Vsakdanje življen v starem Egiptu Vsakdanje življenje v starem

Vsakdanje življen v starem Egiptu Vsakdanje življenje v starem

II. gimnazija Maribor
Trg Miloša Zidanška 1
2000 Maribor
Vsakdanje življenje
v starem Egiptu
Projektna naloga pri predmetu informatika
Avtor: Anja Šarič, 1.a
Mentor vsebine:: prof. Mikić Saša
Mentor oblike:: prof. Pešec Mirko
Fram, marec 2008
Kazala
Anja Šarič
KAZALA
Kazalo vsebine
Kazalo slik
Stvarno kazalo
KAZALO VSEBINE
1. UVOD
4
2. STARI EGIPT
5
2.1. ČAS IN PROSTOR STAREGA EGIPTA
2.2. NASELITEV STAREGA EGIPTA
5
6
3. EGIPČANSKA DRUŽBA
7
3.1. RAZSLOJENOST EGIPČANSKE DRUŽBE
3.2. VEROVANJA EGIPČANSKE DRUŽBE
3.2.1. PRIPRAVE ZA V GROBNICO
3.2.2. POTOVANJE V ONOSTRANSKO ŽIVLJENJE
3.2.3. PIRAMIDE
7
9
11
12
12
4. VSAKDANJE ŽIVLJENJE STARIH EGIPČANOV
14
4.1.
4.2.
4.3.
4.4.
4.5.
4.6.
BIVALIŠČA
HRANA IN PIJAČA
GLASBA
IGRE IN IGRAČE
BLAGO IN OBLAČILA
LEPOTIČENJE IN NAKIT
14
14
15
16
16
17
5. DEJAVNOSTI V STAREM EGIPTU
18
5.1. TRGOVINA
5.2. TESARSTVO
5.3. LOV IN RIBOLOV
5.4. VOJSKA IN OROŽJE
5.5. PISARJI, UČENCI, SLIKARJI
5.5.1. PISAVA
18
18
18
19
19
19
2
Kazala
Anja Šarič
5.6. ČARANJE IN ZDRAVSTVO
5.7. SVEČENIKI, SVETIŠČA IN SVETI OBREDI
5.8. JADRANJE PO NILU
20
21
21
6. ZAKLJUČEK
22
7. STVARNO KAZALO
23
KAZALO SLIK
Slika 1: Mumija ........................................................................................................................................ 4
Slika 2: Zemljevid Egipta z označenimi deli stare države ......................................................................... 5
Slika 3: Namakanje polj s šadufi .............................................................................................................. 6
Slika 4: Pisar ............................................................................................................................................. 8
Slika 5: Upodobitev dela .......................................................................................................................... 8
Slika 6: Anubis ........................................................................................................................................ 10
Slika 7: Bastet ........................................................................................................................................ 10
Slika 8: Anubis ........................................................................................................................................ 11
Slika 9: Ovijanje...................................................................................................................................... 11
Slika 10: Priprave za potovanje v onostransko življenje ........................................................................ 12
Slika 11: Mumija .................................................................................................................................... 13
Slika 12: Piramide v Gizi ......................................................................................................................... 13
Slika 13: Harfistka .................................................................................................................................. 15
Slika 14: Sistrum .................................................................................................................................... 15
Slika 15: Senet........................................................................................................................................ 16
Slika 16: Ogledalo .................................................................................................................................. 17
Slika 17: Papirus ..................................................................................................................................... 20
Slika 18: Imhotep, nadarjen pisar .......................................................................................................... 20
Slika 19: Horusovo oko .......................................................................................................................... 21
3
Uvod
Anja Šarič
1. UVOD
Z
godovina je znanost, ki raziskuje vse, kar se je človeštvu zgodilo od nekoč do danes. S
pomočjo zgodovinskih virov odkriva vedno nove stvari. Že stari Rimljani so menili, da je
zgodovina učiteljica življenja. S tem se popolnoma strinjam, saj brez zgodovine ne bi vedeli
ničesar o življenju naših prednikov. Zame je zgodovina nekaj skrivnostnega. In prav te skrivnosti me
zelo privlačijo. Zanimivo je poslušati oz. brati, kako so živeli ljudje na določen kraju pred mnogimi
leti, s čem so se ukvarjali, v kaj so verovali, kakšna so bila njihova prebivališča in podobno. Ker me
življenje ljudi v zgodovini zelo zanima, sem se tudi jaz odločila, da vam predstavim življenje neke
stare kulture. Izbrala sem stare Egipčane. Veličastne piramide, skrivnostne mumije, ritmična
glasba, slavni faraoni, čudovita svetišča, in še veliko več … vseh teh stvari se spomnim, ko pomislim
na Egipt. Skušala bom na čim bolj zanimiv način predstaviti staro egipčansko kulturo.
Slika 1: Mumija
(vir: http://turizm.lib.ru/img/n/nowak_a_w/london-v-i/perwaja_mumija__priobretennaja_britanskim_muzeem550_g.do_n.e.-memfis.jpg)
1. poglavje
Anja Šarič
2. STARI EGIPT
2.1. ČAS IN PROSTOR STAREGA EGIPTA
E
gipčanska civilizacija se je pojavila okoli leta 3000 pr. n. št. na bregovih srednjega in
spodnjega toka Nila1. Ravnice ob Nilu so imele zaradi rednih poplavljanj reke vse od 7.
tisočletja veliko naravnega bogastva. Na tem območju so nastajale mnoge poljedelske
naselbine. Ker puščava (imenovali so jo »rdeča zemlja«) prekriva več kot 90 % današnjega Egipta,
so Egipčani živeli le na bregovih Nila ali ob prekopih ob reki. Ozemlje, kjer so živeli, so imenovali
»kemet« ali »črna zemlja«, imenovana po bogatem, črnem blatu, ki je bilo zelo rodovitno.
Slika 2: Zemljevid Egipta z označenimi deli stare države
(vir: http://www.lib.utexas.edu/maps/africa/egypt.gif)
1
Nil je reka v severni Afriki in je druga najdaljša reka na zemlji. Dolžina Nila znaša 4715 km.
5
1. poglavje
Anja Šarič
2.2. NASELITEV STAREGA EGIPTA
O
bdobje, ki ga imamo ponavadi za »stari Egipt«, je tisto, ko so v Egiptu vladali faraoni (po
letu 3000 pr. n. št.). Redko pa se vprašamo, kdo je tam živel pred faraoni. V kameni dobi
so ljudje živeli v visokih legah nad Nilom od njegove delte do Asuana2. Po letu 5000 pr. n.
št. so v Egipt prihajali priseljenci iz današnje Sirije3 in Palestine4, libijska in nubijska plemena. Malo
pred letom 3000 pr. n. št. so v Egipt prišli tudi nekateri trgovci iz današnjega Iraka5 (pripluli so z
jadrnicami). Ti prvi naseljenci so začeli gojiti žita (predvsem ječmen), udomačevali so živino,
postavljali pa so tudi cele vasi hiš iz blata.
Slika 3: Namakanje polj s šadufi
(vir: http://www2.arnes.si/~oskrzr2/Timko2002_03/Egipt/saduf1.jpg)
2
Asuan je egiptovsko mesto ob prvem kataraktu Nila.
Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
4
Palestina je označevala južni del dežele Kanaan. Danes je nepriznana država na Bližnjem vzhodu, ki jo zaseda
Izrael.
5
Iran je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
3
6
2. poglavje
Anja Šarič
3. EGIPČANSKA DRUŽBA
3.1. RAZSLOJENOST EGIPČANSKE DRUŽBE
E
gipčanska družba je bila razslojena. Višji sloji so živeli bolj razkošno in lepše kot nižji sloji. Če
si egipčansko družbo predstavljamo kot piramido,
piramido, so bili na vrhu vladarji imenovani faraoni.
Faraoni so vodili državo, se posvečali zabavi (lovu, glasbi, poeziji, pojedinam, …). Skupaj z
faraoni so pod plemstvo spadali še: vojskovodje,
vojskovodje svečeniki, pisarji,, drugi uradniki in celotna
njegova družina. Pod faraoni najdemo vojskovodje in svečenike, ki so skrbeli za udobje in varnost
faraonov. Še nižje najdemo pisarje in druge uradnike, ki so prav tako skrbeli za udobje vladarjev.
Večina prebivalstva so bili kmetje,
kmetje trgovci in obrtniki.. Ti so živeli skromno zaradi prevelikih
delovnih obveznosti. Na dnu piramide najdemo sužnje.
sužnje. Bili so v državni lasti, niso imeli lastne
svobode. Opravljali so lažja (služabniki) ali težja
težja (delo v gradbiščih, kamnolomih) dela. Zaradi zelo
težkih razmer so se borili za preživetje.
FARAON
VOJSKOVODJE,
SVEČENIKI,
PISARJI, URADNIKI
IN FARAONOVA
DRUŽINA
PLEMSTVO
KMETJE, TRGOVCI, OBRTNIKI
SUNŽNJI
- služabniki
- težje
fizično delo
2. poglavje
Anja Šarič
Slika 4: Pisar
(vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Burger_StariEgipt_UpodobitevDela_Pisar.jpg)
Slika 5: Upodobitev dela
(vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Burger_StariEgipt_UpodobitevDela.jpg)
8
2. poglavje
Anja Šarič
3.2. VEROVANJA EGIPČANSKE DRUŽBE
V
starem Egiptu je veljal politeizem6. Egipčani so častili na stotine različnih boginj in bogov.
Veliko bogov je imelo živalsko podobo. Egipčanska beseda za bogove je »netscheru«. Stari
Egipt je bil razdeljen na 42 upravnih okrožij (nom) in vsako izmed teh okrožij je imelo
svojega boga. Bogov je bilo seveda še veliko več. Povsod v egiptovski veri je bil glavno božanstvo
sončni bog. Sončni bog je imel različne podobe: zjutraj je bil Kepri (skarabej-hrošč, ki je kotalil
sonce nad vzhodnim obzorjem), kasneje je postal Re-Harakti (sokol, ki je letel pod nebom), lahko je
bil tudi Amon-Re (kralj bogov in varuh faraonov na bojnih pohodih, bil je skrivnostne narave).
Egipčani so verjeli, da je sončni bog odgovoren za vse kar obstaja-živali, ljudi, rodovitnost zemlje, …
Med vladavino faraona Ehnatona7 (ta je videl sončnega boga kot okroglo ploščo z žarki, ki so se
končali v rokah ljudi) so bili vsi bogovi razen sončnega boga prepovedani. Njegov sin Tutankamon
8
jih je med svojim vladanjem spet uveljavil. Sveti ibis je simboliziral Tota, boga modrosti in
zdravilstva. Anubis v šakalji (šakali so se zadrževali na pokopališčih, zato so jih povezovali s
pogrebi) podobi je nadziral balzamiranje in skrbel za prostor, kjer je to delo potekalo. Mačja
boginja Bastet je bila hči sončnega boga Reja. Boginja je predstavljala moč, ki jo je dajalo sonce, da
so posevki zoreli. Oziris je bil bog podzemlja. Hnum, bog z ovnovo glavo je nadziral brzice na Nilu.
Egipčanski amuleti so simbolizirali bogove. Oko »vadžet« je simboliziralo maščevalno oko sončnega
boga in boga Hora. Verjeli so, da to oko varuje vse kar je za njim. Hrošč »skarabej« je simboliziral
sončnega boga Keprija (ta žuželka je kotalila po tleh kroglo govna, Egipčani so si predstavljali, da se
podobno giba sonce).
6
Politeizem je verovanje v več bogov.
Ehnaton je bil faraon 18. dinastije (Nova država). Vladal je v obdobju od 1351-1336 pr.n.št.
8
Tutankamon je kot faraon vladal 18. dinastiji med leti 1333-1323 pr. n. št.
7
9
2. poglavje
Anja Šarič
Slika 6: Anubis
(vir: http://www2.arnes.si/~osmbhajdina3/rom2005/dezela_skrivnosti-egipt/images/anubis.bmp)
Slika 7: Bastet
(vir: http://www.rainbowcrystal.com/altar/E-99bastet.jpg)
10
2. poglavje
Anja Šarič
3.2.1. PRIPRAVE ZA V GROBNICO
E
gipčani so se bali, da bi njihov svet nekoč nehal obstajati. Verjeli so v čarobno moč, razvili
pogrebno čaščenje, za katerega so verjeli, da jim prinaša večno življenje. Ohranjevali so
trupla umrlih. Balzamerji so v »Lepi hiši« s kremenastim nožem truplo prerezali na levi
strani, odstranili jetra in pljuča, to so posušili in spravili v pokrite vrče, možgane so odstranili s
posebnimi paličicami skozi nos, srce pa so pustili v truplu. Truplo so nato posipali s natronovimi
kristali (spojina natrijevega karbonata in natrijevega bikarbonata), ki so preprečevali trohnenje, ga
napolnili z listjem ali žagovino in ga zavili v platnene povoje. Pogrebni obred imenovan »odpiranje
ust« je bil zelo pomembne, saj je mrtvim omogočal zmožnosti za življenje (da bi mumija lahko jedla
in pila). Balzamiranje so končali, ko so mumijo položili v krsto.
Slika 8: Anubis
(vir: http://www.ihistory101.net/espanol/images/anubis.jpg)
Slika 9: Ovijanje
(vir: http://www.mladinska.com/repository/1652/vs7_ovijanje.jpg)
11
2. poglavje
Anja Šarič
3.2.2. POTOVANJE V ONOSTRANSKO ŽIVLJENJE
P
rebivalci so verjeli, da je pod zemljo svet, imenovan Duat. Nekateri deli tega sveta so bili
polni nevarnosti. Proti njim so uporabljali uroke, veliko jih je bilo napisanih na krstah.
Knjige mrtvih so poslikani papirnati zvitki, ki so jih našli na mumijah ali v njihovi bližini. Te
knjige so bili nekakšni »potni listi« za v Duat. Če si poznal prave uroke si bil varen. Znan obred je
tudi tehtanje srca umrlega. Umrle so pokopavali s šabtiji9, za katere so verjeli, da opravijo
naročeno delo na povelje boga Ozirisa. Na pogrebih so najete žalovalke mahale z rokami, se
posipavale s prahom in jokale.
Slika 10: Priprave za potovanje v onostransko življenje
(vir: http://www.tamut.edu/academics/mperri/images/egypt.JPG)
3.2.3. PIRAMIDE
P
9
iramide, grobnice faraonov, naj bi varovale njihova trupla pokopana globoko v njih.
Vsebovale so tudi napise, ki bi na pomagali faraonom v onostranskem življenju. Lažne
prehode in težka, granitna vrata so ustvarjali zato, da bi preprečili vstop tatovom.
Šabtiji so figurice iz različnih materialov, ki so jih Egipčani dajali umrlim v grobove.
12
2. poglavje
Anja Šarič
Slika 11: Mumija
(vir: http://graphics8.nytimes.com/images/2007/06/27/world/27mummy_lg.jpg)
Slika 12: Piramide v Gizi
(vir: http://www.egyptianrc.org/index/upload/Pyramids_of_Giza_Egypt.jpg)
13
3. poglavje
Anja Šarič
4. VSAKDANJE ŽIVLJENJE STARIH
EGIPČANOV
4.1. BIVALIŠČA
P
rebivalci so večinoma živeli v hišah iz zidakov, ki so jih delali iz nilskega blata. Blato so iz Nila
zajemali z usnjenimi vedri. Blatu so na gradišču dodajali slamo in prodnike zato, da so ga
okrepili. Mešanico so nato vlili v lesene okvire, jih pustili posušit na soncu. Tako so delali
zidake. Ko so postavljali hišo, so na stene iz zidakov dodali malto, notranjost hiše pa so velikokrat
poslikali z različnimi vzorci. Ker je skozi okenca v hišo prihajalo le malo svetlobe, je bilo v hiši
hladno. Za predsobo so bili prostori namenjeni spanju, zasebni prostori in stopnice na streho.
Kuhinja je bila nekoliko oddaljena od bivalnih prostorov (s tem so bili prostori zaščiteni pred
neprijetnimi vonji iz kuhinje). Velikost hiše se je spreminjala glede na premožnost družine. Bogate
družine so imele velike hiše. V hišah so velikokrat prirejali zabave. Osrednji prostor hiše bogate
družine je bil velikokrat ribnik. Vodo so redno menjavali, okoli ribnika je bilo posajeno grmovje,
drevje (sikomore10, datljeve palme in akacije), v notranjosti je bilo veliko lotosa in rib.
4.2. HRANA IN PIJAČA
R
odovitno blato, ki ga je prinesel Nil z vsakoletnimi poplavami, je Egipčanom omogočalo
gojenje ječmena in dvozrne sevke. To je bila glavna egiptovska hrana. Pridelek, spravljen v
kaščah, so kasneje predelali v kruh ali pivo. Gojili so tudi čebulo, česen, por, fižol, solato,
lečo, buče, fige, datlje, kumare in melone. Peki so pekli različno pecivo, sladkali so jih z datlji ali
medom. Med so dobivali v stožčastih lončenih panjih. Grozdje, iz katerega so delali vino ali ga sušili
za rozine, je uspevalo v Nilovi delti in v oazah v zahodni puščavi. V vinogradih so delali tuji
priseljenci ali ujetniki. Kruh so pekli iz ječmenovega testa, bil pa je precej žilav, saj je pri mletju
moke vanjo pogosto zašel drobir. Zelo cenjen sadež je bil plod figovca sikomore. Dateljne so jedli
sveže (avgusta, v času žetve) ali so jih sušili ali pa iz njih naredili sladko kašo. Iz njih pa se je dalo
pridobivati tudi datljevo vino. Priljubljen sadež so bila tudi granatna jabolka, ki so jih prinesli v
Egipt iz Bližnjega vzhoda. Tudi prehrana se je razlikovala glede na sloj prebivalstva. Manj premožni
prebivalci so jedli manj mesa in perutnine, več pa rib. Premožnejši sloj je imel na svojih pojedinah
velik izbor; race, gosi, govedina, oriks, gazele, … Pekli so tudi svinjsko, ovčje in kozje meso.
10
Sikomora je vrsta figovca.
3. poglavje
Anja Šarič
4.3. GLASBA
P
rebivalci starega Egipta so veliko dali na zabavo. Velik pomen glasbe in zabave nam kažejo
glasbila, pesmi zapisane na papirusu in prizori zabav iz sten grobnic. Prirejali so velike javne
zabave. Ljudje so se veselili ob igranju flavt, harf, kastanjet in petju. Glasbe pa niso izvajali
oziroma poslušali samo na zabavah. Tudi v vsakdanjem življenju je imela velik pomen. Tako so na
primer vinogradniki ob stiskanju vina v ritmu tolkli s klopotali, kmetje so peli živalim, princese so
brenkale na harfo. Ansambel je obsegal godala, tolkala in pihala, glasba pa je bila verjetno zelo
ritmična. Harfe so bile različno velike, obsegale so tudi različno število strun. Bronaste cimbale so
poudarjale ritem skladbe. Flavto so ponavadi naredili iz lesa ali trstov. Znano glasbilo je bil tudi
sistrum. Tega so nosile plemkinje in svečenice pri različnih obredih.
Slika 13: Harfistka
(vir: http://www.zwoje-scrolls.com/zwoje39/Nakht_5a.jpg)
Slika 14: Sistrum
(vir: http://www.touregypt.net/featurestories/sistrum11.jpg)
15
3. poglavje
Anja Šarič
4.4. IGRE IN IGRAČE
V
Egiptu so življenje uživali že otroci. Dečki so se igrali vojake, deklice pa so drže se za roke
plesale. Igrali so se na preprostih deskah, poznali pa so že tudi lesene punčke in različne
ra
žoge. Nekatere so bile napolnjene s semeni, da so ropotale. Igra senet se je igrala na deski
in je simbolizirala boj proti zlim silam. Igra »kača« je ena najstarejših iger odkritih v Egiptu. Igrala
se je na kamniti plošči, ki je predstavljala zvito kačo.
Slika 15: Senet
http://wesheb.tdonnelly.org/images/senet/senet.gif
(vir: http://wesheb.tdonnelly.org/images/senet/senet.gif)
4.5. BLAGO IN OBLAČILA
V
Egiptu so ljudje nosili lanena oblačila. Tako, kot se je pri prebivališčih in hrani različnih
slojev to razlikovalo, se je razlikovala tudi obleka ljudi različnih položajev. Tako je faraon
nosil zelo fin lan.. Dvorjani so nosili krilo iz lanenega blaga, ki je bilo ovito okrog pasu in
zavarovano z vozlom. Kasneje so se razvila tudi pregrinjala. Delavci so nosili ledvene predpasnike
predpas
iz
bolj grobe tkanine kot je lan. Da se jim lanena tkanina ni preveč obrabila so pazili na različne
načine: vojaki so si zadnjo stran pokrili z usnjeno mrežo, služinčad pa je čez obleko nosila mrežo iz
cenenih nizov jagod. Ženske so nosile dolge obleke,
obleke, čeznje pa nabrana ogrinjala. Egipčani so iz
Bližnjega vzhoda prinesli barvanje oblačil z različnimi vzorci, vendar se to ni nikoli preveč razširilo.
Obute so imeli usnjene ali trstene sandale. Usnjene so bile iz govejega usnja prišitega na
papirusovo vrvico,
vico, trstene pa iz papirusovega trstja. Pri plasiranju so si Egipčani pomagali z leseno
desko. Oblačila so bila včasih pretirano nagubana. Platna so bila različna, vse od zelo grobih tkanin,
do najfinejše tančice, ki je bila namenjena kraljem.
16
3. poglavje
Anja Šarič
4.6. LEPOTIČENJE IN NAKIT
S
tari Egipčani so veliko dali na svojo zunanjost. Zelo so cenili lepoto in modo. »Nefer«, kar po
egipčansko pomeni lep, je imelo v osnovi veliko njihovih imen. Tako ženske kot moški so
uporabljali očesna barvila. Barvilo so izdelali iz različnih rudnin, ki so bila zdrobljena na
gladkih skrilastih ploščicah. Barvilo je lahko bilo iz: malahita (bakrove rudnine, ki je dajala zeleno
barvo, ki je simbolizirala rodovitnost), galenita (svinčeve rudnine, ki je dajala sivkasto črno barvo).
Za rdečilo na licih in ustnicah so uporabljali okre iz železovega oksida. Zdrobljeno očesno barvilo so
pomešali z vodo in ga shranjevali v tubah. Med tem, ko so barvila nanašali na obraz, so jim
primešali malo masti. Lepotičili so se s kozmetičnimi pripravki, lasuljami in cvetličnimi venci.
Ženske so si lasulje privezovale tulce ali lotosove cvetove z živalsko mastjo, ki je bila odišavljena.
Mast se je topila in povzela po lasulji, ter oddajala prijeten vonj. Za odstranjevanje las so
uporabljali pincete. Ženske pa so si lase že tudi kodrale s kleščami. Najdene so bile tudi bronaste in
bakrene britve, ki so jih uporabljali moški. Večina prebivalcev ni imela dolgih las, lasulje pa so
lahko bile zelo težke in močne. Zato so uporabljali slonokoščene in lesene glavnike. Z lasnimi iglami
so si pritrjevale kodre na pravo mesto ali pa pritrjevale lasne dišave na lasulje. Na odkritem reliefu
je vidno, da so si že v času starega Egipta ženske pudrale obraz. Stari Egipčani so v rudnikih med
Nilom in Rdečim morjem 11nakopali velike količine zlata. Ves egipčanski nakit je bil zlat. Zlato so
oblikovali s tolčenjem ali pa ga vlivali v kalupe. Draguljarjem pa je bilo dostopnih veliko poldragih
kamnov iz puščave (oranžno rdeči karneol, zeleni ortoklaz in rdeči ali vijoličasti ametist), nekaj
kamnov pa so tudi uvažali iz Sinajskega polotoka12 (svetlo modri turkiz) in Afganistana13 (lazurec).
Nosili so tudi uhane iz različnih materialov (zlato, steklo in jaspis). Najden je bil tudi pas za srečo
(vseboval je veliko amuletov). Faraoni so podarjali zlate ovratnice tistim, ki so se odlikovali v
državni službi. V prstane je bil velikokrat vdelan vrtljiv kamen v obliki skarabeja.
Slika 16: Ogledalo
(vir: http://www.paganpretties.com/mirrorhathor.jpg)
11
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana med Afriko in Azijo.
Sinajski polotok je polotok trikotne oblike med Sredozemskim morjem, Rdečim morjem in Akabskim zalivom.
13
Afganistan je celinska država v srednji Aziji.
12
17
4. poglavje
Anja Šarič
5. DEJAVNOSTI V STAREM EGIPTU
5.1. TRGOVINA
N
ajbogatejša dežela stare sveta je bil stari Egipt. Zlato so pošiljali v tuje dežele v obliki daril
tujim vladarjem. Faraoni so v zameno dobivali princese in druge izdelke. Izdelke iz
ekvatorialne Afrike so dobivali tako, da so zanje trgovali so princi iz Nubije14 (področje, ki
je ležalo južno od 1. Nilove brzice). Pomembna trgovska postojanka za menjavo blaga je bila v
bližini 3. Nilove brzice. Egiptovski trgovci so se vračali z različnim blagom (npr. panterjevo kožo,
lovskimi psi, repi žirafe za muhalnike, slonovimi okli in živalmi kot so pavijani in levi). Muhalnik je
bilo zelo cenjeno blago iz osrednje Afrike. Iz Indije15 so uvažali posušeno lubje kasije (vrsta
lovorikovca), ki je služila kot dišava in kadilo. Iz dežele Punt so uvažali kadilo, ki so ga dobili iz
dišeče smole dreves. Lazurec, poldragi kamen, ki so ga zelo cenili, saj so mislili da so lasje sončnega
boga iz njega, so prinašali afganistanski trgovci. Blago se je tehtalo z debni (1 deben je tehtal
približno 14 g, kasneje 91 g, ta je bil razdeljen na 10 kajtov). Plačevali so z bakrom, srebrom in
zlatom.
5.2. TESARSTVO
I
z časa starega Egipta se je ohranilo veliko orodja (npr. sekira, prečna sekira, žaga, dleto, šilo,
durgelj, prodnik za glajenje, …). Pri delu so uporabljali različni les (npr. datljevo palmo za
strešne tramove, akacijo za pohištvo, tamarisk za sprehajalne palice, sikomoro za krste, mize,
kipe in kozmetične skrinje, uvažali pa so tudi les ceder, cipres, brina in črno ebenovino). Tesarji so
bili zaradi kakovosti svojih izdelkov cenjeni delavci, imeli so tudi dobro plačan položaj v družbi.
5.3. LOV IN RIBOLOV
K
er so s poljedelstvom pridobili dovolj hrane, je lov bil v glavnem za zabavo. V puščavah so
lovili divje bike, orikse, gazele, leve in antilope. V papirusovih goščavah so s palicami, ki so
jih metali, lovili gosi in različne ptiče. Ribe so lovili s trnki in mrežami. Pomagali so si tudi z
lučalnimi palicami v obliki bumeranga. Puščice so bile iz trstik, njihove konice pa iz slonovine, kosti
ali kamna. Te so živali oslabile ali pa jih takoj ubile. Pri lovu na nilskega konja so si pomagali z
metanjem kopij. Ko so ribe lovili z vrvico, so uporabljali različne trnke, ki so ribo potegnili iz vode.
Nato so jo očistili in posušili na soncu.
14
15
Nubija je ime regije južnega Egipta in severnega Sudana.
Indija je država južne Azije.
4. poglavje
Anja Šarič
5.4. VOJSKA IN OROŽJE
P
rvo pomembno vlogo v Egiptu so imeli vojaki okoli leta 3000 pr. n. št. Kasneje pa so faraoni
odhajali na bojne pohode tudi v tujino. Egiptovska armada je bila zelo dobro urejena.
Sestavljena je bila iz faraona, vojaških častnikov, ki so pod sabo imeli po 50 vojakov in
vojaških pisarjev. Imeli so pehoto in enote na vozeh. Na lesenih vozovih sta bila po 2 vojaka, vlekla
pa sta jih konja. Pri boju so uporabljali bojne sekire, bodala, meče in loke. Pri boju z lokom so
uporabljali puščice z ostrimi konicami. Da se pri boju z lokom ne bi poškodovali, so uporabljali
prstne in zapestne ščitnike. Vojaki, ki so se dobro borili, so za pohvalo dobili zlato muho. Vojaki so
v mirnem času opravljali civilne naloge (kopanje kanalov in prenašanje kamenja iz puščave).
5.5. PISARJI, UČENCI, SLIKARJI
P
isarji so imeli v družbi zelo dober položaj. Imeli so ugled in bilo so oproščeni davkov in
državne službe med poplavo. Učenje je bilo strogo, začel si se učit pri devetih letih in si se
učil pet let. Pisali so na papirus s trstenim čopičem. Čopiče in črnilo so shranjevali v lesenih
ploščicah. Barvilo so dobivali iz oglja, okre in rudnin. Umetniki so bili poklicni slikarji, ki so
poslikovali grobnice, spomenike in svetišča. Za to so uporabljali debele čopiče iz vrvi.
5.5.1. PISAVA
P
isarji so obvladali pisanje v pisavi imenovani hieroglifi. Ta je vsebovala okoli 700 znamenj.
Pisava je bila zapletena, saj je tako ni moglo uporabljati veliko ljudi. Hieroglife so
upodabljali na spomenikih, svetiščih, grobnicah in papirusih z versko vsebino. Pisali so iz z
leve na desno, iz desne na levo in od zgodaj navzdol. Hieratično pisavo (hitropisna oblika
hieroglifov, ki se je pisala iz leve proti desni) so uporabljali za poslovne pogodbe, pisma in zgodbe.
Kasneje se je razvila še demotična pisava, ki so jo uporabljali za pravne listine. S pečatniki so
dokazovali lastnino ali oblast. Hieroglife so znali prevesti, ko so našli kamen v Rosetti16. Besedilo na
njem je bilo napisano v treh različnih pisavah (hieroglifni, demotični in grški).
16
Rosetta je mesto ob Sredozemskem morju v severnem Egiptu.
19
4. poglavje
Anja Šarič
Slika 17: Papirus
(vir: http://www.wzks.uj.edu.pl/epi/2003/lux28/grafika/papirus.jpg)
Slika 18: Imhotep, nadarjen pisar
(vir: http://www.starovekyegypt.net/faraoni/stararise/img/imhotep.jpg)
5.6. ČARANJE IN ZDRAVSTVO
L
judje so si s čaranjem lajšali težave. Odlično so poznali tudi zdravstvo. Dobro so poznali
anatomijo, zdravila za očesne motnje, tumorje in ginekološke težave. Verjeli so, da veliko
bolezni prenašajo črvom podobne živali. Pri pikih kač ali škorpijonov so sodelovali zdravniki
in čarovniki. Z uroki so odganjali poškodbe, ki so jih povzročili krokodili ali duhovi umrlih. Z amuleti
in s čaranjem so se bojevali proti nevarnostim. Verjeli so v čarobno moč rastlin (lotosov cvet, hena,
česen in brinove jagode).
20
4. poglavje
Anja Šarič
Slika 19: Horusovo oko
(vir: http://i199.photobucket.com/albums/aa124/Tabubu7/eye-of-horus.gif)
5.7. SVEČENIKI, SVETIŠČA IN SVETI OBREDI
D
olžnosti svečenika naj bi opravljal faraon, vendar so ga po navadi nadomeščali vrhovni
svečeniki. Nadzirali so bogastvo tempeljskih zakladnic in ozemelj in urejali upravne
papirje. Svečenik je med žganjem kadila in prižganimi svečami škropil z vodo in se približal
skrinji, ter rekel: »Jaz sem čist«, nato je zlomil glinast pečat na vratih, jih odprl, da se je prikazal zlat
kip boga, ga okrasil in mu daroval hrano. Po odhodu svečenikov je nekdo za njimi pometel, da niso
pustili sledi. Egipčani so izklesavali obeliske, vrh je predstavljal prostor, kjer je stal sončni bog in
ustvaril vesolje. Izbrani svečeniki so sodelovali pri obredih v templjih.
5.8. JADRANJE PO NILU
V
Egiptu je bil Nil glavna prometna povezava. Čolni so bili najprej iz papirusa, kasneje iz lesa.
Imeli so majhne tovorne čolne, potovalne čolne, ladje za živino in državne ladje. Stari
Egipčani so ladjam dajali imena.
21
Zaključek
Anja Šarič
6. ZAKLJUČEK
S
seminarsko nalogo o življenju ljudi v
starem Egiptu sem spoznala veliko
novega. Zanimivo je, kako so častili
mrtve in verjeli v posmrtno življenje, kako so
pisali na čisto svoj način, kako so se oblačili,
kaj so jedli, pili, … Veliko stvari se mi je zdelo
skoraj nemogočih, vendar knjige ne lažejo. So
pač živeli na čisto svoj način in delali
posebne, nekaterim ljudem nerazumljive
stvari. Življenje ljudi v starem Egiptu se je
zelo razlikovalo glede na družbeni položaj.
Vladarji, njihove žene in vsa širša družina so
živeli v izobilju. Prebivali so v mogočnih
dvorcih, polnih zlata in dragih kamnov.
Prirejali so zabave, njihovi otroci so se
poučevali, sami pa so uživali ob raznih
masažah, prireditvah na katerih so jim plesali
ter peli in ob različnih obredih. Nižji sloji so
živeli skromno v svojih hišah iz zidakov.
Najslabši položaj so imeli sužnji, ki so
opravljali težka fizična dela, kot je bilo na
primer grajenje grobnic vladarjev. Ti so se
borili za preživetje. Znanja, ki sem ga
pridobila s seminarsko nalogo, ne bom kar
tako pozabila, saj so vse stvari, ki sem jih
izvedela zelo zanimive.
Stvarno kazalo
Anja Šarič
7. STVARNO KAZALO
A
M
amuleti, 20
Anubis, 9
Asuana, 6
mumija, 11
N
B
Nil, 5
balzamerji, 11
Bastet, 9
O
obrtniki, 7
oko »vadžet«, 9
okrožja, 9
orodje, 18
Č
čaranje, 20
čolni, 21
črna zemlja, 5
P
D
pisarji, 7
plemstvo, 7
poljedelstvo, 18
draguljarji, 17
E
R
Ehnaton, 9
rdeča zemlja, 5
F
S
faraoni, 6
senet, 16
sistrum, 15
Sončni bog, 9
stari Egipt, 6
sužnji, 7
svečenik, 21
svečeniki, 7
G
glasba, 15
H
hieroglifi, 19
hiše, 14
hrana, 14
Š
šabtiji, 12
I
T
Izdelki, 18
trgovci, 7
K
U
kmetje, 7
učenje, 19
uradniki, 7
uroki, 12
L
lan, 16
23
Stvarno kazalo
Anja Šarič
V
Z
vojaki, 19
vojskovodje, 7
zabavo, 15
zunanjost, 17
24
Viri in literatura
Anja Šarič
1. Egipt, George Hart, zbirka Svet okrog nas, Pomurska založba, 1994
2. Učbenik zgodovine za 1. letnik gimnazije Stare dobe, Mag. Stane Berzelak, Modrijan
založba, 2003
3. Starodavni svet – Zgodovina prvih kultur in civilizacij, Hazel Mary Martell, založba Učila
d.o.o., 1995
4. Egypt – People, Gods, Pharaohs, Rose-Marie & Rainer Hagen, Taschen, 2002
5. Veliki atlas svetovne zgodovine, Dino Carpanetto, Paolo Bianchini, založba DZS d.d., 1999
25
Anja Šarič
Anja Šarič