga`irana od strana na Me|unarodniot monetaren fond, Svetskata banka, Me|unarodnata organizacija na trudot i drugi ugledni me|unarodni
institucii. Objavila pove}e od 20 stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo. Vo najgolem del od niv se obrabotuvaat
pra{awa vo vrska so pazarot na trudot i rabotnata sila,
`ivotniot standard, siroma{tijata, socijalnata isklu~enost i drugi socioekonomski pra{awa. Del od trudovite se
posveteni na statisti~kiot sistem i negovoto unapreduvawe vo Republika Makedonija. U~estvuvala i rakovodela
so pogolem broj na istra`uva~ki proekti me|u koi se izdvojuvaat vospostavuvaweto i razvojot na: rodovite statistiki, statisti~kiot informativen sistem za pazarot na trudot i metodologijata za merewe na siroma{tijata vo soglasnost so me|unarodnite standardi. Kako ekspert za socijalni istra`uvawa bila ~len na: Nacionalniot tim za podgotovka na Strategijata za obrazovanie 2000 godina, Nacionalniot tim za podgotovka na Strategijata za namaluvawe na siroma{tijata 2001/02 godina i na Nacionalnata
opservatorija na pazarot na trudot.
Statisti~kite institucii se kompleksni sistemi koi mora postojano da se adaptiraat na promenite za
da mo`at da opstanat vo postojano promenlivata sredina i raste~kite barawa
Voved
svesni deka predizvicite i o~ekuvawata se golemi i deka e neophodno reorganizirawe, modernizirawe i zajaknuvawe na kapacitetite.
Vo erata na globalizacijata i brzite promeni
vo svetot koj ne opkru`uva, od statistikata se
o~ekuva: pove}e, pobrzo i podobro. Vo vakvi
okolnosti, statisti~kite institucii stanaa
Organiziraweto na statisti~kite zavodi se
razlikuva pome|u zemjite, bidej}i nivnata
“Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii”
48
Spored svojata definicija, Zaedni~kata
ramka za ocenka pretstavuva sredstvo za upravuvawe so celosniot kvalitet, inspirirano od
modelot na odli~nost na Evropskata fondacija
za upravuvawe so kvalitet.
organizaciona struktura zavisi od administrativnata struktura vo zemjata. No, ona {to e
zaedni~ko za site statisti~ki sistemi e nivnata glavna obvrska: da produciraat navremeni,
kvalitetni, relevantni i verodostojni podatoci. Statisti~kite institucii se kompleksni
sistemi koi mora postojano da se adaptiraat na
promenite za da mo`at da opstanat vo postojano
promenlivata sredina i raste~kite barawa.
‘
Vo uslovi na dinami~ni promeni, globalno i
nacionalno, Dr`avniot zavod za statistika na
Republika Makedonija e soo~en so predizvikot
da odgovori na raste~kite barawa na korisnicite na statisti~ki podatoci, navreme i kvalitetno. Obemot na barawata se zgolemuva sekojdnevno, a na niv Zavodot mora da odgovori koristej}i gi raspolo`livite resursi. Poa|aj}i od
realnite sostojbi vo koi ve}e podolgo vreme Dr`avniot zavod za statistika e soo~en so nedostig na ~ove~ki resursi, stana jasno deka vrven
prioritet treba da bide zajaknuvaweto na raspolo`livite kapaciteti i utvrduvawe na prioritetnite oblasti koi }e se unapreduvaat.
Pilot-verzijata na Zaedni~kata ramka za
ocenka e pretstavena vo maj 2000, a prvata revizija e napravena vo 2002 godina. Vo 2006 godina
e napravena vtora revizija na ramkata za ocenka vo soglasnost so Lisabonskata strategija, pri
{to podobro e prika`an pridonesot na upravuvaweto so kvalitet kon dobroto vladeewe.
‘
Zaedni~kata ramka za ocenka se nudi kako
alatka za pomo{ na organizaciite od javniot
sektor pri koristewe na tehniki na
upravuvawe so kvalitet za podobruvawe na
postignuvawata
Zaedni~kata ramka za ocenka se nudi kako
alatka za pomo{ na organizaciite od javniot
sektor pri koristewe na tehniki na upravuvawe
so kvalitet za podobruvawe na postignuvawata.
Za da gi utvrdi sostojbite vo site oblasti na
svoeto deluvawe i za da mo`e da gi utvrdi
prioritetite za unapreduvawe, Dr`avniot zavod za statistika ja koriste{e zaedni~kata
ramka za ocenka, mo}no sredstvo za upravuvawe
so kvalitetot koe se koristi od strana na javniot sektor na Evropskata Unija (EU).
^etirite glavni celi na Zaedni~kata ramka
za ocenka se:
1. Da gi opfati edinstvenite karakteristiki
na organizaciite od javniot sektor;
2. Da slu`i kako alatka za rakovoditelite vo
javnata administracija koi sakaat da gi
podobrat performansite;
[to pretstavuva Zaedni~kata ramka za
ocenka (CAF-Common
3. Da slu`i kako most me|u raznite modeli
koi se koristat za rakovodewe so
kvalitetot;
Assessment Framework)
Zaedni~kata ramka za ocenka e rezultat na
sorabotkata me|u ministrite vo Evropskata
Unija odgovorni za javnata administracija, so
cel promovirawe na sorabotka i razmena na
inovativni postapki za modernizacija na uslugite na vladiniot i javniot servis vo zemjite ~lenki na EU.
4. Da go olesni sporeduvaweto me|u
organizaciite od javniot sektor so pomo{
na utvrdeni reperi.
Samata ramka e dizajnirana na na~in da mo`e
da se koristi vo site delovi od javniot sektor
49
Sproveduvaweto na samoocenuvaweto e osnova za zapo~nuvawe na dolgoro~na strategija na
razvoj. No, dobienite rezultati od akcijata mo`e da poso~at poliwa kade ima mo`nost za brzo
i efikasno deluvawe, a koe dava rezultat na
pokratok rok. Po`elno e licata koi go sprovele
samoocenuvaweto so koristeweto na Zaedni~kata ramka za ocenka da bidat vklu~eni i vo
podgotovkata na planovite za podobruvawe.
na nacionalno, regionalno i na lokalno nivo.
Isto taka, mo`e da se koristi i kako del od sistematskata programa za reforma ili kako osnova za naso~uvawe na naporite za podobruvawe
vo javniot sektor.
Ona {to e va`no e deka ova ocenuvawe se bazira na dokazi i bara konsenzus za toa {to treba
da se napravi za da se podobri edna organizacija. Ocenuvaweto se bazira na set od kriteriumi
koj e {iroko prifaten vo Evropa i e doverlivo
sredstvo za merewe na napredokot niz vremeto
preku periodi~no samoocenuvawe.
‘
Dr`avniot zavod za statistika se zapozna so
ovaa alatka vo ramki na Tvining-proektot
koj go sproveduva zaedno so Germanskiot
zavod za statistika, a kako del od prvata
komponenta na proektot za zajaknuvawe na
kapacitetite na Zavodot
‘
Modelot CAF e dobar kako alatka i za redovno sledewe na progresot na organizacijata preku
negovo povtorno sproveduvawe.
Iskustvoto na Dr`avniot zavod za
statistika vo primenata na Zaedni~kata
ramka za ocenka
Dr`avniot zavod za statistika se zapozna so
ovaa alatka vo ramki na Tvining-proektot koj go
sproveduva zaedno so Germanskiot zavod za statistika, a kako del od prvata komponenta na
proektot za zajaknuvawe na kapacitetite na Zavodot.
Samiot model e prviot ~ekor za edna organizacija koja saka da napreduva vo upravuvaweto so kvalitetot so primena na po{irokite ramki, kako {to se Upravuvawe so celosen kvalitet
ili Evropskata osnova za upravuvawe so kvalitet.
! primenata na ovie nasoki, isto taka, pomaga
Modelot- Zaedni~ka ramka za ocenka - pred
rakovodniot tim na Dr`avniot zavod za statistika be{e prezentiran od strana na eksperti so
~ija pomo{ se sprovede ve`ba za samoocenuvawe
vo ramki na dva kriteriuma. Bidej}i Zavodot
prvpat se sretna so ovoj model, ulogata na ekspertite kako moderatori/olesnuva~i pri sproveduvaweto na ve`bata be{e od neprocenliva
pomo{. Iako postojat mo`nosti samoocenuvaweto da se sprovede samo na del od institucijata,
menaxmentot na Zavodot odlu~i kompletno da ja
sprovede ovaa aktivnost za {to bea formirani
5 (pet) mali grupi koi davaa ocenka na grupa od
kriteriumi. Smetavme deka na ovoj na~in }e dobieme podobra slika na Zavodot dokolku pove}e
lica dadat ocenka, iako tehni~ki ova bara{e
pogolema koordinacija i vreme.
vo obezbeduvaweto odreden stepen na standardizacija na samiot proces na samoocenuvawe.
Se evidentira{e celata raspolo`liva dokumentacija, po~nuvaj}i od zakoni, podzakonski
Modelot Zaedni~ka ramka za ocenuvawe sodr`i i odredeni nasoki koi:
! se podgotveni so cel da i pomognat na javnata
administracija vo procesot na planirawe i
sproveduvawe na samoocenuvaweto;
! se baziraat na iskustvata na prethodnite ko-
risnici na Zaedni~kata ramka za ocenuvawe,
pri {to se prepora~uva pri planirawe na samoocenkata da se zemat predvid opi{anite
etapi so cel da se maksimizira vrednosta na
procesot na ocenuvawe;
50
Od samata struktura na modelot CAF mo`e
to~no da se vidi koi kriteriumi se ovozmo`uva~i, a koi se rezultati:
akti, pravilnici, odluki, pi{ani proceduri.
Olesnitelna okolnost be{e {to vo Zavodot site
ovie informacii se dostapni na intranet so
{to se ovozmo`i grupata da mo`e polesno da
poso~i na koja evidencija se bazira nejzinoto
ocenuvawe.
Prviot kriterium - so koj se ocenuva kako rakovodstvoto li~no pridonesuva kon obezbeduvawe na razvoj i primena na soodveten sistem na
upravuvawe so organizacijata.
Koordinacijata na samata grupa e od golemo
zna~ewe, a osobeno informiraweto. Se javuva
potreba od po~esti konsultacii me|u ~lenovite
na grupata, razmena na mislewe i, osobeno,
koristewe na {irok spektar na literatura.
Vtoriot kriterium se odnesuva na na~inot na
koj organizacijata ja sproveduva svojata misija i
vizija preku jasna strategija fokusirana kon
Panel na ovozmo`uva~i
Ocenka
0
Nema evidencija ili postoi samo incidentna evidencija na pristapot
1
Pristapot e planiran P (planira)
2
Pristapot e planiran i sproveden S (sproveduva)
3
Pristapot e planiran, sproveden i proveren P (proveruva)
4
Pristapot e planiran, sproveden i proveren vrz osnova na reperi i soodvetno prilagoden D (dejstvuva)
5
Pristapot e planiran, sproveden i proveren vrz osnova na reperi, prilagoden i celosno integriran vo organizacijata
Panel na rezultati
Ocenka
0
Ne e meren nitu eden rezultat
1
Klu~nite rezultati se izmereni i poka`uvaat negativen ili postojan trend
2
Rezultatite poka`uvaat skromen napredok
3
Rezultatite poka`uvaat zna~itelen napredok
4
Postignati se odli~ni rezultati i napraveni se pozitivni sporedbi kon sopstvenite celi
5
Postignati se odli~ni rezultati, napraveni se pozitivni sporedbi kon sopstvenite celi kako i pozitivni reperi
kon relevantni organizacii
Dodeluvaweto ocenka se vr{i spored utvrden
panel i toa panel za ovozmo`uva~i i panel za
rezultati:
‘
Samata Zaedni~ka ramka za ocenka sodr`i 9
kriteriumi i 27 potkriteriumi. Sekoj potkriterium sodr`i pove}e pra{awa koi detalno
davaat slika na odredena oblast za koja treba
da se izvle~e ocenka.
korisnicite, a poddr`ana so relevantni politiki, planovi, celi i procesi.
‘
Dr`avniot zavod za statistika gi
identifikuva{e razli~nite slabosti i
prednosti za sekoj kriterium/potkriterium.
Dobienite ocenki poka`uvaat deka za sekoj
kriterium/potkriterium se mo`ni
podobruvawa
Tretiot kriterium - Upravuvawe so ~ove~ki
resursi, se odnesuva na na~inot kako organi-
Pet kriteriumi se tretiraat kako ovozmo`uva~i, a ~etiri kako rezultati.
51
[to poka`aa rezultatite od
samoocenuvaweto na Dr`avniot zavod
za statistika
zacijata upravuva so vrabotenite, go razviva i
koristi nivnoto znaewe i potencijal na individualno nivo, na nivo na timska rabota i na nivo na celata organizacija, kako gi planira ovie
aktivnosti.
^etvrtiot kriterium se odnesuva na na~inot
na koj organizacijata gi planira i upravuva
partnerstvata, kako i vnatre{nite resursi so
cel efektivno rakovodewe so svoite procesi.
‘
Za sekoja od ovie prioritetni aktivnosti
Dr`avniot zavod za statistika podgotvi
akcioni planovi so definirani aktivnosti,
nositeli na aktivnostite, mo`ni
ograni~uvawa i planirani rokovi za
postignuvawe na unapreduvawata
‘
Vo dekemvri 2006 godina Dr`avniot zavod za
statistika gi finalizira{e site aktivnosti so
samoocenuvaweto so primena na Zaedni~kata
ramka za ocenka. Spored dobienite rezultati,
povisoki rezultati se postignati kaj ovozmo`uva~ite. Najvisoko postignatiot rezultat be{e
3,0, a najniskiot 0,25.
Dr`avniot zavod za statistika gi identifikuva{e razli~nite slabosti i prednosti za sekoj kriterium/potkriterium. Dobienite ocenki
poka`uvaat deka za sekoj kriterium/potkriterium se mo`ni podobruvawa.
Po zavr{uvawe na samoocenuvaweto slede{e
analiza i opredeluvawe na prioritetnite oblasti za unapreduvawe.
Pettiot kriterium - Upravuvawe so procesi i
promeni, se odnesuva na na~inot na koj organizacijata upravuva so procesite, gi podobruva i
gi razviva so cel da ja poddr`i svojata politika i strategija i celosno da gi zadovoli korisnicite.
Dr`avniot zavod za statistika gi odbra kako
prioritetni potkriteriumite:
3.1. Organizacijata gi planira, upravuva i unapreduva ~ove~kite resursi vo pogled na
strate{koto planirawe;
[estiot kriterium e prv od grupata kriteriumi za rezultat i se odnesuva na toa koi rezultati organizacijata gi postignuva vo odnos na
zadovoluvawe na svoite vnatre{ni i nadvore{ni korisnici.
3.2. Organizacijata ja identifikuva, razviva i koristi kompetentnosta na vrabotenite postavuvaj}i gi individualnite, timskite i organizaciskite nasoki i celi;
Sedmiot kriterium se odnesuva na rezultatite koi organizacijata gi postignuva vo odnos
na zadovolstvoto na svoite vraboteni.
4.4. Organizacijata upravuva so finansiite;
7.1. Rezultati od merewata za zadovolstvo i motiviranost na vrabotenite.
Osmiot kriterium se odnesuva na toa {to
postignuva organizacijata za zadovoluvawe na
potrebite i o~ekuvawata na lokalnata, nacionalnata i me|unarodnata zaednica.
Za sekoja od ovie prioritetni aktivnosti Dr`avniot zavod za statistika podgotvi akcioni
planovi so definirani aktivnosti, nositeli na
aktivnostite, mo`ni ograni~uvawa i planirani
rokovi za postignuvawe na unapreduvawata.
Devettiot kriteriumot se odnesuva na postignuvawata na organizacijata, a e vo tesna vrska so nejziniot mandat i specifi~nite celi vo
korelacija so finansiskite rezultati.
52
! voveduvawe na mentorski sistem, permanent-
na obuka na vrabotenite,
pat na karierata, a koj se obezbeduva preku postojano u~ewe vo ramki na personalniot razvoj.
Zavodot i za ovaa namena oformi rabotna grupa
koja podgotvi predlog-plan za obuka, vklu~uvaj}i i individualen pra{alnik za potrebi od
obuka.
‘
Pra{aweto za ~ove~kite resursi pretstavuva
kompleksno pra{awe i sekoja organizacija koja
ima za cel da producira efikasnost i produktivno rabotewe treba da mu posveti posebno
vnimanie. Vo nasoka na podobruvawe na planiraweto, upravuvaweto i unapreduvaweto na ~ove~kite resursi, Dr`avniot zavod za statistika
oformi rabotna grupa koja go podgotvi predlogplanot za razvoj na ~ove~kite resursi. Predlogplanot vo sebe sodr`i i predlog-merki vo nasoka na razvojot na ~ove~kite resursi, osobeno
preku:
‘
! motivirawe na vrabotenite.
Upravuvaweto so ~ove~kite resursi e proces
koj startuva so vrabotuvaweto na novi lica i
prodol`uva so podgotovki za ispolnuvawe na
rabotnite zada~i, definirawe na rabotnite obvrski, obuki, sledewe na rabotata, evaluacija
na rabotata, razvoj na karierata, unapreduvawe,
mobilnost. Tokmu vo ovaa nasoka, najsoodveten
mehanizam za socijalizacija na novovrabotenite
e mentorskiot sistem so koj Dr`avniot zavod za
statistika otpo~nuva vo 2008.
Vo nasoka na podobruvawe na planiraweto,
upravuvaweto i unapreduvaweto na
~ove~kite resursi, Dr`avniot zavod za
statistika oformi rabotna grupa koja go
podgotvi predlog-planot za razvoj na
~ove~kite resursi. Predlog-planot vo sebe
sodr`i i predlog-merki vo nasoka na
razvojot na ~ove~kite resursi, osobeno
preku voveduvawe na mentorski sistem,
permanentna obuka na vrabotenite, kako i
motivirawe na vrabotenite
Planot za obuka gi opfa}a slednive poliwa
za obuki: novovraboteni lica; rakovodewe; rakovodewe so kvalitet; teoretska i primeneta
statistika; informati~ki alatki; vnatre{na i
nadvore{na sorabotka; stranski jazici; obu~uva~i; mentorstvo; natamo{no akademsko doobu~uvawe, ad-hoc obuki.
Za podobruvawe na upravuvaweto so finansiite podgotven e predlog-sistem za presmetka
na tro{ocite, so cel da se obezbedi pogolema
efikasnost i efektivnost vo raboteweto.
Mentorskiot sistem podrazbira deka na sekoe novovraboteno lice mu se opredeluva mentor koj ne mora da bide od organizaciskiot oblik kade {to e rasporeden vraboteniot.
Motiviranosta i zadovolstvoto na vrabotenite e klu~niot element za poddr{ka na razvojot
i unapreduvaweto na institucijata. Vo noemvri
2007 godina Dr`avniot zavod za statistika podgotvi i sprovede Anketa za zadovolstvo na vrabotenite, a vo soglasnost so me|unarodni standardi. Vrz osnova na dobienite rezultati, rakovodniot tim }e gi podgotvuva i planira promenite, a vo nasoka na poddr{ka na vrabotenite
i nivnite potrebi i, sekako, zgolemuvawe na
nivnata motiviranost.
Osnovnata zada~a na mentorot e da mu pru`i
poddr{ka na novovrabotenoto lice vo procesot
na negovata socijalizacija vo Zavodot, preku
pru`awe na soveti i poddr{ka vo procesot na
negovoto rabotno vklu~uvawe, da gi prenesuva
negovite barawa i stavovi do povisoko nadredenite lica, no i da posreduva vo razre{uvaweto na konfliktnite situacii.
Profesionalniot razvoj se odnesuva na potrebnite ve{tini za odr`uvawe na specifi~niot
53
mnogu za sebe, za svoite slabosti, no i za svoite
osobenosti i prednosti.
Koi se idnite planovi na
Dr`avniot zavod za statistika
‘
So prvata primena na zaedni~kata ramka za
ocenuvawe Dr`avniot zavod za statistika nau~i
Vo noemvri 2007 godina Dr`avniot zavod za
statistika podgotvi i sprovede Anketa za
zadovolstvo na vrabotenite. Vrz osnova na
dobienite rezultati, rakovodniot tim }e gi
podgotvuva i planira promenite, a vo nasoka
na poddr{ka na vrabotenite i nivnite
potrebi i, sekako, zgolemuvawe na nivnata
motiviranost
‘
Vrz osnova na prvoto samoocenuvawe Dr`avniot zavod za statistika gi utvrdi prioritetite
za unapreduvawe na institucijata. Na ovie prioriteti intenzivno rabotat pogolem broj rabotni grupi. Postignuvawata i unapreduvawata }e
mo`e da se ocenat so vtoroto samoocenuvawe
koe Dr`avniot zavod za statistika go planira
za krajot na 2008.
Dr`avniot zavod za statistika samoocenuvaweto go napravi so model za ocenuvawe koj e {iroko prifaten vo EU, a so toa obezbedi reperi
za sporedba so javniot sektor na EU.
54
M-r Marjan Petreski
INDIKATIVEN LINEAREN
MODEL ZA OCENKA NA
MO]TA NA PROGNOZIRAWE
NA MAKLEAD - VODE^KIOT
KOMPOZITEN INDEKS NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
M-r Marjan Petreski e Pomlad ekonomist zamakroekonomski modeli i prognozi vo Ministerstvoto za finansii na
Republika Makedonija. Zavr{il dodiplomski studii vo
oblasta Finansii na Univerzitetot vo Bitola vo 2005 godina, a magistriral na Univerzitetot [efild vo oblasta
Me|unarodni finansii i bankarstvo vo 2006 godina. Se
steknal so postdiplomski sertifikati od oblasta na Evropskata integracija vo 2007 godina na CIFE Institutot vo
Berlin i od oblasta na Metodite na istra`uvawe vo 2008
godina na Staford{ir Univerzitetot. Od 2007 godina e
doktorant na Staford{ir Univerzitetot na tema "Istra`uvawe i modelirawe na promenata na re`imot na monetarnata politika od strategija na targetirawe na devizniot kurs kon strategija na targetirawe na inflacijata vo
Republika Makedonija#.
Posetuval razni obuki vo zemjata i stranstvo, i toa za Evropsko Centralno Bankarstvo vo Frankfurt, Ekonomska i
Monetarna Unija vo Brisel, Makroekonomski menaxment vo
Viena, Izvr{uvawe na buxet vo Qubqana i drugi.
Pole na negovo akademsko interesirawe se me|unarodnite
finansii i centralnoto bankarstvo, kako i modeli i analiza
na vremenski serii. Vo posledno vreme aktivno se zanimava
so kvantitativni metodi na istra`uvawe i primeneta ekonometrija. Istra`uva i objavuva brojni studii vo doma{ni i
stranski magazini vo oblastite na interes.
Studijata ima za cel da napravi pionerski obid za kvantificirawe na prognozira~kata mo} na
MakLead vode~kiot kompoziten indeks na Republika Makedonija. Glavniot dinami~ki model vo koj
koincidentniot indeks e pretstaven kako avtoregresiven (AR) proces, a potoa se dodadeni
zadocnuvawata na vode~kiot indeks (VAR proces), se koristi kako glavna alatka za utvrduvawe na
prognozira~kata mo} na MakLead indeksot. Glavniot indikativen naod e deka informacijata {to denes
vo sebe ja sodr`i vode~kiot kompoziten indeks MakLead }e se efektuira vrz ekonomskata aktivnost po
okolu dva kvartali
“Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii”
55
zultira so zajaknata kreditna i investiciska aktivnost vo idnina i tn.
Voved
Indikatorite za delovniot ciklus pretstavuvaat sredstvo za predviduvawe i analiza na posledovatelnite fazi na ekspanzija i kontrakcija
(recesija) na ekonomijata {to se nare~eni delovni
ciklusi. Vo literaturata se sre}avaat i pod nazivot cikli~ni indikatori. Spored samata definicija, nivnata osnovna cel e da ja predvidat nasokata na ekonomskata aktivnost vrz osnova na sledewe na nivnite dvi`ewa vo tekot na vremeto.
Celta na ovoj trud e da se nadogradi na ovoj
pionerski obid na Ministerstvoto za finansii i
da prezentira simplificiran model koj }e slu`i
za ocenka na prognozira~kata mo} na vode~kiot
kompoziten indeks, MakLead, i ottuka, da dade
inicijalen pridones vo nau~nata misla i empiriskoto istra`uvawe na delovnite ciklusi vo Republika Makedonija.
Trudot e organiziran na sledniot na~in. Vo
sledniot del e daden istoriski osvrt na pojavata
i razvojot na kompozitnite indeksi. Tretiot del
se osvrnuva na prednostite od kombiniraweto na
ekonomskite indikatori vo kompozitni indeksi.
^etvrtiot del e celosno posveten na empiriskata
analiza, najprvo kointegraciska analiza, a potoa
analiza na linearniot model za ocenka na vremeto so {to vode~kiot kompoziten indeks ja vodi ili
"pretska`uva# ekonomskata aktivnost. Poslediot
del dava zaklu~ok na studijata.
Ministerstvoto za finansii, za prv pat vo ekonomskata istorija na Republika Makedonija, otpo~na so presmetuvawe i publikuvawe vakvi indikatori od sredinata na 2007 godina, grupirani vo
tri kompozitni indeksi na delovnata aktivnost:
vode~ki (MakLead), koincidenten (MakCoin) i zaostanuva~ki (MakLag) kompoziten indeks. Dodeka
koincidentniot indeks e pokazatel za tekovnata
aktivnost i e tesno povrzan so dvi`ewata na BDP,
najgolem interes za biznis sektorot i analiti~arite na ekonomskata aktivnost vo sekoja ekonomija predizvikuva vode~kiot kompoziten indeks. Istiot e sostaven od serii na indikatori za koi se
smeta deka ja predvodat ekonomskata aktivnost.
‘
Indikatorite za delovniot ciklus istoriski
vle~at koren od pionerskoto delo na Mitchell
and Burns (1938) koi nudat statisti~ki
alatki za predviduvawe na ekonomskata
aktivnost. Pozna~aen presvrt vo istorijata
na indikatorite za delovniot ciklus e
napraven vo 1989 godina so, isto taka,
zna~ajnoto delo na Stock and Watson (1989)
koe{to ja formalizira idejata spored koja
delovnite ciklusi pretstavuvaat zaedni~ki
dvi`ewa na mno`estvo od serii,
kombinirani vo koincidenten kompoziten
indeks
Kratok istoriski osvrt
Indikatorite za delovniot ciklus istoriski
vle~at koren od pionerskoto delo na Mitchell and
Burns (1938) koi nudat statisti~ki alatki za predviduvawe na ekonomskata aktivnost. No, vo godinite potoa, nivniot predlog predizvikuva izme{ani reakcii me|u ekonometri~arite, prognozerite i primenetite ekonomisti, edni smetaj}i go za
"merewe bez teoretska podloga#, a drugi za zna~ajno sredstvo za predviduvawe na biznis ciklusot. Sepak, produkt od ovaa debata, denes, e golem
obem na literatura {to se zanimava so {irok opseg pra{awa za predviduvaweto na delovnite
ciklusi, od kombinirawe na indikatorite vo kompozitni indeksi za delovnata aktivnost, pa s¢ do
slo`eno modelirawe na kauzalnata vrska pome|u
indeksite i pokazatelite za tekovnata ekonomska
aktivnost.
‘
Na primer, porastot na izdadenite odobrenija za
gradba e indikator za iden porast na grade`nata
aktivnost; namaluvaweto na kamatniot diferencijal e indikator za namaluvawe na rizikot na
zemjata i za poeftinuvawe na parite, {to }e re-
Pozna~aen presvrt vo istorijata na indikatorite za delovniot ciklus e napraven vo 1989 godina
56
so, isto taka, zna~ajnoto delo na Stock and Watson
(1989) {to ja formalizira idejata spored koja
delovnite ciklusi pretstavuvaat zaedni~ki
dvi`ewa na mno`estvo od serii, kombinirani vo
koincidenten kompoziten indeks {to pretstavuva
neopservira~ki faktor vo dinami~ki model od
~etiri koincidentni indikatori. Istite se koristeni vo presmetkata na Ministerstvoto za finansii i kako input vo ovaa studija. Marcellino (2004) go
ocenuva pridonesot na Stock and Watson i na drugi
zna~ajni poliwa, i toa:
Konstruirawe na vode~kiot i
koincidentniot kompoziten indeks
Iako redica indikatori mo`e da se koristat za
predviduvawe na nasokata na ekonomskiot ciklus,
najdobar na~in, spored literaturata, e tie da se
iskombiniraat vo t.n. indeksi na ekonomskiot
ciklus (Stock and Watson, 1989). Preku kombinirawe na indikatorite vo indeks, se postignuvaat
nekolku celi (McGuckin et al, 2003):
! prvo, kompozitniot indeks na soodveten na~in ja
! izbor na indikatori za vode~kiot kompoziten
izrazuva multikauzalnata i multifaktorskata
priroda na ekonomskite trendovi;
indeks, vrz osnova na regresiska i korelaciska
analiza na ogromno mno`estvo od indikatori,
od koi pove}eto se poka`ale deka go vodat
ekonomskiot ciklus;
! vtoro, gi sumira cikli~nite dvi`ewa na svoite
komponenti;
! konstruirawe model za predviduvawe na tekov-
! treto, go nadminuva problemot na varijabilnos-
nata aktivnost vrz osnova na dvi`eweto na
vode~kiot indeks;
ta na oddelnite serii, odnosno ja stesnuva disperzijata na opservaciite okolu nivnata prose~na vrednost; i
‘
! razre{uvawe problemi od tipot na spravuvawe
! ~etvrto, do odreden stepen ja eliminira sezon-
so ekstremni vrednosti, revizija i rekomponirawe na indeksite i sl.
Kone~no, pridonesot na Stock and Watson mo`e
da se ogleda i vo kreiraweto sistem za rano predupreduvawe so pomo{ na vode~kiot kompoziten
indeks, {to treba, so odreden stepen na verojatnost, da ja predvidi presvrtnata to~ka na delovnite ciklusi. Poslednata ideja ja tretiraat i
Diebold and Ruderbush (1989) vo nivnoto prominentno delo od ovaa problematika i istata pretstavuva edna od osnovnite celi pri konstruiraweto i modeliraweto na biznis indikatorite vo
SAD denes.
skata fluktuacija kaj oddelnite serii.
‘
Preku kombinirawe na indikatorite vo
indeks, na soodveten na~in se izrazuva
multikauzalnata i multifaktorskata
priroda na ekonomskite trendovi; se
sumiraat cikli~nite dvi`ewa na
komponentite; se nadminuva problemot na
varijabilnosta na oddelnite serii; i do
odreden stepen se eliminira sezonskata
fluktuacija
Ovie celi se postignuvaat preku aproksimirawe na pridonesot na sekoja serija vo vkupniot
indeks so t.n. standardizaciski faktor (The
Conference Board, 2001). Pridonesot na individualnite serii se menuva so tekot na vremeto, zavisno karakteristikite na ekonomskiot ciklus. Kompozitniot indeks e portfolio od serii koi{to variraat vo perzistentnosta, varijabilnosta, na~inot na koj se izrazeni i tn. Poradi ograni~enosta
Pove}edeceniskata rabota vrz kompozitnite
indeksi za delovniot ciklus rezultirala ne samo
vo brojni studii (Stock and Watson, 1993; 1999a;
1999b), tuku i vo prifa}awe na metodologijata za
nivno komponirawe i upotreba za prognozirawe,
od strana na pove}e zemji {irum svetot.
57
na prostorot, metodologijata na presmetuvawe na
standardizaciskiot faktor nema da bide detalno
obrabotena na ova mesto i istata e dostapna po
barawe. Sepak, upotrebata na standardizaciskiot
faktor za eliminirawe na sezonskite fluktuacii
‘
Analizata na koincidentniot indeks MakCoin
i realniot BDP poka`uva postoewe
kointegraciski vektor, pri{to, na dolg rok,
133% od neramnote`ata vo prethodniot
kvartal pome|u dvete promenlivi }e bide
eliminirana vo tekovniot kvartal, {to
uka`uva deka neramnote`ata se koregira
mnogu pobrzo od kvartal ili deka
vramnote`uvaweto rezultira so natfrlawe
na ramnote`noto nivo vo sprotivnata
nasoka, pri{to e potreben u{te eden period
za promenlivata da se vramnote`i
‘
e ograni~ena, ako vklu~enite indikatori sledat
ist sezonski tek; vo takov slu~aj, vo seriite treba
da se otstrani sezonskata komponenta so pomo{ na
konvencionalnite tehniki.
Celta na trudot e empiriski da go aproksimira
prognozira~kiot period na vode~kiot kompoziten
indeks MakLead, odnosno da uka`e koga vo idnina
}e se efektuira informacijata {to denes vo sebe
ja sodr`i vode~kiot indeks. Poto~no, modelot celi kon vospostavuvawe vrska pome|u vode~kiot
indeks i pokazatelot za tekovnata ekonomska aktivnost. Logi~en ~ekor bi bil kako pokazatel na
tekovnata ekonomska aktivnost da se iskoristi
realniot BDP, koj se publikuva kvartalno. Me|utoa, vo ovaa studija }e go koristime koincidentniot kompoziten indeks, koj pretstavuva podobar
pokazatel za tekovnata ekonomska aktivnost, od
pri~ina {to ja vklu~uva proizvodnata strana (industrisko proizvodstvo i autput vo sektorot trgovija), no i dohodnata strana na BDP (neto plata i
vrabotenost vo nezemjodelskite sektori). Po definicija, dvata aspekti treba da bidat ednakvi,
no vo praksa mo`e da imaat i divergentni dvi`ewa vo razli~ni momenti od ciklusot. Zarnowitz and
Kompozitnite indeksi za Republika Makedonija
se presmetani na kvartalna osnova, po~nuvaj}i od
posledniot kvartal na 2003 godina, zaklu~no so
Grafik 1
165.0
155.0
145.0
135.0
125.0
115.0
105.0
GDP_sa Index
2007/03
2007/02
2007/01
2006/04
2006/03
2006/02
2006/01
2005/04
2005/03
2005/02
2005/01
2004/04
2004/03
2004/02
2004/01
2003/04
95.0
Leading index
Dvi`eweto na vode~kiot i koincidentniot indeks, kako i na BDP (prilagoden za sezonskite varijacii) e daden na Grafik 1. Trendovite na BDP i
na koincidentniot indeks se sli~ni, no vo sporedba so trendot na vode~kiot indeks se zna~ajno
"posmireni#. Dvi`eweto na vode~kiot indeks vo
periodot od po~etokot na 2006 godina navamu, sugerira na zajaknata ekonomska aktivnost vo idnina,
so o~ekuvawe deka ekonomijata }e ostane vo zonata na intenziviran rast.
Pokazatel za tekovnata ekonomska aktivnost
- input vo modelot za prognozirawe na
ekonomskiot ciklus
Empiriska analiza
Podatoci
85.0
tretiot kvartal od 2007 godina. Toa dava vkupno
16 opservacii za kompozitnite indeksi, {to pretstavuva eden od problemite pri izveduvaweto
vakov vid studii, no konstruiraweto na indeksite
za prethodniot period podle`i na problemot na
nedostig od podatoci za odredeni indikatori, kako i na problemot na verodostojnosta na odredeni
serii. Ottuka, analizata }e ja izvedeme imaj}i go
predvid ova ograni~uvawe.
Coincident index
Izvor: Dr`aven zavod za statistika
Presmetka na Ministerstvo za finansii
* BDP sezonski prilagoden so Census X-12
58
Ozyildirim (2002) dodavaat deka serijata za BDP e
~esto revidirana, {to ne e slu~aj so seriite vo
kompozitniot indeks, bidej}i revizijata na vklu~enite indikatori rezultira so efekti {to me|usebno se poni{tuvaat.
poka`at kointegrirani. Ottuka, na po~etokot interesot e naso~en kon rezidualnite vrednosti.
Imeno, so cel da se utvrdi dali pome|u vklu~enite
promenlivi postoi kointegraciski vektor, serijata od rezidualnite vrednosti ja testirame za stacionarnost. Spored Dickey-Fuller testot za stacionarnost na vremenski serii, serijata od rezidualite e I(0), odnosno ne sodr`i edine~en koren. Toa
potvrduva deka lnGDP_Sa i lnMakCoin se kointegrirani vremenski serii. Ottuka, pome|u dvete
serii postoi mehanizam za korekcija na gre{ka
{to na dolg rok ja vospostavuva naru{enata ramnote`a i gi vra}a dvete serii da se dvi`at vo
tandem. Kratkoro~nata vrska e opfatena so koeficientot pred nezavisnata (kointegrirana) promenliva, dodeka prilagoduvaweto kon dolgoro~nata ramnote`a e opfateno so koeficientot pred
mehanizmot za korekcija na gre{ka. Ovoj mehanizam gi koristi diferenciranite serii (dodeka istite ne stanat stacionarni):
Opravdanosta od koristewe na MakCoin kompozitniot indeks namesto serijata za realniot
BDP }e ja poka`eme preku testirawe na kointegraciskiot vektor me|u realniot BDP i MakCoin
kompozitniot indeks. Postoeweto kointegriracija
me|u seriite uka`uva na faktot deka na kratok
rok istite mo`e da bidat divergentni (na primer,
poradi vlijanieto na samiot ciklus), me|utoa na
dolg rok postoi sprega me|u niv koja ovozmo`uva
vra}awe na serijata na patekata na dolgoro~niot
tandem.
Niz ekonometriskiot re~nik, dve serii se kointegrirani ako rezidualot od regresiraweto na
ednata na drugata e stacionaren proces. Vo konkretniot slu~aj, }e ja regresirame serijata na
MakCoin kompozitniot indeks na realniot BDP.
Sezonskite fluktuacii na realniot BDP se otstraneti so soodvetna procedura, dodeka taa
funkcija kaj kompozitniot indeks ja ima standardizaciskiot faktor. Vo kointegraciskata regresija, vleznite promenlivi se integrirani od red
eden, odnosno imaat po eden edine~en koren. Promenlivite lnGDP_SA i lnMakCoin se I(1) promenlivi i kako takvi vleguvaat vo slednata regresija i
go davaat sledniot rezultat (slobodniot ~len e
vklu~en za da osiguri deka ~lenot za gre{ka ima
nulta sredna vrednost; vo sredna zagrada p-vrednosti):
dlnMakCoin = β0 + β1dlnGDP_Sa - δut-1 + vt
dlnMakCoin = .0051087 + .69567 dlnGDP_Sa - 1.3297 ut-1
p = [.493]
[.197]
[0.000]
R - Squared = .67175
Serial Correlation 4.6199[.329]; Functional Form 2.6482[.132];
Normality .81316[.666]; Heteroscedasticity .76012[.383]
Spored site dijagnosti~ki testovi, regresijata e
dobro specificirana. Na kratok rok, edno-procentna promena na realniot BDP }e predizvika
promena na koincidentniot kompoziten indeks od
0,696%. Me|utoa kratkoro~niot koeficient nema
statisti~ka zna~ajnost. Ova mo`e da se dol`i tokmu na vlijanieto na ciklusot, koe e pomalku naglaseno kaj indeksot, no isto taka mo`e da e prisuten
problemot na endogenost na promenlivata. Na dolg
rok, 133% od neramnote`ata vo prethodniot kvartal pome|u realniot BDP i koincidentniot kompoziten indeks }e bide eliminirana vo tekovniot
kvartal. Ovaa stapka nadminuva 100%, {to mo`e
da se tolkuva vo dve nasoki: prvo, neramnote`ata
pome|u dvete promenlivi se eliminira mnogu
lnMakCoin = - 6.8273 + 1.0527 lnGDP_Sa
p = [.000]
[.000]
R - Squared =.85700
Serial Correlation 5.5531[.235]; Functional Form 70998[.399];
Normality 17160[.918]; Heteroscedasticity 72024[.396]
Spored dijagnosti~kite testovi, prethodnata
regresija e dobro specificirana; sepak istata }e
ima empirisko zna~ewe ako promenlivite se
59
ski avtoregresiven model (VAR), zadaden so slednata ravenka:
pobrzo od kvartal (dvete promenlivi se vra}aat
da se dvi`at vo tandem mnogu brzo); vtoro, vramnote`uvaweto na vrskata pome|u dvete promenlivi rezultira so natfrlawe na ramnote`noto
nivo vo sprotivnata nasoka, pri{to e potreben
u{te eden period za promenlivata da se vramnote`i.
‘
Spored linearniot model, indeksot MakLead
sodr`i zna~ajna indikativna prognozira~ka
informacija, odnosno postoi dovolna
empiriska verifikacija deka za raspon na
stapkata na rast na indeksite MakCoin i
MakLead od dva kvartali i zadocnuvawe od
tri kvartali, vklu~uvaweto na MakLead vo
modelot ja namaluva prognozira~kata gre{ka
za okolu 40%. Ova, pak, uka`uva na
nao|aweto deka vremeto na vodewe na
vode~kiot indeks e okolu dva kvartali
‘
Ovaa analiza poka`uva deka modelot za ocenka
na prognozira~koto vlijanie na vode~kiot kompoziten indeks mo`e (i po`elno e), kako celna
promenliva da go vklu~i koincidentniot kompoziten indeks, namesto pokazatelot za realniot
BDP. Toa e napraveno vo prodol`enie.
 ∆ j MakCoint   α Coin   e( L) f ( L)  ∆ j MakCoint −i   ε Coint

=
+
 + 

 ∆ MakLead   α


t
 Lead   g ( L) h( L)  ∆ j MakLead t −i   ε Leadt
 j




Kade {to seriite se onie definirani pogore, so α
e ozna~en slobodniot ~len, L ozna~uva operator na
zadocnuvawe, a ε e ~len za slu~ajna gre{ka.
Seriite najprvo gi diferencirame, so cel da se
izbegne problemot na la`na (spurious) regresija,
poa|aj}i od samiot fakt deka seriite se trendirani. ADF testot e solidna alatka za otkrivawe
na edine~nite koreni vo seriite i za testirawe na
stacionarnosta na istite. Diferenciraweto na
seriite se odnesuva na prethodnite tri kvartali,
taka {to vrednosta na j se dvi`i od 1 do 3. j mo`e
da primi i povisoki vrednosti, no seriite od podatoci se ograni~eni. Sepak, i teoretski se smeta
deka vremeto na vodewe na vode~kiot indeks ne e
podolgo od 5-6 meseci. Od istite pri~ini, vrednosta na redot na VAR-ot, i, isto taka, prima vrednosti od 1 do 3. Mo`nosta dvete serii da se kointegrirani ja ispituvame so Engle-Granger metod, no
seriite se poka`uvaat nekointegrirani na konvencionalni statisti~ki nivoa. Zatoa, prodol`uvame so neograni~en VAR model.
Imaj}i go predvid rasponot na periodot za koj
primenuvame stapka na rast na indeksite (j=1,2,3),
kako i brojot na vklu~eni zadocnuvawa vo VAR
modelot (i=1,2,3), dobivame vkupno 9 dinami~ki
lag-modeli. Sekoj model najprvo e presmetan so
zadocnuvawa na MakCoin kompozitniot indeks
(avtoregresiven (AR) model), a potoa se dodadeni i
zadocnuvawata na MakLead kompozitniot indeks
(VAR model). Od sekoja specifikacija se dobiva
sredna kvadratna gre{ka na prognozirawe eden
kvartal nanapred (mean square forecasting error MSFE). Pri presmetkata, ne gi optimizirame prediktivnite specifikacii na regresiite, {to zna~i deka vklu~uvaweto na informaciskite kriteriumi kako Akaike i Schwarz }e gi podobri prognozite od ovie modeli. Sepak, ovde izbravme posimplificiran priod, koj{to }e ima indikativna
Linearen model za ocenka na
prognozira~kata mo} na vode~kiot
kompoziten indeks, MakLead
Kako {to be{e spomenato i pogore, istorijatot
na kompozitnite indeksi izdiferenciral pove}e
na~ini za modelirawe na prognozira~kata mo} na
vode~kiot kompoziten indeks. Sepak, najgolemite
~ekori vo pogled na modeliraweto se napraveni
vo poslednite dve decenii. Razvieni se pove}e
modeli za ovaa cel, me|u koi: linearni modeli,
faktorski modeli, Markovi modeli na promena,
modeli na postepeni promeni, nevronski-mre`ni
i neparametarski modeli, binarni modeli i drugi.
Sepak, po~etna to~ka i najednostavna ramka za
razbirawe na vrskata pome|u koincidentniot i
vode~kiot kompoziten indeks e linearen vektor-
60
fukncija, odnosno }e uka`e na eden od na~inite za
ocenka na prognozira~kata mo} na indeksot i }e
akcentira {to ovoj indeks mo`e da pridonese vo
analizata na delovnite ciklusi. Rezultatite se
dadeni vo slednata tabela:
Raspon na stapkata na
rast na vklu~eniot(te)
indeks(i)
Tabelata ja sodr`i srednata kvadratna gre{ka
na prognozirawe (eden kvartal nanapred) i toa za
ednostaven AR model na indeksot MakCoin, kako i
za VAR model, koj pokraj toa gi vklu~uva i distribuiranite zadocnuvawa na MakLead indeksot. Zabele`livi se dve tendencii: prvata, najniska
vrednost na MSFE se registrira za raspon na stapkata na rast na indeksite od dva kvartala; i vtorata, so zgolemuvawe na brojot na objasnuva~ki
~lenovi (zadocnuvawa), prognozira~kata mo} na
MakLead nad MakCoin indeksot se zgolemuva, odnosno MSFE se namaluva, dostignuvaj}i zna~ajno
niska vrednost pri vremensko zadocnuvawe od tri
kvartali. Potoa, za raspon od tri kvartali, MSFE
se zgolemuva povtorno (se namaluva prognozira~kata mo}); u{te pove}e, za vrednosti na zadocnuvaweto od eden i dva, prognozira~kata mo} na VAR
modelot e poslaba od istata na AR modelot. Poslednata konstatacija e vo linija so McGukin and
Ozyildrim (2003) koi{to na{le deka MSFE se zgolemuvaat so zgolemuvaweto na rasponot na periodi za koi{to se presmetuvaat stapkite na rast na
indeksite, pri daden broj objasnuva~ki promenlivi (zadocnuvawa).
Broj na vklu~eni
zadocnuvawa
Sredna kvadratna gre{ka na prognozirawe eden kvartal nanapred
(MSFE - Mean square forecasting error)
Vklu~en samo MakCoin
indeksot
Vklu~eni dvata indeksa, MakCoin i MakLead
1
1
3,539454
3,873159*
1
2
3,674595
3,791583*
1
3
3,023689
2,836703
2
1
3,267633
3,151438
2
2
3,134615
2,647417
2
3
2,640009
1,622195
3
1
3,914136
3,946390*
3
2
3,870313
3,954115*
3
3
3,257170
2,828357
* uka`uva na slu~ai vo koi VAR modelite {to vklu~uvaat i vremenski vrednosti so zadocnuvawe na MakLead indeksot se pomalku to~ni (imaat pogolema gre{ka na prognozirawe) od
ednostaven AR model.
nija so naodite od drugi istra`uvawa, koi{to so
koristewe mese~ni podatoci, na{le deka vremeto
na vodewe na vode~kiot indeks e 5-6 meseci (The
Conference Board, 2001). Vo determiniraweto na
tekovnata ekonomska aktivnost, zna~ajni informacii sodr`i i koincidentniot i vode~kiot indeks od prethodnite tri kvartali. Ova jasno uka`uva deka MakLead indeksot e korisna ex-ante
alatka za prognozirawe na nasokata na agregatnata ekonomska aktivnost vo Republika Makedonija
za kratok period (do 6 meseci).
Zaklu~ok
Studijata ima{e za cel da napravi pionerski
obid za kvantificirawe na prognozira~kata mo}
na MakLead - vode~kiot kompoziten indeks na Republika Makedonija, koj Ministerstvoto za finansii za prv pat zapo~na da go presmetuva vo vtorata polovina od 2007 godina. MakLead e ponderiran indeks od indikatori za koi{to se smeta deka
go vodat ekonomskiot ciklus.
Ona {to e zna~ajno vo kontekstot na ovaa studija e {to, navra}aj}i se na redovite 4, 5 i 6 od
pogornata tabela, indeksot MakLead sodr`i zna~ajna indikativna prognozira~ka informacija.
Pokonkretno, postoi dovolna empiriska verifikacija deka za raspon na stapkata na rast na indeksite MakCoin i MakLead od dva kvartali i zadocnuvawe od tri kvartali, vklu~uvaweto na
MakLead vo modelot ja namaluva prognozira~kata
gre{ka za okolu 40%. Ova, pak, uka`uva na nao|aweto deka informacijata {to vode~kiot kompoziten indeks ja ima vo sebe, }e se efektuira vrz ekonomskata aktivnost vo tekot slednite dva kvartala, odnosno deka vremeto na vodewe na vode~kiot
indeks e okolu dva kvartali. Poslednoto e vo li-
Strategijata na modelirawe go koristi MakCoin
koincidentniot kompoziten indeks kako pokazatel na tekovnata ekonomska aktivnost, namesto
serijata na BDP, poradi negovata poseopfatnost,
no i poradi mo`nosta istiot na kratok rok da se
odnesuva razli~no od BDP. Sepak, so ednostavna
kointegraciska analiza, poka`avme deka dvete
61
serii se kointegrirani, pa ottuka i opravdanosta
od koristewe na MakCoin namesto serijata na BDP.
weto i na pridonesot na ovaa studija vo analizata
na delovnite ciklusi vo RM.
Glavniot dinami~ki model vo koj koincidentniot indeks e pretstaven kako avtoregresiven (AR)
proces, a potoa se dodadeni zadocnuvawata na
vode~kiot indeks (VAR proces), se koristi kako
glavna prognozira~ka alatka za utvrduvawe na
prognozira~kata mo} na MakLead indeksot. Glavniot indikativen naod e deka srednata kvadratna
gre{ka na prognozata e drasti~no pomala pri raspon na stapkata na rast od dva kvartali i vremenska distribucija na objasnuva~kata mo} na indeksite od tri kvartali. Ottuka, vremeto na vodewe
na MakLead vode~kiot kompoziten indeks vo RM
iznesuva okolu dva kvartali. Poslednata konstatacija upatuva na glavniot zaklu~ok od istra`uva-
Ova istra`uvawe pretstavuva samo indikativna analiza za vremeto na vodewe na vode~kiot
kompoziten indeks vo RM, vo objasnuvaweto na agregatnata ekonomska aktivnost. Toa zna~i deka zapazuvaweto pove}e kriteriumi vo ispituvaweto na
vremenskata distribucija na zadocnuvawata, operiraweto so pove}e vremenski rasponi na stapkata na rast, kako i zemaweto predvid podolgoro~ni
prognozi od eden kvartal, zna~ajno }e ja podobri
ovaa analiza. Verojatno, i koristeweto ponapredni modeli i tehniki na ispituvawe }e obelodeni
pove}e informacii za prognozira~kata mo} na
MakLead. Ovie razmisli se pri~ina za pofundamentalno idno istra`uvawe.
Literatura
[1] Diebold, F.X. and Rudebusch, G.D. (1991) Forecasting Output with the Composite Leading Index:
An Ex-ante Analysis. Journal of the American Statistical Association, 86, p.603-610.
[2]
Marcellino, M. (2004) Leading Indicators: What Have We Learned? CEPR Working paper, p.1-83.
[3] McGuckin, R.H., Ozyildirim, A. and Zarnowitz, V. (2003) A More Timely and Useful index of Leading
Indicators. The Conference Board, Economics Program Working Paper, 03-01.
[4] McGukin, R.H. and Ozylidirim, A. (2003) Real-Time Tests of the Leading Economic Index: Do
Changes in the Index Composition Matter? Paper prepared for Conference in honor of Victor Zarnowitz,
CIRET at RWI, Essen, Germany, p.1-31.
[5] Mitchell, W. and Burns, A. F. (1938) Statistical indicators of cyclical revivals. NBER (New York),
reprinted in: G. H. Moore, ed., (1961), Business cycle indicators, Princeton University Press (Princeton), ch. 6.
[6] Stock, J. H. and Watson, M. W. (1989) New indexes of coincident and leading economic indicators,
in: Blanchard, O. and Fischer, S., eds., NBER Macroeconomics Annual, MIT Press (Cambridge, MA): 351394.
[7] Stock, J. H. and Watson, M. W. (1991) A probability model of the coicident indicators, in Lahiri, K.
and Moore, G. H., eds., Leading Economic Indicators: New approaches and forecasting records, Cambridge
University Press (Cambridge, UK).
62
[8] Stock, J. H. and Watson, M. W. (1992) A procedure for predicting recessions with leading indicators:
econometric issues and recent experience. NBER Working Paper Series, no. 4014.
[9] Stock, J. H. and Watson, M. W. (1993) A procedure for predicting recessions with leading indicators:
econometric issues and recent experience, in: Stock, J. H., and Watson, M. W., eds., Business Cycles,
Indicators, and Forecasting, The University of Chicago Press (Chicago): 95-153.
[10] Stock, J. H. and Watson, M. W. (1999a) Business cycle fluctuations in US macroeconomic time
series. in: Taylor, J. B., and Woodford, M., eds., Handbook of Macroeconomics, vol. IA, North-Holland
(Amsterdam).
[11] Stock, J. H. and Watson, M. W. (1999b) A Comparison of Linear and Nonlinear Univariate Models
for Forecasting Macroeconomic Time Series. in: Cointegration, Causality, and Forecasting - Festschrift in
Honour of Clive W. J. Granger, edited by R. Engle and H. White.
[12] The Conference Board (2001) Business Cycle Indicators Handbook. New York, NY.
[13] Zarnowitz, V. and Ozyildirim, A. (2002) Time Series Decomposition and Measurement of Business
Cycles, Trends and Growth Cycles. NBER Working Paper, 8736.
Studijata se bazira na presmetkata na kompozitnite indeksi od strana na Sektorot za makroekonomska politika vo Ministerstvoto za finansii.
Za recenzentskata rabota i korisnite sugestii im se zablagodaruvam na d-r Dimitar Nikoloski od Ekonomskiot
fakultet pri Univerzitetot vo Bitola i na m-r Mi{o Nikolov od Ministerstvoto za finansii.
Site zabele{ki i sugesii na m.petreski@staffs.ac.uk.
63
64
STATISTI^KI PODATOCI
65
Tabela 1: OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Realen BDP
BDP
Inflacija (prosek)
Inflacija (kraj na period)
BDP deflator
Buxetsko saldo
(centralen buxet i fondovi)
Devizen kurs, prosek
Devizen kurs, prosek
Devizen kurs, kraj na period
Devizen kurs, kraj na period
Izvoz (F.O.B.)
Uvoz (F.O.B.)
Trgovski bilans
Bilans na tekovna smetka
kako % od BDP
Devizni rezervi
Pokrivawe na uvozot
(rezervi/uvoz)
Nadvore{en dolg 1)
kako % od BDP
Stranski direktni investicii
kako % od BDP
%
mil. dolari
%
%
%
% BDP
DEN/1$
DEN/1E
DEN/1$
DEN/1E
mil. dolari
mil. dolari
mil. dolari
mil. dolari
%
mld. dolari
meseci
mld. dolari
%
mil. dolari
%
1997
1,4
3.458
2,6
2,7
3,4
1998
3,4
3.581
-0,1
-2,4
1,4
1999
4,3
3.674
-0,7
2,4
2,7
2000
4,5
3.588
5,8
6,1
8,2
2001
-4,5
3.437
5,5
3,7
3,6
2002
0,9
3.769
1,8
1,1
3,4
2003
2,8
4.631
1,2
2,6
0,3
2004
4,1
5.368
-0,4
-1,9
1,3
2005*
4,1
5.815
0,5
1,2
3,8
2006*
3,7
6.306
3,2
2,9
3,2
-0,4
49,8
56,2
55,4
61,2
1.237
1.623
-386
-286
-8,3
0,26
-1,7
54,5
61,1
51,8
60,9
1.291
1.807
-516
-269
-7,5
0,33
0,0
56,9
60,6
60,3
60,6
1.190
1.686
-496
-32
-0,9
0,45
1,8
65,9
60,7
65,3
60,8
1.321
2.011
-690
-72
-2,0
0,71
-7,2
68,1
60,9
69,2
61,0
1.155
1.681
-526
-244
-7,1
0,78
-5,7
64,7
61,0
58,6
61,1
1.112
1.916
-804
-358
-9,5
0,73
-0,6
54,3
61,3
49,9
61,3
1.362
2.211
-849
-149
-3,2
0,90
0,4
49,4
61,3
45,9
61,4
1.672
2.785
-1.113
-415
-7,7
0,99
0,3
49,3
61,3
51,7
61,2
2.041
3.097
-1.056
82
1,4
1,33
-0,6
48,8
61,2
46,5
61,2
2.401
3.763
-1.362
76
1,2
1,87
1,9
1.139
33,5
30,0
0,9
2,2
1.437
41,4
127,7
3,6
3,2
1.490
41,5
32,4
0,9
3,7
1.489
39,9
175,1
4,9
4,7
1.506
41,0
440,7
12,8
4,0
1.635
43,1
77,7
2,1
3,9
1.813
44,9
96,0
2,1
3,3
2.044
44,6
155,0
2,9
3,6
2.258
38,8
97,0
1,7
5,5
2.315
36,7
383,8
6,1
1) Po~nuvaj}i od 1998 godina, soglasno novata metodologija prepora~ana od Svetskata banka, vkupniot nadvore{en dolg gi opfa}a
kratkoro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite krediti
* Procenka ili prethodni podatoci
Izvor: Dr`aven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii i Narodna banka na Republika Makedonija
Tabela 2: ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ODDELNI TRANZICIONI EKONOMII
Pazari vo razvoj - Vkupno
Bugarija
^e{ka Republika
Estonija
Ungarija
Latvija
Litvanija
Polska
Romanija
Slova~ka
Slovenija
Hrvatska
Malta
Turcija
2004
6,6
5,7
4,2
8,1
4,9
8,6
7,3
5,3
8,4
5,4
4,4
3,8
0,8
8,9
Realen BDP
2005
2006
5,5
6,0
5,5
6,2
6,1
6,1
10,5
11,4
4,2
3,9
10,2
11,9
7,6
7,5
3,5
5,8
4,1
7,7
6,0
8,2
4,0
5,2
4,3
4,6
2,2
2,5
7,4
5,5
2007
5,5
6,0
4,8
9,9
2,8
10,5
7,0
5,8
6,5
8,2
4,5
4,7
2,3
5,0
1) Godi{en prosek
2) Procent od BDP
Izvor: World Economic Outlook, IMF, Washington D.C., April 2007
66
Potro{uva~ki ceni 1
2004
2005 2006 2007
6,1
4,8
5,0
4,8
6,1
5,0
7,3
5,3
2,8
1,8
2,5
2,9
3,0
4,1
4,4
4,8
6,8
3,6
3,9
6,4
6,2
6,7
6,5
7,3
1,2
2,7
3,8
3,5
3,5
2,1
1,0
2,2
11,9
9,0
6,6
4,5
7,5
2,8
4,4
2,4
3,7
2,5
2,5
2,3
2,1
3,3
3,2
2,7
2,7
2,5
2,6
2,4
8,6
8,2
9,6
8,0
Tekovna smetka (saldo)2)
2004
2005 2006 2007
-5,8
-5,3
-6,7
-6,6
-5,8 -11,3 -15,9 -15,7
-6,0
-2,6
-4,2
-4,1
-12,5 -10,5 -13,8 -12,9
-8,4
-6,7
-6,9
-5,7
-12,9 -12,7 -21,3 -23,0
-7,7
-7,1 -12,2 -12,3
-4,2
-1,7
-2,1
-2,7
-8,4
-8,7 -10,3 -10,3
-3,6
-8,6
-8,0
-5,7
-2,7
-2,0
-2,3
-2,6
-5,4
-6,4
-8,1
-8,3
-8,1 -10,5 -11,2 -11,5
-5,2
-6,3
-8,0
-7,3
Tabela 3: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD
(realni stapki na rast, kvartal vo odnos na ist kvartal prethodna godina, 2000-2007)
2000
2001
2002
67
2003
2004
2005*
2006*
2007*
* Prethodni podatoci
I
II
III
IV
00/99
I
II
III
IV
01/00
I
II
III
IV
02/01
I
II
III
IV
03/02
I
II
III
IV
04/03
I
II
III
IV
05/04
I
II
III
IV
06/05
I
II
III
/
Zemjodelstvo, lov,
{umarstvo i ribarstvo
Vadewe rudi i kamen,
prerabotuva~. indus.
snabduvawe so el.
energija, gas i voda
A+B
2,4
3,6
1,2
-3,1
1,0
-6,9
-12,5
-13,3
-10,3
-10,8
-5,6
-2,5
-1,6
1,8
-2,0
3,2
3,5
6,5
6,2
4,8
4,5
6,3
6,7
7,3
6,2
1,1
0,7
-0,1
-1,0
0,1
5,1
4,8
4,5
4,3
4,7
3,0
1,8
-5,1
V+G+D
16,3
17,1
1,8
4,5
9,4
-2,8
-4,7
-10,6
-0,5
-4,6
-10,1
-3,5
-1,3
10,2
-0,8
3,9
4,0
15,0
-0,7
5,0
0,7
0,7
1,3
-5,0
-0,8
0,6
8,7
1,8
0,0
2,7
-1,8
3,9
7,3
0,5
2,6
11,6
-2,8
1,1
Izvor: Dr`aven zavod za statistika.
Grade`ni{tvo
\
4,1
-9,9
5,3
12,5
2,6
0,7
-4,9
-22,9
-22,8
-14,4
-7,0
0,7
5,3
1,4
0,6
8,8
8,1
13,8
21,6
13,3
2,7
10,1
6,6
8,6
7,4
-4,1
-3,3
3,0
6,0
0,9
9,1
13,4
13,8
8,2
11,3
5,9
4,0
5,5
Trgovija na golemo i
trgovija na malo
E
37,7
4,6
-8,7
-12,7
3,0
-18,9
4,5
4,4
9,7
-0,8
6,0
4,6
4,2
6,8
5,4
1,8
2,2
1,1
2,0
1,8
13,3
14,9
16,6
17,6
15,7
2,7
5,0
5,4
5,4
4,7
1,3
-0,8
-0,6
0,4
0,1
13,6
14,9
11,8
Hoteli i
restorani
@
-7,1
-14,8
-9,6
-13,1
-11,3
6,7
-7,1
-14,7
-0,1
-4,5
-1,0
16,1
32,2
18,8
16,7
14,2
6,7
11,1
7,0
9,6
-11,2
-8,4
-14,2
-10,7
-11,3
-1,3
3,2
3,3
0,2
1,5
1,7
-0,9
-0,1
0,3
0,2
0,2
11,2
7,4
Soobra}aj,
skladirawe i
vrski
Z
13,4
11,1
10,1
0,7
8,5
-4,8
-7,2
-11,1
-9,9
-8,3
-3,4
-6,7
-0,5
3,5
-1,8
-2,7
5,2
0,5
-0,9
0,4
-7,6
-5,0
-4,7
-2,2
-4,8
10,7
11,7
12,4
7,1
10,4
15,5
13,9
11,6
16,1
14,2
14,2
13,2
14,4
Finansisko posredu.
Javna uprava i odbrana,
aktivnosti vo vrska so
socijalna za{tita,
nedvi`en imot, iznajmuvawe obrazovanie, zdravstvo i
i imputirani stanarini
socijalna rabota
Y+I+Q
2,4
2,5
2,7
3,2
2,7
3,0
2,6
1,4
1,3
2,1
-2,8
-4,1
-4,1
-3,7
-3,7
-4,4
-3,7
-3,0
-3,3
-3,6
11,5
12,4
12,0
11,2
11,8
-2,9
-2,4
-1,9
-0,3
-1,9
11,1
11,4
11,8
10,8
11,3
3,3
5,6
6,9
J+K+L+N
1,0
1,3
-0,8
-1,1
0,1
-8,7
-5,1
0,8
3,7
-2,3
10,0
4,7
0,8
-0,8
3,5
5,7
6,5
4,9
2,7
4,9
0,0
-0,4
-1,3
-0,8
-0,6
3,7
3,4
5,1
6,5
4,7
1,5
2,8
2,6
2,6
2,4
0,6
1,4
1,1
Imputirani
bankarski
uslugi
0,5
0,8
1,9
3,7
1,7
-6,9
-8,5
-13,1
-13,5
-10,5
-2,5
1,7
6,2
2,2
1,8
4,4
-3,2
-4,3
-1,6
-1,2
10,4
13,2
13,7
12,6
12,5
17,5
20,1
18,5
31,6
21,9
10,0
11,0
15,0
6,9
10,6
12,4
22,3
22,2
Dodadena
vrednost
11,4
5,6
0,6
-0,3
4,1
-6,2
-3,8
-6,2
-1,5
-4,4
-1,8
-0,9
0,3
3,6
0,4
2,3
3,5
5,9
1,7
3,3
3,4
4,8
4,6
3,4
4,0
1,2
3,3
2,4
2,1
2,3
4,0
5,5
6,5
-2,7
4,9
6,8
4,2
4,2
Neto danoci na
proizvodstvo
BRUTO
DOMA[EN
PROIZVOD
15,1
9,0
3,9
3,0
7,5
-6,9
-4,4
-6,9
-2,2
-5,1
1,1
2,0
3,2
6,6
3,3
-0,5
0,7
3,1
-1,0
0,6
3,4
4,8
4,6
3,4
4,4
14,2
16,5
15,6
15,3
15,4
-4,6
-3,2
-2,7
-3,9
-3,6
6,8
4,2
4,2
12,0
6,1
1,0
0,2
4,5
-6,3
-3,9
-6,4
-1,6
-4,5
-1,3
-0,4
0,8
4,1
0,9
1,8
3,0
5,4
1,2
2,8
3,4
4,8
4,6
3,4
4,1
3,0
5,1
4,2
4,0
4,1
2,7
4,2
4,9
3,3
3,7
6,8
4,2
4,2
Tabela 4: OSNOVNI KRATKORO^NI EKONOMSKI TRENDOVI
Procentualna promena vo odnos na istiot period od prethodnata godina, osven ako ne e poinaku nazna~eno
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
K-1
REALEN SEKTOR
Proizvodstvo realni promeni
Bruto doma{en proizvod
Industrisko proizvodstvo
nominalni promeni
Investicii vo ma{ini i oprema
Ceni
68
Tro{oci na `ivot
Ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi
Konkurentnost na industrijata
Produktivnost
Tro{oci za rabotna sila po edinica proizvod
Realni tro{oci za rabotna sila po edinica proizvod
Berzanski ceni na najva`nite izvozni i uvozni proizvodi ceni vo SAD$
Surova nafta-brent
Jagne{ko meso (c/kg)
Nikel
Bakar
Olovo
Cink
Ladno valani ~eli~ni limovi
Toplo valani ~eli~ni limovi
NADVORE[EN SEKTOR
nominalni promeni na dolarski vrednosti
Izvoz na stoki (FOB)
Uvoz na stoki (CIF)
Trgovski bilans (milioni SAD $)
Tekovna smetka na Platniot bilans (milioni SAD $) fob
Promena vo deviznite rezervi (mil. SAD $) "-# zna~i namaluvawe
Nadvore{en dolg (kraj na period vo milioni SAD $)
Kursevi (prose~en)
denar/EURO
denar/SAD $
K-2
2006
K-3
K-4
2007
K-1
K-2
K-3
oktomvri
4,5
-4,5
0,9
2,8
4,1
4,1
2,2
3,4
4,0
2,6
3,7
6,8
4,2
4,2
3,5
-3,1
-0,8
6,6
-2,1
7,0
-0,9
4,9
8,3
1,5
3,6
11,6
-2,8
1,1
20,8
-16,9
16,4
-7,7
4,9
4,9
9,2
24
24
13,3
18,3
10,7
5,7
38,4
5,8
5,5
1,8
1,2
-0,4
0,5
2,7
3,5
3,6
2,3
3,2
0,7
1,1
2,4
3,9
8,9
2,0
-0,9
-0,3
0,9
3,2
5,6
5,7
0,1
0,2
4,5
1,0
0,3
1,1
3,3
10,5
6,0
0,5
3,0
13,1
3,9
11,8
3,8
5,9
8,9
10,9
6,4
17,4
1,7
2,8
10,5
-4,7
-0,7
0,2
-10,3
0,7
-11,8
-3,6
-1,2
-4,0
-4,3
-3,2
-10,6
4,6
0,7
8,9
-12,5
-2,7
1,1
-10,1
-0,4
-15,1
-9,3
-7,3
-8,3
-7,2
-7,6
-10,4
6,0
1,5
5,2
28,3
24,4
25,0
28,9
38,3
54,4
61,9
69,8
70,1
59,7
65,4
58,1
68,7
75,0
82,9
261,9
291,2
330,3
388,4
461,4
443,3
383,9
420,3
408,5
399,3
403,6
402,1
399,3
416,5
439,3
8.638,0
5.944,7
6.772,0
9.629,0
13.823,4
14.744,0
14.810,0
19.925,0
29.154,0
33.129,0
24.254,0
41.440,0
48.033,0
3.020,5
3.105,5
1.813,0
1.578,3
1.559,0
1.779,0
2.866,0
3.679,0
4.940,0
7.210,0
7.670,0
7.068,0
6.722,0
5.933,0
7.641,0
7.712,0
8.008,0
45,4
47,6
45,3
51,5
88,7
97,6
124,2
110,0
119,0
162,7
129,0
178,7
217,6
314,3
372,0
112,8
88,6
77,9
82,8
104,8
138,1
224,2
329,2
336,3
420,4
327,5
345,6
366,4
322,7
297,5
385,8
299,2
328,3
444,6
607,1
733,3
750,0
666,7
700,0
658,3
693,8
650,0
650,0
650,0
650,0
295,8
216,5
246,7
320,2
502,5
633,3
650,0
591,7
600,0
558,3
600,0
550,0
550,0
550,0
550,0
11,0
-12,7
-3,7
22,2
22,4
21,8
-6,5
14,1
35,7
22,8
17,6
55,4
47,6
18,7
31,5
17,9
-19,4
16,3
15,3
25,9
10,1
-6,4
8,4
25,8
24,8
16,6
42,4
19,3
30,7
84,9
-771
-533
-849
-937
-1.230
1.187
-206,0
-382,6
-269,2
-214,6
1.362,0
-335,4
-310,3
-434,5
-305,2
-236
-38
-324
-277
-415
-81,5
-44,6
-64,1
133,5
-48,6
-18,9
39,7
62,5
10,1
-53,2
235,6
62,0
-40,5
168,8
82,3
415,1
33,5
112,8
167,8
61,7
375,8
-6,1
15,9
139,9
40,2
2.007,5
2.181,3
2.017,4
2.141,0
2.184,5
2.315,8
2.315,8
2.301,9
2.221,1
2.334,0
60,73
60,91
60,98
61,26
61,34
61,30
61,23
61,17
61,70
61,19
61,19
61,2
61,2
61,17
61,18
65,89
68,04
64,73
54,30
49,41
49,2919
50,97
48,75
48,00
47,47
48,79
46,69
45,40
44,56
43,04
2000
69
VLADINI FINANSII
nominalni promeni
22,5
Prihodi
22,1
Dano~ni prihodi
75,2
DDV
12,7
Rashodi
1,8
Tekovni rashodi
94,5
Kapitalni rashodi
6.285
Saldo na centralniot buxet (vo milioni denari)
5.905
Saldo na konsolidiraniot buxet (vo milioni denari)
MONETAREN SEKTOR
nominalni promeni (kraj na period)
73,8
Neto devizni sredstva
17,2
Krediti na privaten sektor
16,6
Gotovi pari vo optek
22,6
M1
29,4
M2
25,6
M4
1,65
Odnos na deviznite rezervi sprema M1
SOCIJALEN SEKTOR
Pazar na rabotna sila
32,2
Stapka na nevrabotenost (ARS)
101.996
Vkupno novovraboteni (kraj na period)
63.987
Novovraboteni na neopredeleno vreme (kraj na period)
Plati
5,5
Nominalni neto plati
-0,3
Realni neto plati
2,5
Potro{uva~ka ko{nica
Socijalna za{tita
241.221
Broj na penzioneri (kraj na period)
Broj na doma}instva koi primaat socijalna pomo{ (kraj na period) 77.309
Broj na lica koi primaat nadomest za nevraboteni (kraj na period) 35.046
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2006
K-1
K-2
K-3
K-4
2007
K-1
K-2
K-3
oktomvri
-10,3
10,1
-7,4
5,8
7,5
-6,1
-11,4
-10,2
9,2
2,8
23,6
6,2
38,6
56,9
-6,9
14,0
-9,6
6,8
4,8
-0,3
-8,4
9,8
6,8
7,1
24,7
9,4
18,4
60,3
-1,8
19,8
3,2
21,6
5,1
-14,3
-9,2
7,6
-5,1
0,6
35,9
10,2
25,3
104,7
27,0
-0,1
-13,8
0,3
6,1
10,0
2,9
1,1
12,6
5,8
-1,5
9
8,9
46,5
31,9
17,2
-1,2
1,4
2,2
11,2
3,2
3,3
22,2
9,4
-1,9
11,9
9,2
42,7
28,3
11,8
-447,0
-3,4
47,4
5,4
0,3
-17,4
-29,5
-20,5
7,2
-17,8
5,8
89,2
-12.490
7.343
-2.551
371
1.183,0
-1.275,0
1.538,0
1.557,0
-2.466,0
-600,0
2.065,0
1.257,0
6.225,0
1.594,0
-13.171
-13.019
-2.596
7,0
-1.708,0
-492,0
23,0
1.131,0
-2.366,0
-1.704,0
2.284,0
1.883,0
1.403,0
4.291,0
57,6
-19,1
5,3
4,7
30,3
41,2
34,8
40,2
28,4
28,4
22,8
13,7
5,6
7,1
7,3
12,7
15,8
18,7
20,5
21,0
26,3
24,7
30,5
30,5
33,3
32,2
38,8
37,0
48,5
0,0
0,3
-0,1
2,0
3,7
8,9
9,8
12,2
12,2
9,7
8,7
13,0
12,0
5,6
4,6
1,1
-1,1
7,5
3,8
13,3
14,9
17,1
17,1
22,5
18,0
22,6
18,3
61,9
-7,0
15,9
15,1
16,0
14,9
12,8
21,9
24,5
24,5
26,4
31,4
28,4
26,0
13,2
15,3
15,1
14,9
12,9
21,9
24,9
24,9
26,4
32,2
29,6
27,4
1,51
1,62
2,30
2,55
2,47
2,61
2,49
2,49
2,55
3,20
2,4
2,5
56,7
1,88
1,51
30,5
31,9
36,7
36,7
36,5
36,2
36,1
35,9
35,9
36,0
35,8
35,0
34,2
90.308
110.401
79.921
112.013
147.965
40.433
73.887
110.257
150.815
150.815
45.254
91.238
141.826
159.003
63.346
74.341
49.661
63.538
85.033
22.258
37.428
51.998
68.878
68.878
21.455
41.605
65.210
73.797
13,0
3,5
6,9
4,8
4,0
4,5
6,6
7,7
7,7
7,2
7,3
5,7
6,4
7,5
-1,9
5,0
3,6
4,4
2,0
3,7
4,2
3,9
4,5
4,0
5,0
5,3
5,0
8,8
5,2
2,7
-0,7
-2,7
-1,2
4,3
4,7
4,5
4,7
4,5
0,4
-0,1
4,2
7,8
247.200
249.421
254.267
260.075
265.152
266.615
266.842
267.636
269.681
269.681
270.118
269.798
270.658
270.547
80.160
82.673
64.453
66.940
66.485
67.629
64.402
65.380
65.540
65.540
67.340
62.576
63.078
62.997
41.375
46.772
47.324
45.867
40.230
36.982
36.184
33.196
30.572
30.572
28.317
26.793
25.892
25.537
Izvor: Dr`aven zavod za statistika, Narodna banka na Makedonija, Ministerstvo za finansii, Ministerstvo za trud i
socijalna politika, Agencija za vrabotuvawe, World Development Prospects (Pink Sheets), presmetki na Ministerstvoto za finansii.
Tabela 5: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD SPORED PROIZVODEN METOD
Vo milioni denari
NKD
sektor
A
B
V
G
D
\
E
@
Z
Y
I
J
K
L
Q
Po tekovni ceni
Naziv
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
Indeksi
2006/2005
Zemjodelstvo, lov i {umarstvo
Ribarstvo
Vadewe na rudi i kamen
Prerabotuva~ka industrija
Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda
Grade`ni{tvo
Trgovija na golemo i malo, popravka na motorni vozila,
motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata
Hoteli i restorani
Soobra}aj, skladirawe i vrski
Finansisko posreduvawe
Aktivnosti vo vrska so nedvi`en imot, iznajmuvawe i
delovni aktivnosti
Javna uprava i odbrana, zadol`itelna socijalna za{tita
Obrazovanie
Zdravstvo i socijalna rabota
Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti
Imputirani stanarini
Minus: imputirani bankarski uslugi
A.
Dodadena vrednost po osnovni ceni
B.
Neto danoci na proizvodstvo
23.756
14
1.856
40.926
10.381
13.361
22.933
24
1.312
39.587
10.041
11.801
24.509
48
960
37.925
9.146
11.893
28.672
27
989
39.651
11.778
13.537
30.073
21
1.042
39.663
11.080
14.736
31.018
28
1.415
44.517
10.164
15.954
33.939
47
1.593
50.065
10.323
17.506
109,4
167,9
112,6
112,5
101,6
109,7
25.402
3.463
21.261
7.342
26.076
3.410
21.694
7.420
27.348
4.088
20.610
7.427
28.282
4.653
21.062
6.110
36.000
4.172
20.642
7.510
39.022
4.280
23.763
8.299
40.631
4.429
26.494
10.940
104,1
103,5
111,5
131,8
7.466
14.333
8.266
8.987
5.217
10.465
5.153
8.304
14.445
8.048
8.690
5.548
10.631
4.738
8.168
16.145
8.688
9.361
5.553
10.792
4.160
8.453
16.984
9.436
9.897
5.503
13.732
3.797
8.853
17.874
9.913
9.650
5.984
15.662
4.720
8.044
20.760
10.253
9.675
6.186
15.574
5.933
9.114
21.141
10.820
11.516
7.059
16.225
6.805
113,3
101,8
105,5
119,0
114,1
104,2
114,7
198.592 214.969
228.155
243.019 265.037
109,1
197.344 195.230
39.045
38.611
236.389 233.841
A + B BRUTO DOMA[EN PROIZVOD
45.378
36.516
37.101
243.970 251.485
265.256
44.086
44.741
101,5
286.619 308.772
107,7
Tabela 6: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD SPORED RASHODEN METOD
vo milioni denari
2000
BRUTO DOMA[EN PROIZVOD
(po tekovni ceni)
Finalna potro{uva~ka
Finalna potro{uva~ka
na doma}instvata
Finalna javna potro{uva~ka
2001
2002
2003
2004
vo %
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
236.389 233.841 243.970 251.486 265.256 286.619 308.772
2005
2006
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
218.986 221.771 242.795 243.853 262.208 276.715 299.565
92,6
94,8
99,5
97,0
98,9
96,5
97,0
175.965 163.788 188.179 191.873 209.075 222.726 242.005
Bruto-investicii
Investicii vo osnovni sredstva
Porast na zalihi
74,4
70,0
77,1
76,3
78,8
77,7
78,4
43.021 57.983 54.616 51.980
53.133 53.990 57.559
18,2
24,8
22,4
20,7
20,0
18,8
18,6
50.683 42.759 50.276 50.261
56.716 59.349 67.247
21,4
18,3
20,6
20,0
21,4
20,7
21,8
38.332 34.716 40.448 42.110
47.286 48.868 56.485
16,2
14,8
16,6
16,7
17,8
17,0
18,3
9.430 10.481 10.763
5,2
3,4
4,0
3,2
3,6
3,7
3,5
12.351
8.043
9.828
8.151
114.209 99.091 92.780 95.254 106.758 128.137 149.669
Izvoz na stoki i uslugi
87.161 78.625 71.994 73.800 82.635 100.538 116.903
Izvoz na stoki
19.971 15.894 16.387 17.705 20.154 23.250 29.336
Izvoz na uslugi
Nabavki na nerezidentite vo zemjata 7.077 4.572 4.399 3.749 3.968 4.349 3.431
Uvoz na stoki i uslugi
Uvoz na stoki
Uvoz na uslugi
48,3
42,4
38,0
37,9
40,2
44,7
48,5
36,9
33,6
29,5
29,3
31,2
35,1
37,9
8,4
6,8
6,7
7,0
7,6
8,1
9,5
3,0
2,0
1,8
1,5
1,5
1,5
1,1
147.489 129.780 141.881 137.882 160.426 177.583 207.709
62,4
55,5
58,2
54,8
60,5
62,5
67,3
123.910 107.166 124.062 120.038 137.584 152.663 179.603
52,4
45,8
50,9
47,7
51,9
53,3
58,2
10,0
9,7
7,3
7,1
8,6
8,7
9,1
23.579 22.614 17.819 17.844
22.842 24.920 28.106
Izvor: Dr`aven zavod za statistika
70
Grafik 1: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD
(realni stapki na porast, K / K - 4)
15
10
5
0
-5
-10
-15
I
II
III
IV
2002
I
II
III
2003
IV
I
II
III
IV
2004
I
II
III
IV
2005
Industrija
I
II
III
IV
2006
Zemjodelstvo
I
II
III
2007
BDP
Bruto doma{en proizvod1)
vo milioni SAD $2
1995
2.377
1996
2.815
1997
2.955
1998
3.157
1999
3.340
2000
3.588
2001
3.706
2002
3.872
2003
4.119
2004
4.298
2005
4.534
2006
4.882
(po glava na `itel) vo SAD $2
1.209
1.420
1.480
1.573
1.656
1.771
1.821
1.917
2.032
2.114
2.226
2.393
1) Podatocite za 2006 godina se prethodni
2) Konverzijata e napravena so metodot na cenovno prilagoden kurs
Grafik 2: INFLACIJA
(prose~ni stapki, vo procenti)
12
10
8
6
4
2
0
-2
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
Tro{oci na `ivot
2004
2005
2006
2007
Ceni na malo
prose~ni stapki vo procenti
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Tro{oci na `ivot
2,3
2,6
-0,1
Ceni na malo
3,0
4,4
0,8
-0,7
5,8
5,5
1,8
1,2
-0,4
0,5
3,2
2,3
-1,1
10,6
5,2
1,4
2,4
0,9
2,1
3,9
2,6
71
Grafik 3: INFLACIJA
(na kraj godina, vo procenti)
12
10
8
6
4
2
0
-2
-4
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
Tro{oci na `ivot
2004
2005
2006
2007
Ceni na malo
kraj na godina, vo procenti
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Tro{oci na `ivot
-0,7
2,7
-2,4
Ceni na malo
0,2
4,5
-1
2,4
6,1
3,7
1,1
2,6
-1,9
1,2
2,9
6,1
2,3
10,8
1,2
2,2
2,9
-0,1
3,2
2,9
4,6
Grafik 4: NADVORE[NO TRGOVSKA RAZMENA
(vo milioni SAD $)
4.000
3.500
3.000
2.500
Uvoz na stoki
2.000
1.500
1.000
500
Izvoz na stoki
0
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
vo milioni SAD $
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
Izvoz na stoki
1.199
1.055
1.086
1.204
1.147
1.237
1.292
1.190
1.321
1.153
1.112
1.359
1.674
2.041 2.401
Uvoz na stoki (FOB)
1.206
1.013
1.271
1.427
1.462
1.623
1.807
1.686
2.011
1.677
1.917
2.211
2.793
3.097 3.682
-7
42
-185
-223
-315
-386
-515
-496
-690
-524
-805
-852 -1.119 -1.056 -1.281
Saldo
72
2006
Tabela 7: PLATEN BILANS NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
(godi{ni, kvartalni i mese~ni podatoci)1
TEKOVNI TRANSAKCII
Stoki, neto
Izvoz, f.o.b.
Uvoz, f.o.b.2
Uslugi, neto
Dohod, neto
od koj: kamata, neto
Tekovni transferi, neto
Oficijalni
Privatni
2004
2005
-452.82
-157.91
K1/2006 K2/2006
-52.80
-72.13
K3/2006 K4/2006
125.42
-1,138.97 -1,063.03
-266.78
-367.05
-261.24
-389.91 -1,284.99 -105.36
1,674.85
2,040.58
449.87
586.05
699.82
660.51
208.32
-2,813.82 -3,103.61
-716.65
-953.11
-961.07 -1,050.42 -3,681.24 -313.68
-326.87
-56.88
2006
-56.39
2,396.26
K1/2007
lV
(vo milioni dolari)
I
II
III
-5.57
7.94
52.37
54.74
-0.44
V
VII
VIII
IX
7.88
69.60
-29.22
92.46
-53.16
-97.31
-73.18
-275.86
-112.74
229.56
294.72
732.59
270.76
-75.68
-91.53
-279.96
-171.27
-87.97
-151.11
-410.35 -193.14
286.52
307.31
864.59
269.14
292.09
269.81
-367.90 -1,008.45
-383.50
-362.21
831.04 306.35
-398.84 -1,144.55
-440.40
-380.07
-420.92 -1,241.39 -499.49
62.16
VI
K2/2007
K3/2007
10.09
X
-53.32
-54.37
-33.64
-5.58
-4.78
30.83
7.78
28.25
-2.54
1.27
-0.13
-1.39
1.69
-0.75
0.49
1.44
7.49
10.31
14.26
32.07
-39.19
-113.46
-2.50
-10.27
-20.27
-3.61
-36.65
13.32
11.22
14.38
38.91
-10.16
17.72
-19.10
-11.54
-29.22
16.31
-39.52
-52.43
6.54
-25.67
-25.93
-9.38
-3.60
-6.70
-4.66
-24.34
-0.34
-2.32
-0.22
-2.88
-2.08
0.21
-3.92
-5.79
0.01
1.92
-3.89
-1.97
-3.17
779.71
1,052.21
222.06
309.97
376.10
328.87
1,237.00
89.01
92.77
111.30
293.08
120.76
120.87
118.02
359.65
163.78
153.82
123.20
70.09
65.45
16.93
19.73
17.83
19.26
73.75
4.13
1.93
5.22
11.27
7.22
8.00
7.75
22.97
7.15
3.00
4.55
709.62
986.76
205.12
290.24
358.28
309.61
1,163.25
84.88
90.84
106.09
281.81
113.54
112.86
110.28
336.68
156.63
150.82
118.65
434.05
165.47
50.71
67.41
-126.72
57.14
48.54
4.64
-12.37
-48.96
-56.70
2.19
-54.75
-9.29
-61.85
40.13
-87.66
56.63
9.10
54.92
-4.62
Kapitalna smetka, neto
-4.62
Kapitalni transferi, neto
0.00
Oficijalni
-4.62
Drugi
Steknuvawe/raspolagawe so
0.00
nefinansiski sredstva
438.68
Finansiska smetka, neto
321.87
Direktni investicii, neto
12.54
Portfolio investicii, neto
123.74
Drugi investicii, neto
90.42
Trgovski krediti, neto
8.72
Zaemi, neto
-3.71
Valuti i depoziti, neto
od koi: monetarna vlast, neto 26.44
-105.07
komercijalni banki, neto
75.06
naselenie, neto
28.32
Drugi, neto
Bruto oficijalni rezervi
-19.47
("-# zna~i zgolemuvawe)3
18.77
GRE[KI I PROPUSTI
-2.02
0.44
-0.54
-0.26
-0.76
-1.11
-1.61
0.12
-0.21
-1.70
0.76
0.42
0.75
1.94
5.84
-0.32
-0.44
5.09
-0.11
-2.02
0.44
-0.54
-0.26
-0.76
-1.11
-1.61
0.12
-0.21
-1.70
0.76
0.42
0.79
1.98
1.58
-0.32
-0.44
0.82
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
-2.02
0.44
-0.54
-0.26
-0.76
-1.11
-1.61
0.12
-0.21
-1.70
0.76
0.42
0.79
1.98
1.58
-0.32
-0.44
0.82
0.00
KAPITALNA I FINANSISKA SMETKA
13.78
440.80 119.50
14.71
4.41
426.10 115.09
73
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
-0.04
-0.04
4.27
0.00
0.00
4.27
-0.12
167.49
50.27
67.95
-126.47
57.90
49.66
6.25
-12.49
-48.75
-55.00
1.42
-55.18
-10.04
-63.79
34.29
-87.34
57.07
4.02
55.04
94.23
308.91
39.96
30.41
44.68
423.96
5.16
9.97
11.07
26.20
60.12
28.89
-2.05
86.96
34.59
-8.97
28.97
54.60
52.28
237.87
16.58
33.92
11.35
31.02
92.87
15.96
-10.09
21.17
27.04
35.10
22.69
4.03
61.82
8.27
11.95
13.07
33.29
34.58
250.45
-241.69
106.87
-0.43
43.89
-91.36
-49.70
-28.41
-36.19
-114.30
-29.58
-93.31
-73.76
-196.65
35.04
-41.94
63.00
56.11
8.33
131.50
-1.75
31.21
-66.18
41.90
5.18
-3.88
8.48
-50.02
-45.42
6.33
-76.68
-17.42
-87.76
62.01
-50.98
-12.78
-1.75
28.83
123.13
-161.88
70.24
31.25
39.97
-20.42
-55.11
-20.11
20.98
-54.23
-31.42
-24.39
-103.94
-159.75
9.88
9.14
0.10
19.12
-20.25
-24.21
-81.16
-3.88
29.43
-48.14
-103.75
7.63
-18.79
-10.85
-22.01
-13.86
-1.23
42.85
27.76
-39.15
-5.20
61.94
17.60
-7.12
0.77
-68.78
0.00
65.66
-0.14
-3.26
0.00
-0.02
-0.02
-0.03
-0.02
-0.02
-0.02
-0.06
-0.02
-0.02
-0.02
-0.07
-0.37
26.61
7.02
24.63
-22.48
-24.74
-15.58
4.80
-10.78
1.09
-4.88
-1.53
6.08
51.50
56.05
-29.69
-2.95
71.14
38.50
2.33
-52.10
-19.40
-28.50
-13.74
-23.25
-84.90
2.64
-7.86
-11.88
-17.09
-12.41
-7.28
-8.33
-28.01
-9.19
-2.77
-9.25
-21.20
-8.98
20.04
3.11
9.30
5.06
10.16
27.63
1.66
2.01
3.71
7.37
9.38
8.99
4.74
23.11
2.31
5.09
13.75
21.14
6.88
-415.07
-33.53
-112.80
-167.80
-61.69
-375.82
34.83
16.04
-44.80
6.06
-64.22
-13.45
61.74
-15.93
-43.62
-48.39
-47.97
-139.98
-40.16
-7.55
2.08
4.71
1.31
-0.26
7.84
0.94
4.43
-3.41
1.95
-1.74
-7.41
1.40
-7.74
-10.91
-4.80
-3.47
-19.19
-1.60
1) Prethodni revidirani podatoci.
2) Uvozot e prika`an na f.o.b. paritet soglasno V izdanie na prira~nikot za platen bilans od MMF. Presmetkata na c.i.f. - f.o.b. faktorot kako procent od uvozot c.i.f. po godini iznesuva: 1993-20%, 1994-20%.
1995-20%,1996-14%,1997-10%,1998-5,02%,1999-4,86%, 2000-3,9%, 2001-4,2%, 2002-3,8%, 2003-4,06%, 2004, 2005 i 2006-4,14%.
Za 2006 godina napraveno e i vremensko prilagoduvawe za uvozot na elektri~na energija.
3) Bez monetarno zlato i kursni razliki; Dobienite sredstva od sukcesijata na porane{nata SFRJ vo juni 2001 godna vo iznos od 23,9 milioni USD dolari, vo maj 2003 godina vo iznos od 17,8 milioni USD dolari
i vo 2005 godina vo iznos od 14,9 milioni USD dolari, ne se platno bilansna transakcija zaradi {to istite se vklu~eni samo vo sostojbite na deviznite rezervi, a ne i vo promenite.
Tabela 8: NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA PO ZEMJI
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2005
2006
2007
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
Izvoz
Vkupno
Uvoz
Saldo
Izvoz
Germanija
Uvoz
Saldo
Izvoz
Srbija*
Uvoz
Saldo
1.155,0
1.115,5
1,363.2
1.675,9
2.041,3
2.400,7
291,5
285,3
295,7
282,5
244,0
264,4
289,1
301,8
293,7
355,8
337,8
375,9
366,1
368,0
443,4
498,4
482,0
512,7
507,9
538,7
450,9
586,9
701,4
661,5
701,2
865,8
807.5
147,9
156,6
177,5
174,5
179,1
159,1
184,5
146,8
176,6
191,4
171,7
175,6
123,2
147,9
179,8
176,6
203,7
206,6
232,0
215,3
254,1
233,6
204,5
223,4
208,7
229,7
262,8
271,7
286,7
307,4
269,3
268,1
270.1
307.1
1.687,6
1.995,2
2,299.9
2.931,6
3.228,0
3.762,7
400,4
416,6
378,9
491,7
444,2
461,7
497,1
597,6
531,7
580,9
550,2
637,1
616,9
716,6
708,3
889,8
701,2
892,6
769,0
865,2
727,6
985,9
969,5
1.079,7
1.036,6
1.172,4
1,235.6
209,9
224,0
267,3
312,7
284,6
295,3
256,8
239,5
272,7
283,7
280,9
300,6
208,0
219,4
300,2
320,1
326,7
339,1
343,6
316,6
309,3
331,2
342,4
406,1
334,3
340,9
361,4
393,3
376,2
402,9
448,8
363,7
423.1
617.1
-532,6
-879,7
-936.7
-1.255,7
-1.186,7
-1.362,0
-108,9
-131,3
-83,2
-209,2
-200,2
-197,3
-208,0
-295,8
-238,0
-225,1
-212,4
-261,2
-250,8
-348,6
-264,9
-391,4
-219,2
-379,9
-261,1
-326,5
-276,7
-399,0
-268,1
-418,2
-335,4
-306,6
-428.1
-62,0
-67,4
-89,8
-138,2
-105,5
-136,2
-72,3
-92,7
-96,1
-92,3
-109,2
-125,0
-84,8
-71,5
-120,4
-143,5
-123,0
-132,5
-111,6
-101,3
-55,2
-97,6
-137,9
-182,7
-125,6
-111,2
-98,6
-121,6
-89,5
-95,5
-179,5
-95,6
-153.0
-310.0
237,5
234,0
278.3
317,1
364,2
375,5
69,0
52,9
61,9
53,7
60,9
54,0
60,3
57,0
66,6
68,0
72,0
71,7
82,1
63,4
78,5
93,1
112,0
80,7
84,9
86,6
87,3
88,3
100,4
99,5
105,0
105,1
131.0
43,3
35,5
33,2
29,5
23,1
28,1
35,8
22,8
26,3
28,3
25,5
32,8
26,4
29,1
31,8
29,2
29,1
30,0
37,5
29,4
33,5
26,6
31,3
41,6
33,0
40,8
31,2
31,6
34,3
39,2
39,8
43,0
48.2
38.4
213,3
284,7
303.8
368,1
335,0
369,3
52,8
59,0
42,8
58,7
56,4
70,5
77,1
89,2
69,2
74,2
71,0
89,4
84,4
90,3
83,1
110,3
73,7
90,6
79,2
91,5
74,0
97,8
91,1
106,4
99,7
122,7
116.1
21,7
25,7
26,3
25,7
31,2
33,7
28,2
26,5
24,5
30,6
29,2
31,7
21,0
23,7
29,3
28,4
36,0
33,4
31,0
32,4
27,7
34,3
34,2
37,9
32,7
35,9
31,1
38,0
41,0
43,7
44,2
29,2
42.7
62.3
24,2
-50,7
-25.5
-51,0
29,2
6,2
16,2
-6,1
19,1
-5,0
4,5
-2,7
-10,4
-32,2
-2,6
-6,2
1,0
-17,7
-2,3
-26,9
-4,6
-17,2
38,3
-9,9
5,7
-4,9
13,3
-9,5
9,3
-6,9
5,3
-17,6
14.9
21,6
9,8
6,9
3,8
-8,1
-5,6
7,6
-3,7
1,8
-2,3
-3,7
1,1
5,4
5,4
2,5
0,8
-6,9
-3,4
6,5
-3,0
5,8
-7,7
-2,9
3,7
0,3
4,9
0,1
-6,4
-6,7
-4,5
-4,4
13,8
5.5
-23.9
266,8
246,4
273.8
347,6
459,4
557,8
62,3
74,1
62,9
67,5
47,2
53,6
55,8
66,4
47,2
76,4
74,7
75,5
57,9
84,4
97,5
107,8
75,0
123,2
128,9
132,3
88,2
141,8
177,3
150,5
126,2
147,6
159.3
19,0
22,4
33,6
38,8
42,8
41,6
41,7
42,3
44,9
50,7
42,5
39,1
22,5
29,3
36,4
41,2
51,5
49,1
49,2
63,8
64,3
54,0
48,0
48,5
36,3
40,1
49,8
48,8
51,9
46,9
49,7
54,8
54.8
61.6
157,2
185,2
212.6
249,7
264,1
282,8
34,9
39,2
33,4
49,7
38,2
47,9
47,9
55,1
50,4
54,8
53,5
53,9
48,2
63,7
68,1
69,7
58,8
71,2
66,9
67,2
49,1
71,5
74,6
87,6
75,0
96,0
108.5
15,8
16,7
26,3
30,2
19,0
22,0
18,5
21,6
26,8
24,5
20,1
22,6
12,8
14,6
21,7
20,6
27,0
23,9
24,5
24,1
26,0
26,0
25,7
35,9
25,0
23,0
27,0
31,2
31,7
33,1
33,1
36,3
39.1
73.7
109,6
61,2
61.2
97,9
195,3
275,0
27,4
34,9
29,5
17,8
9,0
5,7
7,9
11,3
-3,2
21,6
21,2
21,6
9,7
20,7
29,4
38,1
16,2
52,0
62,0
65,1
39,1
70,3
102,7
62,9
51,2
51,6
50.8
3,2
5,7
7,3
8,6
23,8
19,6
23,2
20,7
18,1
26,2
22,4
16,5
9,7
14,7
14,7
20,6
24,5
25,2
24,7
39,7
38,3
28,0
22,3
12,6
11,3
17,1
22,8
17,6
20,2
13,8
16,6
18,5
15.7
-12.1
* do 2006 - Srbija i Crna Gora
74
vo milioni SAD dolari
Izvoz
SAD
Uvoz
Saldo
Izvoz
Italija
Uvoz
Saldo
Izvoz
Grcija
Uvoz
Saldo
Izvoz
Rusija
Uvoz
Saldo
99,7
77,4
72,8
71,9
44,0
22,4
28,4
23,4
26,9
21,0
18,0
18,9
16,5
24,6
16,7
13,8
16,0
26,3
14,8
14,1
23,4
19,6
7,5
11,9
15,5
9,1
6,5
6,5
5,8
3,6
6,2
9,7
13.8
3,1
1,8
2,6
3,5
4,4
4,0
6,0
4,5
5,0
4,1
3,0
2,0
2,7
2,4
1,4
1,5
2,9
2,1
2,0
2,1
1,7
2,0
1,2
0,4
0,6
1,0
4,6
2,4
4,4
2,9
5,5
3,5
4.8
7.7
51,5
58,7
56,2
47,7
45,0
41,0
13,4
15,6
11,7
10,8
18,2
15,6
10,7
13,9
13,8
19,1
11,1
12,2
13,4
11,6
11,1
11,6
13,7
12,2
9,0
10,1
8,7
11,3
9,6
11,4
16,5
22,1
18.5
4,5
5,7
3,5
4,2
3,7
4,3
3,0
3,0
3,0
2,7
3,7
3,7
3,5
2,0
3,2
2,4
5,1
3,8
3,4
3,2
3,0
4,1
3,0
4,3
4,2
3,8
8,5
6,7
5,2
10,2
6,9
3,0
8.6
6.1
48,2
18,7
16,6
24,2
-1,0
-18,6
15,0
7,8
15,2
10,2
-0,2
3,3
5,8
10,7
2,9
-5,3
4,9
14,1
1,4
2,5
12,3
8,0
-6,2
-0,3
6,5
-1,0
-2,2
-4,8
-3,8
-7,8
-10,3
-12,4
-4.7
-1,4
-3,9
-0,9
-0,7
0,7
-0,3
3,0
1,5
2,0
1,4
-0,7
-1,7
-0,8
0,4
-1,8
-0,9
-2,2
-1,7
-1,4
-1,1
-1,3
-2,1
-1,8
-3,9
-3,6
-2,8
-3,9
-4,3
-0,8
-7,3
-1,4
0,5
-3.8
1.6
88,7
81,9
95,4
134,4
169,5
236,8
24,0
21,4
24,3
19,0
26,7
25,1
21,2
18,7
26,9
26,5
21,6
20,4
24,5
29,1
38,5
42,3
43,6
39,9
45,7
40,3
52,6
56,2
63,0
65,0
69,6
102,1
72.9
12,3
13,8
17,5
10,3
16,9
12,7
20,4
10,8
14,5
14,8
12,8
12,7
14,7
17,4
20,5
19,9
19,0
17,3
21,8
13,7
27,5
22,5
18,2
24,3
25,4
17,1
27,1
35,0
27,2
39,9
32,4
24,7
15.8
29.5
107,7
118,6
122,5
163,6
185,2
226,8
19,2
23,3
29,5
35,7
24,6
26,2
29,4
32,2
21,6
34,3
29,3
37,3
26,3
45,4
43,0
48,9
37,2
47,6
48,3
52,1
41,1
61,5
57,4
66,8
52,8
87,3
65.0
9,6
10,2
17,4
7,9
20,2
19,5
18,6
14,8
14,9
16,8
15,0
20,3
10,7
13,8
16,6
14,6
21,9
25,0
26,3
15,4
15,7
22,7
18,6
25,5
16,9
16,6
19,3
28,7
28,0
30,6
28,4
18,0
18.6
29.3
-19,0
-36,7
-27,1
-29,2
-15,7
10,0
4,8
-1,9
-5,2
-16,7
2,1
-1,1
-8,2
-13,5
5,3
-7,8
-7,7
-16,9
-1,8
-16,3
-4,5
-6,6
6,4
-7,7
-2,6
-11,8
11,5
-5,3
5,6
-1,8
16,8
14,8
7.9
2,7
3,6
0,1
2,4
-3,3
-6,8
1,8
-4,0
-0,4
-2,0
-2,2
-7,6
4,0
3,6
3,9
5,3
-2,9
-7,7
-4,5
-1,7
11,8
-0,2
-0,4
-1,2
8,5
0,5
7,8
6,3
-0,8
9,3
4,0
6,7
-2.8
0.2
101,4
116,9
179,8
228,8
312,9
361,2
21,2
24,3
30,6
25,3
19,2
27,6
30,3
35,6
35,1
52,1
43,7
48,9
52,7
55,1
54,6
66,4
74,2
80,8
81,1
76,8
60,1
98,6
120,0
82,5
96,0
110,8
95.4
20,2
26,8
27,2
31,8
23,9
25,1
34,4
19,9
26,8
27,7
25,5
23,6
16,1
18,2
25,8
24,9
35,1
38,6
38,3
38,5
43,2
33,0
25,2
24,3
27,6
29,9
38,5
35,0
37,9
37,9
32,5
24,1
38.8
45.5
184,0
237,9
300,2
277,9
296,8
319,9
40,2
38,7
51,1
54,0
46,0
49,4
52,2
56,3
98,4
76,4
56,7
68,7
59,4
73,6
69,9
75,0
66,3
79,2
72,2
79,1
62,5
90,4
75,4
91,6
95,9
104,3
101.6
18,6
21,0
26,7
29,7
25,3
24,2
27,2
19,8
25,2
23,7
25,8
29,6
17,3
18,9
26,3
25,9
29,6
34,9
29,0
20,8
25,6
30,2
30,4
31,0
26,9
30,7
38,3
33,6
35,4
35,3
38,1
26,7
36.8
35.5
-82,6
-121,0
-120,4
-49,1
16,1
41,3
-19,0
-14,4
-20,5
-28,7
-26,8
-21,8
-21,9
-20,7
-63,3
-24,3
-13,0
-19,8
-6,7
-18,5
-15,3
-8,6
7,9
1,6
8,9
-2,3
-2,4
8,2
44,6
-9,1
0,1
6,5
-6.2
1,6
5,8
0,5
2,1
-1,4
0,9
7,2
0,1
1,6
4,0
-0,3
-6,0
-1,2
-0,7
-0,5
-1,0
5,5
3,7
9,3
17,7
17,6
2,8
-5,2
-6,7
0,7
-0,8
0,2
1,4
2,5
2,6
-5,6
-2,6
2.0
10.0
13,9
14,4
13,7
19,7
21,4
25,5
2,8
3,7
3,3
4,1
3,4
3,6
3,5
3,0
2,5
3,6
3,4
4,2
3,9
4,7
5,5
5,6
5,3
5,1
5,3
5,7
6,0
6,4
8,3
4,8
4,8
5,3
6.8
1,0
1,7
2,6
1,5
1,9
1,7
1,7
1,9
1,7
1,7
1,6
2,4
1,8
2,2
2,0
1,8
2,2
2,4
3,3
2,6
2,4
2,2
1,5
1,1
1,4
1,9
1,5
1,6
1,6
2,1
2,4
2,8
1.6
2.2
139,4
125,4
177,8
265,4
418,6
569,5
53,4
31,7
26,9
27,4
49,4
22,3
13,3
61,1
25,1
34,6
53,5
64,6
63,1
47,9
74,5
79,9
77,4
99,9
113,0
128,3
137,5
98,6
150,5
182,9
157,3
95,3
170.3
25,9
23,4
28,1
33,5
22,4
44,0
28,9
37,4
46,7
53,4
40,3
34,6
47,3
39,6
50,6
33,4
27,1
38,1
48,1
52,9
49,5
40,5
63,2
79,2
48,6
53,5
55,2
46,4
18,4
30,5
64,9
45,4
60.0
58.6
-125,5
-111,0
-164,1
-245,7
-397,2
-544,0
-50,6
-28,0
-23,6
-23,3
-46,0
-18,7
-9,8
-58,1
-22,6
-31,0
-50,1
-60,4
-59,2
-43,2
-69,0
-74,3
-72,1
-94,8
-107,7
-122,6
-131,5
-92,2
-142,2
-178,1
-152,5
-90,0
-163.5
-24,9
-21,7
-25,5
-32,0
-20,5
-42,3
-27,2
-35,5
-45,0
-51,7
-38,7
-32,2
-45,5
-37,4
-48,6
-31,6
-24,9
-35,7
-44,8
-50,3
-47,1
-38,3
-61,7
-78,1
-47,2
-51,6
-53,7
-44,8
-16,8
-28,4
-62,5
-42,6
-58.4
-56.4
75
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2005
2006
2007
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
K4
K1
K2
K3
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
Tabela 9: BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST
2002
2003
2004
2005
2006
Zavr{na smetka Zavr{na smetka Zavr{na smetka Zavr{na smetka
VKUPNI PRIHODI
Buxet
71.981.222.938
68.406.577.974
68.257.596.556 77.264.085.977 81.749.000.000
IZVORNI PRIHODI
58.896.097.958
56.784.247.919
56.534.423.095 60.465.813.344 59.940.000.000
DANO^NI PRIHODI
54.389.136.894
49.166.396.854
52.527.458.366 55.024.034.252 56.840.000.000
Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki
10.137.596.496
10.772.545.343
10.068.869.008 10.934.484.390 11.236.000.000
Personalen danok od dohod
7.513.310.320
7.502.459.597
7.706.705.300
8.098.696.839
8.051.000.000
Danok od dobivka
2.624.286.176
3.270.085.746
2.362.163.708
2.835.787.551
3.185.000.000
31.235.879.140
31.741.066.910
36.093.219.422 38.172.046.946 40.136.000.000
Danok na promet i DDV (od 1.04.2000)
20.521.036.109
21.175.919.119
25.756.854.524 27.081.128.583 28.334.000.000
Akcizi
10.714.843.031
10.565.147.791
10.336.364.898 11.090.918.363 11.802.000.000
6.336.011.440
6.141.579.944
5.814.503.205
5.265.767.731
4.848.000.000
Uvozni dava~ki
5.230.636.743
4.909.408.470
4.597.751.176
4.251.685.006
3.817.121.000
Drugi uvozni dava~ki i taksi
1.105.374.697
1.232.171.474
1.216.752.029
1.014.082.725
1.030.879.000
0
Doma{ni danoci na stoki i uslugi
Danok od me|unarodna trgovija i transak. (carini i dava~ki)
Drugi danoci
0
51.094
0
0
3.359.937
3.894.080
5.216.895
0
0
340.562.742
475.513.109
545.887.314
651.735.186
620.000.000
Danok na finansiski transakcii
6.335.727.139
31.746.374
237.478
-
-
NEDANO^NI PRIHODI
4.506.961.064
7.617.851.065
4.006.964.729
5.441.779.092
3.100.000.000
931.379.088
1.963.471.700
1.752.484.628
3.441.892.427
1.100.000.000
Taksi i nadomestoci
1.091.976.541
1.366.943.949
1.465.138.734
1.656.889.743
1.500.000.000
Drugi vladini uslugi
205.764.069
370.052.922
257.196.740
246.001.080
300.000.000
2.277.841.366
3.917.382.494
532.144.627
96.995.843
200.000.000
7.193.569.639
4.081.105.548
3.341.846.311
2.045.598.523 16.227.000.000
6.244.440.021
4.002.729.305
3.158.721.234
1.455.155.987 16.027.000.000
949.129.619
78.376.243
183.125.077
590.442.536
200.000.000
540.000.000
Danoci od specifi~ni uslugi
Taksi za koristewe ili dozvoli za vr{ewe na dejnost
Pretpriema~ki prihod i prihod od imot
Drugi nedano~ni prihodi
KAPITALNI PRIHODI
Proda`ba na kapitalni sredstva
Proda`ba na zemji{te i nematerijalni vlo`uvawa
TRANSFERI I DONACII
3.808.557.430
3.651.554.878
4.932.545.381
894.339.868
Transferi od drugi nivoa na vlast
1.167.411.039
1.136.220.479
3.888.654.831
508.533.363
0
Donacii od stranstvo
2.641.146.391
2.515.334.399
1.043.890.550
385.806.506
540.000.000
1.908.760.868
1.538.911.272
3.000.000.000
DOMA[NO ZADOL@UVAWE
ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO
480.521.896
1.584.121.754
3.766.572.092
1.529.500.321 12.319.422.970
2.042.000.000
1.584.121.754
3.766.572.092
1.529.500.321 12.319.422.970
2.042.000.000
18.354.261
123.097.537
71.700.272.895
64.462.761.283
63.743.917.129 67.090.435.530 81.749.000.000
56.314.747.304
51.104.920.817
51.667.851.725 45.930.102.078 49.295.088.000
Plati, naemnini i nadomestoci
18.337.661.335
20.233.542.216
20.943.062.394 21.655.526.155 22.668.904.000
Stoki i ostanati uslugi
13.991.420.289
7.325.808.770
Tekovni transferi
20.586.832.339
21.101.506.628
-
-
-
812.346.952
3.398.833.341
2.444.063.205
2.052.700.957
2.250.647.550
2.877.496.000
-
-
-
2.675.836.361
2.111.209.000
4.171.063.594
3.633.264.000
Me|unarodni razvojni agencii
PRIHODI OD OTPLATA (naplata) NA ZAEMI
VKUPNI RASHODI
TEKOVNI TRO[OCI
Tekovni transferi do edinicite na lokalna samouprava
Kamatni pla}awa
SUBVENCII I TRANSFERI
SOCIJALNI BENEFICII
KAPITALNI RASHODI
10.520.580
6.833.422.972
0
7.261.122.028
0
7.326.925.000
21.838.665.402 13.950.459.394 14.602.763.000
1.819.000.000
-
-
-
8.366.132.516
4.687.684.918
4.867.347.044
7.198.053.448 12.543.385.000
7.019.393.075
8.670.155.548
7.208.718.360
7.115.380.049 14.166.054.000
DAVAWE NA ZAEMI, U^ESTVO VO DEL OD
HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA
Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost
Amortizacija (otplata na glavnina)
931.369.212
637.002.773
76.445.946
6.088.023.863
8.033.152.776
7.132.272.414
76
0
0
7.115.380.049 14.166.054.000
Tabela 10: FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE NA CENTRALNIOT BUXET
Buxet 2005
Buxet 2006
Buxet 2005
vo milioni denari
VKUPNO
Op{ti javni uslugi
Raboti vo vrska so odbranata i uslugi
Javen red i bezbednost
Ekonomski raboti
Za{tita na okolinata
Komunalen razvoj
Zdravstvo
Rekreativni i kulturni aktivnosti i uslugi
Obrazovanie
Socijalna za{tita i socijalna sigurnost
66.327
5.885
5.885
8.398
15.877
368
858
613
1.471
9.869
17.103
91.868
13.609
6.130
9.902
23.846
615
3.555
1.165
1.968
13.363
17.716
Buxet 2006
Buxet 2005
struktura
100,0
8,9
8,9
12,7
23,9
0,6
1,3
0,9
2,2
14,9
25,8
Buxet 2006
% od BDP
100,0
14,8
6,7
10,8
26,0
0,7
3,9
1,3
2,1
14,5
19,3
23,9
2,1
2,1
3,0
5,7
0,1
0,3
0,2
0,5
3,6
6,2
31,3
4,6
2,1
3,4
8,1
0,2
1,2
0,4
0,7
4,6
6,0
Zabele{ka: Funkcionalnata klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet e podgotvena spored me|unarodnite standardi
Grafik 5: FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE 2006 GODINA
Socijalna za{tita i
socijalna sigurnost
17.716
Op{ti javni uslugi
13.609
Raboti vo vrska so
odbranata i uslugi
6.130
Obrazovanie
13.363
Javen red i
bezbednost
9.902
Rekreativni i kulturni
aktivnosti i uslugi
1.968
Zdravstvo
1.165
Komunalen razvoj
3.555
Ekonomski raboti
23.846
Za{tita na
okolinata
615
77
Tabela 11: BUXET NA REPUBLIKA MAKEDONIJA (Centralen buxet i buxeti na fondovi)
Vkupno 2005
Buxet 2006
Reb. Bux. 2006
K1 2006
K2 2006
K3 2006
K4 2006
100.928
103.198
109.029
23.069
26.306
26.222
28.504
104,101
108,634
8,717
84.581
88.198
89.507
19.848
22.782
23.080
24.888
90,598
92,824
7,803
304
177
240
79
50
35
35
199
211
11
55.681
57.581
58.688
12.658
15.097
15.460
16.360
59,575
61,511
5,580
Personalen danok na dohod
8.097
8.051
8.256
1.933
2.098
2.025
2.358
8,414
7,471
624
Danok na dobivka
2.837
3.185
4.423
1.725
914
950
1.119
4,708
3,704
252
DDV
27.082
28.334
27.374
5.228
7.342
7.155
7.534
27,259
30,390
2,940
Akcizi
11.748
12.543
11.652
2.542
2.839
3.374
3.419
12,174
12,627
1,091
5.266
4.848
5.483
993
1.494
1.982
3.243
7,712
5,519
417
651
620
1.500
237
410
390
176
1,213
1,800
256
28.596
30.440
30.579
7.111
7.635
7.586
8.493
30,825
31,102
2,212
1,439
VKUPNI PRIHODI
Dano~ni prihodi i pridonesi
Dano~ni prihodi (Smetka za sopstveni prihodi)
Danoci
Uvozni dava~ki
Drugi danoci
Pridonesi
Vkupno 2006 Buxet 2007
I
18.300
19.810
19.933
4.619
4.969
4.893
5.467
19,948
20,671
Agencija za vrabotuvawe
1.312
1.370
1.370
322
336
337
375
1,370
1,390
89
Fond za zdravstvo
8.982
9.260
9.276
2.170
2.330
2.356
2.651
9,507
9,041
684
Fond za PIOM
13.818
12.943
15.992
2.306
2.721
2.627
2.826
10,480
13,755
775
Nedano~ni prihodi (Smetka za sopstveni prihodi)
6.312
7.377
8.377
1.234
1.117
1.496
1.656
5,503
6,471
446
Profit od javni finansiski institucii
3.319
1.031
3.084
103
406
56
258
823
2,370
23
Administrativni taksi
1.657
1.500
1.500
395
426
308
364
1,493
1,500
129
Participacija za zdravstveni uslugi
434
573
573
80
76
65
22
243
452
25
Drugi administrativni taksi
246
300
300
65
70
59
26
220
300
24
Drugi nedano~ni prihodi
264
382
508
109
176
209
125
619
677
29
1.675
1.780
1.650
321
452
434
374
1,581
1,680
99
933
502
700
143
390
143
272
948
550
75
1.494
1.555
2.430
727
299
166
231
1,423
1,505
44
Nedano~ni prihodi
Nadomestoci za Fondot za pati{ta
Kapitalni prihodi
Stranski donacii
2
0
400
45
74
153
288
560
0
20
VKUPNI RASHODI
100.219
104.905
111.365
23.538
26.265
25.085
30.871
105,759
112,027
6,855
Tekovni tro{oci
Prihod od otplata na zaemi
90.026
93.420
98.542
22.475
24.145
22.335
27.569
96,524
100,098
6,522
Plati i nadomestoci
22.836
23.997
23.922
5.750
5.878
5.707
6.086
23,421
24,852
1,981
Stoki i uslugi
12.985
12.579
14.868
2.856
3.264
2.655
4.128
12,903
14,833
841
Transferi
51.597
53.585
56.389
13.080
14.265
13.167
16.163
56,675
57,279
3,471
913
613
1.047
167
209
165
240
781
633
76
Socijalni transferi
46.870
48.906
49.406
11.566
12.726
12.072
12.466
48,830
50,987
3,265
Fond za PIOM
Transferi (smetka za sopstveni prihodi)
24.971
26.999
29.884
6.396
6.640
6.751
6.947
26,734
28,865
2,232
Agencija za vrabotuvawe
2.940
2.500
2.152
659
521
487
450
2,117
2,058
142
Socijalna pomo{
4.138
3.954
4.279
948
945
1.114
1.090
4,097
4,131
84
Strukturni reformi
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Reformi na javnata administracija
0
3
4
0
0
0
0
0
4
0
14.825
15.450
16.087
3.561
4.621
3.718
3.979
15,879
15,929
807
3.681
3.975
5.850
1.326
1.308
911
3.451
6,996
5,601
130
135
91
86
21
22
20
7
70
58
0
2.610
3.259
3.363
790
736
418
1.193
3,137
2,965
229
Kamati po doma{en dolg
1.074
1.259
1.259
140
444
79
419
1,082
1,337
20
Kamati po nadvore{en dolg
1.536
2.000
2.104
650
292
339
774
2,055
1,628
209
Zdravstvena za{tita
Drugi transferi
Tro{oci za begalci
Kamatni pla}awa
0
0
0
0
0
387
0
387
169
0
10.191
11.486
12.823
1.063
2.120
2.751
3.301
9,235
11,929
333
Buxetsko saldo
709
-1.708
-2.336
-469
2
1.083
-2.365
-1,749
-3,393
1,862
Finansirawe
-709
1.708
2.336
469
-2
-1.083
2.355
1,739
3,393
-1,862
7.063
16.556
21.154
9.759
3.097
-166
5.390
18,080
14,791
922
1.383
15.821
20.831
13.928
3.846
0
0
17,774
750
53
Stranski zaemi
13.913
4.309
2.147
159
496
484
534
1,673
3,477
31
Depoziti
-9.797
-6.594
-6.585
-4.835
-4.101
-695
3.741
-5,890
7,014
967
Dr`avni zapisi
1.538
3.000
3.000
484
422
43
1.070
2,019
3,500
-129
29
20
1.761
24
2.433
2
0
2,459
50
0
7.772
14.848
18.818
9.290
3.099
917
3.025
16,331
11,398
2,784
Garancii
Kapitalni tro{oci
Priliv
Prihodi od privatizacija
Proda`ba na akcii
Odliv
7.772
14.848
18.818
9.290
3.099
917
3.025
16,331
11,398
2,784
Nadvore{en dolg
3.295
10.119
14.089
9.159
381
917
487
10,944
6,461
2,784
Doma{en dolg
4.478
4.729
4.729
131
2.718
0
2.538
5,387
4,937
0
Otplata na glavnica
78
II
III
K1 2007
IV
V
VI
K2 2007
VII
VIII
IX
K3 2007
X
Vkupno 2007
7,645
10,066
26,428
9,582
9,069
9,226
27,877
10,827
12,164
9,610
32,601
11,973
98,879
6,729
8,929
23,461
8,445
7,883
8,307
24,635
9,384
8,624
8,580
26,588
10,777
85,461
30
18
59
13
16
16
45
19
21
6
46
53
203
3,986
6,189
15,755
5,754
5,280
5,480
16,514
6,496
5,916
5,870
18,282
7,989
58,540
589
631
1,844
665
655
686
2,006
759
699
762
2,220
748
6,818
397
1,386
2,035
407
405
425
1,237
424
403
451
1,278
430
4,980
1,756
2,410
7,106
3,116
2,510
2,524
8,150
3,381
2,866
2,721
8,968
4,391
28,615
786
903
2,780
1,002
1,049
1,183
3,234
1,335
1,297
1,156
3,788
1,188
10,990
378
707
1,502
399
498
483
1,380
417
451
535
1,403
952
5,237
80
152
488
165
163
179
507
180
200
245
625
280
1,900
2,713
2,722
7,647
2,678
2,587
2,811
8,076
2,869
2,687
2,704
8,260
2,735
26,718
1,764
1,751
4,954
1,724
1,661
1,821
5,206
1,844
1,793
1,809
5,446
1,820
17,426
128
126
343
120
118
126
364
127
122
123
372
126
1,205
821
845
2,350
834
808
864
2,506
898
772
772
2,442
789
8,087
798
948
2,521
1,013
1,056
792
2,861
1,131
3,443
943
5,517
1,042
11,941
470
585
1,501
612
434
409
1,455
576
231
479
1,286
619
4,861
44
5
72
57
292
19
368
121
2,889
22
3,032
19
3,491
137
153
419
122
128
134
384
134
118
154
406
161
1,370
18
27
70
26
20
32
78
0
31
50
81
55
284
20
28
72
21
25
22
68
21
22
24
67
34
241
25
24
78
40
15
34
89
124
8
88
220
31
418
84
126
309
135
142
142
419
155
144
126
425
123
1,276
43
49
167
51
58
42
151
197
50
54
301
82
701
75
140
259
56
63
81
200
100
47
33
180
72
711
0
0
20
17
9
4
30
15
0
0
15
0
65
7,907
9,382
24,144
8,081
8,561
9,326
25,968
9,424
7,873
9,079
26,376
10,379
86,867
7,645
8,871
23,038
7,689
8,018
8,589
24,296
8,174
7,505
8,316
23,995
9,537
80,866
1,995
2,049
6,025
2,018
2,044
2,050
6,112
2,049
1,846
2,045
5,940
1,820
19,897
904
994
2,739
965
966
1,143
3,074
1,203
833
1,102
3,138
1,329
10,280
4,574
5,670
13,715
4,359
4,876
5,000
14,235
4,772
4,713
5,060
14,545
6,045
48,540
54
61
191
63
41
60
164
39
27
40
106
63
524
4,228
4,843
12,336
3,697
4,269
4,483
12,449
4,193
4,258
4,318
12,769
4,245
41,799
2,283
2,365
6,880
2,315
2,318
2,335
6,968
2,342
2,330
2,394
7,066
2,381
23,295
138
137
417
153
140
144
437
140
139
132
411
132
1,397
581
361
1,026
334
325
217
876
360
368
390
1,118
353
3,373
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1,226
1,980
4,013
895
1,486
1,787
4,168
1,351
1,421
1,402
4,174
1,379
13,734
282
759
1,171
596
557
450
1,603
536
423
699
1,658
1,728
6,160
10
7
17
3
9
7
19
4
5
3
12
9
57
172
158
559
347
132
396
875
150
113
109
372
343
2,149
25
49
94
231
41
183
455
70
15
41
126
236
911
147
109
465
116
91
213
420
80
98
68
246
107
1,238
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
262
511
1,106
392
543
737
1,672
1,250
368
763
2,381
842
6,001
-262
684
2,284
1,501
508
-100
1,909
1,403
4,291
531
6,225
1,594
12,012
262
-684
-2,284
-1,501
-508
100
-1,909
-1,403
-4,291
-531
-6,225
-1,594
-12,012
1,721
413
3,056
2,669
-454
6,734
8,949
-1,113
-3,751
-368
-5,232
894
7,667
0
609
662
0
0
0
0
0
0
0
0
0
662
135
107
273
193
104
78
375
547
54
132
733
144
1,525
1,484
-449
2,002
2,018
-558
7,048
8,508
-1,271
-3,655
147
-4,779
990
6,721
102
145
118
458
0
-400
58
-389
-196
-647
-1,232
-240
-1,296
0
1
1
0
0
8
8
0
46
0
46
0
55
1,459
1,097
5,340
4,170
54
6,634
10,858
290
540
163
993
2,488
19,679
1,459
1,097
5,340
4,170
54
6,634
10,858
290
540
163
993
2,488
19,679
1,459
1,097
5,340
1,177
54
5,790
7,021
159
540
163
862
797
14,020
0
0
0
2,993
0
844
3,837
131
0
0
131
1,691
5,659
79
TABELA 12. FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE
Vid na prihodite / rashodite
2000
2001
2002
2003
2004
2005
Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno
PRIHODI
Pridones od plati
Pridones od dohodot
Prihodi od Buxetot na Republikata
Prihodi od privaten sektor
Prihodi od individualni zemjodelci
Prihodi od akcizi
Pridones od Agencijata za vrabotuvawe za nevraboteni lica
Drugi prihodi
Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost
Preneseni prihodi od prethodna godina
RASHODI
Penzii
Redovni penzii
Voeni penzii
Zemjodelski penzii
Retroaktivna isplata na 8%
Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina
Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2001 godina
Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2004 godina
Razlika za Ministerstvo za vnatre{ni raboti
Tranzicioni tro{oci
Nadomestok za telesno o{tetuvawe
Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe
Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi
Pridones za zdravstvena za{tita
Nadomestok na stru~nata slu`ba
Drugi rashodi
Kapitalni sredstva
RAZLIKA
Deficit / Suficit
(vo milioni denari)
2006
2006
2007
jan.-okt. Izvr{eno jan.-okt.
22,883
24,289
25,811
28,191
28,983
28,878
25,714
31,467
27,600
15,722
15,671
15,784
16,882
17,204
17,484
15,701
19,369
16,947
311
331
283
307
383
388
255
303
245
4,174
5,744
6,961
7,741
8,486
8,291
7,732
9,385
8,760
404
377
409
394
412
390
196
244
212
58
41
61
71
41
39
27
33
22
804
716
688
677
661
659
538
661
566
1,101
1,126
1,404
1,536
1,719
1,550
1,047
1,230
728
74
73
29
65
57
59
196
219
115
68
209
192
42
21
18
22
23
5
0
0
0
476
0
0
0
0
0
22,940
24,697
25,889
27,740
29,132
29,015
25,719
31,204
27,054
19,774
21,278
22,255
24,008
25,121
24,969
21,055
25,410
21,809
18,948
19,041
19,982
21,667
22,824
23,335
20,108
24,272
20,960
505
514
518
499
509
479
379
455
370
321
297
262
234
217
178
129
154
110
0
1,167
1,136
1,131
1,027
455
0
0
0
0
112
103
121
88
90
59
70
50
0
148
254
262
247
240
148
178
60
91
93
115
118
139
166
141
1,006
1,325
1,486
72
72
83
80
82
82
68
82
69
94
91
76
98
97
110
112
138
134
12
7
9
6
6
6
4
4
1
2,672
2,805
2,934
3,184
3,349
3,416
2,963
3,582
3,084
141
153
165
172
170
172
169
208
193
175
254
222
192
257
190
183
258
251
-
37
145
0
50
70
159
196
27
-57
-408
-78
451
-149
-137
-5
263
546
Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii
80
TABELA 13. FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
Vid na prihodite / rashodite
2000
2001
2002
2003
2004
(vo milioni denari)
2005
Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno
PRIHODI
Pridonesi
Pridonesi od Penziskiot Fond
Pridonesi od Agencijata za vrabotuvawe
Pridonesi od Ministerstvoto za trud
Drugi prihodi
Sredstva od Buxetot na RM za zadol`itelno
zdravstveno osiguruvawe
Prihodi od kofinansirawe
Prenesen vi{ok od prethodnata godina
RASHODI
Ambulantni tro{oci
Bolni~ko lekuvawe
Tro{oci po programi
Lekovi
Zabna za{tita
Ortopedski tro{oci
Lekuvawe vo stranstvo
Drug vid lekuvawe (nadomestoci)
Administracija
Oprema i odr`uvawe
Drugi tro{oci
Krediti i kamati
RAZLIKA
Deficit/suficit
2006
2006
2007
jan.-okt. Izvr{eno jan.-okt.
12,790
12,295
13,656
14,698
14,886
15,083
12,807
15,669
14,149
7,745
7,528
7,823
8,418
8,762
8,982
7,659
9,447
8,087
2,649
2,616
3,075
3,184
3,349
3,417
2,964
3,584
3,083
1,941
1,554
1,763
1,849
1,998
2,062
1,773
2,145
1,828
0
48
54
64
41
64
56
67
54
455
70
734
1,064
676
79
92
97
48
-
166
111
29
60
479
22
43
765
241
286
284
0
313
96
91
1
0
0
0
0
12,463
12,205
13,611
14,678
14,722
15,206
13,157
16,280
14,011
2,486
2,505
4,430
5,132
5,959
7,129
11,477
14,282
12,501
5,737
5,919
4,929
5,038
5,098
6,311
0
0
0
105
306
123
21
0
0
0
0
0
1,681
1,555
1,305
1,868
2,006
0
0
0
0
687
522
521
630
0
0
0
0
0
143
111
134
150
280
171
182
219
178
70
90
144
221
117
151
164
185
62
694
769
832
968
941
1,062
943
1,135
993
250
268
360
309
254
276
343
396
251
90
44
656
219
23
106
48
63
26
200
48
23
32
27
0
0
0
0
321
71
154
90
17
0
0
0
0
326
90
45
21
164
-123
-350
-611
138
Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii
81
TABELA 14. AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE
Vid na prihodite / rashodite
(vo milioni denari)
2000
2001
2002
2003
2004
2005
Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno
5.119
PRIHODI
1.121
Prihodi od pridonesi
1.098
Pridones od plati
Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost
22
Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite
na privremena rabota vo stranstvo
0
Pridones od prethodnata godina
0
Dotacii od Buxetot na Republikata
3.990
Za pokrivawe na deficitot na
Agencijata za vrabotuvawe
3.470
Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od pretprijatijata koi
vo svoeto rabotewe iska`uvaat zaguba (zagubari)
516
Reforma na javnata administracija
Po drugi osnovi
3
Drugi prihodi
8
RASHODI
5.110
Rashodi za funkcijata
4.913
Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok
na nevraboteni lica
1.875
Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe
1.936
Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe
1.102
Sredstva za vrabotuvawe na invalidni lica
Isplata spored Zakon za pottiknuvawe na vrabotenosta
Nadomestok za prekvalifikacija
Rashodi za stru~nata slu`ba
198
Osnovni plati i naemnini
118
Nadomestoci
19
Stoki i ostanati uslugi
54
Kamatni pla}awa
1
Kapitalni tro{oci
6
RAZLIKA
Deficit / Suficit
9
2006
2006
2007
jan.-okt. Izvr{eno jan.-okt.
4.827
1.136
1.113
23
5.918
1.180
1.178
2
6.241
1.224
1.223
0
7.456
1.270
1.155
24
6.940
1.313
1.192
23
4.771
1.111
1.007
17
5.685
1.371
1.259
20
4.221
1.205
1.093
19
0
0
3.677
0
0
4.726
1
0
5.002
4
88
6.163
5
93
5.616
2
85
3.651
3
89
4.303
0
93
3.007
3.170
3.742
3.958
4.522
4.612
3.263
3.864
2.786
481
26
26
13
4.749
4.571
944
19
21
12
5.868
5.658
980
3
61
16
6.214
6.005
988
61
592
23
7.325
7.102
418
22
564
11
6.938
6.710
243
9
136
9
4.994
4.799
285
11
143
11
5.937
5.703
191
10
20
9
4.280
4.103
1.879
1.555
1.138
178
116
18
43
0
2
2.273
1.763
1.453
128
41
210
124
22
42
0
22
2.377
1.849
1.557
121
61
40
209
134
20
51
0
4
2.697
1.998
1.729
58
592
29
223
132
20
68
0
3
2.425
2.063
1.552
114
526
30
228
133
22
69
0
4
1.697
1.772
1.062
166
65
37
195
113
17
60
0
5
1.992
2.144
1.236
220
66
45
234
136
20
73
0
5
1.357
1.827
736
101
40
42
177
111
12
54
0
0
78
50
27
132
2
-223
-252
-59
Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii
82
TABELA 15. FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA
Vid na prihodite / rashodite
2000
2001
2002
2003
2004
(vo milioni denari)
2005
Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno
PRIHODI
Prihodi od Buxet
Nadomestok za upotreba na pati{ta {to gi koristat
stranskite motorni vozila
Godi{en nadomestok za patni motorni vozila
{to podle`at na registracija
Nadomestok za upotreba na avtopat
Stranski kredit
Drugi prihodi
Grant
RASHODI
Investicii
Rashodi za studii, proektirawe, nadzor,
provizii i materijalni tro{oci
Odr`uvawe na pati{tata
Otplata na krediti
Sredstva za lokalni pati{ta
Ostanati tro{oci
Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki
RAZLIKA
Deficit / suficit
2006
2006
2007
jan.-okt. Izvr{eno jan.-okt.
3.506
4.012
3.434
3.668
3.299
3.031
2.368
2.975
2.498
1.590
1.655
1.305
1.603
1.610
1.320
1.000
1.350
1.200
82
73
87
82
77
90
85
102
86
746
704
761
797
853
842
673
790
687
537
375
381
728
741
743
595
687
503
538
1.098
862
418
9
0
0
0
0
14
21
2
39
9
36
15
46
22
-
87
36
1
0
0
0
0
0
3.506
4.013
3.420
3.661
3.889
3.389
2.672
3.525
3.123
1.662
1.756
1.250
1.107
1.753
1.405
986
1.630
1.711
179
286
289
205
156
164
129
148
182
952
926
900
1.063
1.081
1.013
979
1.032
642
212
299
304
424
242
254
206
274
207
502
596
528
666
611
508
372
431
381
0
0
0
46
45
45
0
10
0
0
150
149
150
0
0
0
0
0
0
-1
14
7
-590
-358
-304
-550
-625
Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii
83
BRUTO NADVORE[EN DOLG-SOSTOJBA
(vo milioni EUR)
84
1. DR@AVEN SEKTOR
1.1 Kratkoro~en
1.1.1. Instrumenti na pazarot na pari
1.1.2. Zaemi
1.1.3. Komercijalni krediti
1.1.4. Ostanati obvrski
Dostasani neplateni obvrski
Ostanato
1.2 Dolgoro~en
1.2.1. Obvrznici
1.2.2.Zaemi
1.2.3. Komercijalni krediti
1.2.4. Ostanati obvrski
2. MONETARNA VLAST (NBRM)
2.1 Kratkoro~en
2.1.1. Instrumenti na pazarot na pari
2.1.2. Zaemi
2.1.3. Valuti i depoziti
2.1.4. Ostanati obvrski
Dostasani neplateni obvrski
Ostanato
2.2 Dolgoro~en
2.2.1. Obvrznici
2.2.2.Zaemi
2.2.2. Valuti i depoziti
2.2.4. Ostanati obvrski
3. BANKARSKI SEKTOR
3.1 Kratkoro~en
3.1.1. Instrumenti na pazarot na pari
3.1.2. Zaemi
3.1.3. Valuti i depoziti
3.1.4. Ostanati obvrski
Dostasani neplateni obvrski
Ostanato
3.2 Dolgoro~en
3.2.1. Obvrznici
3.2.2.Zaemi
3.2.3. Valuti i depoziti
3.2.4. Ostanati obvrski
4. OSTANATI SEKTORI
4.1 Kratkoro~en
4.1.1. Instrumenti na pazarot na pari
4.1.2. Zaemi
4.1.3. Valuti i depoziti
4.1.4. Komercijalni krediti
prethodni podatoci
31.12.2004
31.12.2005
31.03.2006
30.06.2006
30.09.2006
31.12.2006
31.03.2007
30.06.2007
30.09.2007
1.016,46
0,01
0,01
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.016,45
23,25
993,20
0,00
0,00
45,97
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
45,97
0,00
45,97
0,00
0,00
123,24
67,32
0,00
7,04
51,71
8,57
8,57
0,00
55,93
0,00
55,79
0,14
0,00
600,40
370,02
0,00
4,78
0,00
322,58
1.282,82
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.282,82
187,47
1.095,36
0,00
0,00
52,66
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
52,66
0,00
52,66
0,00
0,00
192,02
81,41
0,00
1,30
69,46
10,66
10,66
0,00
110,60
0,00
106,40
4,20
0,00
721,01
475,84
0,00
53,03
0,00
362,86
1.078,76
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.078,76
190,99
887,76
0,00
0,00
51,81
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
51,81
0,00
51,81
0,00
0,00
181,68
72,25
0,00
0,00
61,74
10,52
10,52
0,00
109,42
0,00
103,29
6,14
0,00
664,92
409,86
0,00
15,56
0,00
341,53
1.079,64
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.079,64
191,87
887,77
0,00
0,00
47,82
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
47,82
0,00
47,82
0,00
0,00
191,44
77,76
0,00
0,00
67,18
10,58
10,58
0,00
113,68
0,00
107,48
6,20
0,00
727,28
425,28
0,00
30,32
0,00
343,08
1.076,08
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.076,08
191,67
884,41
0,00
0,00
47,26
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
47,26
0,00
47,26
0,00
0,00
205,47
83,57
0,00
0,00
72,85
10,72
10,72
0,00
121,90
0,00
115,91
5,99
0,00
701,21
390,24
0,00
17,16
0,00
314,62
1.066,92
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.066,92
191,74
875,19
0,00
0,00
42,39
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
42,39
0,00
42,39
0,00
0,00
269,88
115,44
0,00
0,00
104,70
10,74
10,74
0,00
154,44
0,00
146,31
8,13
0,00
786,69
435,42
0,00
11,65
0,00
349,59
1.003,13
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.003,13
191,04
812,09
0,00
0,00
38,09
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
38,09
0,00
38,09
0,00
0,00
266,70
111,15
0,00
24,22
77,56
9,37
9,37
0,00
155,55
0,00
147,36
8,20
0,00
804,59
439,89
0,00
26,18
0,00
339,61
894,08
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
894,08
187,07
707,01
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
312,94
144,87
0,00
30,78
104,54
9,54
9,54
0,00
168,07
0,00
159,90
8,17
0,00
805,39
434,03
0,00
19,92
0,00
323,35
887,10
7,64
0,00
7,63
0,00
0,01
0,01
0,00
879,46
185,00
694,46
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
340,70
165,51
0,00
41,67
114,30
9,55
9,55
0,00
175,19
0,00
166,73
8,47
0,00
808,63
450,26
0,00
32,82
0,00
307,40
4.1.5. Ostanati obvrski
Dostasani neplateni obvrski
Ostanato
4.2 Dolgoro~en
4.2.1. Obvrznici
4.2.2. Zaemi
4.2.3. Valuti i depoziti
4.2.4. Komercijalni krediti
4.2.5. Ostanati obvrski
5. DIREKTNI INVESTICII:
Zaemi me|u povrzani subjekti
5.1. Obvrski kon direktno investirani
subjekti
5.2. Obvrski kon direktnite investitori
BRUTO NADVORE[EN DOLG
42,66
42,66
0,00
230,39
0,00
207,63
0,00
22,76
0,00
59,95
58,40
1,54
245,18
0,00
234,14
0,00
11,04
0,00
52,76
52,76
0,00
255,06
0,00
242,23
0,00
12,83
0,00
51,89
51,89
0,00
302,00
0,00
283,70
0,00
18,30
0,00
58,46
58,46
0,00
310,97
0,00
290,16
0,00
20,81
0,00
74,17
74,17
0,00
351,27
0,00
331,68
0,00
19,59
0,00
74,11
74,11
0,00
364,70
0,00
346,76
0,00
17,94
0,00
90,76
90,76
0,00
371,35
0,00
356,73
0,00
14,62
0,00
110,04
110,04
0,00
358,36
0,00
345,38
0,00
12,98
0,00
284,52
269,57
327,43
334,18
332,61
329,30
330,74
370,92
372,48
3,70
280,82
2.070,61
5,68
263,89
2.518,09
5,68
321,75
2.304,60
5,68
328,50
2.380,36
5,68
326,93
2.362,63
13,16
316,14
2.495,18
13,16
317,58
2.443,25
13,16
357,76
2.383,33
13,16
359,32
2.408,91
85
TABELI 17. MAKEDONSKA BERZA
10.500
10.000
9.500
max. 01.09.2007
10.014,82
9.000
min. 20.09.2007
9.259,56
8.500
8.000
Struktura na prometot vo oktomvri 2007 godina
Pazaren segment
Promet (denari) Promet (Eur)
%
1.676.366.551
27.398.841
25,17
6.594
REDOVEN PAZAR
3.395.383.043
55.495.384
50,97
4.868
BLOK TRANSAKCII
1.589.184.035
25.974.595
23,86
14
DR@AVA PAZAR
VKUPNO
-
-
-
-
6.660.933.629
108.868.821
100,00
11.476
9.28.2007
9.27.2007
Oficijalen
pazar
25,17%
Blok
transakcii
23,86%
Broj na trans.
OFICIJALEN PAZAR
9.26.2007
9.25.2007
9.24.2007
9.23.2007
9.22.2007
9.21.2007
9.20.2007
9.19.2007
9.18.2007
9.17.2007
9.16.2007
9.15.2007
9.14.2007
9.13.2007
9.12.2007
9.11.2007
9.10.2007
9.09.2007
9.08.2007
9.07.2007
9.06.2007
9.05.2007
9.04.2007
9.03.2007
7.500
Neoficijalen pazar
50,97%
10 AKCII SO NAJGOLEM OSTVAREN PROMET NA OFICIJALEN PAZAR
Hartija od vrednost
Komercijalna banka Skopje
Alkaloid Skopje
Makpetrol Skopje
R@ Uslugi Skopje
R@ Makstil Skopje
Investbanka Skopje
Granit Skopje
Toplifikacija Skopje
Beton Skopje
ZK Pelagonija Bitola
OSTANATI
VKUPNO
Maks.
(denari)
7.890,00
13.301,00
160.000,00
1.760,00
840
11.000,00
2.760,00
19.000,00
52.500,00
15.950,00
Min
(denari)
7.200,00
10.550,00
139.000,00
1.300,00
635
9.200,00
2.125,00
14.700,00
40.000,00
13.299,00
Prose~na
cena (denari)
7.696,27
12.513,47
154.647,41
1.487,87
740,63
9.993,64
2.538,48
17.539,86
46.512,16
14.758,42
Koli~ina
197.930
11.571
772
60.195
112.591
8.343
31.380
4.388
1.206
3.590
103.042
535.008
AKCII SO NAJGOLEM PORAST NA CENATA*
Akcija
Prose~na cena
(denari)
30.09.2007
Promet
vo denari
1.524.675.328
143.706.669
119.766.893
86.243.221
84.632.781
81.795.017
79.351.744
77.435.610
56.412.173
53.662.478
369.558.782
2.677.240.696
Promet % na u~estvo
Broj na
vo EUR
vo prometot transakcii
24.919.710
56,95
471
2.348.810
5,37
729
1.957.576
4,47
184
1.409.519
3,22
491
1.383.252
3,16
757
1.336.786
3,06
12
1.296.984
2,96
518
1.265.595
2,89
370
922.027
2,11
249
877.116
2,00
229
6.040.092
13,80
2.064
43.757.468
100,00
6.074
Pazar. kapital.
(denari)
15.013.980.891
15.593.513.699
15.931.189.067
2.120.463.189
9.804.431.767
2.416.419.372
6.820.362.729
6.788.170.440
1.770.112.466
3.705.367.380
39.913.327.537
119.877.338.538
AKCII SO NAJGOLEMO NAMALUVAWE NA CENATA*
Prose~na cena
(denari)
31.10.2007
% na
promena
Akcija
Prose~na cena
(denari)
30.09.2007
Prose~na cena
(denari)
31.10.2007
% na
promena
R@ Uslugi Skopje
1.267,47
1.487,87
17,39
Tutunski kombinat Prilep
1.143,66
859,46
Hoteli Metropol Ohrid
1.443,28
1.583,51
9,72
GP Mavrovo Skopje
2.395,57
2.000,20
-16,50
Kiro ]u~uk Veles
9.289,77
9.881,38
6,37
Fer{ped Skopje
330.195,39
279.755,16
-15,28
479,90
493,41
2,82
Dimko Mitrev Veles
1.442,86
1.251,00
-13,30
9.100,00
9.237,43
1,51
Tehnometal Vardar Skopje
7.015,74
6.120,23
-12,76
R@ Inter-Trans{ped Skopje
Investbanka Skopje prior.
86
-24,85
Pregled na trguvawe so obvrznici
MAH (%)
MIN (%)
Posledna Posleden
Obem
prose~na
datum na (NV vo Evra)
dnevna cena trguvawe
Promet
(denari)
Promet
(Evra)
Prinos do
dostasuvawe na
obvrznicata*
Obvrznici na RM - "staro devizno {tedewe# (RM01)
90,00
88,20
89,11
31.10.2007
334.968
18.210.908
297.668
7,80%
Obvrznici na RM za denacional. prva emisija (RMDEN01)
87,50
84,00
84,00
17.10.2007
3.485
182.476
2.983
9,48%
Obvrznici na RM za denacional. vtora emisija (RMDEN02)
85,20
84,10
85,20
31.10.2007
3.044.510
156.683.553
2.560.615
7,74%
Obvrznici na RM za denacional. treta emisija (RMDEN03)
84,10
83,00
83,10
31.10.2007
72.071
3.692.781
60.351
7,78%
Obvrznici na RM za denacion. ~etvrta emisija (RMDEN04)
82,00
81,30
81,96
30.10.2007
3.398.039
170.481.758
2.786.146
7,50%
Obvrznici na RM za denacional. petta emisija (RMDEN05)
82,00
80,00
80,82
31.10.2007
258.883
12.829.521
209.711
7,29%
Obvrznici na RM za denacional. {esta emisija (RMDEN06)
82,00
80,00
80,48
31.10.2007
446.052
22.035.170
360.185
6,74%
*Modelot na kalkulacija na prinosot do dostasuvawe e prilagoden na karakteristikite na obvrznicite. Datum na presmetuvawe e 31.10.2007 godina,
so poslednata prose~na cena na trguvawe na obvrznicite.
Pokazateli za kotiranite dru{tva od MBI - 10
Koeficient cena
Dru{tvo
Alkaloid Skopje
Beton Skopje
Granit Skopje
Komercijalna banka Skopje
Makpetrol Skopje
Makstil Skopje
Stopanska banka Bitola
Toplifikacija Skopje
Teteks Tetovo
TTK Banka Skopje
U~estvo na stranski
U~estvo na stranski
po akcija /
Dividenden
na investitori
na investitori
Dobivka po akcija1)
prinos
septemvri 20072)
oktomvri 20073)
0,80%
0,00%
1,02%
2,21%
0,71%
0,00%
4,79%
0,24%
0,22%
1,78%
15,03%
62,95%
28,08%
50,24%
11,15%
81,03%
41,89%
22,59%
5,94%
31,61%
14,87%
62,38%
27,83%
57,48%
11,37%
80,95%
41,85%
22,49%
5,92%
31,56%
45,65
59,52
25,54
20,47
54,43
145,09
20,77
235,01
94,76
63,55
% Promena
-0,16%
-0,57%
-0,25%
7,24%
0,22%
-0,08%
-0,04%
-0,10%
-0,02%
-0,05%
Pokazatelite se presmetani so koristewe na podatoci od Revidiranite finansiski izve{tai za 2006 godina i isplatenata dividenda za 2006 godina.
Stranski investitori na Oficijalniot pazar na Berzata3)
Akcii
Obvrznici3
Vkupno Oficijalen pazar
Stranski pravni
Stranski fizi~ki
Vkupno stranski
Vkupno stranski
lica oktomvri 2007
lica oktomvri 2007
investitori oktomvri 2007
investitori septemvri 2007
28,52%
4,84%
19,19%
1,52%
3,89%
2,45%
30,04%
8,72%
21,64%
29,66%
10,32%
22,04%
Promena
vo %
0,38%
-1,60%
-0,40%
1) Cena na akcija na 31.10.2007 / Dobivka po akcija
2) Sostojba na 31.10.2007 godina, spored podatocite dobieni od Centralniot depozitar za hartii od vrednost, a koja se odnesuva na u~estvo na stranskite
investitori vo vkupnata glavnina na dru{tvoto
3) Sostojba na 31.10.2007 godina, spored podatocite dobieni od Centralniot depozitar za hartii od vrednost, a koja se odnesuva na u~estvo na stranskite
investitori vo vkupnata nominalna vrednost na obvrznicite.
87
U~estvo na stranskite i doma{nite investitori vo vkupniot promet ostvaren na Berzata4)
oktomvri 2007
Stranski fizi~ki lica
Stranski pravni lica
Vkupno stranski
Doma{ni fizi~ki lica
Doma{ni pravni lica
Vkupno doma{ni
Kupuvawe % na u~estvo
Prodavawe % na u~estvo
2,70%
65,04%
67,74%
16,84%
15,43%
32,27%
2,29%
12,86%
15,15%
25,65%
59,19%
84,84%
4) Sostojba na 31.10.2007 godina, spored podatocite dobieni od Centralniot depozitar za hartii od vrednost a koja se odnesuva na u~estvoto na stranskite i
doma{nite investitori vo vkupniot promet ostvaren na Berzata.
Promet po ~lenki
^lenka
[ifra
Klasi~no
trguvawe
Klasi~no
trguvawe %
Blokovi
Blokovi
%
Dr`ava
Dr`ava
%
Vkupno
Komercijalna banka AD Skopje
KB
1.053.005.324
10,38
2.269.829.820
71,41
0
0
3.322.835.144
NLB Tutunska broker AD Skopje
TN
2.588.416.019
25,52
17.579.820
0,55
0
0
2.605.995.839
BITOLA BROKER AD Bitola
BB
1.686.399.749
16,63
0
0,00
0
0
1.686.399.749
Fer{ped Broker AD Skopje
FR
900.520.333
8,88
321.850.984
10,13
0
0
1.222.371.317
EURObroker AD Skopje
EU
1.101.534.048
10,86
0
0,00
0
0
1.101.534.048
INOVO BROKER AD Skopje
IN
647.173.025
6,38
309.266.140
9,73
0
0
956.439.165
VIP AD Skopje
VP
329.360.020
3,25
0
0,00
0
0
329.360.020
Alta Vista broker AD Skopje
AV
248.309.609
2,45
41.184.000
1,30
0
0
289.493.609
Stopanska Banka AD Skopje
SB
280.471.039
2,77
0
0,00
0
0
280.471.039
TTK Banka Skopje
TK
264.864.585
2,61
0
0,00
0
0
264.864.585
INVESTBROKER AD Skopje
MI
95.665.261
0,94
160.720.000
5,06
0
0
256.385.261
ILIRIKA INVESTMENTS AD Skopje
IL
230.066.535
2,27
0
0,00
0
0
230.066.535
Bro-Dil AD Skopje
BD
195.178.749
1,92
29.634.480
0,93
0
0
224.813.229
Publikum AD Skopje
PB
93.461.022
0,92
28.302.826
0,89
0
0
121.763.848
Ohridska Banka AD Ohrid
OH
91.954.431
0,91
0
0,00
0
0
91.954.431
Po{tel Broker AD Skopje
PT
81.534.278
0,80
0
0,00
0
0
81.534.278
MAK Broker AD Skopje
MK
80.172.239
0,79
0
0,00
0
0
80.172.239
Univerz. Investic. Banka AD Skopje
BL
61.659.975
0,61
0
0,00
0
0
61.659.975
Senzal Skopje AD Skopje
SZ
56.952.047
0,56
0
0,00
0
0
56.952.047
Sileks Banka AD Skopje
SL
Vkupno
56.800.901
0,56
0
0,00
0
0
56.800.901
10.143.499.188
100,00
3.178.368.070
100,00
0
100
13.321.867.258
88
ALKALOID AD SKOPJE
Promet (denari)
GRANIT AD SKOPJE
Prose~na cena (denari)
Promet (denari)
KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE
Promet (denari)
TOPLIFIKACIJA AD SKOPJE
Promet (denari)
Prose~na cena (denari)
MAKPETROL AD SKOPJE
Promet (denari)
Promet (denari)
Prose~na cena (denari)
Prose~na cena (denari)
MAKSTIL AD SKOPJE
Prose~na cena (denari)
Promet (denari)
BETON AD SKOPJE
Promet (denari)
Prose~na cena (denari)
STOPANSKA BANKA AD BITOLA
TTK BANKA AD SKOPJE
Promet (denari)
Prose~na cena (denari)
Prose~na cena (denari)
TETEKS AD TETOVO
Prose~na cena (denari)
Promet (denari)
89
Prose~na cena (denari)
KREDITNI LINII ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA
obezbedeni od Vladata na Republika Makedonija, sostojba vo oktomvri 2007 godina
(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi za site kreditni linii se dostapni vo delovnite banki, osven informaciite za replasiraweto na sredstvata od
Kompenzacionite fondovi od stranska pomo{ i od druga stranska pomo{ koi se dostapni vo Ministerstvoto za finansii)
Kreditna linija
Kreditna linija za nabavka na oprema od
Kreditirawe mali biznisi (mikro, mali i sredni pretpri-
Kreditnata linija za sozdavawe i odr`uvawe na rabotni
italijansko proizvodstvo
jatija) od strana na KfW od Gemanija
mesta vo MSTD od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa
MBPR
MBPR
MBPR
Iznos
do 2.000.000 E
do 50.000 E
Do 400.000 E
Rok na vra}awe
7 godini
do 4 godini
Do 7 godini so vklu~en grejs period
Grejs period
Do 1.5 godina
do 1 godina
Do 2 godini
Godi{na kamatna stapka
7%
11% do 16% na godi{no nivo
Promenliva kamatna stapka (momentalno okolu - 9% godi{no)
Blanko menica so izjava zaverena kaj notar, so najmalku 2 `iranti; Bariran ~ek so izjava zaverena kaj notar, menica i/ili bariran ~ek od drugi bonitetni pravni lica - garanti; Hipoteka;
Obezbeduvawe
1. Hipoteka na nedvi`en imot;
Ra~na zaloga na podvi`ni predmeti i prava; Depo na vrednosni
Standardno obezbeduvawe prifatlivo za bankite u~esni~ki
2. Ra~na zaloga na oprema;
predmeti i hartii od vrednost; Gra|anski ~ekovi; po potreba i
(hipoteka, ra~na zaloga i sl.).
3. Menici i dr.
drugo, prifatlivo za Bankata. Pri procenuvawe na kreditite se
90
primenuva posebna kreditna tehnologija koja e fokusirana na
socio-ekonomskata sostojba na pretpriema~ot i negoviot biznis,
vo odnos na kolateralot.
1. Finansirawe na osnovni sredstva (nabavka na oprema, ma{ini,
Namena na kreditot
Stokov kredit namenet za nabavka na ma{ini i oprema so
alati, instalacii, grade`no zemji{te, renovirawe i
Sozdavawe na novi rabotni mesta preku investicii vo site
italijansko poteklo.
modernizacija);
sektori osven primarno zemjodelsko proizvodstvo, od strana na
2. Finansirawe na obrtni sredstva (surovini, repromaterijali,
mali i sredni trgovski dru{tva.
trgovska stoka).
Profitabilni investicioni proekti na privatni investitori
od dejnosti predvideni vo Nacionalnata klasifikacija na
Celni grupi
dejnosti, osven:
Privatni trgovski dru{tva, poedinci, individualni
E -Trgovija;
pretpriema~i, zanaet~ii, prodava~i na pazar i samostojni
J - Javna uprava, zadol`itelna socijalna za{tita;
vr{iteli na dejnost.
Mali i sredni trgovski dru{tva
M - Privatni doma}instva so vraboteni lica; i
N - Eksteritorijalni organizaci i tela.
Stepen na iskoristenost
Vladata na Republika Italija obezbedi 12.704.840 milioni E,
Prviot i vtoriot kredit od KfW od Germanija vo visina od 13
na sredstvata
od koi za koristewe ostanuvaat 62.704,36 E.
mil. E e 100% iskoristen. Od naplatenite anuiteti se kreira
Stepen na iskoristenost 99,51%.
revolving fond. Od juli 2007 godina po~na da se koristi i treta- iskoristeni 5.000.000 E.
ta tran{a od 7,7 mil E. Iskoristeni 5,5 milioni E.
Vkupen iznos na kreditnata linija e 10.000.000 E, a dosega se
Delovni banki koi go
Eurostandard b Skopje, IK b Skopje, Invest b Skopje,
Izvozna i kreditna banka AD Skopje,
nudat kreditot
Komercijalna b Skopje, Makedonska b Skopje, Ohridska b
Tutunska banka AD Skopje,
Komercijalna banka AD Skopje,
Ohrid, Sileks b Skopje, Stopanska b Skopje, Stopanska b
Prokredit banka AD Skopje
Ohridska banka AD Ohrid, i
Bitola, TTK Skopje, Tutunska b Skopje, UNI b Skopje
Investbanka ad Skopje
Stopanska banka AD Bitola
Mo`nosti DOO Skopje
Zabele{ka
Ednokratna provizija od 1,2% se pla}a za uslugite na prokura- Programata "Kreditirawe mali biznisi# nameneta e za poddr{ka
Sredstvata od ovaa kreditna linija se za parcijalno
torot, dokolku se koristat negovi uslugi.
na mikro, mali i sredni pretprijatija koi se 100% vo privatna
finansirawe (do 50%) na izdr`ani investicioni proekti vo
Od naplatenite anuiteti }e se kreira revolving fond za
sopstvenost, se cel da se ovozmo`i pristap na istite do finan-
korist na MSTD, so {to }e se zajakne nivnata operativna
odobruvawe krediti pod slednite uslovi:
siski sredstva, transformirawe vo zakonski formi i integri-
sostojba i mo`nost za sozdavawe i zadr`uvawe na okolu 950
- iznos: od 50.000 - 500.000 E;
rawe na istite vo finansiskiot pazar.
rabotni mesta po iskoristuvawe na site sredstva koi se na
- rok na vra}awe: od 1- 3 godini;
- kamatna stapka od 7% za firmi koi ve}e koristele kredit
od Stokovata kreditna linija i 8% za ostanatite
zainteresirani firmi;
- namena: za trajni obrtni sredstva.
raspolagawe od zaemot.
91
Kreditna linija
Programa za kreditirawe na razvojot na MSP od strana na
Kreditirawe na proizvodstvo nameneto za izvoz od
Kreditna linija za finansirawe na trajni obrtni sredstva
KfW od Gemanija. - revolving fond
sredstvata dodeleni od stranata na Vladata na
dodeleni od Vladata na Republika Makedonija - MBPR
MBPR
Republika Makedonija - MBPR
Iznos
50.000 - 400.000 E
do 2.000.000 E
Do 300.000 E
Rok na vra}awe
Do 4 godini so vklu~en grejs period
Do 12 meseci (za izvozni aran`mani)
3 godini
Grejs period
do 6 meseci
nema (vra}aweto na kreditot e ednokratno)
nema
Godi{na kamatna stapka
10%
8%
8%
1. Hipoteka;
1. Hipoteka;
2. Menici;
2. Ra~na zaloga na podvi`ni predmeti i prava;
Hipoteka, zalog, menici i drugi instrumenti prifatlivi za
3. Zalog na podvi`ni predmeti,prava i hartii od vrednost ili
3. Bonitetni hartii od vrednost;
delovnite banki
zalog na nedvi`en imot
4. Drugi voobi~aeni formi na obezbeduvawe
Obezbeduvawe
Modernizacija i pro{iruvawe na postoe~ki privatni MSP, i
Namena na kreditot
osnovawe na novi. Minimum 40% od kreditot se koristi za
Finansirawe na izvozni aran`mani za surovini i
osnovni sredstva; Maksimum 60% od kreditot mo`e da se
repromaterijali vrz osnova na sklu~eni dogovori za izvoz.
Finansirawe na trajni obrtni sredstva
koristi za obrtni sredstva.
Celni grupi
92
MSP koi se nad 51% vo privatna sopstvenost.
Privatni trgovski dru{tva koi imaat proizvodstvo nameneto za
Izvozno-orientirani trgovski dru{tva
KfW od Germanija obezbedi 15 milioni E, koi se 100%
izvoz.
Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva
iskoristeni. Od naplatenite anuiteti kreiran e revolving
Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva za
za ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 2005 dosega se
fond.
ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 1999 dosega se plasirani
plasirani 750 iljadi E.
50,5 milioni E.
Stepen na iskoristenost
Eurostandard AD Skopje, Izvozna i Kreditna banka AD Skopje,
UNI Banka AD Skopje, Eurostandard banka AD Skopje, Izvozna i
Eurostandard banka, Izvozna i Kreditna banka, Investbanka,
na sredstvata
Invest banka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje,
kreditna banka AD Skopje, Invest banka AD Skopje, Komercijalna
Komercijalna banka, Makedonska banka, Ohridska banka, Sileks
Makedonska banka AD Skopje, Ohridska banka AD Ohrid, Sileks banka AD Skopje, Makedonska banka AD Skopje, Ohridska banka AD banka, Stopanska banka Bitola, Teteks-Kreditna banka,
banka AD Skopje, Stopanska banka AD Skopje, Stopanska banka
Ohrid, Stopanska banka AD Skopje, Stopanska banka AD Bitola,
AD Bitola, TTK banka AD Skopje, Tutunska banka AD Skopje,
TTK banka AD Skopje, Tutunska banka AD Skopje, Sileks Banka AD
UNI banka AD Skopje
Skopje
Dokolku dru{tvoto go osigura izvozot, kamatnata stapka ke se
namali za 0,5%.
Tetovska banka, Tutunska banka i UNI banka
Kreditna linija
Krediti od kreditnata linija od Me|unaroden fond
Proektot za razvoj na privatniot sektor na Fondot za
Krediti za razvoj na privatniot sektor od
za razvoj na zemjodelstvoto IFAD 1, IFAD 2 i
me|unarodna sorabotka i razvoj od Tajvan revolving fond
Me|unarodna banka za obnova i razvoj (MBOR)
revolving fond
NBRM
Revolving fond - NBRM
1. 2.000 E mikro krediti;
Iznos
2. 50.000 E za primarno zemjodelsko proizvodstvo;
1. do 400.000 $ za mali i sredni pretprijatija
3. 150.000 E za prerabotka
2. do 200.000 $ za zemjodelstvo
nema limit
4. 150.000 E za trgovija so zemjodelski proizvodi
1. do 7 godini za MSP,
1. do 3 godini za obrtni sredstva;
Rok na vra}awe
do 7 godini zavisno od vidot i namenata na kreditot
2. do 5 godini za zemjodelstvo
2. do 5 godini za investicioni proekti, vo koi se raboti na
Grejs period
do 3 godini, zavisno od vidot i namenata
do 2 godini
- od 6% do 18% godi{no za mikro krediti,
Ohridska banka a.d Ohrid - 8,89% ;
modernizacija na tehnolo{ki proces
- od 6% do 16% godi{no za primarno proizvodstvo (zavisno od Stopanska banka a.d Skopje - 7,238 do 12,245;
Godi{na kamatna stapka
finansiskata institucija preku koja se odobruva kreditot),
- 7% godi{no za prerabotka i trgovija so zemjodelski
proizvodi
Soglasno kreditnata politika na delovnite banki
Ohridska banka a.d Ohrid - 8,51% i 8,30%
Komercijalna banka a.d Skopje - 7,89%;
Tutunska banka a.d Skopje - 7,30%
Tutunska banka a.d Skopje - 7,88%;
Invest banka a.d. Skopje - od 9% do 12%
Invest banka a.d. Skopje - 7,3875%;
Stopanska banka a.d Bitola - od 8,50%
Makedonska banka a.d Skopje - 7,75%
93
1. zalog na podvi`en imot (oprema, traktori, vozila,
mehanizacija i drugo);
Obezbeduvawe
2. hipoteka na nedvi`en imot;
Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki.
3. kreditosposobni `iranti (fizi~ki ili pravni lica);
Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki vo
realizacijata na sredstvata od Revolving Fondot.
4. drugi instrumenti na obezbeduvawe koi }e gi utvrdi
bankata ili {tedilnicata.k
1. krediti za mali i sredni pretprijatija
1. sto~arsko proizvodstvo;
2. rastitelno proizvodstvo;
Namena na kreditot
- za osnovni sredstva (ma{ini i oprema, od bilo koja priroda,
osven steknuvawe na zemja), i
1. Finansirawe na obrtni sredstva (nabavka na surovini,
repromaterijali, dopolnitelna oprema i rezervni delovi za
3. zemjodelska mehanizacija;
- za obrtni sredstva (surovini i rezervni delovi).
zgolemuvawe na obemot na proizvodstvoto za poddr{ka na
4. oprema i obrtni sredstva za otkup na zemjodelski proizvodi
2. krediti vo oblasta na zemjodelstvoto
izvozni aktivnosti ili supstitucija na uvoz);
koi }e se prerabotuvaat;
- nabavka na zemjodelska mehanizacija, osnovno stado,
2. Finansirawe na investicioni proekti koga se raboti za
5. trgovija so zemjodelski proizvodi i nivna prerabotka.
oran`erii, podigawe na nasadi, oprema, nabavka na surovini,
modernizacija na tehnolo{ki proces.
repromaterijali.
Celni grupi
1. Primarni zemjodelski proizvoditeli;
Mali i sredni pretprijatija i individualni zemjodelski
2. prerabotuva~i na hrana; i
proizvoditeli kako i pretprijatija anga`irani vo proizvodstvo- individualni zemjodelski proizvoditeli.
3. trgovci so zemjodelski proizvodi.
to ili marketingot na zemjodelski proizvodi.
Pretprijatija vo privatna sopstvenost, kako i
Me|unaroden fond za razvoj na zemjodelstvoto IFAD dodeli dva Sredstvata od Zaemot od Fondot za me|unarodna sorabotka i
razvoj (ICDF) - Tajvan se celosno iskoristeni. Sredstvata od
Stepen na iskoristenost
krediti: 6.2 mil.$ (IFAD 1) i 8 mil.$ (IFAD 2). Povle~eni i
na sredstvata
iskorosteni se site sredstva. Od vratenite anuiteti e formi- Revolving Fondot od ovoj Zaem se kaj bankite u~esni~ki koi gi
Kreditnata linija za razvoj na privatniot sektor odobrena od
Svetska Banka (Zaemite 4015MK i 4240MK) e celosno
iskoristena. Za ponatamo{no koristewe na raspolagawe se
ran revolving fond.
plasiraat na krajnite korisnici pod istite uslovi.
Investbanka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje,
Ohridska banka a.d Ohrid, Stopanska banka a.d Skopje,
sredstvata od Revolving Fondot.
Delovni banki koi go
Tutunska banka AD Skopje, KIB Kumanovo, Stopanska Banka AD
Komercijalna banka a.d Skopje, Tutunska banka a.d Skopje, Invest Ohridska banka a.d Ohrid, Tutunska banka a.d Skopje, Invest
nudat kreditot
Bitola [tedilnica Mo`nosti i
banka a.d. Skopje i Makedonska banka a.d Skopje.
banka a.d. Skopje, Stopanska banka a.d Bitola.
Zaklu~no so 15.10.2007 godina, preku Zemjodelskiot krediten
So sredstvata od pod-zaemot mo`e da se finansiraat najmnogu
So sredstvata od pod-zaemot mo`e da se finansiraat do 70%
diskonten fond se refinansirani 2664 krediti vo vkupen
85% od vkupnata vrednost na pod-proektot. Bankata i krajniot
od vkupnata vrednost na pod-proektot. Krajniot korisnik }e go
iznos od 16,1 milioni evra (IFAD 1, IFAD 2 i revolving fond)
korisnik na pod-zaemot }e go finansiraat ostatokot od najmalku finansira ostatokot od najmalku 30%.
[tedilnica FULM
Zabele{ka
15%.
94
Kreditna linija
Poddr{ka na razvojot na mali i sredni pretprijatija od
Kreditna linija za kreirawe novi rabotni mesta vo mali i
Kreditna linija za finansirawe na MSP dodeleni
Vladata na Holandija -Makedonskata razvojna fondacija za
sredni pretprijatija od Bankata za razvoj pri Sovetot na
od Vladata na Republika Makedonija - MBPR
pretprijatijata
Evropa revolving fond NBRM
1. Zaem tip 1 do 10.000 E
Iznos
2. Zaem tip 2 od 15.000 do 75.000 E
nema limit
Do 500.000 E
od 5 do 10 godini
8 godini
3. Zaem tip 3 do 15.000 E
Rok na vra}awe
do 5 godini, (Rokot n vra}awe mo`e da bide i podolg,
vo zavisnost od ciklusot na proizvodstvo).
Grejs period
do 1 godina (Grejs periodot mo`e da bide i podolg, vo zavis-
Grejs periodot go odreduva bankata vo zavisnost od vrednosta na
nost od ciklusot na proizvodstvo).
pod-zaemot i mo`niot obrt na sredstvata vo odnos na vremeto za Do 1 godina
vra}awe na istiot.
Stopanska banka a.d. Skopje - 9,5% do 9,7%;
Godi{na kamatna stapka
Ja odreduva individualno sekoja finansiska institucija.
Komercijalna banka a.d. Skopje - od 6,89% do 8,55%;
8%
Ohridska banka a.d. Ohrid - od 8,59%.
Obezbeduvawe
Soglasno kreditnata politika na finansiskata institucija
Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki.
vklu~ena vo sproveduvawe na kreditnata linija.
Hipoteka, zalog, menici i drugi instrumenti prifatlivi za
delovnite banki
Izgradba/nabavka na imot, nabavka na ma{ini i oprema, nabavka
95
Namena na kreditot
Za investicii vo osnovni sredstva i raboten kapital
na surovini i rezervni delovi, kako i aktivnost na edukativni
Finansirawe na osnovni i obrtni sredstva
trening programi.
tip 1: individualni zemjodelci, samostojno vraboteni lica i
Izvozno-orientirani trgovski dru{tva
pretpriema~i na mikro pretprijatija;
tip 2: mali pretprijatija so najmnogu 50 vraboteni
Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva za
ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 2005 dosega se plasirani 750
iljadi E.
Celni grupi
tip 3: mali pretprijatija so najmnogu 10 vraboteni.
Mali i sredni trgovski dru{tva
Eurostandard banka, Izvozna i Kreditna banka, Investbanka,
Komercijalna banka, Makedonska banka, Ohridska banka, Sileks
banka, Stopanska banka Bitola, Teteks-Kreditna banka, Tetovska
banka, Tutunska banka i UNI banka
Sredstvata od Zaemot odobren od Bankata za razvoj pri Sovetot
Stepen na iskoristenost
Vladata na Holandija obezbedi 7,2 mil. E. Iskoristeni se
na Evropa (CEB) vo iznos od EUR 5,113 milioni se celosno
na sredstvata
100%. Od naplatenata glavnina se formira revolving fond,
iskoristeni. Sredstvata od Revolving Fondot od ovoj Zaem se kaj za ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 1999 dosega se
koj se plasira pod istite uslovi.
bankite u~esni~ki koi gi plasiraat na krajnite korisnici pod
istite uslovi.
Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva
plasirani 20 milioni E.
Delovni banki koi go
Tutunska banka AD Skopje, IK banka AD Skopje, Mo`nosti DOO
Stopanska banka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje i
UNI Banka AD Skopje, Eurostandard banka AD Skopje, Izvozna i
nudat kreditot
Skopje
Ohridska banka AD Ohrid.
kreditna banka AD Skopje, Invest banka AD Skopje,
Sredstvata ne mo`e da se koristat za proekti od zemjodelstvoto,
Zabele{ka
osven za prerabotka i dorabotka na zemjodelski proizvodi.
Komercijalna banka AD Skopje, Makedonska banka AD Skopje,
Se isklu~uva od finansirawe obrtniot kapital i uslugite
Ohridska banka AD Ohrid, Stopanska banka AD Skopje,
povrzani so operaciite na proektot (tro{ocite za odr`uvawe,
Stopanska banka AD Bitola, TTK banka AD Skopje, Tutunska
plati i drugo).
banka AD Skopje, Sileks Banka AD Skopje
So sredstvata od pod-zaemot mo`e da se finansira najmnogu 50%
od vkupnata vrednost na pod-proektot. Ostanatite 50% se
finansiraat od sopstveni sredstva na krajniot korisnik ili od
sredstva na bankata u~esni~ka
Kreditna linija/ Izvor na sredstva
Odluka za uslovite i kriteriumite za replasirawe na sredstva od
Odluka za uslovite i kriteriumite za replasirawe na sredstva od
kompenzacioni fondovi od stranska pomo{
kompenzacioni fondovi od druga stranska pomo{
(Odluka od Sl. v. 60/2004)
96
Iznos
(Odluka od Sl. v. 28/2005)
Maksimalniot iznos ne e definiran vo Odlukata, se finansira soglasno proektot po
Maksimalniot iznos ne e definiran vo Odlukata, se finansira soglasno proektot po
voobi~aeni bankaraski uslovi za MSP.
voobi~aeni bankaraski uslovi za MSP.
Rok na vra}awe
9 meseci
5 godini
9 meseci
Grejs period
3 meseci
1 godina
3 meseci
1 godina
3%
3%
3,5% pod eskontnata stapka na
3,5% pod eskontnata stapka na
Bankarska garancija
Hipoteka vo visina 2:1
Godi{na kamatna stapka
Obezbeduvawe
Narodna banka na R.M
Narodna banka na R.M
Bankarska garancija
Hipoteka vo visina 2:1
ili bankarska garancija
Namena na kreditot
ili bankarska garancija
1. surovini;
1. surovini;
2. repromaterijali.
Celni grupi
5 godini
investicioni proekti
2. repromaterijali
MSP od oblasta na stopanstvoto
investicioni proekti
MSP od oblasta na stopanstvoto
Stepen na iskoristenost
Od naplatenite anuiteti od stranskite pomo{ti se generiraat kompenzacioni fondovi.
Od naplatenite anuiteti od stranskite pomo{ti se generiraat kompenzacioni fondovi.
na sredstvata
So sostojba 30.09.2007 godina neraspredeleni se 22.575.000 milioni denari.
So sostojba 30.09.2007 godina neraspredeleni se 66.889.000 milioni denari.
Delovni banki koi go nudat
Ministerstvo za finansii,
Ministerstvo za finansii,
kreditot/
Sektor za upravuvawe so kapital,
Sektor za upravuvawe so kapital,
Ministerstvo za finansii
Oddelenie za stranska pomo{
Oddelenie za stranska pomo{
Sredstvata se stavaat vo funkcija po raspi{ano soop{tenie vo dnevnite vesnici od
Sredstvata se stavaat vo funkcija po raspi{ano soop{tenie vo dnevnite vesnici od strana
strana na Ministerstvoto za finansii. Selekcija na prijavenite proekti i nivno
na Ministerstvoto za finansii. Selekcija na prijavenite proekti i nivno odobruvawe vr{i
odobruvawe vr{i Komisijata za menaxment so Kompenzacioni fondovi, formirana od
Komisijata za menaxment so Kompenzacioni fondovi, formirana od Vladata na Republika
Vladata na Republika Makedonija.
Makedonija.
Zabele{ka
DRUGI PROEKTI ZA PODDR[KA NA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA, sostojba oktomvri 2007 g.
(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi se dostapni kaj implementatorite)
Garancii
Garanten Fond na Makedonska Banka za
Garanten fond - proekt na
Podr{ka na Razvoj - Proekt na
[vedskata agencija za
Krediten
Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj
Vladata na RM
me|unarodna razvojna sorabotka (SIDA)
fond
(USAID) norve{kiot dr`aven investiciski
Fond za kreditirawe MSP - proekt na
fond NORFUND
Uslovi pod koi se
Garancii se dodeluvaat za site dolgoro~ni krediti za
Garancii za kredit: se izdavaat za site krediti od kreditnite linii
odobruva garancija
investicii od kreditnite linii distribuirani preku
distribuirani preku bankite potpisni~ki za sorabotka so GF
Vidovi
stva za MSP: krediti za finansirawe na nara~ki
bankite potpisni~ki na dogovori za sorabotka so
Garancii za dobavuva~i: se izdavaat na dobavuva~ite so koi Garanti
krediti
za poznat kupuva~, proizvodstvo nameneto za
MBPR
Fond ima dogovor za sorabotka, a koi prodavaat oprema i repromateri-
Kratkoro~ni inovativni krediti za obrtni sred-
izvoz, faktoring i dr.
jali na odlo`eno pla}awe
1. Garancii za kredit
Vidovi garancii
Garancii za kredit obezbedeni so instrumenti za
obezbeduvawe koi bankite ne gi prifa}aat.
Finansirawe na podgotovka na proizvodstvo i
2. Garancii za dobavuva~i
Namena na
isporaka na proizvodi na doma{ni i stranski
3. Garancii za dobavuva~i so kredit
kreditot
pazari, nabavka na surovini i repromaterijali,
(kombinacija od prethodnite dva vida)
tro{oci za pakuvawe, rabotna sila, testirawe,
transport, carina, danoci, i dr.
97
Maksimalen iznos
- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za
- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za kredit koja mo`e da
kredit koja mo`e da bide izdadena od Garantniot Fond
bide izdadena od Garanti Fondot e 60.000 evra vo denarska protivvred-
e 35.000 EVRA vo denarska protivvrednost;
nost;
- maksimalniot iznos na kredit za koja mo`e da bide
- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za dobavuva~i za
izdadena garancija e 150.000 EVRA vo denarska pro-
nabavka na osnovni sredstva koja mo`e da bide izdadena od Garanti
tivvrednost;
Fondot e 60.000 evra vo denarska protivvrednost;
- garancijata ne mo`e da nadmine iznos od 33 % od
- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za nabavka na surovini
glavnicata na baraniot kredit.
i repromaterijali koja mo`e da bide izdadena od Garanti Fondot e
Iznos
od 4.500.000 MKD do 5.000.000 MKD
Rok na
od 30 do 179 dena
30.000 evra vo denarska protivvrednost;
- garancijata ne mo`e da nadmine iznos od 60 % od glavnicata na
baraniot kredit/osnovnoto sredstvo/repromaterijalite i surovinite
Rok na vra}awe na
Garancija mo`e da se izdava na krediti/ nabavki so
Garancija mo`e da se izdavana krediti/nabavki so maksimalen rok na
kredit
maksimalen rok na otplata od 10 godini.
otplata od 5 godini so vklu~en grejs period
vra}awe
Garancii za kredit:
Godi{na
Nadomest
2,2 % godi{no na saldoto na garancijata
- 2% od visinata na garancijata na godi{no nivo
kamatna
Garancii za dobavuva~i:
stapka
za garancija
- 3% od visinata na garancijata na godi{no nivo;
od 8% do 12%
Manipulativen
- 1,5% ednokratno, za garancii za kredit;
tro{ok
- 1% ednokratno, za garancii za dobavuva~i.
Provizii
1. 0,5% za obrabotka na barawe; i
2. 2% za upravuvawe so kreditot.
1. Hipoteka vo odnos 1:1,2 dadena kaj delovnata banka
(za celiot iznos na kreditot) .
Obezbeduvawe
2. Dokolku ne se raspolaga so takov imot, se obezbedu-
Dvi`en (oprema, mehanizacija, vozila) i nedvi`en imot (objekti,
va kolateral kaj MBPR (koj {to ne go prima delovnata
zemji{te), menici, dr.
Obezbeduvawe
Bankarski garancii, polisa za osiguruvawe izvoz,
barirani ~ekovi, zalog, menici, dr.
banka) vo odnos 1:1,2, samo na garantiraniot del od
kreditot.
Pretprijatija od navedenite industriski granki mo`at da podnesat barawa za kredit:
1. proizvodstvo na prehranbeni proizvodi i
- potencijalni osnova~i na MSP
Zanaet~ii, trgovci poedinci, mikro, mali i sredni
Celni grupi
trgovski dru{tva (registrirani vo RM i so najmalku
51% privaten kapital)
pijalaci;
- postoe~ki MSP so dominanten privaten kapital i najmnogu 50
vraboteni
2. proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi;
Celni grupi
- vr{iteli na zemjodelska dejnost
3. proizvodstvo na ko`a, predmeti od ko`a i
ko`na galanterija;
4. proizvodstvo na osnovni metali i standardni
metalni proizvodi;
98
5. proizvodstvo na grade`ni materijali;
6. preprabotka na drvo o proizvodi od drva,
proizvodstvo na ma{ini i elektri~ni uredi.
Komercijalna banka ad Skopje, Stopanska banka ad
Implementator
Bitola, Investbanka ad Skopje, Eurostandard banka ad
Centar za pottiknuvawe na razvojot na mali i sredni dru{tva Skopje
Skopje, TTK Banka ad Skopje, Sileks banka ad Skopje,
Implementator MSP Fond Skopje
[tedilnica Mo`nosti Skopje
Za krediti vo investii vo postoe~ki ili novi
Namena na garancijata tehnologii so koi se zgolemuva izvozot od RM
Zapo~nuvawe ili pro{iruvawe na biznis (garancijata ne se izdava za
potro{uva~ki i stanbeni krediti)
Garanti Fond e institucija koja e osnovana vo 2002 godina
Osnova~ na
fondot
MSP fondot e osnovan i upravuvan od Razvojna
Fondacija Krimson.
MSP fondot kreditira privatni pravni subjekti:
1. koi vr{at dejnosti vo proizvodstvoto, trgovija
i uslugi;
Zabele{ka
Kapitalot za izdavawe na garancii iznesuva 2.500.000 Evra, sredstvata
2. koi poka`uvaat pozitivni finansiski rezul-
Vladata na RM vo dekemvri 2005 godina formira{e
se obezbedeni od SIDA
tati vo dosega{noto rabotewe;
Garanten fond, so transfer na 231 milioni MKD od
(Swedish international development cooperation agency).
3. ~ij broj na vraboteni se dvi`i od 5 do 200 lica;
buxetot na RM . Celta za formirawe na GF e na cel-
Garanti Fond zaklu~no so 15.10.2007 ima izdadeno garancii vo visina na
nite grupi da im se olesni pristapot do bankarskite
ne{to pove}e od 3.000.000 evra, koristej}i go i revolvingot na
krediti za investici, vo pogled na kolateralot po
sredstvata.
tie pretprijatija da imaat iskustvo vo vr{eweto
kreditite.
Za tekovnata godina Garanti Fond raspolaga so okolu 500.000 Evra
na taa dejnost kako fizi~ki lica dokolku pret-
(sredstva od revolvingot)
prijatieto e formirano pred pomalku od 3 godini;
4. kredito-baratelite treba da ja vr{at istata
Zabele{ka
dejnost najmalku 3 godini, ili pak menaxerite na
5. prioritet imaat pretprijatijata koi se izvozno
orientirani, obezbeduvaat pogolem broj na novi
vrabotuvawa, ostvaruvaat neto devizni prilivi,
koristat doma{ni surovini i se gri`at za
za{tita na ~ovekovata okolina.
99
PODGOTVUVA I IZDAVA
MINISTERSTVO ZA FINANSII
REPUBLIKA MAKEDONIJA
ul. „Dame Gruev“ 14, 1000 Skopje,
Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280
Internet adresa: http://www.finance.gov.mk
GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK
D-r Trajko Slaveski
ZAMENIK
GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK
Doc. D-r Nikica Mojsoska Bla`evski
^LENOVI NA UREDUVA^KI ODBOR
PODGOTOVKA I PE^AT
TIRA@
PREVOD
nikica.mojsoska@finance.gov.mk
Sne`ana Delevska, M-r Mi{o Nikolov
Aneta Dimovska
Global Komunikacii, Skopje
500 primeroci
@ana [okarovska
Maja Petrovska
PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE
OD OVAA PUBLIKACIJA, GI MOLIME
KORISNICITE ZADOL@ITELNO
DA GO NAVEDAT IZVOROT
ISSN 1409 - 9209
Bilt. Minist. Finans.
9/10-2007
100