doc1/1 - Slovenske novice
download 
Report Transcription
1/1 - Slovenske novice
3,90 € • številka 3 • leto 1 • september, 2012 januar|februar 2013 št. 14 | leto 3 | 3,90 € pravljivE s slovEnskih vrtov deklica z vžigalicami slavoj žižek ONAPLUS SEPTEMBER 2012 | ŠT. 9 Zakaj podpira Pussy Riot? afganistan Imperij na kolenih nara petrovič ZA ŽENSKE Z VIZIJO Številka 12 | 23. november 2012 | 3,50 € Ekolog brez meja www.deloindom.si VSE ŽENE ekv Ekskluzivno Desetletje brez Megi Starck PhiliPPe Starck predsednikov Andreja, Barbara, Tanja Praznični utrinki TINA MAZE GREM DO KONCA. Revija za aktiven življenjski slog akov Fak Hitre noge, mirna roka na obisku pri adi ŠPacaPan ŽIVLJENJE vzhod Nemčiji dveh hitrosti dilce PRedstavLJaMO sMuči za hOJO in tek NA MEJO ZAVEDANJA. izbrale so v smuČiNi sMučaRskO tekaški centRi branka jurak•ivana djilas•mojca cajnko•iča putrih•jožica cajnko ko zaČNeš, Ne moreš odNehati junakinje tuRnO sMučanJe, skORaJ POvsOd in za vse KoŠčKi ŽivljeNja zvezdane mlakar NotraNjost Hiša pozitivniH misli ultramaratoNec scott jurek koščki življEnja oblikovalkE naPReJ, kO ne gRe več tanje Pak gorsko kolo tudi PO snegu gRe 4. september 2012 leto 2 | št. 9 | 3,50 € domača telovadnica Muzej za kulturo ogrevanja Uspeh s preprostimi pripomočki Zanimiva preteklost, Osupljive dvomljiva prihodnost stvaritve narave 01 Orhideje 1049 / tv programi od 5. do 11. januarja 2013 :polet, magazin Dela | izhaja vsak četrtek v mesecu | četrtek, 3. januarja 2013 | leto 11: št. 01 | www.polet.si 10 : Rekreacija starostnikov 2. januarja 2013 | št. 1 | leto 21 Aktivno in s ščepcem pregrehe BOgdAN KNAvs 16 : Rekreativne prireditve Januar 2013 22 : Od cepina do kopalk odprta kuhinja • Ločevalna dieta: Za karakter in poln želodec • Okus tedna: Lahki obroki brez slabe vesti 6. januarja 2013, leto 6, št. 1 Trekingi v Nepalu Ni hujšega kot mlačen človek Odprta vrata MaRcel HiRscHeR Klemen Slakonja: z oddajo cilja na vse Sodobni retro Smučar za nove čase epidemija demence v sloveniji Nikar ne trkaj, ker me ni več doma dR. valeRija KoRoŠec Borka za enakopravnost ona potuje Korzika ZdRavje Tudi telo potrebuje čiščenje ONA 1 19 Čudoviti preplet uma in stroja ZNANOST 13 01 :polet, magazin starostnikov pregrehe 10 : Rekreacija in s ščepcem Dela | izhaja Priloga vsak četrtek v mesecu 16 : Rekreativne Januar | četrtek, 3. januarja prireditve 2013 | leto 11: št. 01 | www.polet.si do kopalk cepina 22 : Od v Nepalu Trekingi 2013 Aktivno AKTUALNO 2 HiRscHeR Policista, ki sta opravljala ogled kraja smrti Saše Beričevića, sta oproščena nevestnega dela v službi, tožilka Dragica Kotnik zdaj preganja sodnico in novinarje. KrONiKA 7 4 Katančev sistem vse bolj razširjen stran Slovenija bi lahko po novem zaigrala s tremi branilci v liniji. 20 »Zelo sem presenečena, ker tega res nisem pričakovala,« je bila ganjena ob razglasitvi Delove osebnosti leta 2012 – bralci ste namreč med desetimi zelo različnimi nominiranci izbrali prav njo. »Vsi predlagani smo ljudje, ki delamo s srcem. Ljubezen je temelj vsega, kar počnemo v življenju. Vem, kaj je moje poslanstvo, in v vseh stvareh, ki jih v življenju počnem, uživam. Drugače sem poslovna ženska, Anina zvezdica pa je resnično moj najbolje porabljen prosti čas. Zahvalila bi se vsem, ki ste glasovali zame, priznanje pa bi poklonila svojim staršem,« je sklenila Ana Lukner. Vršilec dolžnosti odgovornega urednika Dela Bojan Budja je v novoletnem voščilu zaželel, da bi spisali čim več takšnih zgodb, kakršne so spisali letošnji nominiranci za Delovo osebnost leta. »Prihajajočih dvanajst mesecev bo zagotovo težkih, nemara najtežjih v življenju mlade samostojne Slovenije. Zato so dogodki, kot je današnji, toliko pomembnejši. V novo leto vstopamo s spoznanjem, da Slovenija, Slovenke in Slovenci premoremo Nedelova velika nagradna križanka Danes. št. 1 • Ločevalna dieta: Za karakter in poln želodec • Okus tedna: Lahki obroki brez slabe vesti Lahki obroki brez slabe vesti VIDEO zgod.be/sl0038 Ӹ Ana Lukner si je naziv Delova osebnost leta 2012 prislužila s svojo fundacijo Anina zvezdica in nesebično pomočjo socialno ogroženim družinam. Foto Leon Vidic dobre zgodbe: letošnji nominiranci so jih prispevali deset. In če kaj, v teh časih potrebujemo junake, zglede, ki vlečejo, ki dokazujejo, da sta vztrajnost in vera v uspeh slejkoprej poplačana.« Kot že vrsto let je tudi letošnji izbor nominirancev opravilo uredništvo Dela, zadnjo besedo pa ste imeli bralci. »Nominiranci prihajajo z različnih področij – zanimivo in zgovorno pa je, da med njimi ni nobenega politika,« je dejal Budja in požel aplavz občinstva. In spekter nominirancev je bil res širok: poleg Ane Lukner, ki z Anino zvezdico pomaga socialno ogroženim družinam, je plavalec Darko Đurić na svojih prvih paraolimpijskih igrah v Londonu kar dvakrat v enem dnevu presegel svetovni rekord, hokejist Anže Kopitar je z LA Kingsi na drugi strani Atlantika osvojil Stanleyjev pokal, judoistka Urška Žolnir je postala prva Slovenka z zlato olimpijsko medaljo, pilot Matevž Lenarčič je s Visoko šolstvo »Če je študentov preveč, omejite koncesije« je tako. Ljudje so na bolniški zaradi stresa in obremenjenosti, zaradi odnosov v kolektivih in negotovosti. To, da se jim očita odsotnost zaradi izobraževanj, pa je pravi paradoks,« pa je dejal sindikalist Dušan Semolič. Poklicali smo še v nekaj podjetij: Revoz je na kolektivnem dopustu, Gorenje proizvodnjo začne danes, v Krki pa ocenjujejo, da dodatni delovni dan ne bo imel bistvenega vpliva na produktivnost in učinkovitost. Tudi v DZ je bilo včeraj zatišje; na dopustu je bilo vsaj 20 poslancev: osem poslancev SDS, štirje iz PS, po trije iz DL in SD ter po eden iz NSi in iz skupine nepovezanih poslancev. Poslanci SLS in Desusa dopusta po podatkih iz DZ včeraj niso koristili. sTran 2 Tina Kristan V obrazložitvi amandmaja, na kar se v drugem pismu sklicujeta rektorja Stanislav Pejovnik in Danijel Rebolj, je zapisano, da se z dodelitvijo 16 milijonov več od načrtovanega v letu 2013 zagotovi izvajanje visokošolskega izobraževanja ter programov prve in druge stopnje. Ministrstvo za izobraževanje bo ta sredstva in 16 milijonov, kolikor z drugim amandmajem pripada znanosti v letu 2014, v prihodnjih dveh letih enakomerno porazdelilo na obe področji. A primarno s ciljem preprečiti beg možganov. Rektorja nasprotujeta tudi zmanjševanju vpisnih mest; strinjata se z dekanom pedagoške fakultete Janezom Krekom, da s tem ministrstvo zastopa zgrešeno idejo družbenega inženiringa iz obdobij prejšnje države, ko je oblast hotela preoblikovati družbeno tkivo. Ministrstvo pa vztraja, da je razpis pripravilo na podlagi analiz, tudi razmer na trgu dela. Tokrat se pod pismo ni podpisal primorski rektor Dragan Marušič, a njegovo stališče ostaja enako, kot je bilo izraženo v prvem pismu: 16 milijonov mora biti namenjenih za neposredno izvajanje visokošolske dejavnosti. Zaplet pa je treba, dodaja, rešiti na čimprejšnjem sestanku. rončević izbran za mentorja Borut Rončević, predavatelj na FUDŠ in v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo, bo mentor novim mladim raziskovalcem. Kot trdijo na agenciji za raziskovalno dejavnost, so skoraj vsi izbrani na podlagi kvantitativnih ocen objav, citatov in sredstev, pridobljenih iz drugih virov. Minister Turk je pri tem na twitterju zapisal: »Spet bo ogenj v strehi. FUDŠ : FDV 3 : 1.« Dobro jutro Čas brez odrekanja »Chávez je pri polni zavesti« Venezuela Predsednikovo zdravstveno stanje zapleteno, a ni v komi Maduro. Desnico je obtožil, da širi laži in govorice o Chávezovem zdravju. Maduro, ki se je včeraj iz Havane vrnil v Caracas, podrobnosti o Chavezovem zdravstvenem stanju ni razkril, vendar je zagotovil, da bo vlada še naprej obveščala javnost o Visoke kazni za objestnost na Hrvaškem stran Savina izdala priročnik za oblikovanje prsi 9 Ponedeljek, 7. januarja 2013, cena 0,80 € / 8 hrk www.slovenskenovice.si Bulvar 19 Vodilna asa proti Slovencema smučarski skoki V Bischofshofnu danes veliki finale 61. novoletne turneje njegovem zdravju. Chávez je zahteval, da morajo biti ljudje – veliko jih moli za njegovo zdravje (na fotografiji) – obveščeni �po resnici, ne glede na to, kako težko je to glede na okoliščine«. Z. r. Foto AP »Ko tehtnica pokaže kilogram ali dva več od tistega, za kar domnevam, da je dobro zame, za nekaj časa prečrtam kruh, pa je,« mi je na novega leta dan prostodušno povedala prijateljica. Pri njej je tako razveseljivo preprosto. Na hujšanje oziroma na položaj urbanega gladovalca nisem pomislil le zaradi ponižnega upanja, da bi mi nekaj kilogramov manj prineslo več optimizma v rekreativnih naporih preveč sedečega osebka, ampak predbožično in prednovoletno opažanje natrpanih nakupovalnih vozičkov pred blagajnami v trgovinah. Pravzaprav drugače: za dan skrajšano praznovanje je dan prej postavilo pred zagato vse tiste, ki slišijo lažnivi glas siren, oglašujočih vsakršne koristi hujšanja, tako imenovanega razstrupljanja in oh in ah zdravega prehranjevanja, in jih poslalo v novo zdravoživljenjsko bitko. Ne, niso brez pomoči, od vsepovsod ves čas prihajajo nasveti, kakor se tega lotiti na edino pravi način. Včasih se začudim, da ob brbotanju tolikerih mnenj o najbolj naravnem prehranjevanju sploh še kdo jé tisto, kar mu je všeč. Kdaj že je Giordano Bruno zapisal »Pameti in umov je ravno toliko sort kot duhov in trebuhov«. Hranofobna industrija hujšanja se za to ne zmeni in gostobesedno in na videz blagohotno ponuja nove in nove načine, kako ostati zdrav in mlad, največkrat s pomočjo tako imenovane superhrane, te ali one eksotične sestavine, ki nam po prejšnjih nutricionističnih napakah zagotovo prinese očiščenje in pomlajenje. Brez odrekanja, brez občutka krivde, zgolj s pravim nakupovanjem, dragi potrošnik. Samokaznovanje na sodoben, neboleč, nenevaren način? Ideologija zdravja, ki jo ponujajo trgovci, govori o zaviranju apetita, prihodnost je torej gladovalska. Prepričan sem, da gre brez gurujskih nasvetov, kriza, večja ali manjša, ne more nikdar biti takšna, da bi se morali odreči dobremu. igor Bratož Pipistrelovim ultralahkim letalom obletel ves svet, poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je skupaj z gasilci, policisti in vojaki skrbel, da jesenske poplave niso odnesle tudi življenj, fizik Dragan Mihailović si je s svojo ekipo na Institutu Jožef Stefan prislužil subvencijo Evropskega raziskovalnega sklada, predsedniku uprave družbe Gen-I Robertu Golobu je uspelo ustaviti rast cen elektrike in poceniti plin, režiser Dragan Živadinov je Slovenijo popeljal v vesolje, glasnica odrinjenih Anita Ogulin pa je opozarjala na razkroj socialne države. Na odru Ž Tržiški gorski reševalci so v soboto popoldne pomagali Jerneju Klemenaku Ž Alpinist pripravnik se je ustavil tik pred prepadom, zdaj leži v ljubljanskem KC sTran 3 Tanja Jaklič lovenci imamo radi odličja v športnih disciplinah in pogumne popotnike, ki na drugem koncu sveta posvečajo življenje zatiranim in ponižanim. Občudujemo skoraj stoletne može, ki zagovarjajo vrednote brez roka uporabe, cenimo predsednika vaške skupnosti, ki se v kriznih razmerah prelevi v stratega in diplomata. Radi imamo ljudi, ki nas ugledno zastopajo v tujini in znamo nagraditi vrhunsko ustvarjalnost, pionirske korake v medicini, drzne sanje v gospodarstvu. Radi zaploskamo odkriti besedi v okolju malodušnežev. Vse to so bile Delove Njena zgodba nam osebnosti preteklih let, seznamu uglednih imen pa kaže neustrašno, se je včeraj pridružila Ana včasih samotno, Lukner. Ustanoviteljica predvsem pa vztrajno Anine zvezdice. Fundacije, ki ne potrebuje veliko pot do sočloveka. besed za svoje delovanje. Še pisarne nima, ki si je ne bi delila z drugim podjetjem popolnoma drugačne gospodarske dejavnosti. Še plakata ne, da bi ga nalepili na bližnjo steno. V upravnem odboru ne sedi nihče, statuta ni. In vendar je fundacija v treh letih več kot 4600 družinam podarila več kot 150 ton hrane z daljšim rokom uporabe. Prebudila je Slovenijo in sprožila plaz. Na začetku tega plazu stoji 31-letna poslovna ženska, ki verjame v dobre ljudi in lepši svet, iskrenost in sočutje. Pa naj se to sliši še tako stereotipno. Kaj nam govori njena zgodba? Gotovo o duhu časa, v katerem živimo. Času težkih in žalostnih usod, ko se moramo bolj kot kadarkoli obrniti drug k drugemu in stopiti skupaj. Anina zgodba nas navdihuje, da je vse mogoče, če slediš svojim sanjam. In kaže nam neustrašno, včasih samotno, predvsem pa vztrajno pot do sočloveka. »Ko bi bilo več tako izjemnih ljudi,« se je včeraj glasil eden prvih komentarjev na novo Delovo osebnost. Dodajmo: Ko bi znali Ani slediti! Zvezdica ● Koliko obrazov ima sreča? stran 18 reportaža Potep po čarobnem ruskem Kavkazu stran 20 ljubezeN Neromantične resnice o romantiki in strasti stran 30 Vreme nedelja 2 7 stran ponedeljek 1 6 38 uredništvo: 01 4737305 e-pošta nedelo@delo.si naročnine: 080 1199 e-pošta narocnine@delo.si Foto AP Bischofshofen – Z današnjo tekmo smučarskih skakalcev v Bischofshofnu se bo spustil zastor na že 61. novoletno turnejo, na kateri se bosta v razburljivi končnici za skupno zmago udarila Gregor Schlierenzauer in Anders Jacobsen. Bolje kaže 22-letnemu Avstrijcu, ki ima pred zadnjo preizkušnjo 10,7 točke prednosti, toda pet let starejši Norvežan je bil včeraj tako na uradnem treningu kot v kvalifikacijah boljši. Zanimivo, da se bosta v uvodni seriji na izločanje, ki se bo začela ob 16.30, pomerila s Slovencema: Schlierenzauer z Robertom Kranjcem, Jacobsen pa z Jako Hvalo. Na tekmo so se od naših uvrstili še Peter Prevc, Matjaž Pungertar in Jurij Tepeš, prekratek je bil le Petrov mlajši brat Cene Prevc. Hvala in Prevc včeraj nista imela najbolj sijočih pogledov, prvi je domala čez noč izgubil želene občutke, drugi pa se ni mogel sprijazniti z napravo. Kakor je dejal najbolje uvrščeni Slovenec na turneji (9.), mu ni všeč, saj da je zaletišče tako dolgo, da bi vmes zlahka spil kavo. Namerava pa danes za slovo od turneje krepko popraviti vtis. Več na 12. strani. Mi. Š. ● Zelje – zdravo, malo kalorij ● Granatno jabolko ● Kvadratni vrt Ž Kralj rock'n'rolla, ki ga vešče posnema Oskar Trobec, bi jutri dopolnil 78 let Ž Vrtovčan je Elvisov oboževalec od svojega 15. leta, postavil mu je tudi spomenik 3 Koper, trst – Člani tržaškega pokrajinskega sveta so na svoji zadnji seji pred dvema dnevoma zahtevali, da bi morala slovenska država predložiti dodatne študije in zagotovila, da drugi železniški tir ne bo negativno vplival na okolje na italijanski strani meje. Boris Šuligoj Odziv italijanskega okoljskega ministrstva je pravzaprav zadnji korak, ki ga mora opraviti Slovenija pred sprejetjem okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Slovenski državni organi so novembra navedli, da bi predvidoma do pomladi letos lahko izdali gradbeno dovoljenje za dolgo pričakovano novo progo Koper–Divača. Zadnji pomemben korak je pridobitev odziva italijanskih oblasti. Italijansko okoljsko ministrstvo je potrebno gradivo o vplivih gradnje drugega tira na okolje prejelo novembra lani in oceno čezmejnih vplivov nove proge na italijansko okolje prepustilo Furlaniji - Julijski krajini. Slednja pa je za stališče zaprosila tržaško pokrajinsko upravo. Stališče pokrajinskega sveta je obvezno, ne pa obvezujoče za končno stališče dežele FJK in seveda Italije. Razprave, ki so jih v zadnjih dneh pripravili v zamejskih krajih, kažejo, da poskušajo za vsako ceno odkriti vplive slovenske železnice (ki poteka po slovenskem ozemlju) tudi na italijansko okolje. V razpravi so ugotovili, da bi gradnja predorov v kraškem podzemlju vplivala na vodne vire v kraškem podzemlju, od koder se z vodo preskrbuje večji del Trsta in okolice. Drugi moteč vpliv je sam viadukt, ki ga bodo zgradili v dolini Glinščice. Sosede motita njegov vizualni vpliv in tudi vpliv na zavarovano okolje doline Glinščice, ki sodi pod Naturo 2000. Italija mora v predvidenem (in predpisanem) roku poslati svoje pri- pombe in zahteve, slovenska država pa se mora nanje odzvati. Če bodo naši strokovnjaki lahko odgovorili na italijanske zahteve, potem za izdajo okoljevarstvenega soglasja ne bi smelo biti več zadržkov. Italijanski mediji se sprašujejo, koliko bo v tem primeru politične in diplomatske (okoljske) trgovine, saj da Italija svoje pogoje za drugi tir postavlja predvsem zaradi slovenskih odklonilnih stališč do plinskega terminala. Toda med projektoma je vendarle bistvena razlika: plinske terminale v bližini Trsta močno zavrača tudi italijansko lokalno prebivalstvo, medtem ko drugega tira slovensko prebivalstvo ni zavrnilo. Ž Zaradi dobrih ljudi so v življenje brezposelne Sabine Kamin le posijali žarki upanja Ž Oskrbnik koče na Kriški gori Vinko Zadnikar s pomočjo pohodnikov zbral 300 evrov 5 9 770354 108011 Letnik XXiii števiLka 6 natisniLi smo 69.824 izvodov DANES NA � WWW.SLOVENSKENOVICE.SI Ž Igralci, ki so tako ali drugače prirejali rezultate, še naprej brcajo žogo Ž Dušan Bogdanović poslal vsaj deseto opravičilo iz Džakarte, da ne more na sodišče 2 Začelo se je, ko je javno izrazila podporo protestom in protestnikom ● Stran 16 Banke kljub krizi, dokapitalizacijam in nasedlim kreditom svojih slik in kipov (še) ne prodajajo V nulo na straneh 2 in 3 Alenkin česen je boljši kot kitajski 10 minut sonca za lepe zobe � Pet najbolj umazanih � Stran 24 Banke skrivajo svoje zaklade ● Italijanske zahteve Če bi Slovenija ustrezno odgovorila, bi spomladi lahko dobili gradbeno dovoljenje za novi tir Koper–Divača ● Pevki Saši Lendero grozijo 6 Drugi tir zdaj čaka Italijane štirinajstdnevnik 9. januar 2013 letnik 4, št. 1 cena: 2,85 € umetnost kultura družba Stran 32 Pevec Nino Kozlevčar se v Novi Zelandiji preizkuša kot arhitekt www.slovenskenovice.si Jutri v prilogi Tema dneva Kaj nas uči Ana S www.pogledi.si DELO, sobota, 29. decembra 2012 Slovenka Lila je veliki ameriški up Obetavna ameriška smučarka Lila Lapanja ima slovenske korenine Princ Charles je bil navdušen Nedelja, 6. januarja 2013, cena 1 € / 10 hrk Delo, d. d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana, 547080 Ljubljana – Boste namenili 16 milijonov evrov za izvedbo študijskih programov, še enkrat ministra Žigo Turka sprašujeta rektorja ljubljanske in mariborske univerze. Pri tem mu sporočata, da nasprotujeta usmerjenemu izobraževanju. Caracas – Venezuelski predsednik Hugo Chávez je pri polni zavesti in se povsem zaveda, kako zapleteno ostaja njegovo zdravstveno stanje zaradi raka tri tedne po težki operaciji v Havani, je sporočil venezuelski podpredsednik Nicolas 2013, leto 6, Hiša Hospic Je dostojanstvo razkošje? stran 4 Novi delovni dan Gospodarstvo ni enotno, koliko bo prinesla ukinitev dela prostega dne Klara Škrinjar 6. januarja Ljubljana, nedelja, 6. januarja 2013 leto XIX, št. 1 odgovorna urednica Helena Kocmur Cena 1,30 EUR, 12 HRK Delova osebnost leta V teh časih potrebujemo junake, zglede, ki dokazujejo, da sta vztrajnost in vera v uspeh poplačana Ljubljana – Drugi januar je bil včeraj prvič delovni dan; tudi za poslance, ki so uzakonili ta ukrep. Toda vsaj 20 predstavnikov ljudstva je včeraj vzelo dopust. Ali bo torej novi delovni dan prispeval k večji produktivnosti oziroma višjemu BDP? Predsednik GZS Samo Hribar Milič meni, da bo. »V Sloveniji delamo premalo. Imamo približno 210 neto delovnih dni, ker v povprečju porabimo 27 dni za dopust, imeli smo 13 dni praznikov, pravi fenomen smo s 30-minutnim odmorom za malico, bolniške so nad povprečjem, šest dni na leto se izobražujemo,« je ponazoril Hribar Milič. »Morali bi se vprašati, zakaj odprta kuhinja 19 www.delo.si Ljubljana – »Moramo se vrniti k vrednotam, resnici, ljubezni, k stvarem, ki so res pomembne v življenju. Moj cilj je prebuditi in povezati ljudi, da lahko naredimo izredne stvari,« je dejala Ana Lukner, ki s fundacijo Anina zvezdica pomaga socialno ogroženim družinam. Drugega januarja Rektorja v pismu ministru: na dopustu 20 poslancev Boste spoštovali voljo poslancev? sTran 6 Pogovor: Saša Lošić Loša Rekreacija starostnikov Aktivno in s ščepcem pregrehe Od cepina do kopalk Trekingi v Nepalu naročnine: 080 11 99 Staš ivanc 4 Afera Bulmastifi ŠpOrT urednistvo@delo.si 9 770 350 75 207 2 AKTUALNO Država prodaja grad Borl Izklicna cena je 2,23 milijona evrov. Poznavalci trdijo, da je ta previsoka, saj se po nakupu stroški za obnavljanje in urejanje gradu šele začnejo. uredništvo: 01/47 37 100 9 770354 108073 > MaRcel Smučar za nove čase leto 55 / št. 2 Bralci izbrali Ano Lukner in Anino zvezdico Foto Jure Eržen pANOrAmA cena 1,20 EUR, 12 HRK Pokojnina ga ne bo odnesla Članstvo NSi se je ostro odzvalo na potezo vodje njihovih poslancev Mateja Tonina, ki je kot ključni glas preprečil rez v dodatek k pokojnini nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Natisnili smo 41.907 izvodov Kako je iz med.over.net nastalo pravo gibanje Četrtek, 3. januarja 2013 Leto XXIII Številka 5 torek, 8. januarja 2013 | leto 15 | št. 1 | naklada: 121.600 Nekdaj priljubljena televizijska vremenarka Alenka Oldroyd je zdaj zadovoljna kmetica ● Dobrotnik je srečal orjaškega abrahama Janezu Galjotu iz Lahovč so ob praznovanju 50. rojstnega dne pripravili velikansko presenečenje ● Stran 4 Strani 20 in 21 Dva svetova Milena Zupanič Ž e na prvem letošnjem protestu so me preplavili žalost, razočaranje in tudi krivda. Žalost zaradi izgubljene države, v kateri sem pred dobrimi dvajsetimi leti optimistično vstopila v svet odraslih, delovnih ljudi. Razočaranje, ker se ta svet pred mojimi očmi kljub prizadevanju mnogih, da bi ga ohranili, sesuva vase. In krivda zaradi dejstva, da sem tudi sama v tem vozu, ki drsi v prepad. Sem zraven – toda ali res ne morem čisto nič narediti? Kaj bom nekega dne odgovorila svojim otrokom, ko me bodo vprašali, zakaj smo zapravili ekskluzivno priložnost, da dobro živimo v lastni državi? Ali smo jo res že čisto do konca zapravili? Za tvorno, uspešno in prijetno skupno bivanje, bodisi v družini, v šolskem razredu, v podjetju bodisi v skupni državi, je nujno potrebno zaupanje. Ta elementarni odnos med ljudmi, védenje, da se nam ni treba bati sosedov, znancev in sodelavcev, da nam ni treba biti nenehno v skrajnem pozoru zaradi možnosti, da nam bo bližnji kaj hudega napravil, šele omogoča medsebojno sodelovanje. V državi, kjer nas je samo dva milijona, smo tako rekoč vsi med seboj bližnji. Z lahkoto si predstavljamo, kaj bo poteza enega pomenila za drugega. A so kljub temu v tej državi v zadnjih dveh desetletjih vpeljali vzorce obnašanja in ravnanja, ki močno privilegirajo ene in življenjsko ogrožajo druge. Vpeljali so jih z zakoni, ki omogočajo neupravičeno, škodljivo prelivanje skupnega premoženja v žepe ozkih krogov in posledično veliko socialno razslojenost. Pohlep, požrešnost, lažnivost, poželenje po nepotrebnih stvareh in druge lastnosti, ki so pri Slovencih skozi stoletja veljala za slabe, so se prelevile v vrednote, ki obvladujejo najvišje ravni vodenja družbe in se iz žarišča kot rakave celice širijo v druge dele telesa. Od zgoraj navzdol. Zaupanje v politike je letos padlo na najnižjo točko doslej. Kar 60 odstotkov odraslih državljanov sploh ni šlo na zadnje volitve. Je to kaj čudnega? Ali imajo politiki ponuditi karkoli, razen svoje želje po oblasti? Ali v tej državi »desne« in »leve« voditelje, njihove oprode in pajdaše v gospodarstvu sploh še zanima delovati v dobro vseh državljanov? Tudi če tu in tam leporečijo, vidimo, da uporabljajo svoje položaje v glavnem za potešitev lastnih interesov in v korist svojih klik. Zdajšnja politika na Slovenskem se je tudi idejno povsem izpraznila. Ali bomo volivci res v neskončnost razklani zaradi domobrancev in partizanov, ki jih, izrazito poenostavljeno, pred vsakimi volitvami vedno znova obudijo? Ali pa se bomo morda ozrli za kakšnimi drugimi cilji, ki nas bodo povezali? Povezanost v družbi je skoraj tako pomembna kot zaupanje. Vendar pa se vsaka oblast vedno znova trudi atomizirati družbo. Prekerne zaposlitve, sejanje strahu in negotovosti med ljudi, siljenje v tekmovalnost za vsako ceno, hitro spreminjajoče se vladne odločitve, ki povzročajo zmedo, sodijo med tiste elemente sodobne specialne vojne, ka- Karikatura Marko Kočevar Priložnosti 2013 Cenik velja od 1. 2. 2013 do preklica. terih posledica je vse manjša povezanost, s tem pa vse večja vodljivost ljudi. Še posebno na udaru so intelektualci, pri nas v večini povezani v javnem sektorju, ki ga ravno zato obravnavajo kot najmanj zaželen del družbe. Izkoriščanje in potrošništvo kot oblika sodobnega totalitarizma lahko tako cvetita z vsemi cvetovi. Drobtine z mize padajo naravnost v naročje prisklednikov. Ali smo Slovenci sploh zmožni preseči sedanje stanje, je vprašanje, ki nas na prehodu v novo leto še posebej zaposluje. Ali bomo znali odpisati sedanjo politično-gospodarsko kliko, ki nas izčrpava, in vzpostaviti novo politično strukturo? Bomo vsi skupaj zmogli vrniti v našo deželo klasične vrednote, predvsem poštenost in pravičnost, brez katerih ni prihodnosti nobene družbe? Ali se bomo vsak zase pogledali v svoje ogledalo in se vprašali, kje je moja vloga, odgovornost in možnost? Ali zaupamo toliko sami vase, da še obstaja skupno upanje? Oblast je v soboto pred prazniki zagradila simbolni prostor Slovenije pred Slovenci. Od parlamenta, torej hrama politične demokracije, prek Trga republike, ki je bil že od začetka namenjen ljudskim slavjem, do Cankarjevega doma, simbola kulture in s tem identitete slovenskega naroda, je postavila visoko ograjo. Naša izvoljena oblast se je očitno ustrašila svojega ljudstva, ki je, »oboroženo« s harmonikami, violinami in fotoaparati, prepevalo na drugi strani njihove ograje. Zgodilo se je prvič v samostojni Sloveniji, da jo je visoka ograja razdelila na dva svetova. Sporočilo je bilo jasno. Ko se ujameš v valovanje energije, ustvarjene s povezovanjem tisočev nesrečnih, žalostnih in razočaranih, povsem jasno občutiš, da to ni tisto končno. Leto 2013 bo pokazalo, ali s(m)o se Slovenci spet zmožni samoorganizirati. Ne zato, ker bi hoteli revolucionarni prevrat, temveč zaradi zavedanja, da je treba stopiti na drugačno pot. ¾ SPREMEMBE POLITIČNEGA SISTEMA Prenova ali popravki? Protesti Hamlet v Drami Opereta v DSP Z okrogle mize Dialogi Katja Perat o gospodarjih usode Pogovor z Eduardom Milerjem Drago Bajt o pisateljski izjavi Ni dobrih knjig brez dobrih urednikov Pisateljica Maruša Krese Zgodbe uspeha pišimo skupaj Pisanje odličnih zgodb je zagotovo posel, ki ga Delo kot vodilna medijska hiša najbolje obvlada. Zgodbe izpod peres naših izkušenih novinarjev in urednikov vsak dan dosežejo več kot milijon bralcev – na papirju v obliki časopisa ali revije, vedno pogosteje pa tudi na tabličnih računalnikih in pametnih telefonih. Tako kot se s svojo ponudbo na različnih platformah uspešno prilagajamo spremenjenim navadam in pričakovanjem bralcev, si želimo tudi vam, spoštovani partnerji, ponuditi oglaševalske rešitve, ki so vam kar najbolj pisane na kožo in s katerimi se najbolje približate svojim uporabnikom. Ker verjamemo, da dobre zgodbe nastajajo v sodelovanju, dovolite, da vas povabimo v našo družbo; skupaj bomo začeli ali nadaljevali pisanje vaše zgodbe o poslovnem uspehu. Možnosti, kje bi nagovorili naše bralce, je veliko: od resnega časnika Delo prek najbolj branega tabloida pri nas, Slovenskih novic, številnih tedenskih časopisnih prilog, kot so Ona, Deloindom, Polet in Vikend, ki se dotikajo različnih področij življenja, Nedela in Nedeljskih novic, edinih dveh nedeljskih časopisov v Sloveniji, do spletnih izdaj naših medijev in odmevnih dogodkov naše družbe. Prepričani smo, da boste skupaj z našimi strokovnjaki oglasnega trženja našli najboljšo rešitev in optimalen preplet različnih medijskih kanalov za predstavitev svoje zgodbe, izdelka ali storitve v naših izdajah. Sodelavci oglasnega trženja Dela radi prisluhnemo vašim željam, vam svetujemo in pomagamo pri pisanju vaše zgodbe o uspehu z odličnim poznavanjem svojih medijev in bralcev – vaših kupcev in uporabnikov. Lahko nam zaupate, da bomo namesto vas sestavili komunikacijski splet, s katerim boste v najkrajšem času dobili največ za vloženi denar in hitreje dosegli zastavljene poslovne cilje. Vlogo vodilne medijske hiše, ki nam jo pripisuje statistika dosega in branosti naših izdaj, jemljemo kot zavezo, da nismo zgolj posnemovalci, ampak ustvarjalci novih smernic na slovenskem medijskem in oglaševalskem trgu. Želimo si, da ste prav vi, naši poslovni partnerji in prijatelji, tisti, s katerimi bomo snovali te nove smernice z oblikovanjem drznih, inovativnih, edinstvenih in učinkovitih komunikacijskih rešitev. Naša družba ne prodaja le oglasnega prostora, temveč vam pomaga pisati vašo zgodbo o uspehu. Vsem dobro na naši skupni poti. Dragica Grilj, direktorica oglasnega trženja in marketinga Delo Posel & denar Delo De facto 4 10 12 Sobotna priloga 14 Nedelo 18 Odprta kuhinja 22 Delo.si 26 Slovenske novice Nedeljske novice 30 34 Slovenskenovice.si 38 Pogledi 42 Pogledi.si 44 Ona Onaplus 46 50 Deloindom Deloindom+ 52 56 Deloindom.si 58 Polet Polet fit 62 66 Polet.si 68 Vikend 72 Oglasne priloge in promo snopiči 76 Dodatne oglaševalske storitve 78 Lepljenje, ovijanje, tisk, vlaganje, vpenjanje 82 Splošno 84 Dodatki in popusti 86 Kontakti 89 4 5 Kako je iz med.over.net nastalo pravo gibanje 19 ZNANOST 01 :polet, 13 magazin stnikov acija staropregrehe em 10 : Rekre in s ščepc Dela | izhaja Priloga vsak četrtek v mesecu | četrtek, 3. januarja itve prired ativne 16 : Rekre Januar 2013 | leto 11: et.si www.pol št. 01 | k do kopal cepina 22 : Od v Nepalu Trekingi 2013 Aktivno MaRcel R HiRscHe Smučar za nove čase cena 1,20 EUR, 12 HRK Pokojnina ga ne bo odnesla Članstvo NSi se je ostro odzvalo na potezo vodje njihovih poslancev Mateja Tonina, ki je kot ključni glas preprečil rez v dodatek k pokojnini nekdanjega predsednika države Milana Kučana. AKTUALNO 2 Država prodaja grad Borl Izklicna cena je 2,23 milijona evrov. Poznavalci trdijo, da je ta previsoka, saj se po nakupu stroški za obnavljanje in urejanje gradu šele začnejo. AKTUALNO Policista, ki sta opravljala ogled kraja smrti Saše Beričevića, sta oproščena nevestnega dela v službi, tožilka Dragica Kotnik zdaj preganja sodnico in novinarje. KrONiKA 7 Katančev sistem vse bolj razširjen 4 uredništvo: 01/47 37 100 naročnine: 080 11 99 www.delo.si Bralci izbrali Ano Lukner in Anino zvezdico Delova osebnost leta V teh časih potrebujemo junake, zglede, ki dokazujejo, da sta vztrajnost in vera v uspeh poplačana Ljubljana – »Moramo se vrniti k vrednotam, resnici, ljubezni, k stvarem, ki so res pomembne v življenju. Moj cilj je prebuditi in povezati ljudi, da lahko naredimo izredne stvari,« je dejala Ana Lukner, ki s fundacijo Anina zvezdica pomaga socialno ogroženim družinam. Slovenija bi lahko po novem zaigrala s tremi branilci v liniji. 20 »Zelo sem presenečena, ker tega res nisem pričakovala,« je bila ganjena ob razglasitvi Delove osebnosti leta 2012 – bralci ste namreč med desetimi zelo različnimi nominiranci izbrali prav njo. »Vsi predlagani smo ljudje, ki delamo s srcem. Ljubezen je temelj vsega, kar počnemo v življenju. Vem, kaj je moje poslanstvo, in v vseh stvareh, ki jih v življenju počnem, uživam. Drugače sem poslovna ženska, Anina zvezdica pa je resnično moj najbolje porabljen prosti čas. Zahvalila bi se vsem, ki ste glasovali zame, priznanje pa bi poklonila svojim staršem,« je sklenila Ana Lukner. Vršilec dolžnosti odgovornega urednika Dela Bojan Budja je v novoletnem voščilu zaželel, da bi spisali čim več takšnih zgodb, kakršne so spisali letošnji nominiranci za Delovo osebnost leta. »Prihajajočih dvanajst mesecev bo zagotovo težkih, nemara najtežjih v življenju mlade samostojne Slovenije. Zato so dogodki, kot je današnji, toliko pomembnejši. V novo leto vstopamo s spoznanjem, da Slovenija, Slovenke in Slovenci premoremo VIDEO zgod.be/sl0038 Ӹ Šport Alpsko smučAnje imeli bralci. »Nominiranci prihajajo z različnih področij – zanimivo in zgovorno pa je, da med njimi ni nobenega politika,« je dejal Budja in požel aplavz občinstva. In spekter nominirancev je bil res širok: poleg Ane Lukner, ki z Anino zvezdico pomaga socialno ogroženim družinam, je plavalec Darko Đurić na svojih prvih paraolimpijskih igrah v Londonu kar dvakrat v enem dnevu presegel svetovni rekord, hokejist Anže Kopitar je z LA Kingsi na drugi strani Atlantika osvojil Stanleyjev pokal, judoistka Urška Žolnir je postala prva Slovenka z zlato olimpijsko medaljo, pilot Matevž Lenarčič je s Tina Kristan V obrazložitvi amandmaja, na kar se v drugem pismu sklicujeta rektorja Stanislav Pejovnik in Danijel Rebolj, je zapisano, da se z dodelitvijo 16 milijonov več od načrtovanega v letu 2013 zagotovi izvajanje visokošolskega izobraževanja ter programov prve in druge stopnje. Ministrstvo za izobraževanje bo ta sredstva in 16 milijonov, kolikor z drugim amandmajem pripada znanosti v letu 2014, v prihodnjih dveh letih enakomerno porazdelilo na obe področji. A primarno s ciljem preprečiti beg možganov. Rektorja nasprotujeta tudi zmanjševanju vpisnih mest; strinjata se z dekanom pedagoške fakultete Janezom Krekom, da s tem ministrstvo zastopa zgrešeno idejo družbenega inženiringa iz obdobij prejšnje države, ko je oblast hotela preoblikovati družbeno tkivo. Ministrstvo pa vztraja, da je razpis pripravilo na podlagi analiz, tudi razmer na trgu dela. Tokrat se pod pismo ni podpisal primorski rektor Dragan Marušič, a njegovo stališče ostaja enako, kot je bilo izraženo v prvem pismu: 16 milijonov mora biti namenjenih za neposredno izvajanje visokošolske dejavnosti. Zaplet pa je treba, dodaja, rešiti na čimprejšnjem sestanku. rončević izbran za mentorja Borut Rončević, predavatelj na FUDŠ in v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo, bo mentor novim mladim raziskovalcem. Kot trdijo na agenciji za raziskovalno dejavnost, so skoraj vsi izbrani na podlagi kvantitativnih ocen objav, citatov in sredstev, pridobljenih iz drugih virov. Minister Turk je pri tem na twitterju zapisal: »Spet bo ogenj v strehi. FUDŠ : FDV 3 : 1.« Dobro jutro Čas brez odrekanja »Chávez je pri polni zavesti« Venezuela Predsednikovo zdravstveno stanje zapleteno, a ni v komi Caracas – Venezuelski predsednik Hugo Chávez je pri polni zavesti in se povsem zaveda, kako zapleteno ostaja njegovo zdravstveno stanje zaradi raka tri tedne po težki operaciji v Havani, je sporočil venezuelski podpredsednik Nicolas Maduro. Desnico je obtožil, da širi laži in govorice o Chávezovem zdravju. Maduro, ki se je včeraj iz Havane vrnil v Caracas, podrobnosti o Chavezovem zdravstvenem stanju ni razkril, vendar je zagotovil, da bo vlada še naprej obveščala javnost o 23 ŠportnA pAnorAmA 13 četrtek, 3. januarja 2013 Med prisilno zakonsko zvezo in samomorom 24 panorama Kakšno je vodno bogastvo kraškega vodonosnika 18 Znanost Knjige, ki navdihujejo filme 14 kultura 17 Ana Lukner si je naziv Delova osebnost leta 2012 prislužila s svojo fundacijo Anina zvezdica in nesebično pomočjo socialno ogroženim družinam. Foto Leon Vidic dobre zgodbe: letošnji nominiranci so jih prispevali deset. In če kaj, v teh časih potrebujemo junake, zglede, ki vlečejo, ki dokazujejo, da sta vztrajnost in vera v uspeh slejkoprej poplačana.« Kot že vrsto let je tudi letošnji izbor nominirancev opravilo uredništvo Dela, zadnjo besedo pa ste Ljubljana – Boste namenili 16 milijonov evrov za izvedbo študijskih programov, še enkrat ministra Žigo Turka sprašujeta rektorja ljubljanske in mariborske univerze. Pri tem mu sporočata, da nasprotujeta usmerjenemu izobraževanju. sTran 2 ponedeljkov pogovor Po četrt stoletja naslednica Steffi Graf? smučarski skoki Tudi na finalu 61. novoletne turneje zmaga Gregorja Schlierenzauerja – Najvišje uvrščeni Slovenec za konec Jaka Hvala Visoko šolstvo »Če je študentov preveč, omejite koncesije« Predsednik GZS Samo Hribar Milič meni, da bo. »V Sloveniji delamo premalo. Imamo približno 210 neto delovnih dni, ker v povprečju porabimo 27 dni za dopust, imeli smo 13 dni praznikov, pravi fenomen smo s 30-minutnim odmorom za malico, bolniške so nad povprečjem, šest dni na leto se izobražujemo,« je ponazoril Hribar Milič. »Morali bi se vprašati, zakaj Denič odhaja v Španijo z mislijo na jackpot Proti najboljšemu v zgodovini so vsi upali zaman Ljubljana – Drugi januar je bil včeraj prvič delovni dan; tudi za poslance, ki so uzakonili ta ukrep. Toda vsaj 20 predstavnikov ljudstva je včeraj vzelo dopust. Ali bo torej novi delovni dan prispeval k večji produktivnosti oziroma višjemu BDP? Klara Škrinjar 21 Kultura in družba 17 ponedeljek, 7. januarja 2013 Novi delovni dan Gospodarstvo ni enotno, koliko bo prinesla ukinitev dela prostega dne je tako. Ljudje so na bolniški zaradi stresa in obremenjenosti, zaradi odnosov v kolektivih in negotovosti. To, da se jim očita odsotnost zaradi izobraževanj, pa je pravi paradoks,« pa je dejal sindikalist Dušan Semolič. Poklicali smo še v nekaj podjetij: Revoz je na kolektivnem dopustu, Gorenje proizvodnjo začne danes, v Krki pa ocenjujejo, da dodatni delovni dan ne bo imel bistvenega vpliva na produktivnost in učinkovitost. Tudi v DZ je bilo včeraj zatišje; na dopustu je bilo vsaj 20 poslancev: osem poslancev SDS, štirje iz PS, po trije iz DL in SD ter po eden iz NSi in iz skupine nepovezanih poslancev. Poslanci SLS in Desusa dopusta po podatkih iz DZ včeraj niso koristili. Delo je osrednji slovenski časopis z več kot petdesetletno tradicijo. Do izjemno pestrega in raznolikega nabora vsebin, ki jih vsakodnevno ustvarjajo Delovi novinarji, bralci danes ne dostopajo več samo v tiskani izdaji, pač pa njegove vsebine ob spremenjenih bralnih navadah uporabniki lahko najdejo obogatene in nadgrajene tudi na spletni, mobilni ali tablični platformi. Moč Dela sloni na tradiciji ter podobi kakovostnega, resnega in verodostojnega časopisa, zato slej ko prej ostaja prva izbira mnenjskih voditeljev. Uredništvo Dela pa si skozi široke vsebine in vrsto v prihodnost usmerjenih projektov nenehno prizadeva spodbujati konstruktiven javni dialog kot temelj odprte in demokratične družbe, s katerim želi časopis v skladu s svojim temeljnim poslanstvom odigrati družbeno odgovorno vlogo v duhu aktualnega časa. Hirscher kralj Sljemena in svetovnega pokala Drugega januarja Rektorja v pismu ministru: na dopustu 20 poslancev Boste spoštovali voljo poslancev? sTran 6 urednistvo@delo.si Staš ivanc 4 Afera Bulmastifi ŠpOrT leto 55 / št. 2 Delo njegovem zdravju. Chávez je zahteval, da morajo biti ljudje – veliko jih moli za njegovo zdravje (na fotografiji) – obveščeni �po resnici, ne glede na to, kako težko je to glede na okoliščine«. Z. r. Foto AP »Ko tehtnica pokaže kilogram ali dva več od tistega, za kar domnevam, da je dobro zame, za nekaj časa prečrtam kruh, pa je,« mi je na novega leta dan prostodušno povedala prijateljica. Pri njej je tako razveseljivo preprosto. Na hujšanje oziroma na položaj urbanega gladovalca nisem pomislil le zaradi ponižnega upanja, da bi mi nekaj kilogramov manj prineslo več optimizma v rekreativnih naporih preveč sedečega osebka, ampak predbožično in prednovoletno opažanje natrpanih nakupovalnih vozičkov pred blagajnami v trgovinah. Pravzaprav drugače: za dan skrajšano praznovanje je dan prej postavilo pred zagato vse tiste, ki slišijo lažnivi glas siren, oglašujočih vsakršne koristi hujšanja, tako imenovanega razstrupljanja in oh in ah zdravega prehranjevanja, in jih poslalo v novo zdravoživljenjsko bitko. Ne, niso brez pomoči, od vsepovsod ves čas prihajajo nasveti, kakor se tega lotiti na edino pravi način. Včasih se začudim, da ob brbotanju tolikerih mnenj o najbolj naravnem prehranjevanju sploh še kdo jé tisto, kar mu je všeč. Kdaj že je Giordano Bruno zapisal »Pameti in umov je ravno toliko sort kot duhov in trebuhov«. Hranofobna industrija hujšanja se za to ne zmeni in gostobesedno in na videz blagohotno ponuja nove in nove načine, kako ostati zdrav in mlad, največkrat s pomočjo tako imenovane superhrane, te ali one eksotične sestavine, ki nam po prejšnjih nutricionističnih napakah zagotovo prinese očiščenje in pomlajenje. Brez odrekanja, brez občutka krivde, zgolj s pravim nakupovanjem, dragi potrošnik. Samokaznovanje na sodoben, neboleč, nenevaren način? Ideologija zdravja, ki jo ponujajo trgovci, govori o zaviranju apetita, prihodnost je torej gladovalska. Prepričan sem, da gre brez gurujskih nasvetov, kriza, večja ali manjša, ne more nikdar biti takšna, da bi se morali odreči dobremu. igor Bratož Pipistrelovim ultralahkim letalom obletel ves svet, poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je skupaj z gasilci, policisti in vojaki skrbel, da jesenske poplave niso odnesle tudi življenj, fizik Dragan Mihailović si je s svojo ekipo na Institutu Jožef Stefan prislužil subvencijo Evropskega raziskovalnega sklada, predsedniku uprave družbe Gen-I Robertu Golobu je uspelo ustaviti rast cen elektrike in poceniti plin, režiser Dragan Živadinov je Slovenijo popeljal v vesolje, glasnica odrinjenih Anita Ogulin pa je opozarjala na razkroj socialne države. Prva izbira mnenjskih voditeljev sTran 3 Tema dneva Kaj nas uči Ana Tanja Jaklič S lovenci imamo radi odličja v športnih disciplinah in pogumne popotnike, ki na drugem koncu sveta posvečajo življenje zatiranim in ponižanim. Občudujemo skoraj stoletne može, ki zagovarjajo vrednote brez roka uporabe, cenimo predsednika vaške skupnosti, ki se v kriznih razmerah prelevi v stratega in diplomata. Radi imamo ljudi, ki nas ugledno zastopajo v tujini in znamo nagraditi vrhunsko ustvarjalnost, pionirske korake v medicini, drzne sanje v gospodarstvu. Radi zaploskamo odkriti besedi v okolju malodušnežev. Vse to so bile Delove Njena zgodba nam osebnosti preteklih let, seznamu uglednih imen pa kaže neustrašno, se je včeraj pridružila Ana včasih samotno, Lukner. Ustanoviteljica predvsem pa vztrajno Anine zvezdice. Fundacije, ki ne potrebuje veliko pot do sočloveka. besed za svoje delovanje. Še pisarne nima, ki si je ne bi delila z drugim podjetjem popolnoma drugačne gospodarske dejavnosti. Še plakata ne, da bi ga nalepili na bližnjo steno. V upravnem odboru ne sedi nihče, statuta ni. In vendar je fundacija v treh letih več kot 4600 družinam podarila več kot 150 ton hrane z daljšim rokom uporabe. Prebudila je Slovenijo in sprožila plaz. Na začetku tega plazu stoji 31-letna poslovna ženska, ki verjame v dobre ljudi in lepši svet, iskrenost in sočutje. Pa naj se to sliši še tako stereotipno. Kaj nam govori njena zgodba? Gotovo o duhu časa, v katerem živimo. Času težkih in žalostnih usod, ko se moramo bolj kot kadarkoli obrniti drug k drugemu in stopiti skupaj. Anina zgodba nas navdihuje, da je vse mogoče, če slediš svojim sanjam. In kaže nam neustrašno, včasih samotno, predvsem pa vztrajno pot do sočloveka. »Ko bi bilo več tako izjemnih ljudi,« se je včeraj glasil eden prvih komentarjev na novo Delovo osebnost. Dodajmo: Ko bi znali Ani slediti! Zvezdica Foto Reuters Četrtek, 3. januarja 2013 Rekreacija starostnikov Aktivno in s ščepcem pregrehe Od cepina do kopalk Trekingi v Nepalu Bischofshofen – Ko je Anders Jacobsen v finalu zadnje tekme 61. novoletne turneje na skakalnici Paula Ausserleitnerja poletel kar 139 metrov daleč, je verjetno že pomislil na to, da bi lahko vendarle nadomestil zaostanek približno šestih metrov za Gregorjem Schlierenzauerjem in se veselil skupne zmage. Toda Avstrijec (na fotografiji) je s 137,5 metra uspešno odbil njegov napad in mu izpred nosa speljal še prvo mesto v Bischofshofnu. Nor- veškemu asu tako ni preostalo drugega, kot da je čestital Schlierenzauerju, ki je imel v končnem seštevku natanko 13 točk naskoka. »Zmagal je najboljši. Čeprav sem dal od sebe vse, to ni bilo dovolj, da bi premagal verjetno najuspešnejšega tekmovalca v zgodovini smučarskih skokov,« je svoj »poraz« športno sprejel Jacobsen. Velikima tekmecema v boju za lovoriko, ki je »Schlieriju« ob enoletni uporabi avtomobila honde CR-V navrgla še 20.000 švicarskih frankov, je družbo na odru za najboljše delal 19-letni Stefan Kraft iz bližnjega Schwarzacha in se tako prvič zavihtel tako visoko. Od peterice Slovencev se je po innsbruškem spodrsljaju najbolje spet Halo, Bischofshofen! Brez skrbi, tudi stopničke še pridejo miha Šimnovec, poročevalec Se obeta škandal z norveškimi dresi? Robert Kranjec je le odmahnil z roko, ko smo ga pobarali za mnenje o »čudežnih skakalnih čevljih« Norvežanov z Andersom Jacobsenom na čelu, ki so predvsem v prvi polovici novoletne turneje močno burili duhove. »Ah, čudežni že ne morejo biti, če je Anders v finalu Innsbrucka skočil le 117,5 metra daleč. Raje si poglejte, kakšni so njihovi tekmovalni dresi v predelu razkoraka. Je pa res, da so s čevlji spretno preusmerili pozornost od njih,« je odvrnil »leteči Kranjčan«. V včerajšnji izdaji tukajšnjega časnika Krone so sicer že opozorili na škandal, ki se obeta v smučarskih skokih. Tako naj bi različni viri potrdili, da so morali »vikingi« pred tekmo v Innsbrucku, kjer niso več tako blesteli, predelati svoje kombinezone. Jezni Cene ve, da zmore več Cene Prevc, komaj 16-letni skakalec kranjskega Triglava, ni skrival razočaranja, potem ko je po Innsbrucku obtičal tudi v kvalifikacijah Bischofshofna. »Najbolj me jezi, ker vem, da sem sposoben veliko več, pa tega ne pokažem,« je omenil dijak 2. letnika ekonomske gimnazije v Kranju. Njegov starejši brat Peter je na vprašanje, kako komentira Cenetov nastop, odvrnil: »Kaj naj rečem? Nisem trener, da bi lahko analiziral njegov skok.« mi. Š. FOTO zgod.be/s0119 ӷ odrezal Kraftov vrstnik Jaka Hvala, ki je z osmega mesta po uvodni seriji nazadoval na enajsto. »Že po prvem skoku se mi je odvalil kamen od srca. Očitno sem se moral razjeziti nase, da sem končno spet skočil tako, kot znam,« je bil vesel 19-letni Primorec in priznal, da mu je pred uvodnim nastopom močno razbijalo srce. Bolj kot zaradi slovitega tekmeca Jacobsena zavoljo slabših skokov, ki jih je kazal v Innsbrucku pa tudi v Bischofshofnu vse do tekme, med katero je sicer skoraj ves čas rosilo. V skupni razvrstitvi turneje je zasedel 14. mesto, s čimer je izpolnil svoj cilj, zato je bil zadovoljen s svojim izkupičkom.Ob Hvali in Petru Prevcu (15.) si je od naših nove toč- ke za svetovni pokal priskakal tudi Robert Kranjec (27.), mu je pa po prvem »polčasu«, po katerem je držal 18. mesto, kazalo še bolje. S svojimi nastopi na turneji je bil zadovoljen, vesel je, da se je začela njegova forma dvigovati, zato pa ga je razjezil Schlierenzauer, proti kateremu je izgubil medsebojni dvoboj, a podobno kot Hvala napredoval kot srečni poraženec. Avstrijec ga namreč po skoku ni pričakal na mestu, posebej označenem za to. »To je pač 'Schlieri'. Očitno si ni hotel zmočiti kombinezona,« je 31-letni Kranjčan komentiral Tirolčevo potezo, vredno tudi kakšne kazni. Čeprav se je Jurij Tepeš po vrnitvi z dvodnevnega treninga v Planici prebil v finale, je na koncu kljub vsemu – tako kot osmoljenec Matjaž Pungertar (34.), ki bi na normalni tekmi napredoval v drugo serijo – ostal praznih rok, potem ko je med 32 finalisti zasedel 31. mesto. »Nisem še posem zadovoljen, saj še vedno povsod delam napake – na zaletišču, odskočni mizi in v zraku,« je pojasnil 23-letni Stanežičan, ki bo izpustil sredino tekmo v Wisli, se spet odpravil domov na trening in se v svetovni pokal spet vrnil v Zakopanah. Glavni trener naše reprezentance Goran Janus je bil zadovoljen z izplenom. »V primerjavi s prejšnjo zimo smo napredovali in stopnjevali uvrstitve. Osebno sem morda novoletna turneja Od Petra Prevca so bili doslej boljši le štirje Slovenci Bischofshofen – Najvišje uvrščeni Slovenec v skupnem seštevku 61. novoletne turneje je bil Peter Prevc na osmem mestu. Višje od njega so to tekmovanje doslej končali le štirje naši asi. miha Šimnovec Na zadnji tekmi v Bischofshofnu ste zasedli 15. mesto, potem ko ste v finalu prehiteli dva tekmeca. Kako ste zadovoljni s svojima skokoma, dolgima 127,5 in 130 metrov? Oba nastopa sta bila, kar zadeva sam odskok, dobra, sem pa na žalost v zraku izgubljal dragocene metre. Nekako nisem zavzel pravega letalnega položaja in potem na koncu padel kakor kamen, zaradi česar sem imel v finalu precejšnje težave pri doskoku. V tem delu imam še največ rezerve, zato me v nadaljevanju čaka še dosti dela. Turnejo ste končali kot osmi, le 4,9 točke za sedmouvrščenim Rusom Dmitrijem Vasiljevom. Vaša ocena? Bila je zanimiva, saj se je vseskozi nekaj dogajalo. Bilo je precej spodrsljajev in preobratov, sam pa sem pogrešal svoje najboljše skoke. Takšne, ki bi jim lahko dal oceno odlično, in s katerimi bi postavil piko na i oziroma dobil smetano na vrhu torte. Koliko vam sicer pomeni skupno osmo mesto? Bolj vesel sem dejstva, da sem bil na vseh tekmah v finalu, kar je dober znak. Po drugi strani pa je res, da sem dobival premagljive tek- mece, če bi imel kdaj težjega, bi se lahko poslovil tudi prej. Sicer pa na takšnem tekmovanju, kot je turneja, šteje le skupna zmaga. Skakalnica Paula Ausserleitnerja pa ni med vašimi najbolj priljubljenimi. Zares ne. Potem ko sem nekako le naštudiral dolg in položen nalet, mi je začel preglavice povzročati let. Ker mi v drugi seriji ni uspelo narediti doskoka v telemark, se bova do nadaljnjega še malo prerekala. Po kvalifikacijah ste izjavili, da se zaletišče tako vleče, da bi lahko med spustom mirno šli na kavo. Ali ste jo spili? Ne, zanjo potem ni bilo časa. Kako pa vam je všeč naprava v Wisli, kjer bo že pojutrišnjem naslednja tekma za svetovni pokal? Kadar sem v dobri formi, se mi dopade, ko se lovim, pa zna biti zelo zahtevna. Bolj mi je všeč tista v Zakopanah, kamor se bomo preselili naravnost iz Wisle. Najuspešnejši Slovenci na turneji Primož Peterka (1. v sezoni 1996/97 in 5. – 2002/03), Peter Žonta (3. – 2003/04), Miran Tepeš (4. – 1986/87 in 7. – 1987/88) in Franci Petek (4. – 1991/92). V Zakopanah pa boste nato v petek in soboto branili svoj najboljši dosežek doslej med elitno druščino – lansko četrto mesto, kajne? Težko ga bo ponoviti. Toda v Innsbrucku ste mu bili s petim mestom že zelo blizu. Že, že, toda s svojim skakanjem še nisem povsem zadovoljen. Za takšno uvrstitev se bom moral zelo potruditi, povrhu pa si ne bom smel privoščiti nobene napake. Tokrat smo se lahko znova prepričali, kako majhne so razlike. Bom pa kot vedno dal vse od sebe, o tem ni nobenega dvoma. Nekajkrat ste že bili na pragu zmagovalnega odra. Brez skrbi, tudi stopničke bodo še prišle. Kdaj? Ko bo čas zanje. Upam, da kmalu. Ali so konkurenco tako zgostili ožji tekmovalni dresi? Zagotovo so k temu prispevali svoje, po drugi strani pa opažam, da so, odkar sem pred štirimi leti sam prestal ognjeni krst v svetovnem pokalu, razlike med nami iz sezone v sezono manjše. Mar sami tudi razvijate skakalne čevlje kot v drugih taborih? Jaz tega ne potrebujem. Ali se vam že kaj pozna utrujenost? Niti ne. Med tekmami smo imeli dovolj časa, da smo si odpočili, sam se pripravljen za naslednje preizkušnje in nove boje. Kako komentirate razplet na vrhu novoletne turneje? Osebno sem sicer navijal za Jacobsena. Na žalost se mu ni izšlo. Foto AFP pANOrAmA Čudoviti preplet uma in stroja na kakšni tekmi pričakoval še kakšen boljši dosežek, so pa fantje prikazali, kar so ta čas sposobni,« je pod prvi vrhunec sezone potegnil črto slovenski »selektor« in se razveselil tudi premierne zmage Anžeta Semeniča na tekmi za ce- linski pokal v Zakopanah, s katero je naši vrsti priskakal sedmo kvoto za nastope med elito. Ob 19-letnem Tržičanu, Hvali, Kranjcu, Prevcu in Pungertarju bo že danes proti Wisli odpotoval tudi Jernej Damjan. Iz Avstrije na Poljsko Najboljši smučarski skakalci se bodo iz Bischofshofna preselili v Wislo, kjer bodo že jutri (18.00) kvalifikacije za naslednjo tekmo svetovnega pokala, ki se bo v sredo začela ob 20.30, tako pozno kot še nikoli doslej v tem tekmovanju. Poljska turneja se bo v petek in soboto nadaljevala s preizkušnjama v Zakopanah. Jan Scheuermann, ki je popolnoma izgubila nadzor nad svojim telesom, se je ob koncu urjenja na univerzi v Pittsburghu z umetno roko, ki jo že dodobra obvlada, posladkala s koščkom čokolade. Vsak izmed prstov umetne okončine je neodvisno gibljiv, zato se bo z njo lahko naučila celo pisati. Foto Reuters Čudoviti preplet uma in stroja upravljanje robota z mislimi Bolnica, ki že dolgo ne more nadzorovati svojega telesa, se je naučila uporabljati umetno roko – s svojimi možgani Ameriški raziskovalci so ob koncu minulega leta dosegli nov mejnik v nadzoru nad telesom, ki iz takšnega ali drugačnega vzroka odpove poslušnost. Preplet človeškega uma, izpopolnjenega računalniškega algoritma in pametnega stroja je ponudil novo upanje za tisoče paraliziranih ljudi po vsem svetu. radovan kozmos Naložba v prihodnost N ovoletna turneja, že 61. po vrsti, je znova potrdila, da ima popolnoma svoje zakonitosti. Zaradi izjemno natrpanega urnika s po štirimi kvalifikacijami in tekmami v devetih dneh, in to na štirih skakalnicah, ki bi si bile med seboj težko bolj Miha Šimnovec različne, je za tekmovalce predvsem izjemno o novoletni naporna (tako telesno kot tudi psihično), turneji zato jo praviloma osvajajo le najbolj izkušeni in prekaljeni mojstri. Da mednje, čeprav bo danes dopolnil šele 23 let, sodi tudi starinovi zmagovalec Gregor Schlierenzauer, ni nobenega dvoma. Avstrijski zvezdnik že zdaj velja za enega od največjih asov, kar so jih doslej izstrelili smučarski skoki. Glede na njegovo sijajno formo je le še vprašanje dni, kdaj bo po številu zmag v svetovnem pokalu dohitel in prehitel finskega šampiona Mattija Nykänena. Potem Anders Jacobsen s trditvijo, da je lovoriko izgubil proti najboljšemu skakalcu v zgodovini tega športa, ne bo več daleč od resnice. Za obema junakoma prvega vrhunca Od mlajših, ki so predolimpijske zime imeli po pričakovanju 2012/13 so se zvrstili manjše ali večje prav tako ali še bolj izkušeni tekmovalci, od težave, se je najvišje mlajših, ki so imeli po zavihtel Peter Prevc. pričakovanju manjše ali večje težave, se je najvišje zavihtel 20-letni Peter Prevc in z osmim mestom le še utrdil svoj položaj med najboljšimi. Ob takšnem nadaljevanju bo prej ali slej skočil tudi na zmagovalni oder. Kandidat zanj je nedvomno tudi leto mlajši Jaka Hvala, ki si je hitro opomogel po spodrsljaju v Innsbrucku, kjer je turneja ob njegovem ognjenem krstu terjala svoj davek. Zato pa so bile izkušnje, ki jih je pridobil, gotovo nadvse dragocena naložba v njegovo prihodnost, ki bi utegnila biti še nadvse svetla. Enako velja tudi za Petra in njegovega mlajšega brata Ceneta, pa še za koga iz obetavnega mladega rodu. Iz slovenskega zornega kota je zelo razveseljivo tudi, da se po vseh težavah, ki jih je imel, v staro formo počasi, a vztrajno vrača Robert Kranjec. Njegove preizkušnje na letalnicah namreč šele prihajajo. Kakor tudi veliki vrhunec sezone – februarsko nordijsko SP v dolini Fiemme. Takoj po objavi tega podviga smo na zadnji strani Dela na kratko poročali o dvainpetdesetletni Jan Scheuermann, ki je že več kot desetletje hroma vse od vratu navzdol, zdaj pa po zaslugi znanstvenikov z ameriške univerze v Pittsburghu spet lahko uporablja roko – in to skoraj tako dobro kakor zdravi ljudje, poroča medicinska revija Lancet. Uspeh je toliko večji, ker pri tem ne uporablja svoje roke, temveč umetno; in, še bolj, ker gibe umetne okončine upravlja s svojimi možgani. Pri gospe Scheuermann so pred trinajstimi leti ugotovili degenera- tivno spinocerebralno motnjo, pri kateri začnejo počasi, a nezadržno slabeti povezave med možgani in mišicami; sčasoma je popolnoma izgubila nadzor nad telesom. »Niti z rameni ne morem več skomigniti,« je potožila. V medicinskem centru ameriške univerze v Pittsburghu, kjer se intenzivno ukvarjajo z rehabilitacijo delno ali povsem hromih ljudi, je tako skupina nevrologov in bioinženirjev zanjo razvila robotsko roko, ki jo je prek povezave z računalnikom mogoče upravljati – z mislimi. Hromi bolnici so v levi motorični predel možganske skorje – del možganov, ki je »pristojen« za gibanje – vsadili dve elektrodi velikosti štiri krat štiri milimetre. Obe s po sto miniaturnimi iglicami prestrezata električne impulze iz približno dvesto možganskih celic, ti impulzi pa se nato v računalniku prevedejo v ukaze za premikanje umetne okončine, gibljive v komolcu, zapestju in prstih. Jan Scheuermann je med štirinajst tednov trajajočim usposabljanjem v laboratoriju medicinskega centra že drugi dan usvojila osnovne gibe umetne roke, ob koncu poskusa pa je z njo lahko suvereno prijela razne predmete. Po besedah profesorja Andrewa Schwartza z omenjene ameriške univerze sta usklajenost in hitrost »njenih« gibov skoraj takšni kot pri zdravem človeku. »Gibi so zelo tekoči in bistveno, bistveno učinkovitejši od vsega, kar smo naredili ali videli doslej,« je dejal. Tudi strokovnjaki, ki niso sodelovali pri tem projektu, govorijo o »občudovanja vrednem koraku« k izdelavi robotskih okončin, kakršne bo mogoče upravljati neposredno z mislimi. Sploh ker je razvoj učinkovitega prepleta med človeškimi možgani in stroji čedalje hitrejši in drznejši. Tako že napovedujejo, da bo s tovrstno tehnologijo nekoč mogoče preprosto zadnjih dneh decembra potrdili astronomi. Ko so ga odkrili v letu 2011, so namreč menili, da obstaja možnost 1 proti 500, da bo leta 2040 trčil z Zemljo. Po obsežnih opazovanjih oktobra 2012 preko teleskopa Gemini North na Havajih pa so ugotovili, da so imeli prav astronomi Nase, ko so že junija lani ocenili, da omenjeni asteroid ne bo trčil z našim planetom. Na podlagi opazovanj preko teleskopa Gemini North zdaj sklepajo, da bo asteroid švignil mimo nas, oddaljen od našega planeta okoli 890 tisoč kilometrov oziroma na dvakrat tolikšni razdalji, kot je od nas oddaljena Luna. Pri opazovanju omenjenega asteroida so imeli astronomi naporno delo. Čeprav je asteroid razmeroma velik, ga je bilo težko opaziti, a vendarle jim je uspelo, da so ga s pomočjo teleskopa Gemini North oktobra kar trikrat fotografirali Astronomi pri Nasi in tudi drugi astronomi sicer redno opazujejo nebo, da bi pravočasno opazili asteroide, pri katerih bi obstajalo tveganje za trk z Zemljo. Do zdaj so opazili že okoli 9.000 asteroidov v naši bližini, menijo pa, da jih utegne biti kar blizu milijona. S. R. P. Vir Space.com zaobiti poškodovani živec in znova oživiti ohromljeno mišico. Do takrat pa bodo tehnološke sisteme, kakršen je opisani, poskušali povezati z robotskim okostjem, tako imenovanim eksoskeletom, ki bi para- in tetraplegikom spet omogočil hoditi. Novi kompleksni algoritem Na univerzi v Pittsburghu so pri zadnjem dosežku uporabili tehniko skeniranja, imenovano funkcijsko magnetnoresonančno slikanje v realnem času. Z njo so natančno določili tisti del možganov, ki se je aktiviral (in zasvetil na računalniškem zaslonu), ko so hromi bolnici naročili, naj pomisli, da bi premaknila sicer paralizirano roko. Vsajeni elektrodi so z umetno okon- Siloviti razvoj biotehnologije O čedalje hitrejšem napredku biotehnološke znanosti pričajo tudi poročila o hromih ljudeh, ki so s pomočjo nekoliko drugačnega tehnološkega sistema od opisanega ponovno začeli pisati, in sicer tako, da preprosto pomislijo na črko, ki bi jo radi zapisali. Novembra lani pa so v Švici slepemu človeku vsadili šest miniaturnih elektrod neposredno v mrežnico in mu tako omogočili »videti« Braillovo pisavo. čino povezali prek računalnika, naloženega z novim, izpopolnjenim programom. Sploh so v Pittsburghu najbolj ponosni prav na svoj računalniški algoritem (navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij), saj je natančno prevajanje možganskih signalov v računalniške impulze ena najzahtevnejših nalog pri izdelavi tovrstne bioprotetike. »Doslej smo večinoma uporabljali algoritme, ki temeljijo na orjaški ‘knjižnici’ podatkov o povezavah med računalnikom in možgani,« je pojasnil profesor Schwartz. »Tokrat pa smo sestavili in uporabili čisti računalniški algoritem, ki pri prevajanju možganskih signalov zvesto posnema način, kako možgani nadzirajo in upravljajo gornje okončine pri zdravih ljudeh. Rezultat je protetična roka, ki jo je mogoče premikati veliko bolj natančno in realistično kot pri dosedanjih poskusih.« »Zdaj tako rekoč ni več omejitev za dekodiranje človeškega gibanja,« je navdušen Michael Boninger, eden izmed sodelavcev pri tem projektu. »Pri delih telesa, kakršna je roka, je vse skupaj sicer malo bolj zapleteno, toda ko Gospa Scheuermann se je, kot rečeno, v štirinajstih tednih urjenja naučila upogibati umetno roko v zapestju, jo premikati sem in tja, gor in dol ter obračati levo in desno. Tako je z njo lahko prijela in dvignila razne predmete, jih obračala in spet odložila na pladenj, in to s kar 91,6-odstotnim uspehom. Med nalogami urjenja sta bili še zlaganje tulcev enega v drugega in suvanje žogice iz male žičnate ograde. S prakso sta se povečevali tako hitrost kot zanesljivost »njenih« kretenj. A vse to je potekalo v laboratorijskih razmerah, zato so avtorji znanstvene študije sklenili umetno roko vgraditi v Janin invalidski voziček. Da bi se izognili motečim žicam, bodo uporabili brezžično povezavo z elektrodama v Janinih možganih. Razmišljajo celo o tem, da bi protetično okončino opremili s senzorsko zanko, ki bi hromi uporabnici povrnila še temeljno zaznavo otipa. Njenim možganom bi, denimo, sporočala, ali je predmet v umetni roki hladen ali vroč, gladek ali hrapav. »Ta biološko navdihnjena povezava možganov in stroja je izjemen tehnološki in biomedicinski dosežek,« je za revijo Lancet izjavil Grégoire Courtine s švicarskega Zveznega inštituta za tehnologijo v Lozani. »Resda je tu še vrsta problemov in nerešenih nalog, kljub temu pa je s precejšnjo gotovostjo mogoče reči, da se tovrstni biotehnološki sistemi naglo bližajo stopnji klinične zrelosti.« Sploh ker takšne raziskave, katerih dosežki bodo potencialno koristili številnim bolnikom po svetu, gmotno podpira tudi ameriško ministrstvo za obrambo, ki ga svetovna gospodarska kriza in vsesplošno varčevanje še nista posebno hudo prizadela. Tako imenovana Obrambna agencija za napredne raziskovalne projekte (Darpa) izdatno financira razvoj futuristične tehnologije, uporabne predvsem v vojaške namene. Umetna roka, ki bo gospe Scheuermann olajšala življenje, je tako bolj ali manj ena srečnejših »kolateralnih« posledic tovrstnih raziskav. drugi znanstveniki, so se vzorci, ki so jih iz globin uspeli potegniti na plan, žal okužili s tekočino, s pomočjo katere so vrtali v led. Do neoporečnih vzorcev si zdaj prizadevajo priti na drug način. Britanci so morali opustiti svoj projekt po tem, ko so se 20 ur zaman trudili, da bi povezali dve vrtini v ledu, s pomočjo katerih bi lahko nadaljevali z vrtanjem v led z vročo vodo. Brez povezave med obema vrtinama bi vroča voda uhajala skozi pore v ledu, zaradi česar bi se zmanjšal pritisk in vrtanje ne bi bilo več učinkovito. Raziskovalci so poskušali staliti več snega, da bi nadomestili izgubljeno vodo, vendar jim to ni uspelo. Zaradi vseh teh nenačrtovanih prizadevanj jim je zmanjkalo toliko goriva, da so končno morali zaustaviti vsa dela. Misije pa vendarle ne doživljajo kot polom. Nasprotno. Kot je za BBC pojasnil Martin Siegert, so se naučili veliko, zlasti pa to, da obstaja veliko tveganj. Če bi želeli projekt ponovno oživiti, bi to bilo mogoče šele čez tri ali štiri leta. Zdaj bo namreč trajalo leto ali dve, da bodo vso opremo vrnili v Veliko Britanijo. S. R. P. Foto IDPO enkrat odkrijete natanko določeni proces v možganih in doženete, kaj vse vpliva nanj in kako, se vam odpre cela vrsta možnosti.« V laboratoriju in doma Znanost po svetu Asteroid leta 2040 ne bo trčil z Zemljo Asteroid z oznako 2011 AG5, s premerom 140 metrov, leta 2040 ne bo padel na Zemljo, so v Britanci opustili iskanje življenja v jezeru pod ledom Britanci so v zadnjih dneh minulega leta z obžalovanjem oznanili, da morajo zaradi tehničnih težav opustiti ambiciozen načrt iskanja življenja v starodavnem jezeru globoko pod ledom Antarktike. Po besedah glavnega raziskovalca prof. Martina Siegerta z Univerze v Bristolu so enajst milijonov evrov vredni projekt dokončno zapečatili na božični dan, ko jim je zmanjkalo goriva. Projekta so se lotili, da bi dobili podatke o morebitnih oblikah življenja v sedimentih jezera tri kilometre globoko pod ledom Antarktike in podatke, ki bi pojasnjevali, kakšne so bile podnebne spremembe v preteklosti. Podobnih projektov sta se lotili tudi ZDA in Rusija, ki z raziskovanjem pradavnih globoko pod led skritih jezer še nadaljujeta. Ameriški znanstveniki tako nameravajo januarja ali februarja zavrtati v led nad jezerom Whillans, ki je eno od 360 jezer, tisočletja zakritih z debelo plastjo ledu. Ruskim znanstvenikom pa je že v prvi polovici leta 2012 uspelo zvrtati 3.769 metrov globoko skozi led do jezera Vostok. A kot sumijo Posebnosti naših bralcev: • 21 % višje‒ ali visokoizobraženih prebivalcev Slovenije bere Delo; • med bralci je 29 % takšnih, ki so glavni nakupni člani v gospodinjstvu; • 34 % jih ima v gospodinjstvu otroke, mlajše od 17 let; Karikatura Marko Kočevar • 17 % prebivalcev Slovenije, ki imajo na delovnem mestu vodilni položaj, bere Delo; • 28 % prebivalcev Slovenije z mesečnim dohodkom več kot 1460 evrov bere Delo. Doseg: 7,0 % 119.000 Povprečna tiskana naklada 51.538 Bruto vsota tedenskega dosega blagovne znamke 350.000 ŠteviloŠirina stolpcevstolpcev v mm 146,5 297 3147,5 4198 5248,5 6299 7349,5 7 Na naslovnici so možne kombinacije oglasov: NASLOVNICA število stolpcev in njihove širine Cene oglasnega prostora A B A+B ali A+C ali A+D ali A+B+C ZADNJA STRAN osnovne informacije 6 C A B E Na zadnji strani so možne naslednje kombinacije oglasov: A+F ali B+F ali C+F ali D+F ali E+F C D D F tematski sklopi in priloge po dnevih Tematski sklopi Priloga ponedeljek Ozadja, P&D torek Književni listi Ona sreda Trip (turizem) Deloindom četrtek ZnanostPolet petek Zdravje, Zeleno delo, Borza dela, Vikend Kult, Tedenski deloskop, Generacija D sobota Generacija D, Infoteh, Na kolesih Sobotna priloga CENE OGLASNEGA PROSTORA ZA NEKOMERCIALNE OGLASE zaposlitveni oglasi 1 cm v stolpcu, ponedeljek−petek 1 cm v stolpcu, sobota bilance, sklici skupščine, letna/polletna poročila 1 cm v stolpcu, ponedeljek−petek 1 cm v stolpcu, sobota EUR z DDV (20 %) 29,0034,80 35,00 42,00 44,0052,80 52,00 62,40 v pon - pet sobota A n46,5 o1271600,00 1900,00 B n97 o127 2900,003400,00 C n147,5 o1274300,00 5100,00 D n248,5 o1276800,00 7900,00 pon - pet sobota A n46,5 o1271100,00 1300,00 B n97 o127 1900,002200,00 C n147,5 o1272600,00 3000,00 D n198 o1273800,00 4600,00 E n147,5 o1903400,00 4000,00 F n349,5 o241700,00 2000,00 1/1 2/1 Cene nekomercialnih oglasov se izračunavajo iz cene za 1 centimeter v stolpcu po formuli: š tevilo stolpcev x število centimetrov x cena za 1 centimeter + morebitni dodatki (prišteti sukcesivno) - popusti (odšteti sukcesivno) rok za naročilo in oddajo oglasov Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: dva delovna dneva pred objavo. Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora za Posel & denar: tri delovne dni pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: dva delovna dneva pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: do 9. ure zadnji delovni dan pred objavo. Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. Cenik ne velja za javne naročnike Republike Slovenije. Za cenik oglasnega prostora za javne naročnike Republike Slovenije pokličite 01/4737 501 ali pošljite e-pošto na naslov oglasi@delo.si. n724 o544 11.800,00 (pon - pet) n349,5 o544 8200,00 (pon - pet) 13.800,00 (sobota) 9600,00 (sobota) 1/3 1/2 A B n349,5 o257 5800,00 (pon - pet) 6900,00 (sobota) A n198 o300 B n349,5 o170 pon - pet sobota 4200,005000,00 4200,005000,00 A 1/8 pon - pet 3400,00 3400,00 1/48 A C D B n147,5 o205 2100,00 (pon - pet) sobota 4000,00 4000,00 2500,00 (sobota) 1/12 pon - pet A n349,5 o73 1900,00 B n97 o257 1900,00 C n198 o127 1900,00 1/32 B A B sobota 2300,00 2300,00 2300,00 1/16 C D 1/24 E F pon - pet sobota A n97 o150 1200,001440,00 B n147,5 o1001200,00 1440,00 C n97 o127 990,00 1100,00 D n147,5 o85990,001100,00 E n97 o90 720,00 800,00 F n147,5 o60 720,00 800,00 1/64 C MODUL pon - pet 520,00 520,00 520,00 390,00 390,00 sobota 580,00 580,00 580,00 430,00 430,00 B A A E A n46,5 o120 B n97 o60 C n147,5 o40 D n46,5 o90 E n97 o 45 A A B A n349,5 o127 B n198 o257 9 TEČAJNICE MALI JUNIOR 1/4 Cene oglasnega prostora OGLAS V PAGINI Cene oglasnega prostora 8 C A n46,5 o30 B n97 o15 pon - pet 130,00 130,00 A n72 o20 170,00 (pon - pet) 190,00 (sobota) sobota 150,00 150,00 izračun ugodnejših oglasnih formatov v tematskih sklopih: posel & denar, ozadja, šport (ponedeljek), kult in za nekomercialne oglase 1/1 1/2 n349,5 o544 5600,00 (pon - pet)* 6700,00 (sobota)* n349,5 o257 3900,00 (pon - pet)* 4700,00 (sobota)* * Navedene cene izključujejo vse druge popuste, razen agencijskega. B D pon - pet sobota A n46,5 o65 280,00 310,00 B n97 o33 280,00 310,00 C n46,5 o45 180,00 200,00 D n97 o22 180,00200,00 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. osnovne informacije 10 Posel & denar Vsak teden prinaša poglobljen pogled v dogajanje na gospodarskem področju. Analizira aktualne teme iz domačega in tujega gospodarstva. Pogovarja se z oblikovalci gospodarske politike in podjetniki, ki govorijo o svoji praksi. Piše o inovativnih iskalcih poti iz krize. Prinaša kakovostne vsebine s področja financ, borznih trgov, poslovnih dejavnosti. Na področju osebnih financ svetuje, kako ravnati z denarjem, kje najti dobro naložbo. POSEL & DENAR Posel&Denar • Redni tematski sklopi: Logistika in transport, Svet IKT, Osebne finance. jasna Kontler - salamon Na fakulteti UL za elektrotehniko (FE) smo se minuli četrtek v pogovoru za Delo srečali z večino članov prvonagrajene ekipe: s prof. dr. Damijanom Miklavčičem ter trojico doktorskih študentov in mladih raziskovalcev na EL UL Denisom Pavliho, Borom Kosom in Marijo Marčan. Manjkala sta dr. Anže Županič, ki je na podoktorskem usposabljanju v Angliji, NASLOVNICA Na naslovnici so možne naslednje kombinacije oglasov: osebne finance 29 In kdo so tisti mladi raziskovalci, ki jim je uspešni projekt na široko odprl vrata v svet podjetnih? Šestindvajsetletna Marija Marčan je na doktorski študij FE UL prišla iz Hrvaške: »Na zagrebški univerzi sem končala študij računalništva. V Slovenijo sem prvikrat prišla v okviru študentske izmenjave, takrat sem tudi začela delati pri projektu v raziskovalni skupini pri profesorju Miklavčiču. Navdušila sem se nad možnostmi zdravljenja z elektroterapijo, zato sem tu vpisala doktorski študij.« V nasprotju z Marčanovo, ki je šele na sredini doktorskega študija, bo 29-letni Ljubljančan Bor Kos kmalu zagovarjal doktorat. »Po študiju elektronike sem dobil mesto mladega raziskovalca in se vključil v delo te skupine. Navdušen sem nad tem, kar nam je že uspelo ustvariti, v tem vidim tudi možnost svoje prihodnje zaposlitve.« Najbolj podjetniško izkušen med mladimi člani ekipe letošnje najinovacije je 29-letni Denis Pavliha iz Solkana, saj je bil že pred tem podjetniško usmerjen. Tudi on je, preden je vpisal doktorat, končal študij elektrotehnike. Štiri leta je bil tudi demonstrator pri predmetih s področja programiranja, pred sedmimi leti pa je začel sodelovati v laboratoriju za biokibernetiko. Kot da mu vse to ni bilo dovolj, je s poslovnim partnerjem Rokom Furlanom še v času do diplomskega študija začel razvijati poslovna projekta GetOrder, brezžični sistem za priklic nata- karja k mizi, in TimeGap, sistem za vodenje rezervacij in mobilno naročanje. To podjetniško znanje Denisu koristi tudi pri poslovni izvedbi najinovacije, po drugi strani pa zaradi tega skoraj ne bi postal član ekipe Laboratorija za biokibernetiko. Dr. Miklavčič nam je rekel, da se od doktorskih študentov pričakuje popolna predanost temu delu, zato je, vedoč za poslovno zavzetost Pavlihe, sprva okleval Kdo si je delil stopničke? Drugo mesto je osvojila podjetniška skupina BiMeo pod vodstvom dr. Aleša Hribarja in prof. dr. Matjaža Mihelja, v kateri so še prof. dr. Marko Munh, Tadej Beravs in Matic Trlep. BiMeo je tudi ime naprave in vadbe, namenjene samostojni rehabilitaciji pacientov, ki so jim poškodbe ali bolezni prizadele gibalni sistem. Novih potencialnih uporabnikov je na vsem svetu od šest do devet milijonov na leto, v prihodnosti pa jih bo verjetno še več. V tretjenagrajeni skupini so dr. Ingrid Milošev, dr. Jernej Iskra, Barbara Kapun in Peter Rodič. Ti so razvili nov sistem protikorozijske zaščite površine kovine. Izum naj bi uporabljali predvsem pri kovinah, ki se uporabljajo v avtomobilski in letalski industriji, možnosti uporabe pa so tudi v biomedicini, v proizvodnji in zaščiti elektronskih komponent ter tudi pri izdelavi optičnih materialov. pri njegovi vključitvi v ekipo načrtovanja zdravljenja z elektroterapijo. A vsako pravilo ima izjeme, Pavliha je profesorja prepričal, da zmore oboje. Mlade raziskovalce smo vprašali, ali razmišljajo tudi o delu v tujini. Da o tem razmišlja zelo pogosto, nam je rekel Bor, druga dva pa za zdaj želita ostati doma – doma se v Sloveniji že počuti tudi Marčanova. 3900,00 Poglobljene gospodarske analize Programska oprema za načrtovanje zdravljenja Pavliha nam je tudi opisal, kako je nastala zmagovita ideja: »Ideja je kar nekako sama izšla iz tega, kar smo počeli, to je načrtovanje zdravljenja kolorektalnih metastaz v jetrih v okviru klinične študije v sodelovanju z Onkološkim inštitutom. To načrtovanje zdravljenja je bilo doslej sorazmerno dolgotrajen in zahteven postopek, ki smo ga izvajali ročno in v več korakih. Tako je nastala ideja, da bi lahko to poenostavili na ta način, da bi naredili avtomatsko programsko opremo, ki bi znala vse to, kar smo delali. Ni šlo le za A n198 o300 B n349,5 o170 n349,5 o257 to, da bi si sami olajšali delo, temveč smo ga prav tako olajšali kirurgom. Kajti če lahko kirurgom ponudimo programsko opremo za načrtovanje zdravljenja, dostopno na spletu, ki jim omogoči, da lahko na neinženirski način dobijo enak rezultat kot prej s sodelovanjem treh inženirjev, je to velik razvojni korak. Hkrati pa je tudi tržno zanimivo.« Seveda smo želeli izvedeti tudi to, zakaj so se prijavili na lanski razpis za najinovacijo. »Razmere v celotni družbi so takšne, da nas silijo, da želimo novo znanje narediti čim prej koristno. V zadnjem letu so se stvari tako spremenile, da je začelo celo v tehniki zmanjkovati služb. To rešuje samo nov razvoj. Zato se bolj oziramo tudi po vseh mogočih razpisih,« je dejal dr. Miklavčič. »Sam sem o razpisu za najinovacijo razmišljal že eno leto prej, a tedaj naš projekt še ni bil dovolj zrel, zadnje leto pa smo z raziskavami že tako napredovali, da smo lahko svojo idejo kredibilno predstavili na tem razpisu,« je pojasnil Denis Pavliha. Rektorjevo nagrado za najinovacijo je vodstvo UL ustanovilo na predlog Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI). Njegova direktorica dr. Lidija Honzak je zelo zadovoljna z dosedanjimi dosežki univerzitetnih skupin, ki so s svojimi poslovnimi idejami prišli na vrh ali v najožji izbor za najinovacije. jasna Kontler - salamon »Naš projekt Rektorjeva nagrada za najinovacijo je star komaj tri leta, a že imamo kar nekaj uspešnih podjetniških zgodb. Prvo leto sta tako nastali dve krasni podjetji. MESI, d. o. o., je na podlagi poslovnega načrta leta 2010 osvojil tretje mesto na prvem razpisu za rektorjevo nagrado za najinovacijo. Pod okriljem LUI sta to podjetje ustanovila absolventa fakultete za elektrotehniko. Delajo medicinske naprave, so še v inkubaciji v LUI, a jim je Lidija Honzak Foto Roman Šipič pri nas postalo pretesno, zato so se pred kratkim preselili v večje prostore. Pogodbe sklepajo tako rekoč že po vsem svetu, pridobili so investitorja, mislim, da zdaj zaposlujejo že 15 ljudi. V prvem letu je nastalo tudi podjetje DiaGenomi, d. o. o., ki so ga ustanovili trije mladi raziskovalci. Ta poslovna ideja je takrat prišla v finale, ni pa osvojila nagrade. V DiaGenomiju se ukvarjajo z gensko diagnostiko raka dojke. Tudi oni so si pridobili investitorja in poslujejo po vsem svetu. Med uspešnice spada tudi lanski zmagovalec, podjetje Animacel, d. o. o., ki sta ga ustanovila mlada raziskovalka in njen mentor.« Seveda še ni mogoče napovedati, kdaj bo ustanovljeno tudi podjetje na podlagi poslovne ideje »ETCplan – načrtovanje zdravljenja z elektrokemoterapijo«, a njegovi mladi akterji so nam zatrdili, da bodo nastanek pospešili. Pri tem bo Denisu Pavlihi prišlo prav njegovo dosedanje podjetništvo, Mariji Marčan pa, kot je rekla, kar bogate poslovne vsebine njenega dodiplomskega zagrebškega bolonjskega študija. »Kljub temu se mi zdi, da najboljše znanje človek pridobi takrat, ko se začne s tem ukvarjati. Takrat pridobi tudi najboljšo motivacijo, da se nauči nekaj več o ekonomiji in nekaj več o delovanju podjetja,« je še dodala Marčanova. Honzakovi pa se zdi zelo pomembno, da ima ekipa profesorja, ki jih podpira. »V LUI jim bomo pomagali pripraviti poslovni načrt in jim tudi vnaprej zagotavljali močno podporo pri vstopanju na trg. Hkrati jih bomo vključili v mednarodno mrežo start-upov. Pomembno je, da vidijo, kako drugi začenjajo in se razvijajo.« Tu bi lahko optimistično postavili piko, a je ne bomo. Zapisali bomo še nekaj o položaju LUI, ki uspešno pomaga drugim, sebi pa, vsaj finančno, precej težje. Čeprav je ta organsko povezan z univerzo, pa po resorni prerazporeditvi ministrstev ne spada več v isto ministrstvo – univerza je v Turkovem superministrstvu, LUI pa v gospodarskem ministrstvu. Morda je to vzrok, da je pri obeh spregledano? Pravzaprav je tako, nam je razložila dr. Honzakova, da jim UL, čeprav jih ne more financirati, pomaga na druge načine. Daje jim tehnično pomoč, sodelovanje v skupnih projektih in jih moralno podpira. Podpirajo jih tudi nekatera uspešna podjetja, a kljub temu so močno odvisni od proračuna: »V LUI sva zaposlena samo še dva, zmanjšali smo programe, konec tega meseca bomo kljub vsemu že brez denarja, če ga ne bomo dobili iz proračuna.« Ministrstvo za gospodarstvo jim lani sploh ni dalo denarja, za letos pa jim ga je obljubilo, a v LUI se bojijo, da bodo znova spregledani, saj se jim zdi, da na njihovem resornem ministrstvu neprimerno bolj skrbijo za tehnološke parke in centre kakor za univerzitetne inkubatorje. 2900,00 2900,00 A n349,5 o1272500,00 B n198 o257 2500,00 Zgled za sto centrov Izvirna metoda zdravljenja raka Na tej strani smo na kratko že opisali načrtovanje zdravljenja, ki ga razvijajo v okviru univerzitetne najinovacije in ki temelji na elekrokemoterapiji. Velja pa o tem povedati še kaj več, še zlasti ker je tudi sama elektrokemoterapija v marsičem izvirna metoda zdravljenja raka, ki se je razvila v Sloveniji. jasna Kontler - salamon Temelji na pojavu elektroporacije, v prisotnosti dovolj visokega električnega polja postanejo membrane bioloških celic za kratek čas prepustne za snovi iz okolice. V bližini celic, na katere želijo delovati, v ta namen postavijo elektrode, po katerih dovajajo visokonapetostne električne impulze. Predhodno pacientom vbrizgajo kemoterapevtik, ki zaradi povečane prepustnosti celične membrane lažje prodre v tumorske celice in jih uniči. Prof. dr. Damijan Miklavčič je zagotovo med najbolj zaslužnimi, da sploh obstaja metoda zdravljenja elektrokemoterapija, za katero zdaj razvijajo načrtovanje zdravlje- Damijan Miklavčič Foto Roman Šipič nja. »Skupaj z ljubljanskim onkološkim inštitutom, kjer raziskovalno delo na tem področju vodi prof. dr. Gregor Serša, smo že več kot 20 let med vodilnimi institucijami na področju tovrstnega zdravljenja. Na našem onkološkem inštitutu je decembra leta 2008 kirurg Marko Snoj opravil prvo terapijo z elektrokemoterapijo globlje ležečih tumorjev.« Kaj ima Slovenija od te svoje pionirske vloge? Poleg nespornega ugleda v znanstvenem svetu bolj malo. Ni patentne zaščite, dr. Miklavčič je Bolonjska priložnost V ekipi upajo, da se bo tudi njihova nova metoda načrtovanja elektrokemoterapije prijela in bo prišla v množično uporabo. Zato jo poskušajo predstaviti čim širšemu krogu zdravnikov. Prva priložnost bo v začetku marca letos v Bologni, kjer bo navzočih predvidoma 400 zdravnikov, ki že uporabljajo elektrokemoterapijo oziroma se zanimajo za njeno uporabo. svoje izume, ki se jim je UL odpovedala, na podlagi licenčnine odstopil italijanskemu podjetju IGEA. »Imamo znanje, izkušnje in primat v svetovnem merilu. Po vsem svetu nam priznavajo, da smo pri numeričnem modeliranju elektroporacije vodilni v svetu. Tudi tuji zdravniki, ki pridejo v stik z nami, nas prepoznajo kot tiste, ki jim najlažje dajo potrebno znanje,« o tem pravi Miklavčič. Poudarja, da je to področje zdravljenja perspektivno v svetovnem merilu, »Na trg smo najprej postavili napravo za zdravljenje tumorjev v koži in na njej oziroma za tisto, kar vidimo. Od leta 2006 se je uporaba elektrokemoterapije pri zdravljenju raka v Evropi razširila na več kot sto bolnišnic oziroma kliničnih centrov. Lani je bil prelomen trenutek, ko so nam iz podjetja IGEA, ki trži to napravo, sporočili, da so instalirali že stoto napravo, kar pomeni, da jo ima že stoti center za zdravljenje.« Povprečna tiskana naklada 51.538 1/8 MALI JUNIOR spregledana vloga Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI ) je valilnica uspešnih podjetij, do proračunskega denarja pa ne pride 1/12 1/1 1/16 A A+B+C ali A+2xB+C ali A+B+D 1800,00 A B C D B A n147,5 o165 B n198 o127 n147,5 o205 C B B Danes najinovacijam, jutri njeno trženje Elektrokemoterapija iz Slovenije Rezultati A in dr. Gregor Serša z Onkološkega inštituta v Ljubljani. V pogovoru je sodelovala še direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI) dr. Lidija Honzak, saj ima prav LUI ključno vlogo pri zamisli in izvedbi projekta najinovacij. Kriza povečuje podjetniški duh Honzakovo smo v uvodu vprašali, kako krizne razmere v naši družbi vplivajo na podjetnost študentov. »Kriza pravzaprav povečuje podjetniški duh naših študentov. Vzrok je predvsem to, da mladi, ki končujejo študij – skupaj z mladimi doktorji znanosti –, nimajo zaposlitvene perspektive. Vse manj je takšnih, ki lahko po diplomi upajo na delovna mesta v podjetjih ali pa na to, da bodo lahko ostali kot raziskovalci na inštitutih ali na univerzah. Zato so mladi prisiljeni razmišljati o tem, kako naj si sami ustvarijo službo in zaslužek, za to pa najprej potrebujejo dobre poslovne ideje. Tako razmišlja tudi večina tistih, ki so doslej sodelovali na razpisih za najinovacije.« A B Letos se lahko bolj izpostavimo naložbam v delnice 26–27 Načrtovanje zdravljenja z elektrokemoterapijo Na Univerzi v Ljubljani (UL) so pred kratkim že tretje leto zapored podelili rektorjevo nagrado za najinovacijo. Prvo mesto je osvojila poslovna idejo ECTplan – načrtovanje zdravljenja z elektrokemoterapijo. Veselja ob nagradi ni skazilo dejstvo, da je bil letos zaradi pomanjkanja denarja proračun za te nagrade zmanjšan za polovico – tri nagrajene ekipe so si namesto dosedanjih 6000 evrov razdelile samo 3000. 1/4 A inovacije Zdi se, da se poslovna žilica med študenti krepi, saj delo in dohodke zagotavljajo predvsem dobre poslovne ideje LUI je v štirih letih prek podjetij pomagal ustvariti 350 delovnih mest, 14 milijonov evrov prihodkov, 12 milijonov pa so jih v ta podjetja vložili investitorji. LUI je v tem času od države dobil le pol milijona evrov. 119.000 farmacija 1/3 Najinovacija je vedno timsko delo – z leve Denis Pavliha, Bor Kos, Damijan Miklavčič in Marija Marčan. Foto Roman Šipič • Omogoča učinkovito komunikacijo z vodilnimi, menedžerji in podjetniki. Za zahtevnejše in izobražene bralce, ki v tisku iščejo tudi dodatna znanja. Doseg: 7,0 % Krka bo do leta 2015 investirala pol milijarde evrov 30 1/2 11 25 ponedeljek, 7. januarja 2013 Že 1600 milijard evrov za reševanje evropskih bank Cene oglasnega prostora 1500,00 1500,00 A n97 o150 990,00 B n147,5 o100990,00 C n97 o127 750,00 D n147,5 o85 750,00 D 1/24 A B 1/32 C D 1/48 E 1/64 n724 o544 7200,00 F A n97 o90560,00 B n147,5 o60560,00 C n97 o60 380,00 D n147,5 o40 380,00 E n97 o45280,00 F n46,5 o65 190,00 OGLAS V PAGINI 2/1 n349,5 o544 5600,00 BORZNA ANALIZA A n97 o28450,00 B n97 o1271300,00 C n147,5 o1271900,00 D n198 o1272300,00 A A B A n46,5 o30 B n97 o15 125,00 125,00 A n72 o20 140,00 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. Delo De facto Delo De facto je revija, ki izhaja enkrat na tri mesece, namenjena pa je tistim, ki radi berejo. Od tod tudi geslo Resno branje. Delo De facto prinaša obsežnejše intervjuje, reportaže, analize in poglobljene zgodbe o družbi, kulturi in naravi. Odlikujejo ga najboljši tisk, vrhunska fotografija in besedila, ki jih ustvarjajo Delovi novinarji in dopisniki iz sveta. Delo De facto objavlja zgodbe, ki zahtevajo temeljito obdelavo in ki so rezultat dolgotrajnih raziskovanj. Ekipa avtorjev in urednikov Dela De facto je podobna ekipi Sobotne priloge, zato velja, da se Delo De facto nadaljuje tam, kjer se je končala Sobotna priloga. 3,90 € • številka 3 • leto 1 • september, 2012 slavoj žižek Zakaj podpira Pussy Riot? afganistan Delo de facto Cene oglasnega prostora Prvi dvostranski oglas n400 + 5 o270 + 5 2850,00 Imperij na kolenih n200 + 5 o270 + 5 2050,00 n200 + 5 o270 + 5 2050,00 nara petrovič Ekolog brez meja ekv Desetletje brez Megi 1/1 n200 + 5 o270 + 5 1750,00 vzhod Nemčiji dveh hitrosti 1/2 RESNO BRANJE. 1/3 n200 + 5 1000,00 o134 + 5 n68 + 5 o270 + 5 700,00 Posebnosti naših bralcev: • bralci Sobotne priloge Dela in revijalnih edicij z resnejšimi in bolj poglobljenimi temami; • radovedni bralci in bralke, ki jih zanimajo daljše, bolj poglobljene in slikovite zgodbe o Sloveniji in svetu, družbi in kulturi, ljudeh in naravi; datumi izidov revije v letu 2013: 18. april, 13. junij, 10. oktober, 5. december • bralci, ki jih ne zanima zgolj površina, pač pa so se pripravljeni potopiti v globino; • tisti, ki jih ne zanima zgolj, kje smo, ampak tudi, kam gremo. 13 2/1 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. zadnja stran osnovne informacije 3. stran ovitka Delo de facto 2. stran ovitka 12 n200 + 5 o270 + 5 2450,00 14 15 Sobotna priloga DELO, sobota, 29. decembra 2012 Sobotna priloga izhaja od leta 1967 in od ustanovitve sodi med najuglednejše slovenske tiskane medije. Priloga, ki prinaša analize, komentarje, kolumne, intervjuje, portrete ter reportaže iz sveta in Slovenije, je obvezno čtivo za vse mnenjske voditelje. Ustvarjajo jo najboljši novinarji Delove hiše in številni najvidnejši intelektualci sodobnosti. Kdor želi razumeti ključna družbena vprašanja, kulturo, umetnost, ekonomijo, politiko in mednarodne odnose, v soboto ne more brez Sobotne priloge. Hkrati pa je Sobotna priloga tudi forum, ki v Poštnem predalu 29 ponuja prostor za kultiviran dialog Delovih bralcev. 4 DELO, sobota, 29. decembra 2012 5 DELO, sobota, 29. decembra 2012 Svet v letu 2012 Svet v letu 2012 Foto Jure Eržen Krizabrez brez Kriza odrešitve odrešitve Foto Reuters Kaj bere premier? K Saša Vidmajer riza je postala permanentno stanje. Največ tesnobe je v Evropi, kjer vlada merkiavelizem in proračunsko disciplino zagotavlja postdemokratični sistem sankcij. Spontan odziv je strah, ne upor. Podobno kot je navdušenje arabskih vstaj potonilo v kompromise, se je gibanje Okupirajmo utrudilo, protivarčevalno gibanje v Grčiji je izgubilo moč. Težko je oceniti, katera misel je bolj neznosna: da je največja žrtev demokracija, ki je je čedalje manj, ali da je zmagovalec velike recesije kapitalizem. Leto bomo pomnili po velikih dogodkih, kot so bile londonske olimpijske igre, ameriške predsedniške volitve, oster konec arabske pomladi, ki je v Siriji in Egiptu prešla v zimo, in po evropski krizi, ki je prekrila evropsko politiko. In vsi smo slišali južnokorejski pop izdelek Gangnam Style. Zvrstil se je niz volitev v najpomembnejših državah sveta, nove politične voditelje so izbirali med drugim v Združenih državah, Rusiji, Franciji, Kitajski, Japonski, Venezueli, Me- Knjigo v glavo Pisateljica in scenaristka Nora Ephron, ki je umrla letos poleti, je v eni od svojih knjig, ki so vedno polne humorja, ironije in vitalnosti, napisala, da je branje njena najljubša dejavnost. Irena Štaudohar K Politiki in branje ❝ Citat 19 prav ta seveda ga je skrbel, saj je knjiga tako znana, tako prava za politika. To delo ima, po njegovem mnenju, sicer nekaj skupnih lastnosti s prvo – Smrt Ivana Iljiča. Med drugim to, da je kratka in da priča o tem, kako zanimivo in po svoje zna dobra literatura opisovati realnost. Živalska farma je politična knjiga, govori o zlu tiranije. To je univerzalna zgodba. Nekdo, ki recimo še nikoli ni slišal za Stalina ali Hitlerja, bo v tej zgodbi na 120 straneh prepoznal diktaturo, zlorabo idealov, korupcijo, manipulacijo politike, uničeno ljudstvo. Bralec, ki prebere Pisatelj in Bookerjev nagrajenec Yann Martel je bil nekoč, s še petdesetimi kanadskimi umetniki, povabljen v parlament na pogovor o subvencioniranju kulture. V na pol prazni dvorani se je pisatelj (pravkar lahko v kinu gledamo film Pijevo življenje, ki je posnet po njegovi istoimenski knjigi) spraševal, zakaj predstavniki vlade o umetnosti največkrat razmišljajo, kot da gre le za neko kratkočasje, ki se zgodi na koncu ali na začetku zares pomembnih stvari v življenju, kot recimo pri sklepanju posla. Stephen Harper, kanadski premier konservativne vlade, je nekoč povedal, da je njegova najljubša knjiga Guinnessova knjiga rekordov, Stephen Harper, kanadski premier konservativne vlade, je nekoč povedal, da je njegova najljubša knjiga Guinnessova knjiga rekordov, kar je v bistvu dokaj cinična opazka namesto resnice, ki se imenuje – nič ne berem oziroma ne berem rad. orodja za proučevanje življenja, kot je umetnost. Knjige so spomin. Branje je način za razumevanja stvari. Ob pomoči knjig lažje razumemo druge: geografsko, zgodovinsko, spolno, rasno ... Ne moreš biti razmišljujoči človek in nikoli brati literature.« Arheolog proučuje fosil, tako kot bralec bere detektivko in se sprašuje – kaj se je tukaj zgodilo? Zaljubljenec opazuje obraz svoje ljubljene in tako kot bralec romantičnega romana najde v njem tolažbo ali lepoto. Tako kot politik prebira in čaka predvolilne raziskave ali rezultate volitev, vernik bere sveto knjigo in se sprašuje – kakšna je moja usoda? V svojih pismih je pisatelj mnogokrat nagovoril premiera o aktualnih stvareh, glede zmanjšanja subvencij za gostovanja kanadskih umetnikov v tujini, zmanjšanja subvencij za umetniške revije; odločno je protestiral, ko se je vlada odločila, da bo velik del denarja namenjen predvsem študijskim smerem, ki se ukvarjajo z gospodarstvom; kritičen je bil do vladne okoljske politike. Do njega je bil prijazen, krut, ciničen; posegel je po znamenitem Antonijevem govoru iz Julija Cezarja, da bi ga opisal kot »plemenitega« moža, ali zgodbi o šahu Stefana Zweiga, da bi mu sporočil, koliko figur je že izgubil pri svoji igri. Zato so to tudi pisma, ki pričajo o kanadski stvarnosti. Kasneje je pisma zbral v knjigi, naslovljeni Kaj bere Stephen Harper?, in mu jo poslal kot šestinšestdeseto. »To je knjiga, za katero upam, da ste jo že prebrali.« Razen petih res kratkih zahvalnih pisem iz Harperjevega tajništva na svoja pisma ni dobil odgovora. Je pa zato knjiga Kaj bere Stephen Harper?, ki ji Martel prijazno pravi »najina knjiga«, Foto Reuters Ž e na prvem letošnjem protestu so me preplavili žalost, razočaranje in tudi krivda. Žalost zaradi izgubljene države, v kateri sem pred dobrimi dvajsetimi leti optimistično vstopila v svet odraslih, delovnih ljudi. Razočaranje, ker se ta svet pred mojimi očmi kljub prizadevanju mnogih, da bi ga ohranili, sesuva vase. In krivda zaradi dejstva, da sem tudi sama v tem vozu, ki drsi v prepad. Sem zraven – toda ali res ne morem čisto nič narediti? Kaj bom nekega dne odgovorila svojim otrokom, ko me bodo vprašali, zakaj smo zapravili ekskluzivno priložnost, da dobro živimo v lastni državi? Ali smo jo res že čisto do konca zapravili? Za tvorno, uspešno in prijetno skupno bivanje, bodisi v družini, v šolskem razredu, v podjetju bodisi v skupni državi, je nujno potrebno zaupanje. Ta elementarni odnos med ljudmi, védenje, da se nam ni treba bati sosedov, znancev in sodelavcev, da nam ni treba biti nenehno v skrajnem pozoru zaradi možnosti, da nam bo bližnji kaj hudega napravil, šele omogoča medsebojno sodelovanje. V državi, kjer nas je samo dva milijona, smo tako rekoč vsi med seboj bližnji. Z lahkoto si predstavljamo, kaj bo poteza enega pomenila za drugega. A so kljub temu v tej državi v zadnjih dveh desetletjih vpeljali vzorce obnašanja in ravnanja, ki močno privilegirajo ene 18 hiki. Jeseni je bila pozornost usmerjena na dvoje sočasnih, docela različnih izbir dveh najmočnejših držav in političnih sistemov: medtem ko »kitajski model« nikomur v svetu ne zbuja upanja, se je ob Ameriki, ki je ponovno izvolila Baracka Obamo, vsaj za hip zazdelo, da še vedno obstajajo »ameriške sanje« in da veličina demokracije »novega sveta« še vedno navdušuje preostali svet. V ostrem kontrastu je samo en dan kasneje enopartijska, avtoritarna Kitajska začela 18. kongres Komunistične partije in v nevidnem procesu izbire za novega voditelja ustoličila Xi Jinpinga, osebo, o kateri ne vemo nič. Kitajska menjava, ki se zgodi enkrat na deset let, je potekala v senci največjega korupcijskega škandala v več desetletjih. Vpleten je bil Bo Xilai, bivša zvezda politbiroja, glavno vlogo v drami, ki jo je povzročil umor britanskega poslovneža, je odigrala njegova žena Gu Kailai, obsojena v naglem procesu in po svetu razglašena za eno najvplivnejših žensk leta. Politična kriza je nakazala bitko za moč, ekonomsko rast azijske velikanke pa ogrožajo tudi številni notranjepolitičnih izzivi, vključno z razmerami v kitajskih tovarnah. Avtoritarna kapitalistična država po letu 1990 čedalje bolj izkorišča nacionalizem in je venomer bolj nepopustljiva v ozemeljskih zahtevah v Fotografiji Jure Eržen Milena Zupanič in življenjsko ogrožajo druge. Vpeljali so jih z zakoni, ki omogočajo neupravičeno, škodljivo prelivanje skupnega premoženja v žepe ozkih krogov in posledično veliko socialno razslojenost. Pohlep, požrešnost, lažnivost, poželenje po nepotrebnih stvareh in druge lastnosti, ki so pri Slovencih skozi stoletja veljala za slabe, so se prelevile v vrednote, ki obvladujejo najvišje ravni vodenja družbe in se iz žarišča kot rakave celice širijo v druge dele telesa. Od zgoraj navzdol. Zaupanje v politike je letos padlo na najnižjo točko doslej. Kar 60 odstotkov odraslih državljanov sploh ni šlo na zadnje volitve. Je to kaj čudnega? Ali imajo politiki ponuditi karkoli, razen svoje želje po oblasti? Ali v tej državi »desne« in »leve« voditelje, njihove oprode in pajdaše v gospodarstvu sploh še zanima delovati v dobro vseh državljanov? Tudi če tu in tam leporečijo, vidimo, da uporabljajo svoje položaje v glavnem za potešitev lastnih interesov in v korist svojih klik. Zdajšnja politika na Slovenskem se je tudi idejno povsem izpraznila. Ali bomo volivci res v neskončnost razklani zaradi domobrancev in partizanov, ki jih, izrazito poenostavljeno, pred vsakimi volitvami vedno znova obudijo? Ali pa se bomo morda ozrli za kakšnimi drugimi cilji, ki nas bodo povezali? Povezanost v družbi je skoraj tako pomembna kot zaupanje. Vendar pa se vsaka oblast vedno znova trudi atomizirati družbo. Prekerne zaposlitve, sejanje strahu in negotovosti med ljudi, siljenje v tekmovalnost za vsako ceno, hitro spreminjajoče se vladne odločitve, ki povzročajo zmedo, sodijo med tiste elemente sodobne specialne vojne, ka- Najuglednejš i slovenski tiskani medij Angela Merkel, najmočnejša evropska političarka, govori samo še o številkah; vse leto je ponavljala, da »če pade evro, pade Evropa«, dopovedovala, da je valuta najmočnejše vezivo celine. Foto Reuters Dva svetova terih posledica je vse manjša povezanost, s tem pa vse večja vodljivost ljudi. Še posebno na udaru so intelektualci, pri nas v večini povezani v javnem sektorju, ki ga ravno zato obravnavajo kot najmanj zaželen del družbe. Izkoriščanje in potrošništvo kot oblika sodobnega totalitarizma lahko tako cvetita z vsemi cvetovi. Drobtine z mize padajo naravnost v naročje prisklednikov. Ali smo Slovenci sploh zmožni preseči sedanje stanje, je vprašanje, ki nas na prehodu v novo leto še posebej zaposluje. Ali bomo znali odpisati sedanjo politično-gospodarsko kliko, ki nas izčrpava, in vzpostaviti novo politično strukturo? Bomo vsi skupaj zmogli vrniti v našo deželo klasične vrednote, predvsem poštenost in pravičnost, brez katerih ni prihodnosti nobene družbe? Ali se bomo vsak zase pogledali v svoje ogledalo in se vprašali, kje je moja vloga, odgovornost in možnost? Ali zaupamo toliko sami vase, da še obstaja skupno upanje? Oblast je v soboto pred prazniki zagradila simbolni prostor Slovenije pred Slovenci. Od parlamenta, torej hrama politične demokracije, prek Trga republike, ki je bil že od začetka namenjen ljudskim slavjem, do Cankarjevega doma, simbola kulture in s tem identitete slovenskega naroda, je postavila visoko ograjo. Naša izvoljena oblast se je očitno ustrašila svojega ljudstva, ki je, »oboroženo« s harmonikami, violinami in fotoaparati, prepevalo na drugi strani njihove ograje. Zgodilo se je prvič v samostojni Sloveniji, da jo je visoka ograja razdelila na dva svetova. Sporočilo je bilo jasno. Ko se ujameš v valovanje energije, ustvarjene s povezovanjem tisočev nesrečnih, žalostnih in razočaranih, povsem jasno občutiš, da to ni tisto končno. Leto 2013 bo pokazalo, ali s(m)o se Slovenci spet zmožni samoorganizirati. Ne zato, ker bi hoteli revolucionarni prevrat, temveč zaradi zavedanja, da je treba stopiti na drugačno pot. ¾ je, da gledamo nastavke čedalje VidetiVideti je, da gledamo nastavke čedalje precedens za zlom sistema; kaže nam vsaj Tedaj je Nemčija potrebovala najtesnejše postala povsem nefunkcionalna, kriza je bolj radikalne različice postkapitalizma, to, da zemljevid sveta premore več, kakor zaveznike, posebej Francijo, in to je bilo razgalila njene notranje težave, skrhala bolj radikalne različice postkapitalizma, po- porokokapitalizmom med kapitalizmom in avtoritarnostjo. nam pripovedujejo. ključno za nastanek monetarne unije. Kri- solidarnost, razdrla zaupanje. Dolžniška roko med in avtoritarnostjo. Z ekonomsko krizo pa je argument izgubila Zgodbe o uspehu so tačas redke. Med za je bila, skratka, predvidljiva, večina težav, razmerja so povzročila, da je celina razpaZ ekonomsko krizo pa je argument izgubila tudi levica. »Glavna žrtev ni krize ni kapitalievropskimi sta Švedska in Poljska, ki ju je ki so se zgodile v desetletju po letu 1999, je dla na bogati sever, ki posoja, in obubožani tudi levica. »Glavna žrtev krize kapitalizem,«Žižek, pravi Žižek, »ki se očitno še komajda oplazila in sta eksota sredi bilo napovedljivih: povečevala so se veli- jug, ki plačuje obresti. Med njima je nastal zem,« pravi »ki se očitno razvijarazvija v še vkriza bolj prodorno in pogubno temveč stare celine, zaradi majhne izpostavljenosti ka neravnovesja med evropskim severom zid predsodkov, novi grešni kozli in dežurbolj prodorno in pogubno obliko,obliko, temveč demokracija; ne omenjamo dosega izjemno rast tudi Turčija, medtem ko (predvsem Nemčijo) in periferijo večinoma ni krivci so »prezadolženi in leni Grki« in demokracija; če nitiče neniti omenjamo levice,levice, nezmožnost, da bi ponudila je Kanada v tem letu dosegla nepredstavlji- južnoevropskih držav (Portugalsko, Irsko, nasploh Mediteranci, ki da živijo na račun katerekatere nezmožnost, da bi ponudila global-globalno alternativo, je razvidna so povprečni Kanadčan je postal bogatejši Italijo, Grčijo in Španijo), ugotavlja Garton drugih. Mednarodno je EU zdrsnila v ireleno alternativo, je razvidna vsem.vsem. LevicoLevico so vo: zasačili s spuščenimi hlačami. Skorajda se zasačili s spuščenimi hlačami. Skorajda se od povprečnega Američana. Scela vzeto Ash. Evropa je postala disfunkcionalni tri- vantnost. Nizozemski zgodovinar in filozof zdi, bi kakor bi se bilazgodila kriza zgodila samo zato, pa gospodarstva povsod pešajo. Celo rast kotnik, ujet med nacionalno in evropsko Luuk van Middlelaar opisuje večno težavzdi, kakor se bila kriza samo zato, da bi pokazala, da je edina za polom skupine Brics, katere skupni BDP je skoraj politiko ter globalne trge, s krizo smo na- no iskanje ravnotežja med »zunanjo sfero« da bi pokazala, da je edina rešitevrešitev za polom kapitalizma več kapitalizma.« tolikšen kot Združenih držav in je dolgo mesto »evropske Nemčije« dobili »nemško v tradiciji evropskega koncerta 19. stoletja, kapitalizma več kapitalizma.« v njegovi zgodovini je sprokrizo sproveljala za gonilo svetovnega gospodarstva, Evropo«. »notranjo sfero« institucij skupnosti in Prvič vPrvič njegovi zgodovini je krizo žil najrazvitejši to je bančni, a račun je izgubila zagon. Ko so volivci dobili priložnost, so se uprli. vmesnostjo, ko se evropski svet korakoma žil najrazvitejši sektor,sektor, to je bančni, a račun plačujemo mi. Politika išče izhod z istimi Spomladi so volitve v Franciji in Grčiji po- pomika v smer onkraj nacionalnih intereplačujemo mi. Politika išče izhod z istimi Somrak Evrope mehanizmi, ki so pripeljali do krize, povsod kazale nasprotovanje doktrini varčevanja, ki sov, a jih še venomer upošteva. Zgodovinski mehanizmi, ki so pripeljali do krize, povsod v Evropi, razen v Franciji, ljudje volijo iste Je Evropa kaput? je jeseni v reviji Foreign mu je takt dajala Angela Merkel, množični proces, ki ga pisec opisuje v svoji knjigi (The v Evropi, razen v Franciji, ljudje volijo iste stranke, ki so krizo povzročile, in medtem stranke, ki so krizo povzročile, in medtem Affairs zastavil vprašanje Timothy Garton protesti in splošne stavke v Španiji, Italiji, na Passage to Europe), se je ustavil. ko nam vlade zmanjšujejo plače in ukinjajo Maja je Nicolasa Sarkozyja zamenjal ko nam vlade zmanjšujejo plače in ukinjajo Ash. »Evropska unija bo brez motivacij- Portugalskem so v letu 2012 postali rutina. socialno državo, levica in desnica govorita socialno državo, levica in desnica govorita skih sil, kakršne so v preteklosti poganjale Evropa z več kot 25 milijoni brezposelnih, François Hollande. Naslednik na prestolu isto. Vsajajo nam strah, ta je postal družbeisto. Vsajajo nam strah, ta je postal družbe- integracijo, postopoma potonila v nepo- skoraj četrtino vseh Špancev brez dela, je francoske republike je ponudil »normalni mehanizem za nadzor in obvladovanje. ni mehanizem za nadzor in obvladovanje. membnost, tako kot rimski imperij,« piše potonila v malodušje in obup. Ena od ne- nost« in malce bolj socialdemokratsko Nacionalne države kos za kosom izgubljajo Nacionalne države kos za kosom izgubljajo britanski zgodovinar. Opisuje proces mir- davnih raziskav je pokazala, da so ljudje v smer, vsaj za hip se je zdelo, da Evropa ni suverenost, demokracija je večidel suspendisuverenost, demokracija je večidel suspendi- nega političnega združevanja, ki je bil brez Franciji bolj zaskrbljeni za svojo prihodnost čisto nemška. V Grčiji so državljani dobili rana, za zgled nam dajejo »azijske vrednote«. rana, za zgled nam dajejo »azijske vrednote«. primerjave v evropski zgodovini in na kateri kot prebivalci Afganistana. Kriza je ustvarila priložnost, da se izrečejo o politiki, do katere Nezadovoljstvo ni povezano samo z recesijo, Nezadovoljstvo ni povezano samo z recesijo, koli celini, vendar je v zgodnjih devetdese- nov družbeni razred, z začasnimi pogodba- gojijo samo prezir, in izrekli so nezaupnico je posledica občutka nemoči, ki spodkopatih zašel s prave poti. »Izvor deformirane mi in prekarnimi delovnimi mesti je nastal obema glavnima strankama. Mnogi so staje posledica občutka nemoči, ki spodkopava državljansko samozavest. Ni videti, da je unije, ki je v središču današnje krize, prekariat, pravi britanski ekonomist Guy vili na grško gibanje proti varčevanju, po va državljansko samozavest. Ni videti, da je valutne mogoče pobegniti zakonom kapitalizma ali mogoče kapitalizma ali sega v burne čase evropskega združevanja.« Standing. Evropska politika je medtem volilnem porazu stranke Siriza pa je izgudapobegniti so državezakonom prostor svobode. da so države prostor Je sploh še svobode. kje kaka lepa zgodba? LetoJe sploh kje kaka zgodba? Leto- držav šnja ješeBurma, enalepa najbolj represivnih šnja je na Burma, ena represivnih svetu, in najbolj Aung San Suu Kyi, držav v preteklih na svetu, in desetletjih Aung San Suu Kyi, vznana preteklih dveh najbolj politična dveh desetletjih najboljbrutalnega znana politična zapornica. Premik režima proti zapornica. Premik je brutalnega protiv času, demokraciji presenetilrežima skoraj vse, demokraciji je presenetil skoraj vse,svetu v času, ko je prebujenje v arabskem preglako je prebujenje v arabskem svetu in preglasil verski fundamentalizem se je Sirija sil verski fundamentalizem in se je Sirija pogreznila v državljansko vojno, nakazuje pogreznila v državljansko burmanska pomlad vojno, začeteknakazuje nečesa noveburmanska novega. Napomlad drugemzačetek koncunečesa sveta je Islandija, ga. Namoderna drugem utopija koncu sveta Islandija, našegaječasa: njeni držamoderna utopija našega časa: njeni drža- bank vljani so zavrnili reševanje lakomnih vljani so reševanje lakomnih bank in zavrnili odplačevanje dolga in se uprli arbitrarin odplačevanje dolga in selogike. uprli arbitrarDELO, sobota, 29. decembra 2012 DELO, sobota, 29. decembra 2012 nosti kapitalistične Bogata država nosti kapitalistične logike. Bogata država na severu, nekdaj letalonosilka za Nato, se na severu, letalonosilka za Nato, se zdaj nekdaj kaže kot projekt prave demokracije. zdaj kaže kot projekt prave demokracije. Je šibka luč na severu, ki migota in opobilo zagon. Razmere v številnih evropskih Je šibka luč na severu, migota in opominja Evropo na ki njeno pogubno mantro Alepo, Sirija državah so potrdile pogubnost politike minja varčevanja. Evropo na njeno pogubno mantro Ni videti, da bi lahko postalaMadrid, Španija Alepo, Sirija zategovanja pasu, sam pojav varčevanja. Ni videti, da bi lahko postala Življenje in smrt. »Živo in jasno vidimo vse žeampak zato, Hollanda, ker je zanj rabljena knjiga nekaj Vzhodnokitajskem morju, ki ga ima za svojo til, očitno je bilo, da bodo Francozi namesto njegova govorica rasti in solidarnosti, napake Ivana Iljiča. Zdi se nam, da je čisto o takšnega kot rabljen avto – dokler vozi, ne ki je izgubil podporo pointeresno sfero. Tudi Japonska je vstopila v Nicolasa til, očitno je bilo,Sarkozyja, da bodo Francozi namesto vnesel so zgodba enako dodrugačen od nas, saj jih mijenikoli neprevpraševanje bi storili izgubikonceptov, vrednosti.ki Dobra sredine, Hollanda, decembrske parlamentarne volitve vNicolasa bolj litične Sarkozyja, ki jeizbrali izgubilFrançoisa podporo poveljali zada nespremenljive. Toda iz nestare ali nove knjige. – vse dokler ne spoznamo,dotlej da je vse znano, bro skoči na bralca pa čeprav politika brez strasti, značilne za nacionalističnem ozračju kot kadarkoli v sredine, litične izbrali Françoisa Hollanda, glede nasmo splošno o zgrešenosti nas nekdo ves čas opazuje, kot da edenzavedanje Žanrsko je izbor zelo raznolik, od poezije francoske preteklih desetletjih. In konservativecpa Šinčeprav politikadržavnike. brez strasti, značilne za ukrepov, kiin sostripov, kazali deficit zdraklasikov in sodobnih avtorjev do od junakov v zgodbi Smrtbrutalnih Ivana Iljiča.« zo Abe je po zmagi prècej dregnil v bolečo francoske Zamenjale državnike. so se garniture na oblasti, so ve pameti, diktirali ekonomske otroških knjig. Ne manjka erotike, priporoMartel je v prvem pismu zapisal, da se nevzdržne se zamenjale tudi ideje?na oblasti, so točko: spor o otokih in čereh brez materiZamenjale so se garniture in socialne ukrepe poglabljali krizo, sein niVenerino delto Anais mu zgodbi Ptičke v literaturi skriva zelo velik paradoks, saj in či alne vrednosti, ki si jih lastijo oboji in sejih zamenjale tudi ideje? spremenilo veliko. Ordoliberalizem Nin in napiše, daMergre za knjižne strani, na se velikokrat zgodi, da ko beremo zgodbo eni imenujejo Senkaku in drugi Diaoyu, je Kriza demokracije klove, merkiavelizem, na katerega opozarja je polno zgodb o, »ženskah, ki so o fiktivnem junaku, kmalu ugotovimo, da katerih Kriza demokracije letos prerasel v enega največjih mednaro»Človek bi pomislil, da bo kriza, ki jo Ulrich Beck, ostal prva zapoved mokre, pa neEvrope zaradi in dežja, in moških, ki so pravzaprav beremo o sebi. Včasih se vje junadnih sporov. je povzročil roparski, neregulirani »Človek bi pomislil, da bo kriza, ki jokapitaSarkozyjev naslednik bo dela«. trdi, se paje neodločil, zaradi da trdega kih prepoznamo, drugičtudi to prepoznavanje Najbolj predvidljive so bile ruske volitve, lizem,roparski, spremenila prepričanje o temeljni je povzročil neregulirani kapitabranil skupnoPrav evropsko valuto. tako je zabaven, ko poskuša povepotlačimo ali zanikamo. predvsem Fascinantno je, da kjer se je predsednik Dmitrij Medvedjev naravi globalne ekonomije. To je zmota,« lizem, spremenila prepričanje o temeljni Zgodovina kaže, da partnerstvo med umaknil carju Vladimirju Putinu. Pospremipiše Slavoj Žižek. Čeprav protikapitalikar je v bistvu dokaj cinična opazka namenaravi globalne ekonomije. To jejezmota,« Berlinom in Parizom deluje najbolje, kadar la jih je skupina Pussy Riot; njihovi gverilski stičnega ozračja v današnjem svetu povsod sto resnice, ki se imenuje – nič ne berem piše Slavoj Žižek. Čeprav je protikapitalije sinteza politično nasprotujočih si opcij. performansi pesmi, kot je bila Sveta Maripretek, čeprav nam knjige in mediji oziroma ne berem rad. stičnegana ozračja v današnjem svetu povsod Navzkrižna liberalno-konservativna in socija, blažena devica, odženi Putina na oltarju nenehno pripovedujejo Velika večina naših politikov je pri odna pretek, čeprav nam knjigeoinskorumpiranih mediji alno-demokratska stališča omogočajo boljše moskovske katedrale Kristusa Odrešenika, bančnikih, ki še naprej dobivajo mastne govorih na vprašanje, kaj najraje berejo, nenehno pripovedujejo o skorumpiranih kompromise, spomnimo se dvojic Giscardso publiciteto treh deklet v tujini dvignili bonuse, medtem njihove mastne banke rešujejo dolgočasno predvidljiva in ne more skriti, da bančnikih, ki še naprejko dobivajo Schmidt in Kohl-Mitterrand. Hollandov na raven kulturnega fenomena. Rusija je zmedtem davkoplačevalskim denarjem, pa imajo če jih že kdo povpraša po najljubši literaturi, bonuse, ko njihove banke rešujejo učinek na francosko-nemški motor ni bil članice feministično-punkovske zasedbe, takšne kritike svojo mejo. Cilj demokratisezname najljubših knjig zanje največkrat z davkoplačevalskim denarjem, pa je imajo posebno blagodejen. Začetna ohladitev je Nadeždo Tolokonikovo, Marijo Aljohino in kritike zirati kapitalizem raztegniti demokratični sestavijo piarovci ali pa naštejejo knjige, ki takšne svojo mejo.inCilj je demokratibila deloma namerna, taktika novega predJekatereno Samucevič, priprla in dve odzirati njih kapitalizem nadzor nadingospodarstvom, nikoli pa ni poso jih (nazadnje) brali v srednji šoli za čtiraztegniti demokratični sednika, ki je hotel pokazati, da ni podrejen obsodila na dveletno prisilno delo. V Evropi pod vprašajnikoli osnovna premisa, na vo. (Tisti, ki nimajo ponarejenih spričeval, nadzor stavljena nad gospodarstvom, pa ni pokanclerki in da lahko spremeni politično so bile oči uprte v Francijo. Obraz francoske kateri je utemeljen moderni kapitalizem – ta seveda.) stavljena pod vprašaj osnovna premisa, na smer Evropske unije. Politična in ekonomo bere,radise ji zdi, da je nekaj dopolitike se je maja dramatično spremenil ostaja sveta krava, ki se je niti najbolj Kakorkoli. Zakaj naš premier ne bere, kateri je utemeljen moderni kapitalizemsegla, – ta da se je nečesa naučila, ska moč Nemčije pa je prevelika; Francija se in po sedemnajstih letih desnosredinskih kalni kritiki, denimo gibanje Okupirajmo ali se je spraševal Martel. Zakaj ne mara liteostaja sveta krava, ki se je niti najbolj radiboleče zaveda, da v Uniji sedemindvajsetih dadotakniti, je postala boljša oseba. rature? In odločil se je, da bo zanj sestavil predsednikov je v Elizej prišel socialist, Svetovni socialni forum, ne upajo kalni kritiki, denimo gibanje Okupirajmo ali ker berem, sem panima vpliva, ki ga je imela v šesterici, deve»Zato, junija je dobil parlamentarno večino še v poudarja filozof. Optimistična pričakovanja, seznam knjižnih priporočil in ga poskušal Svetovni socialni forum, ne upajo dotakniti, terici in petnajsterici, medtem ko je vpliva Atene, Grčija narodni skupščini. Volilni izid ni presene- češ da bo kriza katalizator, so semetnejša. izjalovila. O tem, kar berem, navdušiti nad literaturo. Vsak drugi ponedepoudarja filozof. Optimistična pričakovanja, onstran Rena venomer več. Časi, ko je bila se rada pogovarjam. Branje Atene,jeGrčija ljek je premieru v priporočilo poslal knjigo češ da bo kriza katalizator, so se izjalovila. Nemčija pripravljena prepuščati Franciji voneverjetno zdravilno, saj oz- in jo opremil s pismom, v katerem mu je dravi mojo hiperaktivnost in pomanjkanje na kratko razložil, zakaj je izbral prav to in pozornosti. Branje je pobeg in nasprotno zakaj se mu zdi, da je posebna, zanimiva, od pobega; je način, kako vzpostaviti stik z navdihujoča, kdo je človek, ki jo je napisal. realnostjo po dnevu, polnem fantaziranja, Kot kakšna Šeherezada mu je v štirih letih in je način, kako stopiti v domišljijski svet poslal stoeno knjigo. »Kdo je ta moški?« se nekoga drugega po dnevu, ki je poln realno- je spraševal o premieru. »Kaj ga vznemirja? sti.« Branje je vse to in še mnogo več. Branje Saj vem, da mora biti strašno zaposlen in nas uči sočustvovanja, empatije, z branjem da nima veliko časa. Brez dvoma pa zveni se urimo v tem, da čutimo s tistimi, ki ni- in vlada kot nekdo, ki ga umetnost sploh smo mi ali naši, da pozabimo nase, vsaj za ne zanima.« Martel s svojimi predlogi za nekaj časa. Branje lahko v naši glavi sproži branje ni želel vzgajati premiera, to bi bilo kemično reakcijo, ki se imenuje inspiracija preveč arogantno; želel mu je svetovati, kaj ali ideja. naj dela v tišini, ko ima čas. »Ni boljšega dobila mnogo bralcev. Na eni od literarnih prireditev, na kateri je nastopil Martel, so številni gledalci kot v kakšnem performansu sestavili priporočila za knjige za premiera in pisatelj mu jih je potem v enem od pisem res poslal. Preprosta zgodba Že prve tri knjige, ki jih je priporočil politiku, so izvrsten izbor. Sam po sebi zgodba. Pravzaprav imajo vse knjige, ki jih našteva, svoj smisel, vrstni red, natančno strukturo in napet dramaturški lok, ki hkrati meri v srce, dušo in razum. To enosmerno epistolarno akcijo je pisatelj odprl s Tolstojevo zgodbo Smrt Ivana Iljiča, zgodbo o karieristu, ki zboli na smrt in zadnjih nekaj dni na planetu razmišlja o svojem sebičnem, pustem življenju, dolgočasnem zakonu, o tem, da je bilo vse, kar je storil, narobe, ogromna prevara in da mu je zmanjkalo časa, da bi karkoli popravil. Tolstoj v zgodbi preprosto in natančno opisuje plitkost življenja, in to brez moraliziranja. je zgodba, ki je bila napisana davnega leta 1882 in se dogaja v carski Rusiji, lahko tako sodobna in večna, da si lahko kar predstavljamo, kako jo berejo afriški pastir, inženir na Floridi, migrant v Kuvajtu ali ministrski predsednik v Ottawi in pri tem vsi kimajo z glavo, saj jim vse zveni zelo znano, domače. Prvo knjigo je Martel poslal z razumevanjem, da si dandanes človek težko utrga čas za branje. »Vem, da ste zelo zaposleni, gospod Harper. Vsi smo. Tudi menihi, ki meditirajo v svojih celicah, imajo delo. To je pač življenje odraslih – do stropa je napolnjeno s stvarmi, ki jih moramo še storiti.« Ampak knjige, ugotavlja, lahko beremo, ko se vozimo z vlakom, med odmorom, tik preden zaspimo. Lepo je, če je knjiga tista, ki žari na nočni omarici. Dovolj je nekaj deset minut na dan. Ameriški pisatelj Stephen King, recimo, na bejzbolske tekme nikoli ne gre brez knjige in jo potem bere med odmori. Pisatelj je premieru ves čas pošiljal rabljene knjige, pa ne zato, da bi prihranil, zati pisatelja in njegovo delo – lahko sploh ločimo ples od plesalca, bi se o tem dejanju vprašal Paul Valéry. Martel je zabaven. Ko piše o drami Čakajoč Godota, pravi, da gre v njej za metafiziko in nič, pesimizem in humor. Beckett je v svojih delih z drevesa življenja kot lubje odstranil vse človekove ničevosti in želje, tako da je ostalo zgolj elementarno meso. In vendar ... Beckett je bil z isto žensko, Suzanne Déchevaux-Dumesnil, več kot petdeset let. In bil je velik oboževalec tenisa. »V teh dveh stvareh vidim paradoks med tem, kaj nekdo piše in kako nekdo živi.« Če je imel radost in energijo, da je po igrišču lovil žogo in jo treskal čez mrežo, če je imel to srečo, da je vedel, da ga na koncu dneva nekdo čaka doma, zakaj je potem pisal tako pesimistične knjige? »Žena in tenis – kaj več lahko človek pričakuje od življenja?« Farma in umor Drugo literarno delo, ki ga je poslal, je seveda Živalska farma Georgea Orwella. In knjigo, bo bolj jasno prepoznal, kako deluje zlobna politika. S knjigo številka tri me je Martel prijetno presenetil, saj sodi v tako imenovano žanrsko literaturo in prihaja izpod peresa meni tako ljube avtorice. To je Umor Rogerja Ackroyda kraljice kriminalk Agathe Christie. »Človek mora imeti rad Agatho Christie. Kdo bi si mislil, da je umor lahko tako čudovit.« V pismu je Martel mimogrede navrgel, da je pred kratkim obiskal staro predsedniško palačo, v kateri sta nekdaj živela Wilfrid Laurier (1841–1919) in William Lyon Mackenzie King (1874–1950), predsednika Kanade. Slednji je državo uspešno vodil čez čeri gospodarske krize, druge svetovne vojne in zasnoval zavidljiv sistem socialnega skrbstva. »Ste vedeli, da sta bila oba, Laurier in King, obsedena bralca?« Martel s kančkom očitka sprašuje Harperja. Kingova knjižnica je velikanska in v njej najdemo Danteja, Shakespearja, Kiplinga, številne biografije, knjige o umetnosti ... Laurierjeva knjižnica je bila še bolj obsežna in je danes shranjena v Nacionalnem kanadskem arhivu. »Kako jima je uspelo, da sta toliko prebrala? Mogoče sta si Laurier in King znala dobro organizirati svoj čas. Ali pa je bilo zanju branje nekaj povsem naravnega, neka dejavnost, ki pritiče spoštovanemu gospodu tistega časa?« Med Martelovimi priporočili je kar nekaj dram (Gospodična Julija Augusta Strindberga, Čakajoč Godota Samuela Becketta, Šest oseb išče avtorja Luigija Pirandella, Julij Cezar Williama Shakespearja, Kaligula Alberta Camusa ...). Življenje je tolikokrat podobno drami, pravi. »Ko vi, gospod Harper, vstopite v parlament, v bistvu stopite na oder. In tam ste zato, ker igrate vlogo, glavno vlogo. Prav zato ker igrate to vlogo, vstanete in govorite. Podobno je v življenju vsakogar od nas; stopamo na različne odre, igramo različne vloge in govorimo.« Vendar je velika razlika med življenjem in umetnostjo; drame imajo strukturo in pomen, ki jima jo nameni avtor, medtem ko v življenju, tudi po več dejanjih, težko najdemo pravo strukturo in smisel. Kako neverjetne so povezave med literaturo in življenjem. In nepredvidljive. Poglejmo večno vprašanje: kakšna je prava politična, angažirana umetnost? V pravem trenutku je lahko vsaka dobra literatura politična. Tako kot se nekomu, ki je nesrečno zaljubljen, zdi, da vsaka popevka, vsaka pesem govori prav o njem. Danes, ko se ljudje v Sloveniji vedno več pogovarjajo o politiki in prihodnosti (kot bi dejal humorist Karl Valentin, nekoč je bila vsaka prihodnost boljša), vsaka literatura, vsaka predstava dobi drugačen, pravočasen kontekst. Kot da govori o tukaj in zdaj. Ne čudi torej, da politiki niso preveliki oboževalci umetnosti. Martel ve, da je vsaka dobra knjiga politična. To očitno sluti tudi Harper. S pošiljanjem knjig premieru je končal pri dobri številki – 101. Naveličal se je, kot je dejal, rabljene knjige uporabljati kot bombe in granate. »Tudi številka vaših pisem je lepa in okrogla – 0. Zero, naught, nada, zilch.« Martel je še pred svojo korespondenco s Harperjem prejel pismo od nekega drugega politika – ameriškega predsednika Obame, ki je skupaj s hčerko prebral njegovo knjigo Pijevo življenje in se mu zanjo zahvali. »Živalska zgodba nama je všeč. Prisrčna knjiga je eleganten dokaz tako za obstoj Boga kot za moč pripovedovanja. Hvala.« Kaj je Martel želel doseči s pisanjem premieru? Sporočiti je želel, da so razstave po galerijah in muzejih, filmi, drame, ples, glasba, moda oblikovalcev – kanadska civilizacija. »Če vse našteto odpišemo, od kanadske civilizacije ne bo ostalo nič. Korporacije pridejo in gredo, umetnost pa ostane.« Poetično pravi: »Vprašajte katerega koli krokodila, kako preživeti v puščavi, in povedal vam bo: Bolje je imeti pesem v želodcu kot številko v glavi.« ¾ Posebnosti naših bralcev: • 57 % bralcev Sobotne priloge poleg Dela ne bere drugih dnevnih časopisov; • več kot polovica jih ima višjo ali visoko izobrazbo oziroma še študira; Doseg: 6,3 % 107.000 Povprečna tiskana naklada 65.543 • 24 % prebivalcev Slovenije, ki imajo mesečni dohodek več kot 1460 evrov, bere Sobotno prilogo; • bralci zaradi narave dela veliko potujejo; • bralci prilogo prejmejo med vikendom, ko branju namenjajo več svojega časa in pozornosti. osnovne informacije rok za naročilo in oddajo oglasov Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: štiri delovne dni pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: štiri delovne dni pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: dva delovna dneva pred objavo. Cene oglasnega prostora 17 2/1 n512 o336 9000,00 Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. 1/1 JUNIOR 16 n246 o336 6500,00 n183,5 o245 4750,00 n246 o170 4420,00 n121 o336 4370,00 1/2 1/3 n246 o110 2860,00 1/4 n246 o85 2210,00 n121 o170 2210,00 n121 o100 1300,00 n58,5 o168 1090,00 1/8 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. 18 19 Pogovor: Saša Lošić Loša stran odprta kuhin ja 6. januarja 2013, leto 6, št. 1 19 • Ločevalna dieta: Za karakter in poln želod ec • Okus tedn a: Lahki obrok i brez slabe vesti Lahki obroki brez slabe vesti Visoke kazni za objestnost na Hrvaškem stran 9 Ljubljana, nedelja, 6. januarja 2013 leto XIX, št. 1 odgovorna urednica Helena Kocmur Cena 1,30 EUR, 12 HRK Nedelova velika nagradna križanka Danes. Vodilna asa proti Slovencema smučarski skoki V Bischofshofnu danes veliki finale 61. novoletne turneje Nedelo Prvi slovenski nedeljski časnik vstopa v 19. leto izhajanja. Ja časopis, ki obvešča, navdihuje in sprošča. Namenjen je zahtevnejšim bralcem, ki ga prelistajo ob nedeljski jutranji kavi, nato pa ga prebirajo še vse dni v tednu, saj poleg aktualnih družbenih in političnih tem ter športa ponuja še intervjuje z zanimivimi ustvarjalci, potopisne reportaže ter članke o kulinariki, življenjskem slogu in aktivnem preživljanju prostega časa. Z oblikovno prenovo in povečanjem obsega je Nedelo ustvarilo tudi kakovostno okolje za oglaševalce, zlasti na področju zdravstva, športa in rekreacije, prostega časa, urejanja doma ter avtomobilizma in financ. Delo, d. d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana, 547080 6 9 77 03 50 7 52 07 2 Hiša Hospic Je dostojanstvo razkošje? stran 4 nedelja, 6. januarja 2013 nedelo@delo.si Po poti NLB ali Krke? eležka se prepogne v novo leto. 25. 12. Nekateri največji pisalski umi so sramotno klavrno povpraševanje po svojih delih včasih obvodno mehčali s trditvami, kako jim je dovolj, ako njihov izdelek gane eno samcato dušo. Bla bla bla. Pa človek, nič zlega hoteč, vrže v javnost (od) stavek ali dva o družini brez imena, priimka, abstraktno malho, katere vsebina je edinole gola revščina. Pa se najde duša zganjena, ne Grega Kališnik ena, tri, ki jih revščina brez konkretnega, a s tisočerimi sorodnimi obrazi špikne, pa pomolijo roko v uteho. Pa je človek spet nejeveren, pa kaj bo uboga kapljica ali tri v širnem morju. Pa sklene, bolje pol kozarca slanice kot nič. Pa odslej tudi nerazumljene beletriste razume. 27. 12. Kosovel Srečko, so nas učili, je bil rahlih čutil, zatorej, najbrž kar posledično, o realnem življenju ni kaj prida konkretnega skusil, in Tomaj ali (od) kod je že bil, ni bil ravno velemesto. In tudi danes ni. Naložena mi je bila naloga, naj edino njivico, ki nam daje hrano, prekrijem z gnojem, ki ždi poleg v kup naložen. Gnoj je moker, močnat, gost, težak, naj se ga človek loti z lopato ali vilami. Okej, morda se kak silak s tem ne bi strinjal, zagotovo pa bi se moral z neenačbo, da gnoj ni zlato in zlato ni gnoj. Enačenje tvarin je umetna pesniška konstrukcija, ki s kmetstvom nima zveze. 28. 12. Gledam napovednike za novoletne žurerske oddaje, nasmejane obraze, ki bodo nastopili, pa se vprašam, pa ne da bi človek kaj slabega mislil ali klical, ampak a si predstavljate, da bi se med dnem, ko je novoletna oddaja v mrtvo snemana, in dnem, ko jo prodajajo kot (v) živo, komu od smejočih se kaj hujšega zgodilo. In bi nas, če odmislimo Gogoljev ekstrem, zabavale pojoče, v resnici pa že hudo poškodovane duše? 30. 12. Res, tale Gallusova dvorana v ljubljanskem Cankarju je akustični paradiž. Ko se človek v tričetrtinsko zasedeni lepotici sto metrov od in 40 metrov nad odrom skoncentrira na kašljanje vseh, ki so si možnost širjenja bacilov pridobili z vstopnico. Eden bolj rezek, drugi krušljiv, stotretji suh, štiristoti otroški, pomešan z vekom. Edino sranje je bilo, ko so izkašljevanje prekinjali aplavzi. A resnici na ljubo tudi artisti iz Cirque Eloize niso bili od muh. Bili so iz nekega drugega sveta. 2. 1. Nujno sem moral klicati v stiško Ašičevo lekarno, bila je zaprta, zavrtel sem številko samostanske centrale, izza zidov se je oglasila nerazberljiva barva glasu, rekel sem dober dan, gospa, šele z odloženo slušalko pa ugotovil, da pogovor pravzaprav z moje strani žične povezave ni bil ravno brezmadežen. REAKTOR nedelo@delo.si Pomanjkanje in revščina sta se lani, kot simptoma krize, prihulila v Slovenijo in številnim potrkala na vrata – pa naj je to naši sveti in posvetni oblasti všeč ali ne. V neizprosni globalni tekmi postajamo čedalje večji reveži v Evropi in svetu. Želite dokaze? Tu je eden od njih: na vladnem uradu za Miha Jenko makroekonomske analize in razvoj ocenjujejo, da se je lani razpoložljivi dohodek na prebivalca pri nas rekordno znižal, za približno štiri odstotke. Stopnja tveganja revščine se je po pričakovanjih povečala. To je ocena uradne inštitucije in toplo jo priporočam v razmislek vsem. Tudi tistim moralnim strokovnjakom, ki zdaj za lakoto otrok na Slovenskem krivijo njihove nesposobne starše. Če napišemo, da se je razpoložljivi dohodek prebivalstva znižal za kar štiri odstotke v vsega letu dni, je to verjetno videti kot suhoparen statistični podatek – v praksi pa pomeni, da je na tisoče ali celo desettisoče ljudi prešlo tisti kritični rob, ko še lahko proračunsko povežejo en mesec z naslednjim. Da je res tako, potrjuje še eno merljivo dejstvo: lani se je precej povečal obseg premostitvenih posojil, ki so jih prisiljeni najeti vsi, ki ne zmorejo več plačevati svojih tekočih obveznosti. V redu, življenjski standard pri nas torej dokazano pada. Imamo problem, ki v svojem bistvu reflektira porazno stanje v našem gospodarstvu. Tipično slovenski odgovor nanj je, da ga zanikamo in vse tiste, ki opozarjamo nanj, ožigosamo za politikantske podtaknjence. Manj tipično slovenska reakcija je, da padajoči standard pripoznamo kot simptom, kot problem, nato pa vržemo stare zamere čez rame in se začnemo nemudoma ukvarjati z vprašanjem, kako ga rešiti. Prva naloga je zdaj, da povečamo potencial za gospodarsko rast, da naš nacionalni BDP končno začne spet normalno rasti in se odlepi s tistih 35,5 milijarde evrov, kolikor znaša zadnja štiri krizna leta. Upoštevajoč inflacijo, je zdaj slovenski BDP realno za skoraj 10 odstotkov nižji, kot je bil leta 2008. Vsi tisti pri nas, ki so pred časom modrovali, da se preveč fetišizira gospodarska rast in BDP, imajo zdaj jasen dokaz, da je BDP vendarle pomemben. Seveda še zdaleč ni vse. A Švedska, Danska, Nemčija, Norveška in druge države, ki so nam zdaj res lahko za svetilnik – se še spomnite izjave Janeza Janše o Sloveniji kot o evropskem svetilniku 21. stoletja – ne bi bile tam, kjer so, če ne bi vodile pametnih politik in U na mattina mi sono svegliato, O bella, ciao bella, ciao bella, ciao, ciao, ciao! Una mattina mi sono svegliato E o trovato l'invasor. O partigiano, porta mi via, o bella, ciao bella, ciao bella, Boris Jež ciao, ciao, ciao! O partigiano, portami via, che mi sento di morir. To je ena najlepših partizanskih pesmi na svetu, verjetno izpeljana iz neke še starejše, zato avtorja kajpak ni, je ponarodela bolj kot italijanska ali katera koli druga himna. Seveda smo dolžni vsaj malce slovenskega prevoda: Nekega jutra sem se zbudil, bella ciao, in sem zaznal okupatorja. Oh, partizan, odpelji me nekam, bella ciao, počutim se za umret. Zakaj ta, pravzaprav slavna pesem, ki bi jo morali vpisati v zakladnico Unesca? Najprej zato, ker je lepa, svobodomiselna pesem, univerzalna, ne glede na jezike, kulture, vere, civilizacije. »O bella ciao« je nazadnje v Trstu pred prepolno dvorano pel Vlado Kreslin, menda pa se je to ponovilo v Nekdaj je ta Cankarjevem državica veljala domu. Vlado vselej poje za eno najbolj iz srca. In naprednih, kmalu tu še droben dodatek: bo očitno nekje v nekdo mi je arabski puščavi. po internetu poslal posnetek svete maše iz Genove ali iz okolice, ko župnik zaključi »uradni« del maše, potem pa dvigne občinstvo: »Una mattina mi sono svegliato, o bella, bella ciao …« Partizanska pesem sredi cerkve, nekaj nezaslišanega! Vsaj v Sloveniji. In vendar gre za duhovni dosežek človeškega srca, ki ga je župnik v Genovi znal odpreti, na noge je dvignil vso cerkev, pri nas pa je toliko majcenih dušic, da vse skupaj ni vredno omembe. Pravzaprav izvotljenih dušic. Tu bi se morali zamisliti: Italija, domnevno gnezdo katolicizma, se gre Genovo in njenega župnika, ki maha z rdečim mašnim šalom »o bella ciao«, tu pa smo menda lahko samo tiho? Je tudi za nas kakšno jutranje prebujenje, s katerim pride nov dan? strategij, ki jim omogočajo trajno nadpovprečno visok BDP na prebivalca. In zdaj smo pri ključnem vprašanju. Se naša vladajoča združba kakorkoli ukvarja s strateškim vprašanjem, kako Slovenijo usposobiti za globalno tekmo, kako povečati njen potencial za rast, kako jo potegniti iz začaranega kroga stagnacije in revščine? Ima natančno razdelan program, New deal, za pot iz krize? Če je odgovor pritrdilen, to uspešno prikriva. Vlada po enajstih mesecih vladanja še nima spisane in delujoče gospodarske strategije, v njej ni resnega makroekonomista, razočarani gospodarski minister razmišlja o odhodu, minister za finance solira po svoje in je videti presrečen, če sploh proda državne obveznice, cena tako ni pomembna, premierja, ki drži vse niti v rokah, pa očitno zanima predvsem kadrovsko, institucionalno in lastniško utrjevanje oblasti. Je lahko v tej luči napovedana prodaja državnih podjetij del resne gospodarske strategije Slovenije do leta 2020? Absolutno ne. Je izhod v sili, ki tujcem nakazuje paniko na potapljajoči se ladji. Tudi glorifikacija Slovenskega državnega holdinga, ki ji je nasedlo celo ustavno sodišče, kaže, da sta prioriteti last in oblast, ne pa strateški razvoj države. Na tem prostoru se že od 90. let vodijo ekonomske politike ad hoc, brez strateškega premisleka. Vmes so strokovnjaki napisali nekaj strategij razvoja Slovenije, ki pa jih nobena vlada ni vzela resno, kaj šele uresničevala. Politike Slovenije, d. d., niso bile usmerjene v dolgoročni vzdržni razvoj, na temeljih kakovostnega menedžmenta, izobraževanja in tehnološkega razvoja. Naj to ponazorim z dvema slovenskima korporacijama. Pred dvema dekadama smo imeli vse možnosti, da naša država postane bogata, napredna družba – kot je recimo na ravni podjetja novomeška Krka. Žal je naša (ekonomska) politika izbrala drugačen vzorec razvoja. Zato zdaj 20-letne zgodovine Slovenije, d. d., ne pooseblja Krka – in njena pot uspešnega razvoja, temelječega na znanju, profesionalnem vodenju in trajnostnem razvoju –, ampak državna NLB z vsemi preteklimi prenapihnjenimi baloni, nerealnimi pričakovanji, izgubami, dubiozami, klientelizmom in celo kriminalnimi početji. Država je že dolgo tega izbrala napačno pot. Tudi zato smo zdaj državljani in davkoplačevalci vse bolj praznih žepov, revščina pa se naseljuje pod Alpami. In da se ne predajamo malodušju, potencial za rast imamo – a politika in družba kot celota se morata podati na Krkino pot. Luka Novak, pisatelj in publicist Igor Evgen Bergant, novinar 18 Osnovnošolci množično zavračajo hrano, samo da bi jezili Alenko Paulin in enega njenih duhovnih voditeljev. Koliko obrazov ima sreča? stran 18 reportaža Potep po čarobnem ruskem Kavkazu stran 20 ljubezeN Neromantične resnice o romantiki in strasti stran 30 Vreme nedelja 2 7 stran ponedeljek 1 6 38 uredništvo: 01 4737305 e-pošta nedelo@delo.si naročnine: 080 1199 e-pošta narocnine@delo.si Tudi Anina zvezdica je propagandna zloraba – v resnici gre za Anino rdečo zvezdico. Foto AP Bischofshofen – Z današnjo tekmo smučarskih skakalcev v Bischofshofnu se bo spustil zastor na že 61. novoletno turnejo, na kateri se bosta v razburljivi končnici za skupno zmago udarila Gregor Schlierenzauer in Anders Jacobsen. Bolje kaže 22-letnemu Avstrijcu, ki ima Zahovič ima glede Katanca dober občutek. To me zelo skrbi. pred zadnjo preizkušnjo 10,7 točke prednosti, toda pet let starejši Norvežan je bil včeraj tako na uradnem treningu kot v kvalifikacijah boljši. Zanimivo, da se bosta v uvodni seriji na izločanje, ki se bo začela ob 16.30, pomerila s Slovencema: Schlierenzauer z Robertom Kranjcem, Jacobsen pa z Jako Hvalo. Na tekmo so se od naših uvrstili še Peter Prevc, Matjaž Pungertar in Jurij Tepeš, prekratek je bil le Petrov mlajši brat Cene Prevc. Hvala in Prevc včeraj nista imela najbolj sijočih pogledov, prvi je domala čez noč izgubil želene občutke, drugi pa se ni mogel sprijazniti z napravo. Kakor je dejal najbolje uvrščeni Slovenec na turneji (9.), mu ni všeč, saj da je zaletišče tako dolgo, da bi vmes zlahka spil kavo. Namerava pa danes za slovo od turneje krepko popraviti vtis. Več na 12. strani. Mi. Š. Drugi tir zdaj čaka Italijane Italijanske zahteve Če bi Slovenija ustrezno odgovorila, bi spomladi lahko dobili gradbeno dovoljenje za novi tir Koper–Divača Koper, trst – Člani tržaškega pokrajinskega sveta so na svoji zadnji seji pred dvema dnevoma zahtevali, da bi morala slovenska država predložiti dodatne študije in zagotovila, da drugi železniški tir ne bo negativno vplival na okolje na italijanski strani meje. Boris Šuligoj Odziv italijanskega okoljskega ministrstva je pravzaprav zadnji korak, ki ga mora opraviti Slovenija pred sprejetjem okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Slovenski državni organi so novembra navedli, da bi predvidoma do pomladi letos lahko izdali gradbeno dovoljenje za dolgo pričakovano novo progo Koper–Divača. Zadnji pomemben korak je pridobitev odziva italijanskih oblasti. Italijansko okoljsko ministrstvo je potrebno gradivo o vplivih gradnje drugega tira na okolje prejelo novembra lani in oceno čezmejnih vplivov nove proge na italijansko okolje prepustilo Furlaniji - Julijski krajini. Slednja pa je za stališče zaprosila tržaško pokrajinsko upravo. Stališče pokrajinskega sveta je obvezno, ne pa obvezujoče za končno stališče dežele FJK in seveda Italije. Razprave, ki so jih v zadnjih dneh pripravili v zamejskih krajih, kažejo, da poskušajo za vsako ceno odkriti vplive slovenske železnice (ki poteka po slovenskem ozemlju) tudi na italijansko okolje. V razpravi so ugotovili, da bi gradnja predorov v kraškem podzemlju vplivala na vodne vire v kraškem podzemlju, od koder se z vodo preskrbuje večji del Trsta in okolice. Drugi moteč vpliv je sam viadukt, ki ga bodo zgradili v dolini Glinščice. Sosede motita njegov vizualni vpliv in tudi vpliv na zavarovano okolje doline Glinščice, ki sodi pod Naturo 2000. Italija mora v predvidenem (in predpisanem) roku poslati svoje pri- pombe in zahteve, slovenska država pa se mora nanje odzvati. Če bodo naši strokovnjaki lahko odgovorili na italijanske zahteve, potem za izdajo okoljevarstvenega soglasja ne bi smelo biti več zadržkov. Italijanski mediji se sprašujejo, koliko bo v tem primeru politične in diplomatske (okoljske) trgovine, saj da Italija svoje pogoje za drugi tir postavlja predvsem zaradi slovenskih odklonilnih stališč do plinskega terminala. Toda med projektoma je vendarle bistvena razlika: plinske terminale v bližini Trsta močno zavrača tudi italijansko lokalno prebivalstvo, medtem ko drugega tira slovensko prebivalstvo ni zavrnilo. Gospod Kučan bo po novem prejemal pokojtonino. A ni čudno, da je Velezuzulova boljša v slalomu kot veleslalomu? Mnenja v prispevkih gostujočih avtorjev ne izražajo nujno mnenja uredništva Ali bodo protesti v Sloveniji zvodeneli ali se bodo okrepili? 7 Partizan, odpelji me proč! Nedelovih sedem Nedelovih sedem ŠPIKI nedelja, 6. januarja 2013 Kolumna Kolumna Gnoj ni zlato B Na odru REAKTOR 14-dnevnik Po mojem je protestniška odločnost v Sloveniji prišla predaleč, da bi se ustavila. Morda je bo s časom manj na ulicah, okrepila pa se bo v vsakdanjem mišljenju, odločanju in nedelja, 6. januarjaravnanju. 2013 Našo državo iz krize lahko potegnejo samo aktivni državljani, ki ne želijo sprejemati gnilih kompro- Intelektualci s transparenti debatirajo ob kakavu, študentarija ob pivu jemlje vse skupaj kot žur, medtem ko delavke, ki pospravljajo vozičke, ne protestirajo. Eksistencialne parole, da je družba brez vizije in da mladi nimajo perspektive, se mi zdijo ob Na odru Dušan Jovanovič, režiser Množično demonstrativno izražanje volje ljudstva je naša edina možnost, da spremenimo smer voza, na katerem drvimo iz zgodovine. Slovenija nima ne naravnih, ne kapitalskih, ne tehnoloških in ne človeških virov, da bi v dolgotrajno neugodnih razmerah zmogla vse bolj brutalno Kaj je sreča? Vprašanje ne bi neoliberalno tekmo. moglo biti bolj Prijateljev nimamo in edini vir, izpreprosto, misov s sistemom oblastniško-opozanadaljnje marsikoga zicijske ne boljarogance, ignorance ter intokaterega lahkoodgovor črpamo, je zapleten. En sam, univerzalen, siromašenje prebivalstva. Samo lerance (v vseh vejah oblasti), ki mu nedružbenega obstaja. Predstava Portreti, prerazporeditev bogaprimanjkuje strokovne in duhovne stva in nova politična etikata lahko substance in energijo nalašč usmerja ki jo bodo teden premierno preprečita popoln razkol v inSlovenskem dokončv mladinklavrne miškulance (ker meni, da uprizorili no pavperizacijo družbe. Obstoječa tako obržal na vrhu). Seveda skem gledališču (SMG),sev bo režiji politična elita,Vita vlada, parlament, pa morajo Tauferja, ob pogovorih z biti aktivni državljani stranke tega ne zaznajo in ne zmopametnejši, spodobnejši, odločnejši, devetimi posamezniki zastavlja rejo. Če si nove pravde ne izborimo solidarnejši in predvsem – v vsem prav to vprašanje. In ker se sposobnejši ter bolj pošteni. na ulici, smo gotofi! dobrem občutja sreče in zadovoljstva Tudi do samih sebe … Niccolo Machiavelli piše, da ljudstvo slabega oblastnika lahko ali prezira ali sovraži. Prezir je za oblast neprijeten, sovraštvo pa nevarno. V tej naši deželi je malo prezira in še manj sovraštva. Veliko pa je nezadovoljstva in še več apatije. Vprašanje je, ali se lahko nezadovoljstvo Slovencev okrepi in doseže kritično točko splošnega ljudskega upora. Gandhi je za svoj nenasilni boj proti britanski kolonialni oblasti uspešno motiviral in razgibal nezadovoljne množice indijskih kmetov. Dokler na Kongesnem trgu ne bo 50.000 protestnikov, protesti nimajo šanse. No, bomo videli. Que sera sera. Mateja Kožuh Novak, zagovornica pravic starejših nedelo@delo.si Protesti so že zvodeneli. Prvotni, domnevno socialni naboj je splahnel. V Mariboru je začetek protestov imel dve motivaciji, boj proti radarjem in županu Kanglerju. Kangler je odstopil, radarji pa imajo očitno več miru. Protesti nimajo nobenega pozitivnega vrednostnega naboja, zato ne morejo mobilizirati. Govoriti o vseslovenski vstaji je čista neumnost in zloraba pojma vseslovensko. Protesti tudi niso potisnili v ospredje osebnosti, ki bi jim ljudje verjeli. Vse bolj postajajo zgolj negodovanje čez vlado in njenega predsednika, kar je že znan in viden scenarij, torej nič novega. Ideja o neposredni demokraciji je anarhična in popolnoma neresna. Žal pa spočeta v akademskih ustanovah. Pa saj so se vedno vse najbolj blodne ideje spočele v akademskih krogih, ki so pogosto odtujeni realnemu življenju. Premiera Gradbinec, bogati podjetnik in še sedmerica običajnih Slovencev so v Slovenskem mladinskem gledališču pomagali ustvariti nenavadno trilogijo resnični eksistenčni stiski nekaterih družin prazne. Kje so bili protestniki takrat, ko so tajkuni plenili delavske plače? Ko gre za načela, mi legitimneje deluje gibanje Occupy, ki se trudi zgraditi nov sistem in dejansko išče alternativo borzniškemu kapitalizmu. Sicer pa so legitimna oblika izražanja takšni in drugačni protesti, čeprav ne smemo pozabiti, da nimajo »monopola nad srcem«, kakor je leta 1974 v francoski predsedniški kampanji Giscard zabrusil Mitterrandu. In zmagal. vedno znova prepletajo z nesrečo in razočaranjem, bo na odru seveda – življenje. Urša Izgoršek, besedilo Leon Vidic in ARHIV SMG, fotografije Ideja za predstavo se je izluščila iz razmisleka hišnega režiserja SMG Vita Tauferja, ki si je želel narediti avtorsko predstavo, in direktori ce gledališča Uršule Cetinski, ki je v Portretih prevzela dramaturgijo. »Pogovarjala sva se, katero temo bi bilo danes vredno vzeti pod lupo, in ugotovila, da se ključna vpraša nja vrtijo okrog sreče; vključuje vse in ima neko metafizično dimenzijo. Če se pogovarjamo o sreči, se pogo varjamo o temeljnih stvareh,« pravi režiser. Dramaturginja dodaja: »Na temo sreče se je ponujalo veliko do brih knjig, saj skoraj ni znanosti, ki se tako ali drugače ne bi ukvarjala z njo, od filozofije, ekonomije do prava, je pa seveda veliko tudi čisto cenenih, pogrošnih nasvetov na to temo.« Ustvarjalca sta si Portrete zamisli la kot trilogijo, ki se bo na odru v obli ki pogovornega šova zvrstila v treh zaporednih večerih. »Zdi se mi, da je slovenska družba izrazito netranspa rentna, morda – ker je vse tako majh no in smo si tako blizu – se zapiramo v svoje lupine. Če kaj pogrešamo, po grešamo dialog. Ta je pogoj, mogoče tudi za srečo, definitivno pa za de mokracijo. Tega pa nismo sposobni vzpostaviti. In dialog je tisto, kar me je zanimalo. Poiskali smo gledališko obliko, ki je najbolj elementarna mo žna: pogovor, dialog, brez zunanjih akcij,« pojasnjuje režiser. Od gradbinca Esada do kirurga Toneta Neobičajna oblika gledalcu ponuja možnost, da si ogleda le eno predsta va, saj delujejo kot zaključena celota, ali pa prisluhne zgodbam vseh deve tih protagonistov in se prepusti gle dališču v treh večerih. Liki – gradbi Vito Taufer: Mislim, da smo združili kozmične širjave in zemeljske umazanosti. nec Esad, blagajničarka Irena, Peter, ki je trenutno na bolniški, nekdanji poslovnež Filip, pevka Marija, upo kojenka Veronika, gledališki režiser Igor, kirurg Tone in scenaristka na svobodi Marina, so vzniknili iz pogo vorov, ki jih je z resničnimi, a za jav nost anonimnimi sogovorniki opra vila dramaturginja. »Iskali smo ljudi, ki bi predstavljali nekakšen prerez družbe, po spolu, izobrazbi, social nem statusu ... Čeprav smo zagoto vili anonimnost, je bilo zelo težko prepričati v sodelovanje premožne ali tiste, ki so visoko na družbeni le stvici. Njihov strah pred razkritjem, kompromitiranjem, je bil zelo mo čan, medtem ko ljudje, ki so v vsak danjem življenju javnosti manj iz postavljeni, niso imeli prav nobenih zadržkov,« pojasnjuje Uršula Cetin ski. Odsev dveh skrajnih svetov sta verjetno nekdanji delavec v Vegradu, ki zdaj zasluži 400 evrov na mesec in s tem preživlja sebe, ženo v Bosni in še dva otroka, od katerih eden študi ra filozofijo, in zelo uspešen nekdanji poslovnež, ki so mu finančne težave popolnoma tuje. Razmišljanja devetih intervjuvan cev pa so bila le gnetljiva snov, iz ka tere je rasla predstava. Igralci – Marko Mlačnik (na bolniški), Marinka Štern (upokojenka), Blaž Šef (režiser), Ro bert Prebil (poslovnež), Primož Bezjak (gradbinec), Maruša Geymayer Oblak (blagajničarka), Olga Kacjan (pevka), Mojca Partljič (scenaristka) in Matija Vastl (kirurg) – so v roke dobili tran skripcije pogovorov in priložnost, da iz njih sami izluščijo svoje like. »Igral ci so zapisano besedilo sami zgostili v pogovor, ki z vsakim traja pol ure. Zelo pomembno se mi je zdelo, da k pred stavi tudi sami pristopijo avtorsko, da je to kot iniciacija, identifikacija z li kom, ki ga bodo igrali, skratka, da ga tako sooblikujejo in interpretirajo,« pravi Taufer in pojasni, zakaj je pred stavo zasnoval v obliki pogovornega šova. »Rad uporabljam popularne oblike, z antropološkega stališča, saj te niso nastale po naključju, ampak imajo v sebi neko arhetipskost. Razli ka med šovom na televiziji in našim je ta, da mora biti prvi instanten, hiter, ne sme iti v globino, ampak mora biti brezzvezno čvekanje. Naš pogovor pa je drugačen, traja pol ure in govori se o zelo temeljnih stvareh na zelo ose ben način. Ključno se mi je zdelo, da pogovor traja.« Kot voditeljica se na odru ob Uro šu Kaurinu v vlogi didžeja spet preiz kuša Desa Muck, ki je, kot pravi, rav no razmišljala o tem, da je gledališče ne zanima več prav zelo in da bi bila čisto vesela, če ji ne bi bilo več treba stopiti na oder. »Edino, če me še Tau fer pokliče, sem v šali rekla prijatelji ci. In me je. Že naslednji dan. Prav zaprav me je Uršula Cetinski, ampak šlo je za to. Sicer pa trenutno igram v dveh še živečih predstavah Kranjske ga gledališča in v svoji monokomediji Končno srečna. Zanimivo, ne? A zdaj še verjamete v naključja?« Kot pravi, se je do premiere precej nagarala, saj se je izkazalo, da oblika predstave ne zdrži pretiranih samo voljnih voditeljskih pohodov, ker so igralci ujeti v zgodbe svojih likov, ki jim ne dovoljuje preveč improvizaci je. »Vsi so naredili prave mojstrovine in včasih kar pozabim, da nastopa mo, tako me prevzame njihova in terpretacija. Seveda sem preizkusila razne načine voditeljstva, od cinič nega, skoraj prezirljivega odnosa do gostov do pretirano sočutnega. Zdaj poskušam biti čimbolj profesional na voditeljica, katere dolžnost je, da skrbi za ritem predstave in za to, da pridejo 'gostje' čimbolj do izraza.« Čeprav se anonimni sogovorniki močno razlikujejo tudi po življenj skih izhodiščih, pa je, kot pravi dramaturginja, presenetljivo to, da je večina kot najsrečnej ši dogodek v življenju navedla rojstvo (prvega) otroka. »Za nimivo je tudi, da si ljudje v življenju bolj zapomnijo ne Marta Kos Marko, poslovna trenerka Marko Mlačnik (na bolniški) Časnik za vso družino Pogovor nedelja, 6. januarja 2013 Plavi orkestar, sedmič zapored Saša Lošić Loša Priljubljena sarajevska skupina je nedavno izdala novi album Sedam, ki ga bo spomladi predstavila na dvojnem koncertu v ljubljanskih Križankah In kako se je vse, kar je vzniknilo med predstavo, osebno dotaknilo sogovor nikov? Taufer o tem še ne more govo riti: »Trenutno sem usmerjen le v to, da naredim predstavo, da omogočim tem ljudem, da spregovorijo skozi igralce. V bistvu sem ob tem zelo malo razmišljal o svojem odnosu do sreče. Težko je biti hkrati v fazi kontempla cije in akcije. Ko delam predstavo, moram biti aktiven. Čas za razmislek je, preden se stvari lotim in potem, ko je mimo. Vsaka predstava me v te melju spremeni, ampak to počne na nezaveden, totalen način. Mislim, da se radikalne spremembe dogajajo ne vidno, navznoter, zato ne verjamem v hitre, nasilne spremembe in zato ne maram publike potiskati ob zid, jo strašiti in manipulirati z njo.« Uršula Cetinski pravi, da se je ob nastajanju predstave tudi njej ponu jalo veliko v razmislek. »Kako razmi šljaš o življenju, je generacijsko pogo jeno in pričakovanje od življenja se po 40. letu spreminja. Kot so poveda li sogovorniki, je srečo težko defini rati, gre bolj za občutek zadovoljstva. Pomembno se mi zdi, da razkorak med pričakovanji in dejanskim živ ljenjem ni prevelik.« Tudi Desa Muck je sama pri sebi veliko razmišljala o vprašanjih, ki jih postavlja predstava. »Prišla sem do sklepa, da je s srečo tako kot z vsemi velikimi temami, ki za človeka še vedno ostajajo skrivnost, s smrtjo, ljubeznijo, bogom ... Kolikor je ljudi, toliko je pojmovanj sreče. Tako, da je zelo mogoče, da univerzalna sreča ne obstaja.« Bodo pa najbrž tisti, ki si bodo ogledali predstavo, ho teli spoznati svojo. Če je že niso. Kakšna pa je razlika med sedanjimi in tistimi posnetki? Besedila so bila napol končana in niso imela dovolj smisla. To so bile besede ... Spomnim se, da je Ivo An drić znal tudi po ves mesec izbirati pravo besedo ... Refreni so bili po dobni sedanjim, drugo pa je bilo sla bo. Tudi zvok nam ni ustrezal. Pro ducent Bratoš, ki si zasluži spomenik zaradi potrpežljivosti, je, ko smo mu povedali, da bi še malo dodelali al bum, odvrnil: Vedel sem. Torej je to že pričakoval. Sicer pa so bili med našimi zad njimi albumi vedno presledki od se dem do trinajst let. Torej vmes mine toliko časa, da je vsak nov album kot prvi? Pomislite, kar 13 let. Si lahko kdo sploh predstavlja, kdaj bomo izdali naslednjega? Vsi smo nekako občutili, da mo ramo z novim albumom pustiti sled, ki bo ostala večno. To je gotovo eden najdlje snemanih albumov v okolici, saj je vse skupaj s pripravami trajalo kar 14 let. Sicer pa skupine, ki dolgo obstajajo in izdajajo albume na dve leti, niti niso več zanimive. Beatli so obstajali le deset let, Jimi Hendrix je izdal samo tri albume, ampak kakšne! To bo držalo. Mislim, da je veliki pi satelj Milan Kundera dejal, da lahko pisatelj v življenju izda le šest knjig. Vse drugo je variacija na temo. Kar je res. Mi smo sicer doslej izdali šest al bumov, novi, sedmi, z jasnim naslo vom Sedam, pa je nekaj najboljšega, kar lahko ta trenutek ponudi Plavi orkestar. Zveni kot zbirka uspešnic, vsaka pesem je drugačna in vsaka je lahko singel. Tako da je plošča mo goče videti kot epitaf, kot nagrobni Saša Lošić Loša kamen nekemu lepemu snu Plavega orkestra. Seveda pa se nikoli ne ve ... Normalno. (smeh) Nikoli se ne bomo ujeli v past, da bi rekli, to je pa naš zadnji album ... To deluje kot mar ketinški trik. Sicer pa Rolling Stones razpadajo že od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja. Vsak njihov album in svetovna turneja sta zad nja. Te dni sem nekje prebral izjavo Micka Jaggerja, ki me je res zaskrbe la. Menda ga muči išias. Mogoče je pa že v letih? Vendar je znano, da teče 20 kilome trov na dan. Njegov oče je bil trener. Kakor da izginja svet, ki smo ga po znali. Zdaj sem v srednjih letih in vi dim, kako počasi izginjajo stebri mo jega imaginarnega duhovnega sveta. Odšli so Lennon, Harrison, Salinger in drugi ... Chuck Berry pa očitno ne bo umrl. Videl sem ga ... Ne vem, ali sem vam to kdaj povedal. Bil sem na rojstnem dnevu Chucka Berryja v Detroitu, kjer je igral za 150 ljudi. To je bilo leta 2002. Vprašali smo preostanek skupine, ali gredo z nami, pa so rekli, da se jim ne da, češ kdo bo pa gledal Chucka Berryja. Tako sva šla na ta nastop le jaz in bobnar Ćera. Tam sem prvič zaznal ... vem, da poznate sintagmo ... bistvo rock'n'rolla. Ber ryja nisem poslušal toliko kot Bran ko Đurić Đuro. Ko sem ga poklical in mu povedal, da sem na rojstnem dnevu Chucka Berryja, mi je samo spustil slušalko. Ni prenesel, da sem ravno jaz ta srečnež, ki ga je to dole telo, po njegovem si nisem zaslužil. Resnično sem želel odkriti skrivnost bistva rock'n'rolla, bistva Chucka Berryja. V občinstvu so bili vrhunski studijski glasbeniki, pa vo dilni ameriški blues kitaristi so se deli v slavnostni loži. Berry je bil le meter stran od naju, celo razglašen je bil. Potem pa je to sredi koncerta ugotovil in kar med igranjem pokli cal blues kitarista, da mu je uglasil kitaro. Sledila je cela estradna pred stava. Med odhodom v garderobo je še kar igral, kitara je imela res dolg kabel. In kakšen je bil odziv? Občinstvo je ponorelo. Chuck Berry ima kakih 20 takih odrskih trikov. Skupina razpada ves čas, tudi fuša jo, potem sem pa ugotovil, da je vse skupaj precej podobno Plavemu or kestru. Vnaprej se opravičujem, če bom koga prizadel. Mi v bistvu slabo igramo na inštrumente, vendar ko smo skupaj, ustvarimo neki iraciona len svet, naredimo zabavo. Mi smo v bistvu skupina za razširjene žurke. Kot so bili Beatli, Chuck Berry, Sto nesi. Noben od teh glasbenikov ni popoln in ravno to jih dela posebne. Niso perfektni, vedno je kaj narobe, napačna nota, razpad sistema. Kakor ste pripomnili prej, ko sva se pogo varjala, gotovo je nekaj v tem, da to blago z napako naredi glasbenika posebnega, bolj človeškega. Ko smo se nazadnje pogovarjali, ste kar dva dni zapored razprodali veliko dvorano Hale Tivoli. Kdaj boste novi album predstavili v Sloveniji? Glede koncertov naj povem, da Plavi orkestar ni nikoli želel sodelovati v kakšni tržni tekmi. Takrat bi lah ko razprodali tudi tretji večer, ker je bilo toliko zanimanja – vsaj še za pet tisoč ljudi. Mi pa smo se odloči li, da ne, saj bo še priložnost. Žal mi je, če smo koga razočarali. Igramo precej redko, to je bil naš prvi kon cert v Ljubljani po letu 1998. Ker je minilo dolgih 12 let, smo se odločili za dva nastopa. Naslednji koncert v Ljubljani, na katerem bomo promo virali Sedam, pa bo v našem najljub šem prizorišču, ne samo v Sloveni ji, ampak daleč naokoli najlepšem koncertnem prostoru, v Križankah, enkrat spomladi. V čem bo posebnost koncerta? Pripravili bomo dva nastopa. Najprej bo folk večer, ker je Plavi orkestar tudi to, je del eklektičnega sveta Sa rajeva. Ko sem odraščal v Sarajevu, je iz frizerskega salona prihajala pe sem dalmatinske klape, iz čevapči čarne sevdalinka, iz glasbene šole je zvenel Tako je govoril Zaratustra, v kakšnem zadimljenem mladinskem klubu so odzvanjali Gang Of Four in tako naprej. V našem svetu je vse to pomešano in ... normalno. Gostovale bodo med drugim Usnija Redžepova, Nada Obrić, Dragana Mirković. Na slednji večer pa bo pogojno rečeno punk ali rock večer z gosti, ki so po vezani z našo drugo platjo, Dubioza kolektiv, Bajaga, Elvis J. Kurtović in drugi. Sicer pa ste prvič v Ljubljani nastopili prav v Križankah na Novem rocku. To je bila pogumna odločitev Igorja Vidmarja, ki je pop punk skupino z elementi folka povabil na kultni fe stival Novi rock. Posebnosti naših bralcev: Doseg: 8,1 % 139.000 Povprečna tiskana naklada 47.910 19 Ne vem. Želim pa si, da bi v naši državi postali bolj samoumevni, kot stalni čuvaj dela vlade in celotnega državnega aparata. In kot način izražanja mnenj o zelo različnih temah. S protesti, ki so se začeli v zadnjem delu preteklega leta, bravo, Štajerci, je nastopilo tudi novo obdobje. Prej so proteste organizirali sindikati ali študentska pritisk. Primeren kratkoročni cilj se zdi združenja; zdaj so se združili tisti, ki jih prisiliti Cerkev, da vrne kredite v višini srečne dogodke kot srečne. Ko sem je motila pokvarjenost naših politikov. 1,3 milijarde, ki so neznano jihponiknili spraševala o najsrečnejših, so Nedavno je pri založbi DalŽelimmedtem pa si, da ne bi prerasli v negokam. Za rešetkami se morajo znajtirazmišljati, vsi morali kar dolgo Records izšel vsakogarlas proti vsakomur, karnovi album posamezniki, ki ko so kredite brez kritjani bilodovanja pri nesrečnih tako težko. znamenite sprva smo, žal, tudi že doživeli. Bolj ko bodojugoslovanske, dajali in jemali. Prisilimo jih, da bodo s Presenetilo pa me je, da ne glede na pozneje pa transjugoslovanzahteve protestnikov artikulirane, lažje prstom pokazali na tiste, ki so dovolili to, kako različno živimo, opravlja bo kaj doseči. In naša oblast se bo skupine Plavi to krajo stoletja, pa bomo hitro prišli ske popfolkrock mo različna dela, imamo družino morala navaditi nanje. Še več, naj jih je sedmi po do političnih vrhov. Prepričana sem, Album in otroke ali smo brez njih, imamo orkestar. sprejema kot mogoč korektiv svojih Sedam in so da zdaj že vsi prebivalci vedo, da so vrsti, nosi naslov partnerja ali ne, so našeodločitev, želje precej kot odsev mnenja državljakradli nam, da mednarodne dolgove ga ustvarjali kar 14 let. O njem, podobne. Ženske so svojo srečo nov; kot pou nekaj, kar lahko naš prostor plačujemo vsi z nižjimi pokojninami, glasbenih vplivih darjale v tem, da so osrečevale druge demokracije okrepi, ne pa omejuje, in težko pričaosebnimi dohodki, z dražjo hrano in ljudi. Za mnoge je družinska na nekateri. kovanih koncertih v ljubljanskih kakorsreča menijo komunalnimi storitvami. zelo visokem mestu,« pravi Uršula Križankah smo se pogovarjali z Cetinski. »Vsi so prišli do spoznanja, vodjo zasedbe Sašom Lošićem da konstantno srečen ne moreš biti, Lošo. obstaja pa neka stopnja zadovoljstva v življenju, ki je lahko kar konstant na.« Zdenko Matoz, besedilo Tudi Taufer ugotavlja, da je poj Jure Matoz, fotografija movanje sreče pri deveterici dokaj podobno. »Seveda so v nekaterih odgovorih zelo različni, a vzpostavila Minila so skoraj tri leta, odkar ste se je neka matrica. Poanta je v tem, napovedali izid novega albuma, ki da lahko vsak gledalec sam razmišlja je že bil posnet. Kaj se je zgodilo? skozi drugega, skozi pogovor. Dialog Vi ste priča, da je album že bil po je od Sokrata naprej temeljen za sa snet, ko sva se prejšnjič pogovarjala. mospoznavanje. Ne gre samo za to, Morali bi le še narediti končno ob da bi bili opazovalci nekega dialoga, delavo posnetkov. Producent Nikša ampak smo prisiljeni, da smo tudi Bratoš je že čakal v studiu, mislim, mi v dialogu s protagonisti. Nihče od da je bilo decembra. V Zagrebu smo njih ni zelo jasno povedal, kaj je sre bili v najetem stanovanju, končali ča. Če pa jih dobro poslušamo, lahko smo zadnji miks, naslednji dan pa sami pridemo do teh naj bi opravili mastering. odgovorov. Ko damo Ležal sem v postelji in gledal neko skupaj vseh teh devet tekmo ... nisem mogel zaspati do šti zgodb, imam obču rih zjutraj. Prišel sem v kuhinjo, dru tek, da smo v svetu, ki gi so gledali neki film in sem rekel: je zelo bogat, na Sha Raja, mislim, da bom zelo nesrečen, kespearov način. Zanj je če izide tak album. Pogovorili smo tipično, da združuje sve se in so se strinjali z mano, da res ni tove, od kozmičnih širjav dovolj dodelan. Da bi pa album izdali in višav do čisto zemeljskih samo zaradi pritiska občinstva, me umazanosti. Zdi se mi, da dijev, založbe, res ne bi bilo prav. Če smo na podoben način zajeli prav ni naša založba Dallas Records en velik kos pogače našega sve nikoli pritiskala na nas. To je edina ta, naše stvarnosti.« glasbena založba, ki ima občutek za umetniški nemir. Osebno O čem govorimo Desa Muck: Kolikor je ljudi, toliko je pojmovanj sreče. Če hočemo spremembe v smeri pravne, socialne države, bomo morali proteste okrepiti. Večje skupine civilne družbe se bodo morale organizirati za dosegljive cilje, otresti se bomo morali provokatorjev, ki nam jih pošilja politično-kapitalska elita, in stopnjevati nedelo@delo.si Ivan Štuhec, teolog Koliko obrazov ima sreča? Jure Apih, publicist Zdi se, da je ta družba zašla v mišnico, ko niti partizanske pesmi ne more več zapeti. Po italijanskih cerkvah se poje »bella ciao«, pri nas je celo Prešernova Zdravljica pod drobnogledom. Lahko bi pisali o tem, kako uničujejo gospodarstvo, industrijska podjetja, kakor da niso nič vredna, vendar gre še za nekaj hujšega: gre za »sistem«, ki ne more drugače funkcionirati, kakor da se zažre v vse temelje. Kot lubadarji. Če ne gre drevo, »delo« pač ni opravljeno. In tu smo zagotovo na robu besednega, če hočete, ideološkega spopada. Gospod JJ je Slovenijo obrekoval, da je na robu finančne krize, kar v politiki počnejo samo filmski umotvori, zdaj pa opozicijo obtožuje nekakšnega ugovarjanja, »zoperstavljanja«. Rdeča zvezda je že prepovedana, Titove ulice so preimenovali, kmalu bo prepovedana Bella ciao? Je to primitivni politični sistem, ki deluje samo proti Sloveniji ali Zdi se, da je ta tudi proti družba zašla v univerzalnim mišnico, ko niti vrednotam? Počasi ali partizanske pesmi zelo hitro ne more več zapeti. se moramo zavedeti, da (nekdo) Slovenije ne razgrajuje samo gospodarsko in finančno, ampak tudi duhovno, recimo z »reformacijo« celotnega šolstva, zlasti univerze. Vpeljuje se usmerjeno izobraževanje, ki smo ga pred desetletji že zavrgli, očitno pa je sedanjim voditeljem, ki bi radi imeli vodeno ljudstvo, to kot pri roki. Nekdaj je ta državica veljala za eno najbolj naprednih (po raziskavah javnega mnenja), kmalu bo očitno nekje v arabski puščavi. Države izginjajo in nastajajo znova, tako ali drugače. Prej ali slej se pojavi nekdo z mislijo: Una mattina mi sono svegliato (nekega jutra sem se zbudil). Kdo se bo zbudil na Slovenskem, če imamo desnico zakrčeno, levico pa kot kravji drek? Priznati si bo treba, da je ta strankarska »demokracija« državico zapeljala v popolno brezvetrje, iz katerega se lahko izpluje samo z novimi jadri. Če govoriš proti strankam, se sliši brezbožno, ampak tako je! Pravzaprav gre za to, da je ta družba »izgubila idejo«. Družba brez neke jasne zamisli tava v zgodovini; ZDA, na primer, so bile od Britanije ločujoče se države, pri čemer so prostozidarji na obeh straneh odigrali odločilno »diplomatsko« vlogo. Zdaj so, kar so. O partigiano, poratmi via, perche mi sento di morir. • Nedelo ima 139.000 zvestih bralcev, od tega kar 25 % ekskluzivnih, saj ti razen Nedela ne berejo dnevnih časopisov; • 40 % jih ima višjo ali visoko izobrazbo oziroma še študira; • 34 % jih ima v gospodinjstvu otroke, mlajše od 17 let; • Nedelo ima 72 % bralcev, ki se redno ukvarjajo s športom. Na naslovnici so možne naslednje kombinacije: samo F, E+B, E+A, D+C, D+A, C+B, C+A. A n49 o50 B n49 o80 C n102 o80 D n155 o80 E n210 o80 F n261 o80 ZADNJA STRAN Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. AB C D E F 690,00 870,00 1660,00 2440,00 3290,00 4070,00 2/1 n261 o120 2040,00 1/8 C D A n49 o147 B n102 o50 C n155 o42 D n261 o42 1/2 B n261 o90 1530,00 n155 o207 1990,00 n261 o25 480,00 A n102 o70410,00 B n155 o40410,00 A n102 o160 950,00 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. n155 o150 1530,00 1/32 A B C A n102 o112765,00 B n155 o75765,00 C n261 o45765,00 n261 o180 3060,00 1/4 1/16 A 980,00 690,00 880,00 1480,00 n261 o386 4850,00 n547 o386 6790,00 1/3 Na zadnji strani so možne naslednje kombinacije: B+A, B+C, B+D. B A 1/1 STRAN NEDI Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: dva delovna dneva pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: dva delovna dneva pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: petek do 9. ure. 21 JUNIOR rok za naročilo in oddajo oglasov Cene oglasnega prostora NASLOVNICA osnovne informacije pasica nad vremenom 20 1/64 A B A n102 o40240,00 B n49 o40135,00 22 23 Odprta kuhinja odprta kuhinja • Ločevalna dieta: Za karakter in poln želodec • Okus tedna: Lahki obroki brez slabe vesti 6. januarja 2013, leto 6, št. 1 Odprta kuhinja je sodobna kuharska priloga, ki lahko bralce spremlja ves teden. Ker izhaja skupaj z nedeljskim časnikom Nedelo, v prvem delu prinaša zgodbe o kuhariji, ki si jo lahko privoščimo ob koncih tedna, ko imamo več časa in tudi več ambicij. V drugem delu daje praktične napotke in namige za obede od ponedeljka do petka, ko sta zaradi časovne stiske največkrat imperativ praktičnost in enostavnost. V obeh delih pa poudarja zdravo hrano, sezonske sestavine in ustvarjanje novega iz osnovnih sestavin. S prilogo so sodelovali že vsi najboljši slovenski kuharji, do zdaj pa je objavila tudi več kot 5000 receptov domačih jedi dobrih amaterskih kuharjev. Teme, ki bodo v prilogi posebej v ospredju v letu 2013, so domača kuhinja in avtohtone sestavine, samooskrbnost in smernice pri pripravi jedi z vseh koncev in ravni. Prilogo odlikujejo privlačna podoba in odlične avtorske fotografije ter prispevki nekaterih najboljših piscev s področja gastronomije v Sloveniji. 〚 izziv 〛 8 〚 izziv 〛 9 Sadne rezine z mandlji Sadne rezine z mandlji ■ osnova ■ osnova ☐ 200 krhkih keksov (1) ☐ g200 g krhkih keksov ☐ 100☐g100 masla g masla ☐ 3 žlice mandljev ☐ 3 mletih žlice mletih mandljev ☐ po☐2 žlici moke,moke, čokolade v po 2kokosove žlici kokosove čokolade v(2) prahuprahu in sladkorja v prahu (3) in sladkorja v prahu ☐ 3 žlice vode vode ☐ 3 tople žlice tople ■ prvi (4) ■ nadev prvi nadev ☐ 300 jagod ☐ g300 g jagod ☐ 1 mango ☐ 1 mango ☐ 2 žlici ☐ 2sladkorja žlici sladkorja ■ drugi nadevnadev (5) ■ drugi ☐ 250 rikote (6) ☐g250 g rikote ☐ 250 ☐maskarponeja 250 maskarponeja ☐ 100☐g100 smetane za stepanje (7) g smetane za stepanje ☐ vrečka vaniljevega sladkorja ☐ vrečka vaniljevega sladkorja ☐ 3 žlice lističev (8) ☐ 3 mandljevih žlice mandljevih lističev Priprava Jagode in mango narežemo na kockice (nekaj jagod in manga prihranimo za okrasitev), jih potresemo s sladkorjem in v ponvi pražimo tako dolgo, da se sladkor stopi. Kekse damo v plastično vrečko in jih s kuhinjskim valjarjem zdrobimo. Kokosovo moko pražimo v suhi ponvi, da zadiši in malo porjavi. Maslo stopimo pri zelo nizki temperaturi. V skledo damo kekse, mandlje, kokosovo moko, čokolado in sladkor. Prelijemo z maslom in vodo ter zgnetemo v testo. Damo ga v srednje velik model, obložen s papirjem za peko, ga z roko poravnamo in pritisnemo ob dno. Postavimo v hladilnik. Stepemo sladko smetano. V skledi zmešamo rikoto, maskarpone, sladkor, vaniljev sladkor ter previdno vmešamo sladko smetano. Mandljeve lističe popražimo, da zlato porjavijo. Na maso iz keksov naložimo jagode in mango, nato pa drugi nadev. Nadev poravnamo in posujemo z ohlajenimi praženimi mandljevimi lističi. Sladico postavimo za več ur v hladilnik, da se nadev strdi. Preden postrežemo, jo okrasimo z rezinami jagod in manga ter dodamo žličko jagodne marmelade ali jagodnega preliva. Najbolj brana kuharska edicija ☑ Zakaj: Sladka OH večerja je v 90-dnevni ločevalni dieti priložnost za »greh« – če niste »sladki«, si privoščite slanega! Sladica vsake štiri dni je veliko bolje kot štirikrat na dan: en »ta pravi« kos, po njem rebro temne čokolade, zraven pa skodelica vročega čaja. 18 〚 okus tedna 〛 3. dan (oh) Zelenjavna pita testo 200 g polnozrnate pšenične moke (1) 100 g masla ali margarine 1 jajce, 3 žlice mrzle vode, ščepec soli nadev 3 manjše raznobarvne paprike po 1 manjša rdeča in bela čebula (2) žlica timijana, žlica peteršilja 6 posušenih paradižnikov, vloženih v olje ☐ sol, poper, olje (3) ☐ pest regrata ali rukole ■ ☐ ☐ ☐ ■ ☐ ☐ ☐ ☐ Priprava Priprava Maslo ali margarino umešamo z moko, jajcem, soljo soljo in mrzlo vodo.vodo. Hitro Hitro zgne-zgne(1) Maslo ali margarino umešamo z moko, jajcem, in mrzlo temotemo v gladko testo.testo. ZavitoZavito v folijo naj počiva na hladnem vsaj pol ga ga v gladko v folijo naj počiva na hladnem vsajure. polNato ure. Nato razvaljamo na velikost pekača. TestoTesto položimo na namaščen pekač, tako da sega razvaljamo na velikost pekača. položimo na namaščen pekač, tako da sega do roba. Prebodemo ga z vilicami in premažemo z oljem od vloženega paradižnido roba. Prebodemo ga z vilicami in premažemo z oljem od vloženega paradižnika, paradižnik pa drobno narežemo in nadevamo na testo. ka, paradižnik pa drobno narežemo in nadevamo na testo. Papriko narežemo na tanke trakove, čebulo pa napa tanke kolobarje. Vse damo v (2) Papriko narežemo na tanke trakove, čebulo na tanke kolobarje. Vse damo v skledo, solimo, popramo, posujemo s peteršiljem in timijanom ter poškropimo z skledo, solimo, popramo, posujemo s peteršiljem in timijanom ter poškropimo z oljemoljem od vloženega paradižnika. DobroDobro premešamo in nadevamo po testu. Peče-Pečeod vloženega paradižnika. premešamo in nadevamo po testu. mo 35mo minut pri 200 35 minut pristopinjah. 200 stopinjah. Pečeno pito okrasimo z regratom ali rukolo in po in želji še z regratom ali ali (3) Pečeno pito okrasimo z regratom ali rukolo poponudimo želji ponudimo še z regratom rukolo v solati. Pita tekne toplatopla ali hladna. rukolo v solati. Pita tekne ali hladna. Dodatni sestavini: malo malo jutranje šolskešolske telovadbe in večerno sproščanje … Dodatni sestavini: jutranje telovadbe in večerno sproščanje … ☑☑ Zakaj: Zakaj: Marsikomu sladka OH večerja ne prija rajeinposeže po »slanih sladicah«: Marsikomu sladka OH večerja ne in prija raje poseže po »slanih sladicah«: 90-dnevna ločevalna dieta dieta omogoča tudi to. Prepušča izbiroizbiro po lastnem okusu, pogojpogoj 90-dnevna ločevalna omogoča tudi to. Prepušča po lastnem okusu, je le upoštevanje ločevanja živil. Pite, zloženke in podobne jedi lahko uporaje le upoštevanje ločevanja živil. pogače, Pite, pogače, zloženke in podobne jedi lahko uporabite tako kosilo kot zakot večerjo. bite za tako za kosilo za večerjo. 8 Jogurtna strjenka s sadjem 〚 otroška kuharija 〛 Jabolko življenja V rajski zgodovini je bil prepovedani sadež, pa vendar je s svojo naravo in učinki očaral ves svet, niti Adam se mu ni znal upreti! Vitamini, vitamini in zdravo življenje. Seveda, vendar naj bo to prav tako zabava, pa ko gre za domače sladice in v zadnjem času tudi priloge k drugim jedem, se redko izognemo jabolku … Pozdravimo prihod novega z jabolkom življenja! ideja in izvedba Anka Peljhan fotografije Mavric Pivk Za 4 osebe, hladi se 3 ure ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ 600 g jogurta 4 žlice sladkorja sok 1/2 limone 8 lističev bele želatine sezonsko sadje za okras Priprava (1) Zmešajte jogurt s sladkorjem in limono. (2) Želatino deset minut namakajte v hladni vodi, nato jo raztopite z nekaj vroče vode in dodajte jogurtu. Mešanico nalijte v (kvadratne) modelčke, pokrijte in postavite v hladilnik za dve ali tri ure. (3) Preden postrežete, dajte modelčke za kratek čas v vročo vodo, nato strjenke zvrnite na krožnik in na vsako položite košček ali dva sadja, ki je pri roki. ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ Sestavine 1 jabolko 1 hruška sok 1/2 limone žlička rozin žlica ribezove marmelade 2 domača piškota 1 cimetova palčka No, pa začnimo: (1) Jabolko operi in ga izdolbi tako, da bo v njem čim več prostora. (2) Meso, ki si ga odstranil iz sadeža, na drobno nareži. Olupi hruško in jo prav tako nareži na drobno. Oboje zmešaj v skledici, nato dodaj rozine in marmelado. Na koncu vmešaj še nadrobljena piškota in limonov sok. (3) Z mešanico napolni jabolko. (4) Vstavi cimetovo palčko in ponudi ali čim prej pojej. Več idej na www.kuhnapato.si. Posebnosti naših bralcev: Doseg: 2,8 % 47.000 Povprečna tiskana naklada 47.910 • z Odprto kuhinjo dosežete največji delež bralcev svojih ciljnih skupin, saj ima med konkurenti največji doseg; • med bralci izstopajo urbane ženske z visoko izobrazbo (67 %), berejo pa jo tudi moški (33 %); • bralci Odprte kuhinje so odgovorni za nakupe v svojem gospodinjstvu in imajo v primerjavi s konkurenco večjo kupno moč; • so ozaveščeni, 61 % jih daje prednost izdelkom slovenskega izvora; • več kot 26 % jih meni, da je nakupovanje zabavno. 19 24 cene oglasnega prostora celostranski oglas, notranja stran dvostranski oglas, notranja stran celostranski oglas, 2. in 3. stran ovitka celostranski oglas, zadnja stran fotografija na naslovnici oglas na naslovnici (57 x 40 mm) osnovne informacije v EUR 2100,00 2800,00 2300,00 2400,00 900,00 500,00 z DDV (20 %) 2520,00 3360,00 2760,00 2880,00 1080,00 600,00 rok za naročilo in oddajo oglasov Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: pet delovnih dni pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: štiri delovne dni pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: tri delovne dni pred objavo. Cene oglasnega prostora 25 2/1 1/1 n406 + 5 o271 + 5 2800,00 n203 + 5 o271 + 5 2100,00 1/2 Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. n203 + 5 o120 +5 1190,00 n118 o167 1500,00 n100 + 5 o271 + 5 1340,00 n203 + 5 o80 +5 790,00 n118 o120 790,00 n69 + 5 o271 + 5 895,00 n203 + 5 o60 +5 595,00 n118 o90 595,00 n57 o180 595,00 n203 + 5 o30 +5 300,00 n118 o45 300,00 n57 o90 300,00 1/3 1/4 1/8 1/16 n57 o40 130,00 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. 26 delo.si delo.si 27 Delo.si Portal Delo obiskovalcem od šestih zjutraj do polnoči ponuja sveže novice iz Slovenije in sveta. S tem se Delo prilagaja sodobnim potrebam in pričakovanjem svojih bralcev, ki želijo kakovostne vsebine prejemati, kadar si želijo, na tisti platformi, ki jo uporabljajo. Je eden vodilnih spletnih portalov in v letu 2012 je njegova obiskanost rasla dvakrat hitreje od skupne rasti obiskanosti portalov na internetu. Poleg novic obiskovalcem ponuja tudi verodostojne zgodbe, poglobljene analize in dinamične spletne bloge. Odlikujejo ga kakovostna besedila, številne interaktivne grafike in ankete ter tesen stik z bralci tudi na različnih socialnih omrežjih. Obiskovalcem ponuja dostop do največjega arhiva preteklih izdaj časopisa Delo in z iskalnikom do vseh člankov v digitalni obliki. 728 x 90 px 160 x 600 px 300 x 250 px Najbolj verodostojne spletne vsebin e Posebnosti naših uporabnikov: • 50 % jih ima višjo ali visoko izobrazbo oziroma se še šolajo; • 46 % je mlajših od 39 let, kar je za oglaševalce velik potencial; • povprečen čas obiska uporabnika je skoraj 11 minut; Število MESEČNIH uporabnikov: 289.339 • med uporabniki je 55 % moških, ki na portalu povprečno preživijo nekoliko več časa kot ženske; Moss, november 2012 • 23 % jih ima nadpovprečne mesečne dohodke, več kot 1100 evrov. 28 delo.si osnovne informacije Oglaševanje na delo.si 29 Znamčena igrica/kviz/nagradna igra Pozicija ležeči - veliki nebotičnik kvadrat nebotičnik - veliki CNT* – naslovnica 8,00 EUR 9,00 EUR 10,00 EUR 18,00 EUR CNT* - podstrani 8,00 EUR 9,00 EUR 10,00 EUR 16,00 EUR Dimenzija 300 x 100 px Pozicija veliki lebdeči mali lebdeči CNT* - naslovnica 45,00 EUR 35,00 EUR CNT* - podstrani 40,00 EUR 30,00 EUR Znamčeno/brandirano ozadje CNT* - naslovnica 27,00 EUR CNT* - podstrani 27,00 EUR CNT* - naslovnica 20,00 EUR 22,50 EUR 25,00 EUR CNT* - podstrani 20,00 EUR 22,50 EUR 25,00 EUR Lebdeči oglasi Dimenzija 500 x 500 px 250 x 250 px delo.si IZVIRNE OGLAŠEVALSKE OBLIKE Klasični oglasi Dimenzija 728 x 90 px 160 x 600 px 300 x 250 px 300 x 600 px Cene oglasnega prostora Oglasni prevzem Dimenzija 728 x 90 px + 160 x 600 px + 300 x 250 px Raztegljivi oglasi Dimenzija 728 x 90 px → 728 x 315 px 160 x 600 px → 600 x 600 px 300 x 250 px → 600 x 250 px Pasica na fiksni poziciji Dimenzija 300 x 100 px CNT* - naslovnica 100,00 EUR CNT* - podstrani 90,00 EUR Dimenzija 560 x 315 px CNT* - podstrani 22,00 EUR Videooglas med članki/največ 17 sekund Dimenzija 1280 x 1024 px Dimenzija od 1300 do 5500 znakov • • • • • • Cena - naslovnica 1000,00 EUR/7 dni Cena - podstrani 900,00 EUR/7 dni Možno je oglaševanje tudi z drugimi oblikami oglasov; cene teh so odvisne od zahtevnosti posega na strani. Rok za oddajo izdelanega oglasa je tri delovne dni pred objavo. Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Navedene cene ne vključujejo 20-odstotnega DDV. Oglasna pasica mora biti izdelana v formatih .gif, .jpg, .swf ali .txt. Naročnik sam odgovarja za resničnost navedb v oglasih. CNT* - naslovnica 9,00 EUR CNT* - podstrani 7,00 EUR CNT* - naslovnica 3,00 EUR CNT* - podstrani 3,00 EUR CNT* - naslovnica 26,00 CNT* - podstrani 24,00 EUR * Cena velja na 1000 prikazov. Plačana objava/PR članek Dimenzija Trajanje od 1300 do 5500 znakov 7 dni od 1300 do 5500 znakov 5 dni Cena - podstrani 800,00 EUR/dan DimenzijaCena 468 x 60 px 300,00 EUR/7 dni BANDEROLA Dimenzija 1080 x 150 px Cena - naslovnica 1100,00 EUR/dan jutranje novice Navzkrižna promocija Dimenzija logotip v pasici 728 x 90 px Cena - naslovnica Cena - podstrani 3200,00 EUR/mesec 2800,00 EUR/mesec izdelava reportaže in objava na portalu Zavihek Dimenzija 120 x 120 px Pozicija kvadrat Splošni pogoji: Celostranski oglasni premor Dimenzija 760 x 390 px Pozicija Cena - naslovnica kvadrat 5000,00 EUR/mesec Cena na Cena na naslovnicipodstrani 800,00 EUR 700,00 EUR 700,00 EUR 600,00 EUR Cene so v EUR brez DDV. 30 31 Slovenske novice Savina izdala priročnik za oblikovanje prsi Ponedeljek, 7. januarja 2013, cena 0,80 € / 8 hrk www.slovenskenovice.si Tistega usodnega leta 1991 smo dobili samostojno državo, po kateri smo hrepeneli. In dobili smo časopis, po katerem danes vsakodnevno hrepeni vsaj 313.000 Slovenk in Slovencev. Že vedo, zakaj. V teh domala 22 letih so Slovenske novice razkrile nešteto usod, zapisale na tisoče zgodb, ki so vsaka zase pomnik nekega časa in okolja. Kjerkoli se zgodi karkoli pomembnega, smo zraven. Bulvar 19 Ne le ob umorih in tragedijah, bili smo s kraljico žajfnic Esmeraldo, našli smo dojenčka v Mariboru, otrokom smo iskali mamo in našli njen grob, tako ali drugače smo pomagali stotnijam obubožanih slovenskih družin, dobili neverjetnih 24.000 predlogov za poznejše poimenovanje barke Sinji galeb, obelodanili Drnovškovo priznanje hčere in spremljali njegov poznejši boj z boleznijo, bili smo s papežem, pripravili nešteto akcij in nagradnih iger, bili smo na Himalaji in v vesolju, z ultrašportniki smo tolkli svetovne rekorde in se vpisovali v Guinnessovo knjigo nepozabnih. Ter še in še. Ž Tržiški gorski reševalci so v soboto popoldne pomagali Jerneju Klemenaku Ž Alpinist pripravnik se je ustavil tik pred prepadom, zdaj leži v ljubljanskem KC 3 In vse to bomo še počeli. Ker znamo prisluhniti in občutiti, ker vemo, kaj pomenijo besede stiska, krivica, beda, obup. Iz dneva v dan vam bomo še naprej ponujali razloge, da ostajate del največje časopisne družine pod Alpami. Jutri v prilogi Posebnosti naših bralcev: ● Zelje – zdravo, malo kalorij ● Granatno jabolko ● Kvadratni vrt 23 Klemen, Ivana in še Prodaja obleke Oriana: vsi na TV3! Ž Urška Hrovat občasno dela v trgovini v BTC Ž Kralj rock'n'rolla, ki ga vešče posnema Oskar Trobec, bi jutri dopolnil 78 let Ž Vrtovčan je Elvisov oboževalec od svojega 15. leta, postavil mu je tudi spomenik 6 • 17 % prebivalcev Slovenije, ki so stari med 10 in 49 let, bere Slovenske novice; • Slovenske novice bere 11 % (34.000) slovenskih osnovnošolcev, srednješolcev in študentov; Ž Zaradi dobrih ljudi so v življenje brezposelne Sabine Kamin le posijali žarki upanja Ž Oskrbnik koče na Kriški gori Vinko Zadnikar s pomočjo pohodnikov zbral 300 evrov 5 9 770354 108011 Bulvar SlovenSke novice torek, 8. januarja 2013 Letnik XXiii števiLka 6 natisniLi smo 69.824 izvodov DANES NA � WWW.SLOVENSKENOVICE.SI Ž Igralci, ki so tako ali drugače prirejali rezultate, še naprej brcajo žogo Ž Dušan Bogdanović poslal vsaj deseto opravičilo iz Džakarte, da ne more na sodišče • med bralci je kar 88.000 takih, ki so glavni nakupni člani v gospodinjstvu; 2 10 minut sonca za lepe zobe � Pet najbolj umazanih � • Slovenske novice imajo velik doseg med moškimi v starostnem razredu od 36 do 49 let (44.000 bralcev) in v tem segmentu imajo največjo prednost pred drugimi dnevnimi časopisi; • 51 % bralk Slovenskih novic meni, da so oglasi dober vir informacij. Doseg: 18,3 % 313.000 Povprečna tiskana naklada 86.771 Ž Množični pohod uveljavljenih televizijskih obrazov na TV3 Medias Ž Poplavi oddaj lastne produkcije ne botruje svež priliv kapitala Da Se na Tv3 Medias dogaja nekaj nadvse zanimivega, smo opazili že konec leta 2012, ko je televizijska hiša v primerno velikem slogu najavila nepričakovan povratek televizijske dive Ivane Šundov na male zaslone. Voditeljica že od polovice decembra vodi modni resničnostni šov Agencija Milano skupaj s sovoditeljem, manekenom Yurijem Bradačem, katerega legendarnih rojstnodnevnih zabav, ki jih že več let tradicionalno prireja v rojstnem mestu Maribor, se udeležuje družabna smetana svetovnega merila, na primer Princ Marcus von Anhalt, sin filmske igralke Zsa Zsa Gabor. Pred kratkim je v ekipo TV3 prestopil vsestranski Klemen Slakonja – vodil bo tedensko zabavno oddajo Zadetek v petek, v kratkem pa bomo v tekmovalni kuharski oddaji Sol in poper vsak torek, sredo in četrtek ob 18. uri sre- Zvezdam, ki derejo na TV3 medias, se je pridružila oriana Girotto – njena oddaja bo prvič na sporedu 15. januarja. čevali tudi voditeljico Oriano Girotto. Ivana Šundov naj bi za sodelovanje v oddaji na TV3 Medias prejemala precejšnje honorarje – da vsota ni majhna, so pred časom javno priznali celo na sami televizijski hiši, sklepamo pa lahko, da tudi drugih sodelujočih znanih imen tjakaj niso privabile zgolj lepe besede. Kljub temu da so nam v zvezi z razlogi za odločitev Klemna Slakonje, da bo z na- konja je zamenjal tudi klemen Slakonja, menda zato, ker mu TV3 medias ponuja bolj proste roke pri ustvarjanju oddaj. (Foto: Mediaspeed.net) Voditeljica Ivana šundov naj bi za vodenje agencije milano prejela precej zajeten honorar. cionalke prestopil k njim, na TV3 Medias navedli, da se je zanje odločil predvsem zato, ker so mu omogočili proste roke pri ustvarjanju oddaje, so priznali, da tudi nagrada za Klemnovo delo ne bo ravno majhna. »Honorar je sorazmerno visok, primeren voditeljevemu dosedanjemu uspehu,« so nam sporočili. Poplava novih, dragih voditeljev in novih oddaj je precej nenavadna, če pomislimo, da se je pred časom veliko govorilo o tem, da naj bi bila slovenska različica priljubljene srbske televizije TV Pink, ki se je ob propadu TV3 preimenovala v TV3 Medias, v rdečih številkah in da ob koncu sodelovanja nekdanji glavni in odgovorni urednici ter voditeljici Pii Pustovrh celo naj ne bi izplačevala honorarjev. A to je bila očitno le novinarska raca, saj so nam s TV3 Medias sporočili, da se v zadnjih mesecih ni spremenila lastniška struktura ter da televizija ni prejela nobenega svežega finančnega priliva. Direktor televizije je še vedno Bojan Umer, program pa že dlje vodi programski direktor Tomaž Borsan, ki mu na televiziji skupaj z njegovo ekipo pripisujejo zasluge za uresničitve novih oddaj. Tem se bodo, mimogrede, kmalu pridružile še nove. V kratkem bomo tako na TV3 Medias lahko spremljali oddaje z raperjem Zlatkom, Radom Mulejem, Damirjem Leventičem, Lucijo Gubenšek in še nekaterimi drugimi znanimi obrazi, ki jih na TV3 Medias za zdaj še ne želijo razkriti. a. J. Spekla torto za otroke Ž Jasna Kuljaj se tudi v vlogi slaščičarke dobro znajde TelevizijSka voditeljica Jasna Kuljaj na prvi pogled ne daje vtisa gospodinje. A, kot kaže, vrtenje med lonci in ponvami ji sploh ni tuje. Kuharske spretnosti je imela priložnost pokazati na dobrodelni akciji za otroke Varne hiše SOS. »Pri peki torte so mi bile v veliko pomoč dekleta iz dobrodel- nega društva Sladki nasmehi, ki vodijo celoten projekt,« je povedala Jasna. Trud je bil poplačan, saj so se otroci nadvse razveselili torte, ki jim jo je spekla voditeljica. Ker so varne hiše na skritih lokacijah, Jasna torte ni mogla osebno predati, zato je sladko dobroto na njen dom prišla Najbolj bran slovenski časopis ker so varne hiše na skritih lokacijah, so po torto prišli kar k Jasni domov. (Foto: GreGor ravnjak) iskat predstavnica varne hiše. »Še vedno me včasih prijetno preseneti, kako malo je treba, da razveseliš sočloveka, še posebno otroke. Na to ne le da pogosto pozabimo, ampak se tega velikokrat sploh ne zavedamo,« pravi Jasna. Torto je tudi okrasila zimskopraznično. »Ker je bil ravno praznični zimski čas, je bilo to skoraj neizogibno. Torto smo obarvali v belo-modri odtenek, na vrh smo dodali dva snežaka, ob straneh pa snežinke,« še navdušeno pove 31-letna televizijka, ki priznava, da ji gredo v kuhinji sicer bolje od rok mesne specialitete kot sladice. »Dajte mi katero koli meso, pripravim vam tako večerjo, da si boste še dolgo oblizovali prste,« se samozavestno pohvali. Roman TuRnšek nekDanja Smučarka Urška Hrovat, ki je osvojila pet zmag na tekmah svetovnega pokala, že nekaj časa živi umirjeno družinsko življenje. S partnerjem, nekdanjim hokejistom Luko Žagarjem, sta pred dobrimi tremi leti dobila sinčka Filipa. Urška je tudi poslovna ženska, ustanovila je smučarsko šolo, ki pa naj bi se zaradi gospodarske krize soočala z nemalo težavami. Hrovatova je skupaj s partnerjem zato razširila dejavnost – na različnih športnih prireditvah prodajata vroče hrenovke. Posel s hot dogi s posebnim imenom Fuldog, kar pride iz imen Filip, Urška in Luka, naj bi jima dobro uspeval, saj sta vozičke za pripravo hrenovk začela prodajati tudi po ozemlju nekdanje Jugoslavije. No, nekdanjo smučarko pa so nedavno opazili tudi v ljubljanskem nakupovalnem središču, kjer, kot smo izvedeli, občasno dela kot prodajalka v trgovini Lollipop. Lastnica trgovine je namreč njena sestra Hana, ki Urško, ko se nabere veliko dela, prosi za pomoč pri prodaji. m. k. urški ni težko poprijeti za delo. (Foto: Mediaspeed.net) vroča roba Ž Silvestrovo naj bi z novo punco preživel v Dalmaciji nekDanji miSTer Slovenije Peter Klinc, ki ga je širša slovenska javnost spoznala predvsem kot fanta lepe plesalke in manekenke Nadiye Bychkove, s katero sta se zapletla v šovu Maria Galuniča Zvezde plešejo, je med dekleti – potem ko je javno priznal, da je spet samski – menda zelo zaže- len. Pred časom naj bi bil v razmerju z manekenko azijskih korenin Suzzane Loh, novemu letu pa naj bi nazdravil že z novo punco, lepotičko Uršo iz Ljubljane. Silvestrovo naj bi preživela v Dalmaciji, najbližjim prijateljem, s katerimi sta pričakala leto 2013, pa sta menda zvezo že potrdila. m. k. Po nadiyi in Suzzane si je menda našel Ljubljančanko uršo. (Foto: Mediaspeed.net) Včasih je rada tudi gospodinja, obožuje pripravo mesnih specialitet. (Foto: Mediaspeed.net) Bruto vsota tedenskega dosega blagovne znamke 694.000 tematski sklopi in priloge po dnevih Tematski sklopi Priloge ponedeljekFinale torek Raj doma Ona sreda AstronoviceDeloindom četrtek Turistična tribuna petek Na zdravje Vikend sobotaOkusi Cene oglasnega prostora 33 ZADNJA STRAN osnovne informacije NASLOVNICA 32 A B C A n147 o39 B n109 o109 C n147 o109 1880,00 3930,00 5200,00 A B C D E A n172 o25 B n40 o110 C n84 o70 D n84 o110 E n260 o35 CENE OGLASNEGA PROSTORA ZA NEKOMERCIALNE OGLASE 1200,00 1350,00 1590,00 2500,00 2500,00 30 % popusta na obstoječe module Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: dva delovna dneva pred objavo. Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora za tematske sklope: tri delovne dni pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: dva delovna dneva pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: do 9. ure zadnji delovni dan pred objavo. 2/1 1/1 n546 o386 7650,00 Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. n260 o386 5730,00 1/3 1/2 junior rok za naročilo in oddajo oglasov A B n260 o183 3765,00 1/4 A n172 o183 B n260 o127 1/8 A B C A n128 o183 1950,00 B n172 o138 1950,00 C n260 o95 1950,00 1/32 B B C 990,00 990,00 990,00 A B C A n40 o70 B n84 o35 265,00 265,00 n172 o229 3270,00 1/16 A A n84 o138 B n128 o95 C n172 o70 1/64 A 2730,00 2730,00 A n40 o39 B n84 o21 C n172 o10 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. 145,00 145,00 145,00 A B A n84 o70 B n128 o46 510,00 510,00 35 Natisnili smo 41.907 izvodov 34 Obetavna ameriška smučarka Lila Lapanja ima slovenske korenine ● Stran 32 Princ Charles je bil navdušen Leto XXIII Številka 5 9 770354 108073 > Slovenka Lila je veliki ameriški up Pevec Nino Kozlevčar se v Novi Zelandiji preizkuša kot arhitekt Nedelja, 6. januarja 2013, cena 1 € / 10 hrk www.slovenskenovice.si ● Pevki Saši Lendero grozijo Stran 24 Začelo se je, ko je javno izrazila podporo protestom in protestnikom ● Stran 16 ● Klovni gor, nadškofija dol Slovenski zavezanci za dohodnino so lahko leta 2007 prvič podarili 0,5 odstotka svoje dohodnine kateri od organizacij, ki se je uvrstila na seznam upravičencev. Število zavezancev, ki se odločijo za to plemenito dejanje, je iz leta v leto več: 2007. se je za to možnost odločilo 210.840 oziroma 20,8 odstotka vseh zavezancev za dohodnino, ki so podarili 246.755 donacij v skupnem znesku 2,664.964 evrov. Po preliminarnih podatkih za 2011. (op. a.: dohodnina za 2012. še ni obračunana) se je za donacijo odločilo 327.866 oziroma 32,61 odstotka zavezancev, ki so zbrali za 3,768.903 evrov donacij. Zapišimo, da lahko zavezanec 0,5 odstotka razdeli med največ pet upravičencev – zato je število donacij večje kot število zavezancev. Na vrhu mirno V nulo na straneh 2 in 3 Nekdaj priljubljena televizijska vremenarka Alenka Oldroyd je zdaj zadovoljna kmetica Slovenija Nedeljske Novice nedelja, 6. januarja 2013 Blaž Kondža Banke kljub krizi, dokapitalizacijam in nasedlim kreditom svojih slik in kipov (še) ne prodajajo Alenkin česen je boljši kot kitajski Sedma izdaja najbolj priljubljenega dnevnega časopisa je še mlada, vendar lahko rečemo, da so jo bralci zelo hitro dobro sprejeli. Nedeljske novice ponujajo precej zanimivega in razvedrilnega branja iz domačih in tujih logov, v prilogi Plus pa so posamezne teme obravnavane bolj poglobljeno. Vsako tretjo nedeljo v tednu pridejo na svoj račun tudi ljubitelji enigmatike. Zato nedelje brez Nedeljskih novic v letu 2013 ne bodo prave nedelje. Slovenci največ donacij iz dohodnine namenimo Slovenski Karitas, nazadnje 157.541 evrov. Na sliki Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske Karitas. Slovenci lahko 0,5 odstotka dohodnine doniramo različnim organizacijam. Absolutna zmagovalka med prejemniki je Slovenska Karitas, ob obračunu dohodnine za leto 2011 pa kaže, da bodo Rdeči noski, klovni zdravniki z drugega mesta izrinili Unicef Slovenije. Banke skrivajo svoje zaklade ● Nedeljske novice Dobrotnik je srečal orjaškega abrahama Janezu Galjotu iz Lahovč so ob praznovanju 50. rojstnega dne pripravili velikansko presenečenje ● Stran 4 Davčni urad Republike Slovenije vsako leto sestavi seznam 20 organizacij, ki jim ljudje namenijo največ donacij iz dohodnine. Kakšnih večjih sprememb na vrhu ni. Na prvih petih mestih se že od leta 2007 dalje gibljejo Slovenska Karitas, Društvo Unicef Slovenija, Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Europa Donna – Slovensko združenje za boj proti raku Želite donirati delček dohodnine? Če želite kateri od organizacij s seznama upravičencev do donacije iz dohodnine – teh je več kot 4000 – podariti svoj delež dohodnine (največ 0,5 odstotka), morate izpolniti obrazec Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije, ki ga lahko najdete na spletni strani Davčne uprave RS, kjer je tudi seznam upravičencev do te donacije. Svojo izbiro morate sporočiti najpozneje do 31. decembra tekočega leta za tisto leto, vaša izbira pa velja do preklica oziroma spremembe (DURS upošteva vaš zadnji poslani obrazec). Več informacij v povezavi z obrazci, povezanimi z donacijami iz dohodnine, si lahko ogledate na spletni strani www.durs.gov.si. dojk in Društvo SOS Telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Slovenska Karitas od vsega začetka zaseda prvo mesto – 2007. je prejela 9448 donacij v višini 103.673 evrov, 2011. pa že 12.745 donacij v skupni višini 157.541 evrov (preliminarni podatki). Pri njih lahko zabeležimo tudi stalno rast števila donacij skozi leta. Dohodnina ostane nespremenjena Po besedah predstavnikov Davčne uprave RS številni zavezanci zmotno mislijo, da bodo z izbiro donacije plačali nižjo dohodnino. To ne drži, saj odmerjena dohodnina ostane nespremenjena ne glede na odločitev o donaciji. Če pa se odločimo zanjo, bo do največ 0,5 odstotka dohodnine namesto v državnem proračunu pristalo na računu izbrane organizacije. Rdeče presenečenje Letošnje presenečenje in svojevrstni zmagovalci so zagotovo Rdeči noski, klovni zdravniki, ki so se na seznamu top 20 prvič pojavili leta 2009 na desetem mestu in prejeli 1652 donacij v skupni vrednosti 27.339 evrov, leto pozneje so se zavihteli na četrto mesto s prejetimi 3571 donacijami (57.553 evrov). V letu 2011 bodo omenjeno organizacijo podprli s kar 5307 donacijami (84.970 evrov), s čimer so se uvrstili na drugo mesto. Po drugi strani pa so od prvih petih uvrščenih največjo izgubo zabeležili pri Unicefu Slovenije, saj so v vseh teh letih beležili padec števila donacij. V prvem letu so zbrali 7929 donacij oziroma 86.220 evrov, letos pa samo še 6563 donacij, kar je 84.970 evrov. Spomnimo, da je prav ta organizacija v začetku leta 2011 doživela medijsko odmevni škandal, ki se je začel z odstopom njegovih ambasadork, Milene Zupančič in Vite Mavrič. Rdeči noski so v dveh letih skoraj podvojili vsoto donacij. Foto Oste Bakal Koliko podpore je izgubil Unicef Slovenije zaradi lanskega suma nepravilnosti, na katere sta opozorili njegovi tedanji ambasadorki Milena Zupančič (na sliki) in Vita Mavrič? Foto Ljubo Vukelič Podpora nadškofiji upada Poleg humanitarnih organizacij Slovenci prek donacij iz dohodnine podpiramo tudi verske skupnosti – največ tovrstne podpore je v letu 2011 dobila Nadškofija Ljubljana (25.463 evrov), sledita ji Islamska skupnost v Republiki Sloveniji (20.695 evrov) in Srbska pravoslavna cerkev metropolija zagrebško-ljubljanska (19.039 evrov). Medtem ko tovrstna finančna podpora glede na število donacij upada pri ljubljanski nadškofiji, pa preostali dve skupnosti beležita manjšo rast. Slovenski demokrati so edina politična stranka, ki je že od vsega začetka na seznamu top 20 prejemnikov donacij iz dohodnine. Foto Blaž Samec Edina politična na listi je SD Na seznamu 20 najbolj podpiranih organizacij smo v vseh letih zasledili tudi politično stranko Socialni demokrati, ki ji je podobno kot na volilnem parketu tudi na tem področju podpora upadla – upad po številu donacij je bil prvič zabeležen leta 2010. Sicer pa je SD v tem času z doniranimi deleži dohodnin zbrala dobrih 134 tisočakov. Drugih političnih strank na seznamu Dursa ni, z izjemo zadnjega za leto 2011, kjer se je na zadnjem, 20. mestu z 902 donacijama (16.656 evrov) znašla Slovenska demokratska stranka (SDS). 5 26 Stil Proti sovraštvu v politiki Za okrog oči Slovenska Bistrica – Pri Treh žebljih na Osankarici je včeraj dopoldan potekala spominska slovesnost ob 70. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona. Slavnostni govornik na Pohorju je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je v nagovoru med drugim opomnil, da dogodkov, ki so se zgodili, ne moremo spreminjati, lahko pa vplivamo na prihodnost, kar je naša odgovornost. Pahor je na slovesnosti, ki se je je udeležilo več kot 4000 ljudi, spomnil, da je ta nagrada primerno svarilo vsem, da sta mir in varnost, še posebno v teh kriznih razmerah, odvisna od naših iskrenih prizadevanj, da tako tudi ostane. »Zdaj je tak čas, ko moramo biti na to posebno pazljivi. Ljudje, ki so v stiski, še posebno tisti, ki imajo občutek, da nimajo več kaj izgubiti, so lahek plen sovražnega govora in ščuvanja enega proti drugemu,« je dejal Pahor. Zlasti politiki in vsi, ki sodelujejo v javnem dialogu, se morajo po njegovem mnenju disciplinirano vzdržati vsake izjave, ki jo lahko kdo razume kot žaljivo, nestrpno ali celo sovražno. To je njihova najbolj elementarna dolžnost v skrbi za prepotrebno ozračje tolerance, svobode in spoštovanja drug do drugega, je prepričan predsednik. Pohorski bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev Pohorskega bataljona. Padli borci so bili odpeljani v avstrijski Gradec, kjer so še danes pokopani na tamkajšnjem pokopališču. STA Za občutljivo kožo okrog oči je v novi liniji NIVEA Q10 plus na voljo osvežilni roll on proti gubam. Skrivnost se skriva v novi formuli, ki poleg koencima Q10 vsebuje tudi kreatin. Sestavini bosta vaše utrujene oči po dolgi neprespani noči prijetno poživili in osvežili. Po nanosu boste občutili hladilni učinek, ki preprečuje zabuhlost. Nanašanje je zaradi kroglice praktično in preprosto, majhna embalaža pa omogoča, da ga lahko imate vedno s seboj. Zabava gor ali dol, ve boste pripravljene! Razvedrilno atraktivno Več pravičnosti priin vinjetah nedeljsko Proti branje suhi koži Ljubljana – Zveza potrošnikov Slovenije (ZSP) ministrstvu za infrastrukturo in prostor predlaga spremembe pri prodaji avtocestnih vinjet, s katerimi bi dosegli večjo pravičnost pri prodaji in uporabi. Predlogi se nanašajo na nadomestne vinjete ob zamenjavi avtomobila in sorazmerno plačilo vinjete ob uničenju avtomobila ali nakupu novega. »Na ZPS se zavedamo, da je pri avtocestni nalepki plačilo pavšalno, a vseeno bi si želeli, da potrošniki z nakupom nalepke niso oškodovani,« so zapisali v dopisu. Predlagajo, da naj bodo do nadomestne nalepke enkrat na leto upravičeni tudi potrošniki, ki lahko na podlagi odstranjene nalepke in kupo-prodajne pogodbe dokažejo, da so avtomobil zamenjali, poleg tega pa naj se uvede možnost povrnitve sorazmernega dela stroška za nakup nalepke, če potrošnik lahko dokaže, da je avtomobil odpeljal v uničenje in nalepke torej ne bo več uporabljal. Razmisliti je treba tudi o možnosti, pravijo na ZPS, da potrošnik ob nakupu novega avtomobila plača le sorazmeren del stroška za nakup letne nalepke od dneva nakupa avtomobila do konca veljavnosti trajanja nalepke, če je to obdobje daljše od štirih mesecev. STA Neža Pavlič nova vinska kraljica Krona iz Posavja odhaja pod Roglo, saj bo nova vinska kraljica, bodoča pravnica Neža Pavlič (na fotografiji) iz Slovenskih Konjic, ki bo žezlo konec tedna prejela od Martine Baškovič iz Krške vasi. Okronali jo bodo v petek, 11. januarja, v hotelu Radin v Radencih. Tako se bo kraljevanje preselilo iz Gadove Peči na Zlati grič. Komisija je imela precej težav z izbiro nove kraljice, saj so vse tri finalistke, ki so prišle iz treh vinskih dežel (Primorje, Posavje, Podravje) pokazale veliko znanja o vinu in splošne razgledanosti. Neža je prva slovenska vinska kraljica iz tega dela države in bo v tem letu skrbela za promocijo slovenskih vin, vinogradništva, slovenske vinorodne dežele kot zanimive turistične destinacije ter za dvigovanje kulture pitja vina. Slovenska vinska kraljica veliko potuje, spoznava nove ljudi in njihove navade, poleg tega pa zastopa vina iz vseh slovenskih vinorodnih dežel in 14 vinorodnih okolišev. O. B Še posebno v zimskem času veliko ljudi tarna zaradi suhe in razpokane kože. Dermatologi vsem, ki imajo tovrstne težave, svetujejo, da pozimi uporabljajo izdelke, ki vsebujejo sestavine, ki bodo prispevale k izboljšanju stanja kože (denimo maščobe, antioksidanti in ureja). Eucerinova losjona Complete Repair sta idealna za nego suhe kože, saj jo dodatno nahranita, poleg tega pa vežeta vlago in jo zadržita v povrhnjici. Na voljo sta v lekarnah, in sicer v dveh različicah – losjon s petodstotno urejo za nego suhe kože in intenzivni losjon z desetodstotno urejo za zelo suho kožo. Nedeljske Novice nedelja, 6. januarja 2013 Naravno ima vedno prednost V zimskem času stavi na prehranske dodatke, naravne tinkture z izvlečki različnih zdravilnih rastlin, in to brez alkohola. Priljubljena televizijska voditeljica in svetovna popotnica Mojca Mavec nam je ob vstopu v novo leto razkrila, kako skrbi za zdravje in mladostni videz Petra Kancler Recept simpatične in zgo zgovorne rdečelaske je preprost: naravno ima vedno prednost! Prav zato posega po ekološko pridelani hrani, naravni koz kozmetiki in – če je le mogoče – tudi naravnih zdravilih. Mojca, ko vas pogledam, se mi zdi, da se je pri vas čas ustavil, vedno ste videti mla mladostni in polni energije! Zau Zaupajte nam svoj skrivni recept – kako skrbite za svoj videz in dobro počutje? V teoriji so stvari za zdravo življenje jasne: redno giba gibanje, zdrava hrana in dovolj spanca. Težava je vedno v pra praksi, ker večinoma nimamo ne časa ne discipline in ve velikokrat niti možnosti živeti zdravo. Vedno sem poskušala vse stvari v življenju urejati z majhnimi koraki. Pri zdravju sledim predvsem enemu pravilu: naravno ima absolutno prednost pred vso kemijo. Tega se držim tako v prehrani kot tudi pri kozmetiki in zdravilih. Kaj pa hrana? Pazite, da se zdravo prehranjujete? Zaradi službe veliko časa preživim zunaj, na terenu. Hitro prideš iz ravnovesja, včasih je precej stresno in prehrana je neurejena. Zato veliko bolj pazim na tisti čas, ki ga preživim doma. Takrat kuham vsak dan. Našla sem dober način nabave hrane – partnersko kmetijstvo, ki omogoča ekološko pridelano hrano, in sicer naravnost od kmeta za precej ugodnejšo ceno kot na tržnici. Tako sem ponovno odkrila dobre stare recepte naših babic. Zdaj jemo veliko rdeče pese, kolerabe, zelene, zelja, skratka sezonskih pridelkov, ki so zrasli na njivah slovenskih eko kmetov. V zimskem času uporabljam tudi prehranske dodatke. Tako sem odkrila Sorio Natural in njihove izdelke. To so naravne tinkture z izvlečki različnih zdravilnih rastlin, in to brez alkohola. Ameriški slamnik s propolisom in timijanom je odlična preventiva v teh hladnih dnevih. Za dobro počutje trenutno uporabljam tudi njihov sibirski ženšen. Odlična zadeva, ki ti da energijo. Mislim, da je tudi pri prehranskih dopolnilih pomembno, da beremo deklaracije – od kod je izdelek, kako je bil proizveden, katere certifikate ima. Želim biti povsem gotova, da so to ekološki pridelki, ki so strogo kontrolirani – od priprave zemlje, kjer bo rastlina rastla, do končnega izdelka. Si kljub natrpanemu urniku vzamete čas za telovadbo? Poleti je moj najljubši šport delo na domačem vrtu. V sezoni pridelamo precej zelenjave in zelišč. To je odlična vadba, zgodaj zjutraj malo pobrkljaš po vrtu in nabereš nekaj jagodičja za zajtrk. Druga rekreacija je tek. Tečem ne glede na lokacijo, časovni pas in vremenske razmere. Našla sem dober način nabave hrane – partnersko kmetijstvo. Kakšen je torej vaš recept za ohranjanje telesne teže? Redno gibanje in urejena prehrana, preostalo lahko pozabite, ni čudežnega recepta. Diete – da ali ne? Če se redno giblješ in ješ zdravo, diete sploh niso potrebne. Imam pa rada kakšno očiščevalno kuro, če mi seveda okoliščine to dopuščajo. Vsake toliko naredim kuro z zelenjavnimi presnimi sokovi. Trenutno jem tudi cyrasil (Sorije Natural). Vsebuje artičoko, črno redkev in pegasti badelj, na katerega smo pri nas že kar malo pozabili, je pa odličen zaveznik naših jeter. V prazničnem obdobju, ko je hrane in pijače malo več, pride pegasti badelj še kako prav. Kapljice so dobra zadeva, saj je absorbcija te- Ameriški slamnik s propolisom in timijanom je odlična preventiva, sibirski ženšen poskrbi za dobro počutje, kapljica sivkinega olja v mleko za telo pa pomirja in daje občutek domačnosti. Foto Soria Natural kočin v našem organizmu v primerjavi s tabletami in kapsulami veliko večja. Kakšen je vaš lepotni ritual zjutraj in zvečer? Ne vem, ali je to sploh še ritual, verjetno je že del navade – sivka mi naredi dan. Kapljica sivkinega olja v mleko za telo ali kar tako. To pomirja in mi daje občutek domačnosti. Steklenička sivkinega olja gre vedno z menoj v svet. Kako in s katerimi izdelki negujete svojo kožo? Ali morate na kakšen del telesa še posebno paziti? Verjetno največ pozornosti posvečam negi kože, saj se na njej vse bolj poznajo grehi iz preteklosti pa tudi veselje do smeha in nekaj peg. Obožujem različne maske za obraz, še posebno z minerali iz Mrtvega morja. Dobro mi dene tudi mandljevo olje, ki ga uporabljam namesto čistilnega mleka. Vse skupaj pa nima nobenega smisla, če najprej ne uredimo prehrane. Namreč – ko očistiš telo vse nesnage, se to pozna na obrazu in koži! Tudi domač zeliščni vrt je vir zdravja za kožo in lase, denimo kopriva, ena najbolj zdravilnih rastlin pri nas, ki jo žal še vedno podcenjujejo. Ima veliko več železa kot špinača in je odlična v juhah ter čajih. Tinkturo koprive včasih uporabim za lasne konice. Za krepitev las je dober čaj iz koprive, s katerim si včasih sperem lase po šamponiranju. Kaj pa savna in masaže? Si jih privoščite? Masaž ne maram preveč, rada pa grem v savno. Še posebno savnanje s Finci, to je še danes eden lepših spominov s potovanj: divjina visoko na severu in skok v hladno jezero naravnost iz brunarice! Vaš nasvet za zdravo življenje? Predvsem veselje do življenja in pozitiven pogled na svet. Kateri je najboljši nasvet za nego kože, ki ste ga dobili od mame oziroma babice ter ste ga preizkusili in deluje? Punce, zgodaj spat! Res pomaga. Posebnosti naših bralcev: • nedeljska izdaja pokriva širši sklop tematik in s tem širi ciljno javnost ter omogoča dodatno, nišno targetiranje bralcev; • bralci, ki si želijo kakovostno in raznovrstno prostočasno branje tudi ob nedeljah; • obstoječi lojalni naročniki in kolportažni kupci Slovenskih novic; Strani 20 in 21 • sekundarna publika, ki med tednom zaradi pomanjkanja časa ne bere časopisov; • bralci revijalnih vsebin in drugih konkurenčnih edicij. Povprečna tiskana naklada 50.126 »Nekateri se še vedno vedejo do mene, kot da sem naivna smrklja. Potem rečejo, da je to zato, ker so mislili, da sem precej mlajša,« nam je v smehu zaupala Mojca. 30 % popusta na obstoječe module rok za naročilo in oddajo oglasov Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: dva delovna dneva pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: dva delovna dneva pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: do 9. ure zadnji delovni dan pred objavo. Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. 37 A B C A n147 o39 B n109 o109 C n147 o109 1880,00 3930,00 5200,00 2/1 A B C D E A n172 o25 B n40 o110 C n84 o70 D n84 o110 E n260 o35 1200,00 1350,00 1590,00 2500,00 2500,00 1/1 n546 o386 7650,00 n260 o386 5730,00 1/3 1/2 junior CENE OGLASNEGA PROSTORA ZA NEKOMERCIALNE OGLASE Cene oglasnega prostora ZADNJA STRAN osnovne informacije NASLOVNICA 36 A B n260 o183 3765,00 1/4 A n172 o183 B n260 o127 1/8 A B C A n128 o183 1950,00 B n172 o138 1950,00 C n260 o95 1950,00 1/32 B B C 990,00 990,00 990,00 A B C A n40 o70 B n84 o35 265,00 265,00 n172 o229 3270,00 1/16 A A n84 o138 B n128 o95 C n172 o70 1/64 A 2730,00 2730,00 A n40 o39 B n84 o21 C n172 o10 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. 145,00 145,00 145,00 A B A n84 o70 B n128 o46 510,00 510,00 38 slovenskenovice.si slovenskenovice.si 39 Spletno izdajo najbolj priljubljenega časnika na Slovenskem odlikujejo najbolj sveže zgodbe, ki jih piše življenje. Ekipa preiskovalnih novinarjev vsakodnevno poskrbi za verodostojno obveščanje uporabnikov o vsem, kar se je pomembnega zgodilo doma in v soseščini. Poleg ekskluzivnih zgodb so med odlikami portala odlično sodelovanje z bralci (UGC) in interaktivne storitve ter vsebine z nasveti. Zaradi tega postaja vse bolj odmeven vir v slovenskem medijskem prostoru in na družbenih medijih. Z inovativnimi pristopi slovenskenovice.si krepijo lojalnost bralcev, tako da so se že po dveh letih obstoja zavihtele med časopisne portale z najvišjim dosegom v državi. Ob tem po elektronskih poteh širijo ciljno skupino ljudi, ki jih pokriva tiskana izdaja. Uredništvo stavi na mlajše, aktivne bralce, ki so dovzetni za izvirne in interaktivne vsebine, hkrati pa načrtuje nadaljnje utrjevanje položaja osrednjega slovenskega spletnega novičarskega medija. 728 x 90 px 300 x 250 px Najhitreje rastoči spletni portal Posebnosti naših uporabnikov: • več kot 269.000 uporabnikov mesečno ustvarja skoraj 17 milijonov ogledov; • med njimi je 57 % moških in 43 % žensk; • 73 % jih je odgovornih za nakupe v svojem gospodinjstvu; Število MESEČNIH uporabnikov: 269.430 • bralci so na portalu aktivni in odzivni – vsebine pogosto delijo s prijatelji na socialnih omrežjih (Facebook, Twitter); Moss, november 2012 • Slovenskenovice.si dosegajo 19 % osnovnošolcev, dijakov oz. študentov. Slovenske novice.si Slovenskenovice.si 40 slovenskenovice.si osnovne informacije Klasični oglasi 41 Znamčena igrica/kviz/nagradna igra Pozicija ležeči - veliki kvadrat nebotičnik - veliki CNT* – naslovnica 8,00 EUR 10,00 EUR 16,00 EUR CNT* - podstrani 8,00 EUR 10,00 EUR 16,00 EUR Lebdeči oglasi Dimenzija 500 x 500 px 250 x 250 px slovenskenovice.si IZVIRNE OGLAŠEVALSKE OBLIKE oglaševanje na slovenskenovice.si Dimenzija 728 x 90 px 300 x 250 px 300 x 600 px Cene oglasnega prostora Pozicija veliki lebdeči mali lebdeči Dimenzija 300 x 100 px Pozicija Cena - naslovnica kvadrat 5000,00 EUR/mesec Pasica na fiksni poziciji Dimenzija 300 x 100 px Pozicija kvadrat Cena - naslovnica Cena - podstrani 3200,00 EUR/mesec 2500,00 EUR/mesec CNT* - naslovnica 40,00 EUR 30,00 EUR CNT* - podstrani 40,00 EUR 30,00 EUR CNT* - naslovnica 18,00 EUR CNT* - podstrani 18,00 EUR Znamčena/brandirana anketa CNT* - naslovnica 20,00 EUR 25,00 EUR CNT* - podstrani 20,00 EUR 25,00 EUR izdelava posnete reportaže in objava v obliki pr članka CNT* - naslovnica 90,00 EUR CNT* - podstrani 90,00 EUR Dimenzija 560 x 315 px CNT* - podstrani 22,00 EUR Oglasni prevzem Dimenzija 728 x 90 px + 300 x 250 px Raztegljivi oglasi Dimenzija 728 x 90 px → 728 x 315 px 300 x 250 px → 600 x 250 px Celostranski oglasni premor Dimenzija 760 x 390 px Videooglas med članki/največ 17 sekund Znamčeno/brandirano ozadje Dimenzija 1280 x 1024 px Cena - naslovnica 950,00 EUR/dan Cena - podstrani 700,00 EUR/dan DimenzijaPozicija Cena - naslovnica 300 x 600 px kvadrat 600,00 EUR/7 dni Cena - podstrani 400,00 EUR/7 dni Dimenzija od 1300 do 5500 znakov Cena - naslovnica 900,00 EUR/7 dni Cena - podstrani 700,00 EUR/7 dni spletne čestitke Dimenzija 728 x 90 px + 300 x 250 px PozicijaCena oglasni prevzem 500,00 EUR/mesec NEwsletter DimenzijaCena 600 x 100 px 300,00 EUR/7 dni Zavihek Dimenzija 120 x 120 px CNT* - naslovnica 7,00 EUR CNT* - podstrani 7,00 EUR CNT* - naslovnica 3,00 EUR CNT* - podstrani 3,00 EUR CNT* - naslovnica 22,00 CNT* - podstrani 22,00 EUR Navzkrižna promocija Dimenzija logotip v pasici 728 x 90 px BANDEROLA Dimenzija 1080 x 150 px Splošni pogoji: • • • • • • Možno je oglaševanje tudi z drugimi oblikami oglasov; cene teh so odvisne od zahtevnosti posega na strani. Rok za oddajo izdelanega oglasa je tri delovne dni pred objavo. Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Navedene cene ne vključujejo 20-odstotnega DDV. Oglasna pasica mora biti izdelana v formatih .gif, .jpg, .swf ali .txt. Naročnik sam odgovarja za resničnost navedb v oglasih. * Cena velja na 1000 prikazov. Plačana objava/PR članek Dimenzija Trajanje od 1300 do 5500 znakov 7 dni od 1300 do 5500 znakov 5 dni Cena na Cena na naslovnicipodstrani 700,00 EUR 500,00 EUR 600,00 EUR 400,00 EUR Cene so v EUR brez DDV. 42 Cene oglasnega prostora Pogledi rok za naročilo in oddajo oglasov www.pogledi.si štirinajstdnevnik 9. januar 2013 letnik 4, št. 1 cena: 2,85 € umetnost kultura družba Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: sedem delovnih dni pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: sedem delovnih dni pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: tri delovne dni pred objavo. Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. ZADNJA STRAN Pogledi so edini in s tem tudi osrednji štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo pri nas. S poglobljenim pisanjem o umetniških dogodkih, kulturni politiki, kulturnih fenomenih in družbenih vprašanjih so v treh letih izhajanja že nagovorili širok krog zahtevnejših bralcev, ob tem pa tudi sami postali nepogrešljiv del in akter kulture na Slovenskem. Za Poglede pišejo avtorji različnih generacij, od študentov do akademikov, strokovnih zanimanj in svetovnonazorskih opredelitev. V tem pogledu so Pogledi tudi časopis, ki načrtno spodbuja družbeni dialog. 43 1/1 n250 o366 2500,00 n250 o366 1950,00 n250 o180 1100,00 n123 o366 1100,00 1/2 1/4 1/3 Edini slovenski kulturni časopis SPREMEMBE POLITIČNEGA SISTEMA Prenova ali popravki? Protesti Hamlet v Drami Opereta v DSP Z okrogle mize Dialogi Katja Perat o gospodarjih usode Pogovor z Eduardom Milerjem Drago Bajt o pisateljski izjavi Ni dobrih knjig brez dobrih urednikov Pisateljica Maruša Krese n250o120 800,00 n250 o89 660,00 1/8 n123 o180 660,00 1/16 n123 o89 360,00 n59 o180 360,00 Posebnosti naših bralcev: • so sodobni in zahtevni, z večjo kupno močjo; • več kot polovica bralcev Pogledov je starih med 25 in 55 let, kar je za oglaševalce velik potencial; • Poglede prebira 63 % žensk in 37 % moških; • med bralci je 44 % takih, ki imajo doma otroke, mlajše od 17 let; • bralci Pogledov so v gospodinjstvu pogosto glavni nakupni člani (29 %). Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. n250 o32 270,00 44 pogledi.si Pogledi.si Oblikovno privlačen portal, ažuren in v koraku z novimi tehnologijami bralcem prinaša dnevno sveža avtorska besedila s področja kulturnega, umetniškega in družbenega dogajanja v Sloveniji in širše. Pogledi.si so nadgradnja tiskanih Pogledov, saj želijo širiti zorni kot bralstva in domet kritičnih vsebin v slovenskem medijskem prostoru. Zahtevnim bralcem vseh generacij ponujajo bogat digitalni arhiv prispevkov in celotnih tiskanih izdaj. Cene oglasnega prostora pogledi.si 45 oglaševanje na pogledi.si Klasični oglasi Dimenzija 468 x 60 px 728 x 90 px 300 x 250 px Pozicija mali ležeči veliki ležeči kvadrat Mesečni pavšal 400 EUR 800 EUR 1000 EUR Oglasni prevzem Dimenzija 728 x 90 px + 468 x 60 px 728 x 90 px + 300 x 250 px Mesečni pavšal 1200,00 EUR 1800,00 EUR Plačana objava/PR članek Dimenzija od 1300 do 5500 znakov Pozicija med uredniškimi članki Cena za mesec 1400,00 EUR Cena za 14 dni 800,00 EUR Splošni pogoji: Aktivna kulturna skupnost • • • • • • Možno je oglaševanje tudi z drugimi oblikami oglasov; cene teh so odvisne od zahtevnosti posega na strani. Rok za oddajo izdelanega oglasa je tri delovne dni pred objavo. Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Navedene cene ne vključujejo 20-odstotnega DDV. Oglasna pasica mora biti izdelana v formatih .gif, .jpg, .swf ali .txt. Naročnik sam odgovarja za resničnost navedb v oglasih. Posebnosti naših bralcev: • urbani, višje izobraženi in zahtevnejši bralci vseh generacij; • število uporabnikov portala se mesečno povečuje; • poseben poudarek na mlajši generaciji zahtevnejših bralcev; • zanimajo jih najnovejša dogajanja in smernice širšega družbenega razvoja; • 38 % jih do portala dostopa s spletnimi brskalniki. Cene so v EUR brez DDV. 46 47 Ona Priloga Dela in Slovenskih novic, najbolj brana ženska edicija v Sloveniji, se je v dveh desetletjih utrdila kot revija, brez katere si tako ženske kot moški torkov ne predstavljajo več. Nagovarjamo sleherno bralko in bralca, ki ji/mu je mar za sočloveka, za odgovorno in spoštljivo ravnanje do sebe, ljudi, živali in narave; torej do vsega, kar osmišlja človeka. Ona je sinonim za pomoč, dobrodelnost in tukaj se je stkala najbolj trdna vez med bralkami/bralci in uredništvom. Bralka/bralec natančno ve, kaj lahko vsak torek pričakuje od nas: objektivno, angažirano in verodostojno branje, ki daje odgovore na številna vprašanja in sočasno usmerja ljudi k aktivnejši in odgovornejši vlogi v življenju. Z bralkami/bralci smo v nenehnem stiku in jim dajemo odgovore na številna vprašanja, pri čemer se strokovnjaki z različnih področij vključujejo v debatni krog. V torek prihajamo v vaše domove zato, da se pogovarjamo, da vas poslušamo in vam pomagamo. BOgdAN KNAvs Ni hujšega kot mlačen človek ona ona potuje potuje Korzika Gremo na otok lepote Korzika je prava poslastica za naša čutila, zaradi katerih se oddih spremeni v nepozabne počitnice. Tako v glavni sezoni, ko jo obišče večina, kot tudi spomladi in jeseni, ko je spokojnejša z manj turizma. Ne glede na čas pa ne moremo prezreti preteklosti in kulture, ki poleg naravnih čudes dodajata dragulj otoški kroni. besedilO TANJA ŠTEFANIČ FOTO DUŠAN ZIDAR Mesto Bonifacij leži na najjužnejši strani otoka nad previsnimi pečinami. čas za modo Dobrodošlica s himno Slovenci najpogosteje prispemo na otok s trajektom, predvsem iz Livorna v Italiji, ki nas v štirih urah pripelje v korziško pristanišče Bastia. Takrat se za dobrodošlico iz zvočnikov zasliši narodna himna. Za poletni čas je priporočljivo vozovnico rezervirati, zlasti če potujete s prikolico ali bivalnikom (www.moby.it, www.corsicaferries.co.uk). V vsakem primeru pa vas na otoku čaka veliko kakovostnih letovišč v vseh cenovnih razredih ter številni avtokampi. V glavni sezoni je priporočena rezervacija na www.visitcorsica.com. Seveda pa otok ponuja številne skrite kotičke za vse avanturiste, ki radi divje kampiramo. 22 ONA ONA 22 Naokrog v smeri urnega kazalca Večina začne in konča svojo pot v obmorskem mestu Bastia. Razlog več za veliko obiskanost pa je seveda privlačnost starega jedra, ki z renesančnimi živopisnimi hišami, gledajočimi na morje, prevzame čisto vsakogar. Simbol lokalne arhitekture je vsekakor citadela z mogočno utrdbo v četrti Terra Nova, ki so jo zgradili Genovčani. Vse hiše v njej so enake višine, le katedrala Ste-Marie izstopa z rumenim pročeljem. Z brežine trdnjavskega nasipa se ponuja razgled na drugo stran zaliva, kjer je Terra Vecchia, območje starodavnega pristanišča z vijugastimi ulicami, ki vas vodijo ob novem pristanišču. Srce tega dela je trg Place du Marche s staro mestno hišo in vodnjakom. Trg krasijo številne stojnice s sadjem, zelenjavo in mamljivimi krajevnimi delikatesami, kot so divjačina in prekajeni siri. Ob nedeljah poteka sejem starih predmetov, ki poskrbi za živahnost in pisanost različnih narodnosti. Blizu Bastie na najbolj severni strani otoka leži odmaknjeni ter dostikrat spregledani Cap Corse. Njegova značilnosti so strma pobočja, v katerih so stisnjeni vasice in stražni stolpi. V krajevnem narečju in arhitekturi se tu najbolj občuti vpliv toskanske tradicije. Raziskovanje avtentičnega polotoka vam omogoča le ena cesta, ki vas tik ob obali popelje mimo simpatičnih vasic, kot so Erbalunga, Centuri in Nonza. Značilna korziška vasica je sezidana iz kamnov, okrašena z barvitimi lesenimi žaluzijami čas za in modo obveznim barvitim cvetjem. V njih je uvrščata med najlepše. Polotok je večiPridih mondenosti pravo dremavo brezskrbnost in le- Blizu Bastie so jezera, ki nastanejo ob iz- noma v zasebni lasti, na njem so številne Novečutiti smernice žernost, zaradi katere si zaželimo ostati livu rek ter se tako spremenijo v močvir- zasebne počitniške hiše ter hoteli s petidlje. Povsod po regiji je opaziti bogato nate predele. Od tod pelje ravna cesta mi zvezdicami. Vzdolž otoka blizu juga floro in favno z najpogostejšo sredozem- N198 tik ob obali vse do juga. Vzhodna se struktura nizkega obalnega pasu spresko makijo. Tudi rodovitnost vinskih trt, stran je v sezoni polna turistov, saj je zelo meni v bele pečine z različnimi plastmi kot so v Roglianu in Patrimonu, ustvarja podobna prefinjenosti Francoske riviere. apnenca. Takšen okoliš obdaja tudi meletovišča Razgalimo kožo sto Bonifacij, ki zaradi edinstvene lege najboljša korziška vina. Pravo nasprotje Najbolj obiskana so mondena privablja obiskovalce z odkrivavsega sveta. Na in Bonifaciju, mirnega polotoka pa sta severni obmor- v Solenzari Porto-VecchiuPomlad in za njo poletje vsako leto znova Pravkar ste obrnili strani o razprodajah oblačil aktualne Razgalimo kožo rtu se nevarno nagiba go- skrajnemu ski mesteci Calvi ter L'lle Rousse, poznani ki poosebljajo udobje in zadovoljstvo ta kožo. Prepustimo se prosojnim materialom in čez rob Pomlad in za njo poletje vsako leto znova odkrivamodne sezonepoinpromenadah že vam ponujamo mikavne novosti. pečin, njim pa je značilna stov. Med družinami je zelo priljubljena predvsem in živahnem zaupajmo: očarljivost se pod skriva v lahkotnih topih,samotna ta kožo. Prepustimo se prosojnim materialom in Letošnja pomlad se bo prefinjeno v prosojnosti, gmota, ki seZajeprvo pred me800 leti odki je primerna tudi za vse življenju. Vsekakor pa vam ponujatazalesketala tudi plaža Aleria, zvončastih krilih skalnata in kratkih hlačah. zaupajmo: očarljivost se skriva v lahkotnih topih, trgala od pečin. Bonifacij obdaja vodne športe, med zasodeskanje, zgodovinsko, in kulturno de-in se sto se letos »zagreble« bermude, ki so modna in obzidje, zažarela v barvahumetniško ter izrazitih vzorcih prepuščala šedrugimi zvončastih krilih in kratkih hlačah. Za prvo mena katerem se okoli katedrale nanizajo jadranje in vožnjo s kanuji.obenem Najslikovitejdiščino. V pristanišču se lah- tudi zamenjava za krilo. večjemu volumnu, ki boSt-Florent nato posegel v poletje. sto so sepraktično-elegantna letos »zagreble« bermude, ki so modna in in ozke hiše. Po stopnicah se lahz je visoke ko z barko odpeljete na ogled znamenite ši predel pa je južno od Porto-Vecchia Njihov namen predvsem, da pritegnejo pozorobenem praktično-elegantna zamenjava za krilo. Piše melita meršolpuščave Agriates, ki skriva čudo- drobnim peskom, rožnatimi pečinami, ko spustite do starega dela pristanišča, cvetoče nost v vsej svoji je veličini, in todanepritegnejo samo za kratko Njihov namen predvsem, pozorkjer priljubljene kavarne in Tu izstopata vite plaže Saleccia, Loto in laže dostopno borovci in bistrim morjem. Že zdaj jihso lahko privoščimo, čeztrgovine nost v vsej svojisiveličini, in to ne samo zatudi kratko olj ko se od nje oddaljujemo, bolj obdobje. prostem. Poleg tudi marina, kjer so plaži Palombaggio in Santa Giulia, ki se na I'Ostriconi. nogavice. del pa najjerazkrije tisto, obdobje. Že zdajZgornji si jih lahko privoščimo, tudi čez jo obožujemo. Moda. V naših očeh hlačne kar (ne) želimo, Zgornji da ostane nogavice. delskrito. pa naj razkrije tisto, ONA 23 postaja vse, kar obljublja, bolj drago- zahlačne ceno. Ustvarja vznemirljive občutke. za kar (ne) želimo, da ostane skrito. Prodaja hrepenenje. In, mar ni ravno Pretiravajmo Arhitekturni Pretiravajmovolumen z vtisom, kot da oblačila pomlad najbolj hrepeneče obdobje? plapolajo po telesu, bo zmagovit videz Arhitekturni volumen z vtisom, kot da oblačila Do uradnega enakonočja nas resda lahkotno tople sezone.po Natelesu, pohodu ohlapnividez krolahkotno plapolajo bo so zmagovit loči še kar nekaj časa, trije meseci, letošnje ki spretno marsikatero pomanjkljitopleprikrijejo sezone. Na pohodu so ohlapni kroče smo natančnejši, vendar so ji,letošnje ji, kiPretirani spretno prikrijejo marsikatero in poudarjeni volumnipomanjkljise igrajo s smernice za toplo in tudi vroče vost. vost. Pretirani in poudarjeni volumni se igrajo s obdobje uradno potrjene že proporci in vzorci pa tudi s predimenzioniraniproporci in imenitno vzorci pa delujejo tudi s predimenzioniraniod lanskega septembra. mi volani. Ti zlasti na ramenih volani. Ti imenitno delujejo zlasti ramenih Tako svetovni kot tudi inmi nadlakteh ali ob dekolteju. Tudi na mornarske in nadlakteh ali ob dekolteju. Tudi mornarske slovenski oblikovalci so se črte so letos debelejše. In če povzamemo: veliko so letos debelejše. In če povzamemo: veliko na jesenskih modnih pistah ječrte lepo! predstavili z razkošnimi je lepo! kosi, ki bodo v novi sezoni Optimistični glamur Optimistični glamur razveselili vse postave. No, Cvetlični potiski se letos vra3 Cvetlični potiski in se letos vrapa začnimo. čajo v nežnih manjših, čajo v nežnih in manjših, a zelo romantičnih iza zelo romantičnih vedbah. Etnični pa izso vedbah.tokrat Etničnipoiskali pa so navdih navdih tokrat poiskali na potepanju po Aziji in na potepanju po Aziji in med nomadi … Zasledimed nomadi … Zaslediti je tudi igro barvnih 1 ti je tudi igro barvnih kontrastov, izrazito igro kontrastov, izrazito igro črt, pastelne in nevtralne črt, pastelne in nevtralne odtenke (precej bo izstopaodtenke (precej bo izstopala bela barva), igrive vzorce la bela barva), igrive vzorce (cik-cak), tu bo še vedno (cik-cak), tu bo še vedno leopardji leopardjipotisk potisk… … Vrača Vrača se se razpoloženje razpoloženje 60. 60. let z odtenki let z odtenki sončne sončne rumene, rumene, zelene, zelene,makovo makovordeče rdeče in in nebeško nebeško 1 Chanel se bo v modre. modre.Prepletanje Prepletanje se se nadaljuje nadaljuje ss pomlad zavrtel tudi črno, črno,belo beloin insivo sivomodro modro ter ter potipotis »hulahup« torbo. ski ski neba neba vv slogu slogu optimističnega optimističnega 2 Draž Pletenine glamurja. Sem ter tja si svoj prostor glamurja. Sem ter tja si svoj prostor to sezono vabijo 2 izbojujejo izbojujejotudi tudi elegantna elegantna čipka čipka in s sencami. nežne nežnevezenine. vezenine. 3 Mikavna prosojnost Niti Niti. Vsebina Vsebinaza zadaljše daljše obdobje obdobje torek, 8. januarja 2013 | leto 15 | št. 1 | naklada: 121.600 vedno tudi kontrasti in elementi presenečenja. Zapovedi ne dopuščajo preverjenih kombinacij, modne so nepričakovane. Tako na primer pastele kombinirajmo z neonskimi odtenki, to velja tako za vzorce kot barvne bloke. Modni bodo vzorci, ki na trenutek delujejo psihedelično, od vodoravnih do navpičnih črt vseh širin in barvnih odtenkov do kombinacije obeh v kvadratih B Najbolj brana revija za ženske epidemija demence v sloveniji Nikar ne trkaj, ker me ni več doma dR. valeRija KoRoŠec Borka za enakopravnost ona potuje Korzika ZdRavje Tudi telo potrebuje čiščenje Kaj o prihajajočih smernicah menijo modne poznavalke? Kaj o prihajajočih smernicah menijo modne poznavalke? vzorcev. Kljub temu pa so v prvi vrsti še Almira Sadar Almira Sadar »Smernice za prihajajočo pomlad razu»Smernice za prihajajočo pomlad razumem kot prilagajanje novim razmeram, mem prilagajanje manj kot kupovanja brez novim razloga,razmeram, več domimanj kupovanja razloga, večza domiselnosti in izbirebrez kosov z vsebino daljše selnosti izbire kosov vsebino za obdobje.inKljučen kos jezoblačilo, ki daljše je upoobdobje. je oblačilo, je uporabno zaKljučen vsako kos priložnost: s ki športnimi rabno za vsako priložnost: copatami primerno za kolo,s športnimi z dodanim copatami za kolo,sestanek z dodanim nakitom primerno za popoldanski in z nakitom za popoldanski sestanek in z elegantnimi čevlji za večerni obisk gledaelegantnimi čevlji za večerni obisk gledališča ali koncerta. Poletje pa bo kot vsako lišča ali koncerta. Poletje pa bo kot vsako leto prineslo več optimizma s svežimi in leto prineslo več optimizma s svežimi in živimi barvami.« živimi barvami.« Špela Jambrek Špela Jambrek »Čeprav so modni trendi sprva popol»Čeprav so modni trendi sprva popolnoma nasprotovali trendom recesije, pa noma nasprotovali trendom recesije, pa bodo z letošnjo pomladjo prvič postali bodo z letošnjo pomladjo prvič postali tudi njen njen odsev. odsev.Doslej Doslejjejevladal vladalmaksimaksitudi malizem,tokrat tokratpa pasesemu mubo boob obbok bokpopomalizem, stavil enako enako močan močanminimalizem. minimalizem.TaTajeje stavil dosegel vrh vrhvvenostavnih enostavnihklasičnih klasičnihkrokrodosegel jih, ki ki pa paniso nisonatančno natančnotajlirani, tajlirani,ampak ampak jih, jih dokončno dokončnooblikuje oblikujetelo. telo.Tu Tunastajajo nastajajo jih že prvi prvi zametki zametki modne modne ustvarjalnosti, ustvarjalnosti, že elementi nepričakovanega v enostavelementi nepričakovanega v enostavnem. nem. V prvi prviplan planprihajajo prihajajopasteli pasteliininkombikombiV niranje različnih različnihpastelnih pastelnihodtenkov odtenkovter ter niranje 28 ONA 28 ONA in karo vzorcih, od grafike v črno-beli do vintage pridiha 60. letih, v pastelnih in rjavih odtenkih. Še vedno bodo modni visoki pasovi, hlače pa bodo ob gležnjih ozke, lahko tudi zavihane. Nekako se že veselim trenda 90., ki je prve zametke začenjal dobivati že prejšnje sezone, a bo tokrat pognal tudi prve poganjke. Svetle kavbojke 501 s povišanim pasom, v kombinaciji s širokim in kratkim trenirkastim topom v pastelih, pa karo in pridih grungea nas bodo tokrat popeljali v najbolj svežo vintage nostalgijo. Zame bodo najbolj vroč kos zagotovo svetle kavbojke z visokim pasom, zadrgo in ozkim zaključkom hlačnic, take, ki jih lahko zavihaš in kombiniraš s tankimi in kratkimi najlonskimi nogavičkami, pa seveda kakšen angora pulover v pastelu.« Tjaša Kokalj »Če povem po pravici, o pomladi še ne razmišljam. Medtem ko se vsi pritožujejo nad mrazom, sem jaz z njim v kar dobrih odnosih. Vem, da bi kot modna novinarka morala premišljati tudi o tem, saj so kolekcije za pomlad-poletje 2013 že zelo aktualne, a jaz bi rada še užila zimo in zimske kombinacije. To sicer ne pomeni, da se ne veselim lahkih materialov, kril, ki plapolajo za tabo, mehkih srajčk in zanimivih modnih dodatkov, a kaj več o njih me raje vprašajte čez nekaj mesecev.« ONAONA 29 29 ONA 1 Posebnosti naših bralcev: Doseg: 18,1 % 310.000 Povprečna tiskana naklada 135.346 • 36 % prebivalk Slovenije, ki so višje‒ ali visokoizobražene, bere Ono; • 37 % prebivalk Slovenije, ki imajo mesečne dohodke nad 1460 evri, bere Ono; • 26 % prebivalk Slovenije, ki so stare med 20 in 35 let, bere Ono, kar je za oglaševalce velik potencial; • so zdravstveno ozaveščene: 69 % se jih redno ukvarja s športom; • 33 % se jih s svojimi prijatelji pogosto pogovarja o nakupih, 34 % pa jih o sebi meni, da rade nakupujejo. osnovne informacije 48 cene oglasnega prostora celostranski oglas, notranja stran celostranski oglas, 2. in 3. stran ovitka, 4. notranja stran dvostranski oglas, notranja stran dvostranski oglas, 2. stran ovitka + 1. notranja stran celostranski oglas, zadnja stran fotografija na naslovnici (diskrecijsko pravico izbora naslovnice ima uredništvo) oglas na naslovnici (57 x 40 mm); največ 1 oglas onin styling (objava brez logotipa) cela stran dve strani darilni katalog (objava brez logotipa) cela stran dve strani pol strani okno (88 x 100 mm) V NAŠEM SALONU BOMO POSKRBELI ZA VAS cena za eno objavo (logotip in 5 vrstic) vsaka dodatna vrstica popusti za ponovitve istega oglasa ob hkratnem naročilu: 5 x = 10 %, 10 x = 15 %, 26 x = 25 %, 52 x = 40 % v EUR 4750,00 5500,00 6650,00 7700,00 6600,00 z DDV (20 %) 5700,00 6600,00 7980,00 9240,00 7920,00 2350,00 740,00 49 2/1 1/1 n 203 + 5 o271 + 5 4750,00 n406 + 5 o271 + 5 6650,00 2820,00 888,00 v EUR 1700,00 2890,00 z DDV (20 %) 2040,00 3468,00 v EUR 1700,00 2890,00 1100,00 425,00 z DDV (20 %) 2040,00 3468,00 1320,00 510,00 EUR 80,00 12,00 z DDV (20 %) 96,00 14,40 v Cene oglasnega prostora 1/2 n203 + 5 o120 +5 2650,00 n118 o167 3000,00 n100 + 5 o271 + 5 3000,00 n203 + 5 o80 + 5 1800,00 n118 o120 1800,00 n69 + 5 o271 + 5 2020,00 n203 + 5 o60 +5 1330,00 n118 o90 1330,00 n57 o180 1330,00 n203 + 5 o30 +5 660,00 n118 o45 660,00 n57 o90 660,00 1/3 rok za naročilo in oddajo oglasov Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: sedem delovnih dni pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: pet delovnih dni pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: štiri delovne dni pred objavo. 1/4 Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. 1/8 1/16 n57 o40 315,00 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. 2/1 n217 + 5 o290 + 5 2900,00 n434 + 5 o290 + 5 3000,00 n217 + 5 o290 + 5 2800,00 n217 + 5 o290 + 5 3200,00 ONAPLUS SEPTEMBER 2012 | ŠT. 9 1/2 1/1 ZA ŽENSKE Z VIZIJO Notranja stran Prvi dvostranski oglas n434 + 5 o290 + 5 3480,00 zadnja stran Naša mlajša in samostojna mesečna edicija je začela teči tretji krog izhajanja. Med bralkami je izjemno dobro sprejeta, saj najzvestejšim pomeni dodatno kakovostno, verodostojno in atraktivno branje. Vsebine, ki jih drugod ne morejo zaslediti, in poglobljeno branje tematik, za katere pri tedenskem izhajanju umanjka časa, bralkam pomenijo zadovoljstvo, zaradi česar revijo redno kupujejo oziroma so nanjo naročene. Dosjeji, v katerih v vsaki Oniplus temeljito razvijamo tematiko in odkrivamo prezrte ali tabuizirane teme, so velik izziv tudi za uredništvo. Verjamemo v pozitiven, odkrit in realen pristop, zatorej ga tudi gojimo. Gradimo na osebnih zgodbah ljudi, s poudarkom na neznanih in vsakdanjih izpovedovalcih zgodb, s katerimi se bralke/bralci najbolj poistovetijo. Osnovna ideja revije je s pozitivno mislijo k pozitivnim zaključkom v življenju. 2/1 51 3. stran ovitka Onaplus Cene oglasnega prostora 2. stran ovitka osnovne informacije 50 VSE ŽENE REVIJA predsednikov Andreja, Barbara, Tanja ZA ŽENSKE Z VIZIJO n217 + 5 o290 + 5 2500,00 n188 o129,5 1200,00 n92 o264 1200,00 TINA MAZE GREM DO KONCA. lepljenje vzorčkov NA MEJO ZAVEDANJA. izbrale so ŽIVLJENJE Cena lepljenja 12.000 kosov: 930,00 + cena za oglasni format branka jurak•ivana djilas•mojca cajnko•iča putrih•jožica cajnko junakinje 4. september 2012 leto 2 | št. 9 | 3,50 € Povprečna tiskana naklada 12.000 Posebnosti naših bralcev: • • • • • • • zahtevne bralke, ki so zdravo ambiciozne v zasebnem in poklicnem življenju; življenje si uredijo po svojih merilih; zavedajo se pomembnosti ravnotežja za kakovostno življenje in odnose; branju Oneplus v povprečju namenijo kar 71 minut; 94 % bralcev revijo večkrat vzame v roke; bralci preberejo celotno vsebino; izvod revije v 50 % bere več ljudi v gospodinjstvu. Vir: branost revije Onaplus, Delo Stik, november 2012 vlaganje Cena vlaganja za 12.000 izvodov: do teže 10 g - 1000,00 od 11 do 20 g - 1200,00 od 21 do 40 g - 1400,00 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. Teksti v oglasu naj bodo od robov oddaljeni vsaj 15 mm, ker je izdaja broširana. datumi izidov revije v letu 2013: 5. marec, 2. april, 7. maj, 4. junij, 3. september, 1. oktober, 5. november, 3. december 52 53 Deloindom Tema meseca: Razvajanje doma Ogrevanje Sorte vrtnin Masažne kadi in bazeni S peleti udobno in poceni Seme z domačo osebno izkaznico 9. januarja 2013 | št. 2 | leto 21 Tedenska priloga Dela in Slovenskih novic letos praznuje 20-letnico. V vseh teh letih je postala najbolj brana priloga na področju urejanja doma in okolice, gradnje in obnov ter ravnanja z energijo v gospodinjstvih. Strokovna in širša splošna javnost nam priznava, da smo prvi in še vedno vodilni tiskani medij, ki se je pravočasno, dosledno in dovolj strokovno začel ukvarjati z aktualnimi temami; svoje bralce, približno 300.000 jih je, smo seznanili in izobrazili o pomenu učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, prvi smo mednje ponesli pojem pasivne hiše. Ob tem pa smo ostali priloga, ki vsak teden piše nove zgodbe o opremi stanovanj in hiš, spremlja najnovejše smernice v oblikovanju notranje opreme in dodatkov za dom, arhitekturo in vse tisto, kar je povezano z vsakdanjim življenjem doma. Še vedno posebno pozornost namenjamo vrtu in okolici hiše, spodbujamo samooskrbo s hrano in pišemo vrtičkarske in sadjarske zgodbe ter zgodbe z okrasnih vrtov in iščemo načine za domiselno ureditev celotne okolice hiše. 4 9. januarja 2013 Odprta – Švedska Odprta vratavrata – Švedska Preprostostarinsko starinsko Preprosto 5 9. januarja 2013 Anna in Erik Sköld živita z družino Anna in Erik Sköld živita z družino na kmetiji v Hosjönu mesta na kmetiji v Hosjönu blizublizu mesta Falun na Švedskem. Kmetijo Falun na Švedskem. Kmetijo so so zgradili 19. stoletju in njej na njej sprva zgradili v 19.v stoletju in na sprva perutnino. Vendar gojiligojili perutnino. Vendar Erik,Erik, ki jekituje tu odraščal, pravi, danjegovi se njegovi starši odraščal, pravi, da se starši že takrat, bil otrok, že takrat, ko jekobiljeotrok, nisoniso več več ukvarjali samo s kmetijstvom. Imeli ukvarjali samo s kmetijstvom. Imeli so nekaj kokoši in prašičev, so nekaj krav,krav, kokoši in prašičev, vendar za lastno uporabo. vendar za lastno uporabo. ZdajZdaj ni ni na kmetiji nobene na kmetiji nobene živaliživali več.več. Preostala je samo še starodavna švedska Preostala je samo še starodavna švedska »Je najstarejših ena najstarejših na tem območju,« hiša.hiša. »Je ena na tem območju,« ki domneva, jo zgradili pravipravi Erik,Erik, ki domneva, da sodajosozgradili že že konec 18. stoletja. je majhna, konec 18. stoletja. HišaHiša je majhna, todatoda pri- prije udobno bivališče, pozimi, jetnajetna in je in udobno bivališče, zlastizlasti pozimi, ko ko pokrajino prekrije pokrajino prekrije sneg.sneg. Kosesta se Anna in Erik spoznala, se odločiKo sta Anna in Erik spoznala, sta sesta odločise bosta preselila na Erikovo domačijo. la, dala, seda bosta preselila na Erikovo domačijo. Preuredila jo v vznemirljiv in barvit Preuredila sta josta v vznemirljiv in barvit dom,dom, predmetov iz družinske zapuščine polnpoln predmetov iz družinske zapuščine in in zanimivih stvari iz okoliških starinarnic. zanimivih stvari iz okoliških starinarnic. V je hiši je do vsesredine do sredine petdesetih let prejV hiši vse petdesetih let prejšnjega stoletja delovala pekarna. Ko jese je šnjega stoletja delovala pekarna. Ko se preselila na kmetijo, je bivalna povrAnnaAnna preselila na kmetijo, je bivalna povrmerila 45 kvadratnih metrov, šina šina merila samosamo 45 kvadratnih metrov, na na so bile kuhinja in dve Z novimi voljovoljo so bile kuhinja in dve sobi.sobi. Z novimi družinskimi je hiša postala pretesna, družinskimi članičlani je hiša postala pretesna, zato sta se Erik in Anna odločila, da bosta zato sta se Erik in Anna odločila, da bosta zgradila prizidek. zgradila prizidek. Zdaj ima hiša 140 kvadratnih metrov površiZdaj ima hiša 140 kvadratnih metrov površine, v pritličju so uredili veliko odprto dnevne, v pritličju so uredili veliko odprto dnevno sobo s televizorjem in jedilnico, kjer je no sobo s televizorjem in jedilnico, kjer je več kot dovolj prostora za branje, druženje in več kot dovolj prostora za branje, druženje in igro. Poleg centralne kurjave imajo še peč, ki igro. Poleg centralne kurjave imajo še peč, ki učinkovito ogreva celotno prvo nadstropje. učinkovito ogreva celotno prvo nadstropje. V zgornjem nadstropju so uredili pisarno in V zgornjem nadstropju so uredili pisarno in delovno sobo, v kateri Anna udejanja svoje delovno sobo, v kateri Anna udejanja svoje ustvarjalne ideje. Stene je prekrila s policaustvarjalne ideje. Stene je prekrila s policami, na katerih hrani blago in pripomočke, s mi, na katerih hrani blago in pripomočke, s katerimi z velikim veseljem izdeluje blazine, katerimi z velikim veseljem izdeluje blazine, 12 9. januarja 2013 Tema Razvajanje meseca: Razvajanje Tema meseca: doma doma Masažne kadi Masažne kadi in bazeni in bazeni Najbolj brana edicija o urejanju domovanj Levo: Vsi prostori v hiši, tudi spalnica, so Levo: Vsi prostori v hiši, tudi spalnica, so opremljeni v enakem slogu, Anninem. opremljeni v enakem slogu, Anninem. Pohištvo je praviloma staro in obnovljeno, Pohištvo je praviloma staro in obnovljeno, v uporabne predmete pa lastnica spremeni v uporabne predmete pa lastnica spremeni tudi povsem odslužene in za novi namen tudi nenavadne povsem odslužene stvari. in za novi namen nenavadne stvari. 1. Jedilnica je polna drobnih dodatkov, saj 1. Jedilnica je polna drobnih dodatkov, je krašenje prostorov strast, ki se ji saj lastnica je krašenje prostorov ne more upreti. strast, ki se ji lastnica ne more upreti. Odprta vrata – Švedska 1 PRePRosTo sTaRinsko Tema meseca Razvajanje Tema meseca Razvajanje domadoma 9. januarja 2013 13 Razvajanje in sprostitev v vodi si Razvajanje in sprostitev v vodi si lahko privoščimo tudi v zavetju lahko privoščimo tudi v zavetju Potrebujemo le svojegasvojega doma.doma. Potrebujemo le masažno kad v kopalnici, masažno kad v kopalnici, malce malce zahtevnejši pa siomislili bodo omislili zahtevnejši pa si bodo masažni bazen na ali terasi ali na vrtu masažni bazen na terasi na vrtu predMedtem hišo. Medtem ko za postavitev pred hišo. ko za postavitev ni posebnih omejitev, prve niprve posebnih omejitev, je trebaje treba v drugem primeru preveriti v drugem primeru najprejnajprej preveriti nosilnost podlage. nosilnost podlage. kad je primerna za vse kopalnice, MasažnaMasažna kad je primerna za vse kopalnice, tiste v »Teža blokih. »Teža napolnjene z vodo napolnjene tudi tistetudi v blokih. z vodo kadi navadno ne povzroča kadi navadno ne povzroča težav, netežav, gledene glede na leto bloka, gradnjejebloka, je papotrebne včasih potrebne na leto gradnje pa včasih kar nekaj iznajdljivosti, ko masažno želimo masažno kar nekaj iznajdljivosti, ko želimo kad po spraviti alistopnicah zavitih stopnicah v kad spraviti ozkihpo aliozkih zavitih v stanovanje,« pravi Radoš Kužnik iz podjetja stanovanje,« pravi Radoš Kužnik iz podjetja Kolpa. Drugih omejitev skoraj ni, zagotoviti Kolpa. Drugih omejitev skoraj ni, zagotoviti je treba le neoviran dostop do rešetke, pod je treba le neoviran dostop do rešetke, pod katero se skriva masažni sistem – za morekatero se skriva masažni sistem – za morebitna popravila ali redni servis, ki ga je treba bitna popravila ali redni servis, ki ga je treba po sogovornikovih besedah opraviti na tri po sogovornikovih besedah opraviti na tri do pet let, odvisno od modela. do pet let, odvisno od modela. Možnosti vodnih užitkov, ki jih ponujajo Možnosti vodnih užitkov, ki jih ponujajo masažne kadi, so tako rekoč neomejene, masažne kadi, so tako rekoč neomejene, za kar poskrbijo vodne in zračne masažne za kar poskrbijo vodne in zračne masažne šobe, katerih število se razlikuje od modela šobe, katerih število se razlikuje od modela do modela. Njihovo upravljanje, torej uprado modela. Njihovo upravljanje, torej upravljanje masaže, je bodisi mehansko (vklop vljanje masaže, je bodisi mehansko (vklop in izklop s pritiskom na gumb) bodisi elekin izklop s pritiskom na gumb) bodisi elektronsko oziroma digitalno. Masažne kadi z tronsko oziroma digitalno. Masažne kadi z vgrajeno podvodno večtočkovno LED-razvgrajeno podvodno večtočkovno LED-razsvetljavo ponujajo kromoterapijo, ki v telesu svetljavovzpostav ponujajoljakromoterapijo, ki v telesunekateri energijsko ravnovesje, vzpostavmodeli lja energijsko ravnovesje, nekateri zračno so opremljeni za ogrevano modeli so opremljeni za ogrevano zračno masažo, pri kateri se skozi zračne šobe vpimasažo, huje pri kateri skozi zračne Celzija šobe vpina večsekot 50 stopinj ogret zrak, huje na več Celzija ogret zrak, ugodja takokot da50 sestopinj voda ne ohladi, občutek tako da masaže se vodapa nejeohladi, občutek ugodja veliko večji. Za vzdrževanje in masaže pa je veliko večji. Za vzdrževanje in masažo nastavljanje temperature vode med nastavljanje vode med masažo sicertemperature poskrbi vgrajeni grelnik. Za popolno sicer poskrbi grelnik. radio Za popolno udobjevgrajeni je tu še vgrajeni z zvočniki, pri udobje jenekaterih tu še vgrajeni radio z zvočniki, pri modelih celo LCD-televizor. nekaterih modelih celo LCD-televizor. Levo: Masažni bazen na vrtu postavimo Levo: Masažni bazen vrtu postavimo tako, da namna neželeni pogledi ne bodo tako, da kvarili nam neželeni uživanja.pogledi ne bodo kvarili uživanja. 1. Masažna kad je lahko tudi ugreznjena v 1. Masažna tla. kad je lahko tudi ugreznjena v tla. 2. Bolj kot samo število masažnih šob v 2. Bolj kot samo število masažnih šobnastavitve v kadi je pomembna možnost kadi je pomembna možnost nastavitve njihove moči. Za masažo celotnega telesa njihove moči. Za masažo poskrbijo različni celotnega sistemi, pritelesa čemer morajo poskrbijobiti različni sistemi, čemerusmerjene morajo v masažne šobepri pravilno biti masažne šobemišično pravilnoskupino. usmerjene v določeno določeno mišično skupino. 1 2 Posebnosti naših bralcev: • 19 % prebivalcev Slovenije, ki so stari med 25 in 55 let, bere Deloindom; • 70 % jih ne bere nobenih drugih revij s podobnimi vsebinami, 78 % bralcev pa za podobne tematike ne obiskuje spletnih portalov; • 21 % prebivalcev Slovenije, ki imajo mesečni dohodek več kot 1100 evrov, bere Deloindom; • 41 % jih v prihodnjem letu namerava prenoviti hišo ali stanovanje, 36 % jih načrtuje nakup pohištva, 34 % pa gospodinjskih aparatov; • bralci prilogo zvesto shranjujejo ter nasvete in informacije poiščejo, kadar jih potrebujejo, kar pomeni podaljšan čas opaženosti oglasov. Doseg: 16,8 % 286.000 Povprečna tiskana naklada 127.476 Bruto vsota tedenskega dosega blagovne znamke 292.000 osnovne informacije 54 cene oglasnega prostora celostranski oglas, notranja stran celostranski oglas, 2. in 3. stran ovitka, 1. notranja stran dvostranski oglas, notranja stran dvostranski oglas, 2. stran ovitka + 1. notranja stran celostranski oglas, zadnja stran fotografija na naslovnici (diskrecijsko pravico izbora naslovnice ima uredništvo) oglas na naslovnici (57 x 40 mm) oglas na naslovnici (118 x 40 mm) tema meseca cela stran (203 x 271 mm) pol strani (178 x 120 mm) 1/3 strani (57 x 233 mm) 1/4 strani (178 x 60 mm) katalog enostranska predstavitev (185 x 250 mm) dvostranska predstavitev (386 x 250 mm) v EUR 3950,00 4600,00 5500,00 6440,00 5600,00 z DDV (20 %) 4740,00 5520,00 6600,00 7728,00 6720,00 1990,00 750,00 1500,00 2388,00 900,00 1800,00 EUR 1950,00 1350,00 850,00 750,00 z v EUR 1950,00 2500,00 z v DDV (20 %) 2340,00 1620,00 1020,00 900,00 DDV (20 %) 2340,00 3000,00 predstavitvena informacija cela stran (203 x 271) pol strani (178 x 120) 1900,00 1400,00 Cene oglasnega prostora 2/1 n 203 + 5 o271 + 5 3950,00 1/2 n203 + 5 o120 +5 2210,00 n118 o167 2500,00 n100 + 5 o271 + 5 2500,00 n203 + 5 o80 + 5 1370,00 n118 o120 1370,00 n69 + 5 o271 + 5 1560,00 n203 + 5 o60 +5 1130,00 n118 o90 1130,00 n57 o180 1130,00 n203 + 5 o30 +5 600,00 n118 o45 600,00 n57 o90 600,00 1/3 pokličite pravega mojstra rok za naročilo in oddajo oglasov 1/1 n406 + 5 o271 + 5 5500,00 2280,00 1680,00 v EUR z DDV (20 %) cena za eno objavo 120,00 144,00 popusti za ponovitve istega oglasa ob hkratnem naročilu: 5 x = 10 %, 10 x = 15 %, 15 x = 20 %, 20 x = 25 %, 25 x = 30 %, več kot 40 objav = 40 % 55 1/4 Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: sedem delovnih dni pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: pet delovnih dni pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: štiri delovne dni pred objavo. Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. 1/8 1/16 B A n57 o40 B n178 o10 A 260,00 260,00 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. Cene oglasnega prostora Deloindom+ Revija o kulturi bivanja. Izpostavlja kakovost in domu daje novo, dodano vrednost. Sledi svetovnim trendom opremljanja, oblikovanja in arhitekture, prinaša pa tudi osebne zgodbe ljudi, ki brez pomisleka za bralce Delaindom+ odprejo svoja vrata, razkažejo vrtove ali jih povabijo v domače ustvarjalne delavnice. Vsakič znova pod drobnogled jemlje letnemu času primerno zgodbo iz domačega okolja, hkrati pa brska in izbira med drobnimi predmeti, pohištvom in dodatki za dom in vrt. Dvomesečnik, ki svoje bralce nagovarja na svoj način – tem se loteva resno in odgovorno, predvsem pa piše avtorske zgodbe, opremljene s kakovostnimi fotografijami –, je v zadnjih dveh letih, odkar izhaja, postal vodnik sodobnega človeka, ki sprostitev in zavetje išče v objemu lepega, udobnega in sodobnega doma ter vrta. 2/1 n434 + 5 o290 + 5 2500,00 1/1 n217 + 5 o290 + 5 1750,00 n217 + 5 o290 + 5 2200,00 1/2 pravljivE s slovEnskih vrtov deklica z vžigalicami Številka 12 | 23. november 2012 | 3,50 € 57 zadnja stran 56 www.deloindom.si n188 o130 1100,00 Ekskluzivno Starck PhiliPPe Starck Praznični utrinki Vrhunski vodnik po kulturi bivanja na obisku pri adi ŠPacaPan n92 o264 1100,00 1/3 n60 o264 750,00 KoŠčKi ŽivljeNja NotraNjost Hiša pozitivniH misli zvezdane mlakar Povprečna tiskana naklada 8000 koščki življEnja oblikovalkE tanje Pak lepljenje vzorčkov Cena lepljenja 8000 kosov: 620,00 + cena za oglasni format vlaganje Posebnosti naših bralcev: Cena vlaganja za 8000 izvodov: do teže 10 g - 667,00 od 11 do 20 g - 800,00 od 21 do 40 g - 933,00 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. Teksti v oglasu naj bodo od robov oddaljeni vsaj 15 mm, ker je izdaja broširana. • načrtujejo svoj prvi dom ali obnavljajo; • želijo si živeti v kakovostnem in urejenem bivalnem okolju; • želijo si kakovostno in energijsko učinkovito domovanje; • iščejo nove ideje za urejanje doma. datumi izidov revije v letu 2013: 1. februar, 29. marec, 24. maj, 12. julij, 20. september, 29. november 58 deloindom.si deloindom.si 59 Deloindom.si Deloindom.si omogoča ažurno sledenje aktualnim dogodkom in raziskuje globino bivanja, arhitekture in gradnje ter odkriva skrivnosti hortikulture in prostega časa. Portal odlikujejo multimedijske vsebine ter močna skupnost zvestih uporabnikov, ki jo uredništvo oblikuje z rubrikami, namenjenimi povezovanju. 728 x 90 px Oglasna sporočila Deloin dom.si 160 x 600 px Močna skupnost zvestih uporabnikov 300 x 250 px Posebnosti naših uporabnikov: • ciljna skupina so mlajši uporabniki, ki so medijsko aktivni in so primarno dosegljivi zunaj dometa tiskanega medija; • 55 % jih je mlajših od 45 let, kar je aktiven in vpliven del prebivalstva; • so aktivni in se zelo odzivajo na nagradne igre; • 41 % jih ima višjo ali visoko izobrazbo oz. se še šolajo; Število MESEČNIH uporabnikov: 25.989 • v primerjavi s konkurenco so višje izobraženi in imajo višje dohodke, 22 % jih ima dohodke višje kot 1100 evrov, 31 % pa jih ima višjo ali visoko izobrazbo; Moss, november 2012 • 26.000 različnih obikovalcev in več kot 126.490 prikazov strani. 60 deloindom.si osnovne informacije Cene oglasnega prostora deloindom.si Oglaševanje na deloindom.si IZVIRNE OGLAŠEVALSKE OBLIKE Klasični oglasi Znamčena igrica/kviz/nagradna igra DimenzijaPozicija CNT* 728 x 90 px ležeči - veliki 8,00 EUR 160 x 600 px nebotičnik 9,00 EUR 300 x 250 px kvadrat 10,00 EUR Dimenzija 300 x 100 px Lebdeči oglasi 61 PozicijaCena kvadrat 5000,00 EUR/mesec Pasica na fiksni poziciji Dimenzija 300 x 100 px Pozicija Cena kvadrat 2550,00 EUR/mesec DimenzijaPozicija CNT* 500 x 500 px veliki lebdeči 4o,00 EUR 250 x 250 px mali lebdeči 30,00 EUR Znamčeno/brandirano ozadje Oglasni prevzem Znamčena/brandirana anketa DimenzijaCNT* 728 x 90 px + 160 x 600 px + 300 x 250 px 27,00 EUR Dimenzija 300 x 400 px Pozicija kvadrat Raztegljivi oglasi izdelava reportaže in objava na portalu Cena 600,00 EUR/7 dni Cena 300,00 EUR/7 dni DimenzijaPozicija CNT* 728 x 90 px → 728 x 315 px srednji raztegljiv 20,00 EUR 160 x 600 px → 600 x 600 px veliki raztegljiv 22,50 EUR 300 x 250 px → 600 x 250 px veliki raztegljiv 25,00 EUR DimenzijaCena od 1300 do 1550 znakov 700,00 EUR/7 dni Celostranski oglasni premor • • • • • • DimenzijaCNT* 760 x 390 px 100,00 EUR Videooglasi med članki/največ 17 sekund DimenzijaCNT* 560 x 315 px 22,00 EUR Splošni pogoji: Možno je oglaševanje tudi z drugimi oblikami oglasov; cene teh so odvisne od zahtevnosti posega na strani. Rok za oddajo izdelanega oglasa je tri delovne dni pred objavo. Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Navedene cene ne vključujejo 20-odstotnega DDV. Oglasna pasica mora biti izdelana v formatih .gif, .jpg, .swf ali .txt. Naročnik sam odgovarja za resničnost navedb v oglasih. Zavihek DimenzijaCNT* 120 x 120 px 9,00 EUR Navzkrižna promocija DimenzijaCNT* logotip v pasici 728 x 90 px 3,00 EUR * Cena velja na 1000 prikazov. Plačana objava/PR članek Dimenzija od 1300 do 5500 znakov Pozicija naslovnica Cena za mesec 1400,00 EUR Cena za 14 dni 800,00 EUR Banderola Dimenzija 1080 x 150 px CNT* 24,00 EUR Cene so v EUR brez DDV. 62 63 Polet Tedenska priloga Dela, ki že 12 let povzema najboljše in najbolj relevantne teme s področja tako imenovane splošne rekreacije za svoje ciljne skupine. To so bralci Dela, ki jih zanimajo zdravje, narava in rekreacija. Ta tri področja so temeljni kamni Poletove vsebinske strukture, znotraj katere se priznani avtorji lotevajo tako rekoč vseh družbeno relevantnih tem. Osnovno uredniško vodilo je uravnoteženost na osebni in tudi na družbeni ravni; temu so prilagojene tudi vsebine s področja življenjskih slogov. Priloga Polet prinaša skoraj vsak teden tudi posebno, temeljiteje obdelano temo z enega od omenjenih področij. 01 22 :polet, magazin Dela | izhaja vsak četrtek v mesecu | četrtek, 3. januarja 2013 | leto 11: št. 01 | www.polet.si 10 : Rekreacija starostnikov Aktivno in s ščepcem pregrehe 16 : Rekreativne prireditve Januar 2013 22 : Od cepina do kopalk Trekingi v Nepalu dnEvI grmEnja dnEvI grmEnja avtosvet: avtosvet:več večelektrike elektrike ininelektronike elektronike 23 Toyota priusprius je v je petnajstih letihletih z avtomobilskeToyota v petnajstih z avtomobilskega obrobja prišla v prvem četrtletju lani lani na prvo ga obrobja prišla v prvem četrtletju na prvo mesto po prodaji v globalnem merilu. Po njenem mesto po prodaji v globalnem merilu. Po njenem zgledu se bo prihodnje uveljavljala tudi tudi električzgledu sevbo v prihodnje uveljavljala električna mobilnost. na mobilnost. KaTErE SO nOvOSTI Iz STarEga LETa, KI bodo določale razvOj avTOmObILOv v nOvEm In naPrEj v PrIhOdnOSTI. Besedilo in foto Željko Purgar V času, ko je postal eden izmed hibridnih avtomobilov najbolje prodajan avtomobil v svetovnem merilu, si gre obetati pocenitev skupnih sestavnih delov hibridih avtomobilov, priključitvenih hibridov, električnih avtomobilov s sistemi podaljšanega dosega in akumulatorskih električnih avtomobilov. visoka cena S tem se bodo nizkoogljične tehnologije pogonskih sklopov sodobnih avtomobilov hitreje razširile in bo njihov preboj na trg stvarnejši in opaznejši. To je morda eno izmed pomembnejših sporočil dogajanja v avtomobilskem svetu leta 2012. Po petnajstih letih se je namreč toyota prius od popolnega eksota z obrobja avtomobilskega dogajanja v prvem četrtletju lanskega leta povzpela na globalni prodajni tron. Kaj to pomeni za vsakdanje avtomobilsko življenje v Sloveniji, odkriva cena, po kateri se prodaja manjši hišni hibrid, toyota yaris hybrid. Zanj je namreč treba odšteti enak znesek kot za yarisa z dizelskim motorjem. Razliko v ceni je sicer prilagodil slovenski distributer avtomobilov znamke Toyota, a pot, kako zamenjati primerljivo energijsko učinkovite pogonske sklope s tistimi, ki v ozračje izpuščajo za zdravje ljudi manj škodljive sestavine izpušnih plinov, je jasno določena tudi za naprej. Smer je prava Toda ni le Toyota ta, ki stavi na hibridno pogonsko tehnologijo. Tudi dizlom zapriseženi Nemci v njej vidijo vse večji razvojni in seveda tudi tržni potencial. Da imajo priključitveni hibridi in druga MaRcel HiRscHeR Smučar za nove čase POLET : Januar 02 16 vozila višjih stopenj elektrifikacije po- povozila višjih stopenj elektrifikacije gonskih sklopov tuditudi vse vse večjivečji pomen gonskih sklopov pomen za za državno energetsko ravnovesje in in državno energetsko ravnovesje zmanjševanje odvisnosti od tujih enerzmanjševanje odvisnosti od tujih energentov, je prav takotako vse vse boljbolj jasno in glagentov, je prav jasno in glasno sno izraženo mnenje najbolj razvitega in in izraženo mnenje najbolj razvitega uspešnega evropskega gospodarstva. Da Da uspešnega evropskega gospodarstva. hibridi in priključitveni hibridi pomenihibridi in priključitveni hibridi pomenijo zanje pravo in kredibilno smer nadaljjo zanje pravo in kredibilno smer nadaljnjega razvoja, so pri Volkswagnu jasno njega razvoja, so pri Volkswagnu jasno in glasno povedali na lanskem jesenin glasno povedali na lanskem jesenskem avtomobilskem salonu v Parizu. V V skem avtomobilskem salonu v Parizu. enem največjih avtomobilskih koncerenem največjih avtomobilskih koncernovnov v svetovnem merilu pritrjujejo misli, v svetovnem merilu pritrjujejo misli, da bo hibridizacija pogonskih damnožična bo množična hibridizacija pogonskih sklopov pomagala k hitrejšemu razmasklopov pomagala k hitrejšemu razmahu čiste električne mobilnosti. hu čiste električne mobilnosti. maraTOnEc la energetske, okoljske, klimatske pro- ohranjajo delovna mesta z razmeroma bleme in tiste, povezane z individualno veliko dodano vrednostjo, ki jo plod domobilnostjo, je bil odgovor presenetljivo mačega znanja. nikalen. Za države, kot je Slovenija, kjer število prebivalcev posebej v mestih ne Domači problemi omogoča učinkovitega urejanja javne- Toda zakaj prodaja električnih avtomoga prevoza, še toliko bolj pa za številne bilov v Sloveniji nikakor ne steče, čeprav dnevne migrante bo električna mobil- država že drugo leto ponuja subvencije nost v prihodnje imela toliko večji po- zanje, primerljive s subvencijami drugod men v trajnostnem razvoju mobilnosti. po svetu? Predvsem zato, ker se nihče ne Strokovnjaki Audija namreč menijo, da ukvarja z razvojem trga. Pravi preboj bo bo imela v manjših državah, kot je Slove- možen šele takrat, ko bo zaživel trg, torej, nija, električna mobilnost še toliko večji ko bodo na trgu prave razmere za uvajapomen. nje električne mobilnosti, ki še zdaleč Medtem ko pri Audine zavzemajo razvoja ju ob napovedovanju Če želimo od električne polnilne infrastrukture njihovih rešitev trajnoin zagotavljanja submobilnosti kaj imeti, stne urbane mobilnovencij. Marsikateri posti še vedno kažejo le goj za njihovo prejetje moramo tudi sami študije malih urbanih namreč avtomobilske vanjo verjeti. električnih vozil, je ponudnike odvrača od Renault že marca lani prodaje električnih av(prvi) predstavil tovrstno vozilo urbane tomobilov pri nas. mobilnosti prihodnosti. A twizy je delno Zdi se, kot da strategije razvoja električne tudi naš, saj ga poganja električni motor mobilnosti pišejo ponudniki polnilnih šempetrske Letrike. naprav in tisti, ki sami predelujejo stare To je motor, ki so ga v Šempetru pri Novi avtomobile v električne in se dogajanju Gorici razvili, prilagodili najzahtevnej- na svetovni ravni približajo le takrat, ko šim merilom avtomobilske industrije ter morajo opravičiti prejemanje sredstev se pri tem naučili marsikaj, s čimer so iz raznih demonstracijskih evropskih postali še konkurenčnejši in kompeten- projektov. Kot da bi bila električna motnejši pri razvoju in izdelavi rešitev vi- bilnost pri nas sama sebi namen in ne zionarske električne mobilnosti. Motor vizija razvoja trga, na katerem bi uposeveda pri Letriki tudi izdelujejo, s čimer rabniki laže prišli do izdelkov in storitev Lastna, izposojena ali rabljena Individualizacija ponudbe postaja eden izmed vodilnih, novih pristopov na avtomobilskem trgu. Kot modni dodatki se množijo novi elementi opreme zunanjosti in notranjosti. V lastne rešitve moramo V lastne rešitve moramo najprej verjeti sami najprej verjeti sami Pri Pri Audiju, enem stebrov inovativnosti Audiju, enem stebrov inovativnosti in tehnološkega razvoja koncerna Vol-Volin tehnološkega razvoja koncerna kswagen, pa pravijo, da bo električna kswagen, pa pravijo, da bo električna mobilnost vse vse boljbolj ohranjena za velika, mobilnost ohranjena za velika, megamesta. Za največja urbana središča megamesta. Za največja urbana središča na svetu, ki sekibodo le šelepovečevala, saj saj na svetu, se bodo še povečevala, bo tam v prihodnosti vse vse boljbolj zgoščeno bo tam v prihodnosti zgoščeno živela večina svetovnega prebivalstva. živela večina svetovnega prebivalstva. Na vprašanje, ali to da električNa vprašanje, alipomeni, to pomeni, da električna mobilnost ni prava rešitev za države, na mobilnost ni prava rešitev za države, ki nimajo megamest, v katerih je števiki nimajo megamest, v katerih je število vseh prebivalcev manjše od od števila lo vseh prebivalcev manjše števila prebivalcev največjih evropskih mest, v v prebivalcev največjih evropskih mest, katerih bo električna mobilnost reševakaterih bo električna mobilnost reševa- Priloga za drzne in aktivne www.POLET.SI www.POLET.SI www.POLET.SI www.POLET.SI JE SmISELnO ImETI svojo smučarsko OPrEmO aLI SI JO JE bOLJE IzPOSOditi ali kupiti iz druge roke? Pišeta G. Š. in a. J. Slovenci imamo radi lastnino. Saj veste: svojo hišo, svoje stanovanje, svoj avto ... In seveda svoje smučke in drugo smučarsko opremo. Včasih se je to zdelo nekaj samoumevnega. V zadnjih letih pa je smučanje postalo zelo drag šport. Štiričlansko družino stane dnevno uživanje na snegu približno sto petdeset evrov. To zajema dnevno vozovnico, skodelico čaja in vročo hrenovko ali sendvič v brunarici na smučišču. Mnogi si to lahko privoščijo le nekajkrat na sezono. Časi, ko smo smučali po trideset do petdeset dni na sezono, se zdijo kot oddaljena zgodovina. Zato se takoj pojavi vprašanje o smiselnosti in rentabilnosti smučarske opreme. Na Zahodu, kjer imajo višji standard kakor pri nas, je izposoja smuči nekaj najbolj vsakdanjega. Smučarski turisti, ki si privoščijo teden smuke na leto, tako ubijejo več muh na en mah. Ni jim ni treba kupiti opreme, ni jim je treba hraniti in prevažati. To zadnje je še posebno dobrodošlo za tiste, ki na smučanje priletijo iz oddaljenih krajev. Poleg izposoje je tukaj še tretja možnost – nakup rabljene opreme. POLET : Januar 02 Januar 02 : POLET V spodnjih vrsticah je zbranih nekaj prednosti in pomanjkljivosti vseh treh možnosti. Lastna oprema Resni smučarski rekreativci, to so tisti, ki smučajo vsaj dvajset dni na sezono, seveda prisegajo na lastno opremo. To je zanje seveda razumljivo in smiselno. Le lastna oprema namreč zadovolji njihove potrebe, opremo redno vzdržujejo in servisirajo. Robniki njihovih smuči so vedno sveže nabrušeni. Taki smučarji si praviloma vsako drugo ali tretjo sezono kupijo nove smuči, smučarske čevlje pa zamenjajo na tri do pet sezon. Za vse druge je nakup lastne opreme vprašljiv. Za povprečen komplet opreme je namreč treba odšteti nekje med 1000 in 1500 evrov (smuči 350 evrov, www.POLET.SI smučarski čevlji čevlji 300, 300, smučarska smučarska jakna jakna in hlače 350, čelada čelada 100, 100, očala očala 70, 70, rorokavice 30, spodnje spodnje perilo perilo in in drugi drugi dododatki 100). Za Za komplet komplet boljše boljše opreme opreme je treba odšteti odšteti vsaj vsaj 2000 2000 evrov. evrov. Tistim, Tistim, ki smučajo le nekajkrat nekajkrat na na leto, leto, se se tak tak nakup seveda ne izplača. Če pa seveda ne izplača. Če pa se se že že odločijo zanj, zanj, po po dveh dveh sezonah sezonah ugougotovijo, da imajo imajo vv kleti kleti zastarelo zastarelo ničničvredno opremo. opremo. Proizvajalci Proizvajalci namreč namreč vsako leto predstavljajo predstavljajo nove nove kolekcikolekcije, opremljene opremljene ss sodobno sodobno tehnologijo, tehnologijo, ob kateri se zdi, zdi, da da je je oprema oprema lanskega lanskega letnika v današnje današnje čase čase zašla zašla iz iz roporopotarnice zgodovine. zgodovine. Če odmislimo odmislimo finančne finančne razloge, razloge, ima ima lastna oprema oprema seveda seveda tudi tudi precej precej predprednosti. Večje kot kot je je smučarsko smučarsko znanje, znanje, višje so zahteve zahteve po po kakovostni kakovostni opremi. opremi. Dober smučar smučar nikoli nikoli ne ne bo bo zadovoljen zadovoljen 17 maraTONEc z izposojenimi smučarskimi čevlji, ki jih je pred njim oblikovalo kar nekaj parov tujih nog. Enako velja za smuči, katerih robniki so lahko nabrušeni pod točno določenim kotom. Da o modelu v pravi dolžini sploh ne govorimo. Poleg tega lastna oprema omogoča popolno neodvisnost. Zjutraj lahko preveriš vremensko napoved in se odpraviš kamor koli, tudi na smučišče, kjer sploh nimajo izposojevalnice smuči. Cena smučarskih očal je običajno okoli 20 evrov, otroška so vsaj za pet evrov cenejša. Najem smučarske opreme KRVAVEC Ski servis Strel&Jecom sport Krvavec ponuja popolno izposojo smučarske opreme. Komplet (smuči, čevlji) za odrasle je 22 evrov na dan, za otroke 17. Čelada, palice in očala so po pet Nakup rabljene opreme oziroma štiri evre, bunda je 15 evrov Rabljena oprema, vsaj tista, ki jo je mo- za obe kategoriji, hlače 10, rokavice pa goče najti v spletnih prodajalnah, se pet evrov za odrasle in štiri za otroke. prodaja v podobnih kombinacijah, kot Večdnevna izposoja prinaša popuste. se nakupuje nova. Cene za rabljeno opremo se razlikujejo glede na starost ROGLA opreme, kakovost izdelkov in upora- Na Rogli je prav tako mogoča popolna izbljenost. V osnovni komplet smučarske posoja smučarske opreme. Alpski komopreme sodijo smuči, vezi in smučarski plet je za odrasle vreden 21, za otroke čevlji, v razširjenega pa tudi palice in 15 evrov, komplet za deskanje na snegu čelada. pa 23 in 16 evrov. Hlače/bunda so po 12 oziroma osem evrov, rokavice pet in tri Povprečna cena osnovnega smučar- evre in pol, čelada prav toliko, kapa tri skega kompleta se giblje okoli 150 oziroma dva evra in pol evrov na dan. evrov. Ponavadi je (po besedah avtorjev oglasov) oprema malo rabljena in KRANJSKA GORA stara sezono ali dve. Glede na kakovo- Podjetje Bernik skupaj s podjetjem Instni razred se cena osnovnega smučar- tersport v Kranjski Gori posoja osnovni skega kompleta lahko dvigne tudi do model smuči in palice za 14 evrov na 200 evrov, prav tako se navzdol lahko dan za odrasle, za otroke pa 12 ozirospusti tudi nekaj deset evrov. Za manj ma 10 evrov. Palice, čelada, očala in kot 100 evrov jo je zelo težko dobiti. rokavice so tri evre na dan, smučarska oblačila pa je mogoče najeti za 14 Otroški smučarski osnovni kompleti so evrov. veliko cenejši od tistih za odrasle. Povprečna cena kompletov se giblje med VOGEL 50 in 80 evri. Smučarski kompleti za Na Voglu smučarsko opremo posoja mlajše od šest let so na voljo že za 30, podjetje Alpinsport. Komplet (smuči, za starejše pa za 40 evrov. čevlji, palice) za odrasle je vreden 19, za otroke med sedem in 14 let enajst, Cene smučarskih čelad se gibljejo oko- za mlajše od sedem let pa devet evrov. li 30 evrov, otroške imajo praviloma za Komplet za deskanje na snegu je vredobrih 10 evrov nižjo vrednost od če- den 20, 14 oziroma sedem evrov. Čelalad za odrasle. da (sicer vključena v oba otroška kompleta) je tri evre. Smučarske konfekcije Otroški smučarski čevlji povprečno (bunda, kapa, hlače ...) si ni mogoče vrednost dosegajo nekje med 25 in 30 sposoditi. Za več dni izposoje ponujajo evri, ne glede na znamke. Povprečna popuste. vrednost smučarskih čevljev za odrasle je med 50 in 60 evrov, veliko pa je mo- CERKNO delov, za katere prodajalci pričakujejo Smučišče Cerkno komplet (smuči, pamed 90 in 100 (ali več) evrov. lica, čelada) opreme za odrasle posoja za 23 evrov, otroci isto kombinacijo Smučarski kombinezoni za otroke so dobijo za 19 evrov. Smučarskih oblačil dosegljivi za povprečno 20 do 25 evrov, in dodatkov si ni mogoče sposoditi. cene odraslih so višje in veliko bolj dinamične. To pomeni, da je kombi- KANIN nezon za odrasle mogoče kopiti že za Bovec Ski Rental ponuja dnevni paket enako ceno kakor otroškega, lahko pa (smuči, čevlji, palice) za odrasle za 28, zanj odštejete tudi sto evrov in več, če- za otroke med šest in 12 let za 14, za prav se večina cen giblje med 50 in 60 mlajše od šest let pa za devet evrov na evri. dan. Najem čelade je štiri evre na dan. www.POLET.SI www.POLET.SI Januar 02 : POLET Posebnosti naših bralcev: • so ozaveščeni; 60 % jih daje prednost izdelkom slovenskega izvora; • so športno aktivni, saj se jih tri petine nekajkrat tedensko ukvarja s športom; v povprečju ukvarjanju s športom ali rekreacijo namenijo osem ur na teden; • so dobri potrošniki; 67 % jih za rekreacijo porabi več kot 200 evrov na leto, od tega jih 16 % porabi več kot 1000 evrov; • med športi prevladujejo tek, kolesarjenje, plavanje, smučanje in fitnes; • 61 % jih prihodnje leto načrtuje potovanje v tujino (zasebno ali službeno). Doseg: 15,1 % 258.000* * NRB 2011/II−2012/I (Valicon, d. o. o.) POVPREČNA tedenska TISKANA NAKLADA 41.720 POVPREČNA MESEČNA TISKANA NAKLADA 166.880 VIR: NAROČNIŠKA SLUŽBA, DELO, D. D., JANUAR 2013 osnovne informacije 64 cene oglasnega prostora celostranski oglas, notranja stran celostranski oglas, 2. in 3. stran ovitka dvostranski oglas, notranja stran dvostranski oglas, 2. stran ovitka + 1 notranja stran celostranski oglas, zadnja stran fotografija na naslovnici (diskrecijsko pravico izbora naslovnice ima uredništvo) oglas na naslovnici (57 x 40 mm); največ 3 oglasi oglas na naslovnici (118 x 40 mm) poletov styling (objava brez logotipa) cela stran, predstavitev enega modela 1/2 strani, predstavitev enega modela 1/3 strani, predstavitev enega modela 1/4 strani, predstavitev enega modela 1/8 strani, predstavitev enega modela v EUR 2850,00 3500,00 3980,00 4900,00 4270,00 z DDV (20 %) 3420,00 4200,00 4776,00 5880,00 5124,00 1540,00 700,00 1400,00 EUR 1120,00 630,00 490,00 385,00 210,00 v 1848,00 840,00 1680,00 z DDV (20 %) 1344,00 756,00 588,00 462,00 252,00 rok za naročilo in oddajo oglasov Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: pet delovnih dni pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: štiri delovne dni pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: tri delovne dni pred objavo. Cene oglasnega prostora 65 2/1 1/1 n 203 + 5 o271 + 5 2850,00 n406 + 5 o271 + 5 3980,00 1/2 n203 + 5 o120 +5 1470,00 n118 o167 1890,00 n100 + 5 o271 + 5 1890,00 n203 + 5 o80 + 5 990,00 n118 o120 990,00 n69 + 5 o271 + 5 1120,00 n203 + 5 o60 +5 750,00 n118 o90 750,00 n57 o180 750,00 n203 + 5 o30 +5 380,000 n118 o45 380,00 n57 o90 380,00 1/3 Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. 1/4 1/8 1/16 n57 o40 175,00 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. Cene oglasnega prostora januar|februar 2013 št. 14 | leto 3 | 3,90 € 2/1 n400 + 5 o271 + 5 3100,00 n 200 + 5 o271 + 5 2500,00 poletov styling* 1/1 n 200 + 5 o271 + 5 1950,00 Revija za aktiven življenjski slog n 200 + 5 o271 + 5 2200,00 1. notranja stran Edini dvomesečnik, ki redno in celovito spremlja najširšo rekreativno populacijo. Navdušenih rekreativcev v najrazličnejših športnih panogah je tudi pri nas vsako leto več. Polet fit prinaša novosti in smernice vadbe različnih rekreativnih dejavnosti v vseh letnih časih. Tek, kolesarjenje in smučanje so najpogostejše oblike rekreacije tudi v Poletu fit, ki bralcem hkrati svetuje tudi izbor ustrezne opreme za njihovo dejavnost. Polet fit z izkušnjami vrhunskih strokovnjakov in izkušenih rekreativcev predstavi, kaj vse je mogoče doseči, in spodbuja bralčevo radovednost, kako se tega lotiti. Hkrati z izbranimi reportažami nagovarja tudi tiste, ki si želijo v domačem naslanjaču odpotovati v svet adrenalina in doživetij. 67 2., 3. stran ovitka Polet fit zadnja stran 66 n 200 + 5 o271 + 5 2200,00 *objava brez logotipa n 200 + 5 o271 + 5 1100,00 akov Fak Hitre noge, mirna roka dilce PRedstavLJaMO sMuči za hOJO in tek v smuČiNi sMučaRskO tekaški centRi Prva slovenska rekreativna revija 1/3 1/2 n173 o120 1200,00 n83,5 o243 1200,00 n173 o78 680,00 n55 o243 680,00 n173 o30 260,00 n55 o90 260,00 ko zaČNeš, Ne moreš odNehati tuRnO sMučanJe, skORaJ POvsOd in za vse ultramaratoNec scott jurek naPReJ, kO ne gRe več gorsko kolo tudi PO snegu gRe Posebnosti naših bralcev: • so zahtevni, imajo veliko kupno moč; • šport je zanje pomemben del življenja; • pogosto potujejo, službeno ali zasebno. Povprečna tiskana naklada 6000 1/8 1/4 n173 o60 450,00 n55 o180 450,00 lepljenje vzorčkov Cena lepljenja 6000 kosov: 465,00 + cena za oglasni format vlaganje Cena vlaganja za 6000 izvodov: do teže 10 g - 500,00 od 11 do 20 g - 600,00 od 21 do 40 g - 700,00 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. datumi izidov revije v letu 2013: 10. januar, 14. marec, 9. maj, 11. julij, 12. september, 14. november 68 polet.si polet.si 69 Polet.si Spletna stran Poletovih edicij je namenjena posameznikom in družinam, bralcem Poletovih edicij in vsem drugim dnevnim in občasnim obiskovalcem, ki v spletnem svetu iščejo kakovostne napotke za rekreativno vadbo. S koledarjem rekreativnih prireditev je Poletova spletna stran tudi zanesljiv infoservis za vse, ki se želijo občasno preizkusiti ali samo srečati s somišljeniki. Dodana vrednost so tudi kolumne, ki jih samo za Polet na spletu poleg članov uredništva pišejo tudi vrhunski športniki, kot sta Marija Šestak in Andrej Šporn, ter programi tekaških vadb, ki jih vodijo strokovni vaditelji pri Klubu Polet. 728 x 90 px 300 x 250 px Portal za aktivne športne navdušence 160 x 600 px Posebnosti naših uporabnikov: • 41 % jih ima višjo ali visoko izobrazbo; • med uporabniki portala je 29 % takih, ki imajo dohodke nad 1100 evri; Število MESEČNIH uporabnikov: 15.842 • 51 % uporabnikov portala Polet.si je moških; • pri več kot polovici njihovo gospodinjstvo šteje več kot tri člane; Moss, november 2012 • 80 % jih je odgovornih za nakupe v svojem gospodinjstvu. 70 polet.si osnovne informacije Cene oglasnega prostora polet.si Oglaševanje na polet.si IZVIRNE OGLAŠEVALSKE OBLIKE Klasični oglasi Znamčena igrica/kviz/nagradna igra DimenzijaPozicija CNT* 728 x 90 px ležeči - veliki 8,00 EUR 160 x 600 px nebotičnik 9,00 EUR 300 x 250 px kvadrat 10,00 EUR Dimenzija 300 x 100 px Lebdeči oglasi 71 PozicijaCena kvadrat 5000,00 EUR/mesec Pasica na fiksni poziciji Dimenzija 300 x 100 px Pozicija Cena kvadrat 2550,00 EUR/mesec DimenzijaPozicija CNT* 500 x 500 px veliki lebdeči 4o,00 EUR 250 x 250 px mali lebdeči 30,00 EUR Znamčeno/brandirano ozadje Oglasni prevzem Znamčena/brandirana anketa Cena 600,00 EUR/7 dni DimenzijaCNT* 728 x 90 px + 160 x 600 px + 300 x 250 px 27,00 EUR Dimenzija 300 x 400 px Pozicija kvadrat Raztegljivi oglasi izdelava reportaže in objava na portalu Cena 300,00 EUR/7 dni DimenzijaPozicija CNT* 728 x 90 px → 728 x 315 px srednji raztegljiv 20,00 EUR 160 x 600 px → 600 x 600 px veliki raztegljiv 22,50 EUR 300 x 250 px → 600 x 250 px veliki raztegljiv 25,00 EUR DimenzijaCena od 1300 do 1550 znakov 700,00 EUR/7 dni Celostranski oglasni premor • • • • • • DimenzijaCNT* 760 x 390 px 100,00 EUR Videooglasi med članki/največ 17 sekund DimenzijaCNT* 560 x 315 px 22,00 EUR Splošni pogoji: Možno je oglaševanje tudi z drugimi oblikami oglasov; cene teh so odvisne od zahtevnosti posega na strani. Rok za oddajo izdelanega oglasa je tri delovne dni pred objavo. Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Navedene cene ne vključujejo 20-odstotnega DDV. Oglasna pasica mora biti izdelana v formatih .gif, .jpg, .swf ali .txt. Naročnik sam odgovarja za resničnost navedb v oglasih. Zavihek DimenzijaCNT* 120 x 120 px 9,00 EUR Navzkrižna promocija DimenzijaCNT* logotip v pasici 728 x 90 px 3,00 EUR * Cena velja na 1000 prikazov. Plačana objava/PR članek Dimenzija od 1300 do 5500 znakov Pozicija naslovnica Cena za mesec 1400,00 EUR Cena za 14 dni 800,00 EUR Banderola DimenzijaCNT* 1080 x 150 px 24,00 EUR Cene so v EUR brez DDV. 72 73 Vikend Najbolj priljubljen slovenski TV-vodnik je po podatkih Nacionalne raziskave branosti za leto 2012 najbolj bran tiskani medij v Sloveniji. Zaradi televizijskih sporedov ostane v dnevnih sobah bralcev ves teden in ne le v petek oziroma soboto, ko je priložen Delu in Slovenskim novicam. Poleg televizijskih sporedov prinaša članke o popularni kulturi, filmih in zabavni elektroniki. Zaradi ekskluzivnih intervjujev z domačimi in tujimi televizijskimi zvezdniki, igralci, režiserji, pevci in glasbenimi skupinami je Vikend nepogrešljiv tako za družine kot za mlajšo generacijo. Poleg organizacije zelo obiskanih Vikendovih premier vsako leto pripravimo odmevno akcijo glasovanja za Vikendove gonge; lani so bralci svojim kandidatom namenili kar 138.034 glasov. Da delamo dobro in da nam bralci in oglaševalci zaupajo že vrsto let, pa pove še ena številka: v začetku leta 2012 smo izdali jubilejno 1000. številko Vikenda. 1049 / tv programi od 5. do 11. januarja 2013 Klemen Slakonja: z oddajo cilja na vse TV-vodnik z največjim dosegom Obfilmu filmuAna Ana Karenina Karenina Ob Filmske priredbe za spodbujanje branja Ana Karenina je najnovejša priredba klasike ruskega realizma, ki je doslej videla že nič koliko različic, glavno junakinjo pa so že upodobile legendarne igralke, kot so Greta Garbo, Vivien Leigh in Sophie Marceau. do, je večini bliže Disneyjeva poštirkana interpretacija kakor pogosto krvavi in grobo poučni izvirniki. A to ne pomeni, da ni prostora za oboje, in to velja tudi za zmeraj nove filmske različice klasičnih romanov. Umetnost in didaktika Če pogledamo sezname najboljših priredb klasičnih romanov, se nam pogled lahko hitro ustavi na letnicah teh priredb, saj so Nevarna razmerja iz 1988 praviloma najnovejši film na njih, medtem ko so na primer Veliki Gatsby (1974), Doktor Živago (1965), Lolita (1962), V vrtincu (1939) in Sadovi jeze (1940) veliko starejši. Tako bi lahko sklepali, da so bile najboljše priredbe že narejene, da je Garbova najboljša Ana Karenina in da klasikov nima smisla »kvariti« z vnovičnimi priredbami. A to je stalen argument proti kakršnim koli priredbam, predelavam, celo sinhronizacijam in počasi bi lahko to presegli. Disney ali Grimm Večina literature je pravzaprav reinterpretacija in tako Shakespeare kot brata Grimm so navdih za svoja dela iskali v starih delih, predvsem takratni Wikipediji – ustnem izročilu. In ko smo pri bratih Grimm, čeprav njune pravljice pozna praktično vsak- Za sveže priredbe velikih literarnih del sta dva ključna razloga. Prvi je umetniški, saj lahko vsak filmski režiser prinese svojo povsem drugačno vizijo, kot sta nedavno denimo pokazala Andrea Arnold z Viharnim vrhom in Cary Fukunaga z Jane Eyre, če se samo osredotočimo na dela sester Brontë. In svet gledališča je še ena priča tega, saj drugače po krstnih izvedbah Cankarjevih Hlapcev ne bi potrebovali več nobene nove postavitve, s čimer bi bila naša kulturna dediščina veliko skromnejša. skromnejša. Drug Drug razlog razlog Romeo in veliko Romeo in Julija Julija je je denimo denimo navnavje didaktičen. didaktičen. Mlajšim Mlajšim generacidih za je generacidih za tako tako raznolika raznolika dela, dela, kot kot pogovor pogovor jam, ki ki jih jih zmeraj zmeraj najbolj najbolj spodspodsta muzikal jam, sta muzikal Zgodba Zgodba zz Zahodne Zahodne bujajo kk branju branju klasikov, klasikov, je je bliže bliže strani in bujajo strani in vampirski vampirski triler triler PodzePodzeKeira Knightley KnightleyOriana kakor Lev Girotto, Ni-Girotto, mlje. Oriana voditeljica oddaje voditeljica oddaje SolSol in Keira kakor Lev Nimlje. kolajevič Tolstoj, Tolstoj, in in to, to, da da je je ona ona kolajevič glavni vlogi, vlogi, jih jih bo bo prej prej prepriprepriPosneti ali vv glavni Posneti ali ne ne posneti posneti čalo kk ogledu ogledu kakor kakor kar kar koli, koli, kar kar Seveda ni čalo Seveda ni vsaka vsaka filmska filmska priredpriredje povezano povezano zz literaturo. literaturo. Če Če jih jih ba vredna je ba vredna literature, literature, na na kateri kateri bo film film navdušil, navdušil, jih jih lahko lahko začne začne temelji, včasih bo temelji, včasih niti niti filmskega filmskega zanimati tudi tudi roman, roman, po po katerem katerem traku, na zanimati traku, na katerega katerega je je posneta. posneta. je posnet, posnet, prek prek njega njega pa pa še še ves ves ruruPoleg Hamletov je Poleg Hamletov vv izvedbi izvedbi LauLauski realizem. realizem. To To pa pa ne ne velja velja zgolj zgolj rencea Olivierja ski rencea Olivierja (1948), (1948), Franca Franca za neposredne neposredne priredbe. priredbe. Roman Roman Zeffirellija (1990) za Zeffirellija (1990) in in Kennetha Kennetha in film film Dnevnik Dnevnik Bridget Bridget Jones Jones je je Branagha (1996) in Branagha (1996) jih jih je je še še ducat, ducat, denimo priredba priredba Prevzetnosti Prevzetnosti in in ki se denimo ki se jim jim je je bolje bolje izogniti, izogniti, kot kot dedepristranosti Jane Jane Austen Austen in in oba oba nimo v pristranosti nimo v sodobni sodobni svet svet postavljena postavljena sta lahko lahko uvod uvod vv zanimivi zanimivi svet svet te te različica iz sta različica iz leta leta 2000 2000 zz Ethanom Ethanom angleške pisateljice, pisateljice, medtem medtem ko ko Hawkom v angleške Hawkom v glavni glavni vlogi, vlogi, da da oo lanlanso teme in motivi, ki so jih uposkem Zombie Hamletu sploh so teme in motivi, ki so jih uposkem Zombie Hamletu sploh ne ne rabljali Shakespeare, Shakespeare, Dickens, Dickens, izgubljamo besed. rabljali izgubljamo besed. Glede Glede sveže sveže Čehov in Dostojevski, prisotni umetniške reinterpretacije klaČehov in Dostojevski, prisotni umetniške reinterpretacije klaceli plejadi plejadi sodobnih sodobnih filmov, filmov, sikov se vv celi sikov se je je praviloma praviloma mogoče mogoče zazaki so so všeč všeč mladini. mladini. Še Še posebno posebno nesti na ki nesti na uveljavljene uveljavljene režiserje režiserje in in 44 DJANGO BREZ OKOVOV visoko ocenjene filme, medtem ko bomo najbolj verodostojne priredbe obsežnih romanov našli med televizijskimi serijami. in poper poper Več kot 100 strani dolgega roma- na pač ni mogoče spraviti v dveurni film, režiser lahko ponudi le interpretacijo nekega dela ali vidika. S čimer seveda ni nič narobe, saj gre za njegovo umetniško vizijo. Tako imamo zdaj na velikih platnih Keiro Knightley kot Ano Karenino, čez nekaj mesecev bo sledil še Leonardo DiCaprio kot Veliki Gatsby. Oba filma bo nedvomno videlo veliko ljudi in mnogi med njimi bodo nato prebrali tudi knjigo. In nekatere med njimi bo to spodbudilo k nadaljnjemu branju in spoznavanju čudovitega sveta literature in filmov, ki so eden temeljev naše kulture. Igor Harb Nelelekuhan kuhankrompir krompir Ne umešanajajca jajca ininumešana Prihodnji teden na spored TV3 Medias prihaja nova kuharska oddaja Sol in poper, v kateri se bosta trikrat na teden pred očmi profesionalnega kuharja v pripravljanju jedi pomerila dva tekmovalca. Oddajo bo vodila Oriana Girotto. Voditeljica je spregovorila tudi o tem, ali bi še kdaj vodila glasbeno oddajo. Z brezkompromisnim vesternom se vrača kultni režiser Quentin Tarantino. Sužnja Djanga (Jamie Foxx) iz okovov reši nemški lovec na glave Dr. Schultz (Christoph Waltz), ki je na sledi krvoločni tolpi. Ker jih lahko prepozna le Django, mu v zameno za sodelovanje ponudi popolno svobodo in pomoč pri iskanju Djangove ugrabljene žene. bodo lahko ljudje to skuhali. jaz bom bodo lahko ljudje to skuhali. VsajVsaj jaz bom go- goto hrano doma kuhala (smeh). tovotovo to hrano doma kuhala (smeh). Kako do vstopnice za premiero? Bo vloga le vodenje ali tudi kuhavašavaša vloga le vodenje ali tudi kuhaIzrežite spodnji kupon in z njim na dan predstave, v Bo četrtek, 17. nje?nje? Če januarja, od 10. ure pohitite k blagajni Koloseja v Ljubljani. Pomagala bom, če bodo tekmovalci želeli. Pomagala bom, če bodo tekmovalci želeli. boste med prvimi stotimi, boste zanj dobili brezplačno vstopniOlupila krompir (smeh). Nekatere bombom kak kak krompir (smeh). Nekatere co za Vikendovo premiero filma Django brez okovov.Olupila tekmovalce bomo morda s tem zmotili, tekmovalce bomo morda s tem tuditudi zmotili, a a je izziv, mora bodo tuditudi to jetoizziv, šov šov mora biti.biti. TakoTako bodo tuditudi gledalci izvedeli kaj več o tekmovalcih. gledalci izvedeli kaj več o tekmovalcih. Vikend in Continental Film Tekmovalci sona se šov na šov prijavili. imeli Tekmovalci so se prijavili. Ste Ste imeli zanje posebna merila? zanje posebna merila? morajo imeti kuhanje, ne smejo RadiRadi morajo imeti kuhanje, a nea smejo biti biti DJANGO BREZ OKOVOV profesionalci. profesionalci. Kolosej, Ljubljana Glavni kuhar bo Anže Gombač. Se poznata kuhar bo Anže Gombač. Se poznata četrtek, 17. januarja, ob 19. uri Glavni že prej, od prej, že skuhal? kaj skuhal? že od vamvam je žejekaj Čudovit človek, rokometaš, je poČudovit človek, bivšibivši rokometaš, ki sekijesepoškodoval v mladosti, športna kariera škodoval v mladosti, športna kariera mu mu je je (100 vstopnic: 1 kupon = 1 vstopnica, 1 oseba = največ kupona) šla po zlu, je začel ukvarjati s kuhašla2 po zlu, zatozato se jesezačel ukvarjati s kuhanjem in postal glavni kuhar. Kuhal za vse njem in postal glavni kuhar. Kuhal je zajevse ministre in kraljeve glave. Je tudi ministre in kraljeve glave. Je tudi bratbrat glas-glasbenika Boštjana Gombača (smeh). Meni benika Boštjana Gombača (smeh). Meni še niše ni nič skuhal, komaj čakam, da Bila bo. Bila pa sem nič skuhal, komaj čakam, da bo. pa sem v v restavraciji, je vodja, je bilo super. restavraciji, kjerkjer je vodja, in jeinbilo super. Zdi se, da na slovenskih televizijah vsi le še kuhajo, v Sobotnem popoldnevu, v oddaji Ugani, kdo pride na večerjo, v Gostilni so iskali šefa, zdaj boste kuhali še na TV3 Medias … Kot kaže, gledalce to zanima. Kuhanje vse bolj postaja stik s tradicijo in preteklostjo in seveda kuhanje pomeni tudi druženje. V krizi vse bolj spoznavamo, kaj je prava zabava. Imeti se lepo, nekaj popiti, ker brez tega v Sloveniji ne gre, in zraven še kaj dobrega pojesti, da dlje časa traja (smeh). Slovenija se pri pripravi hrane približuje evropskim standardom, ne kuhamo več le zato, da bi jedli. Med seboj tekmujemo, nekdo povabi na večerjo, imamo se lepo in nekdo drug pripomni, da je naslednjič on na vrsti, da bo pokazal, kako se kuha. Tudi naša oddaja prinaša tekmovanje, dvoboj. Kakšno hrano boste pripravljali? Hrana bo iz običajnih sestavin, seveda bodo recepti izpiljeni, ker imamo odličnega kuharja Anžeta Gombača, ki bo nadzoroval in dajal napotke. On bo odločal o receptih, tako da ne bo le kuhanega krompirja in umešanih jajc (smeh). A tekmovalci bodo imeli le 20 minut časa, da bodo jed pripravili, zato ne more biti prezahtevno. Bo to takšna oddaja, da se bodo gledalci lahko naučili recepte, ali bo v ospredju šov? Na koncu bo Anže pokazal, kako se jed pravilno pripravi, med oddajo bodo spodaj tekli napisi, vse bo objavljeno na spletu, seveda Bo podobno Volčič v šovu Gostil- Seveda italijanske. Iz kuharske oddaje naBo podobno kot kot BineBine Volčič v šovu Gostilredijo neverjeten šov. Italijani imajo odmor na išče postal zvezda šova? na išče šefašefa postal prvaprva zvezda šova? Upam, dapostal bo postal priljubljen, le zato, Upam, da bo priljubljen, ne lene zato, da bida bi med službo, vrnejo se domov na kosilo, če goste v restavraciji, je tako ali tako le ne delajo predaleč od doma. Zato so med dobildobil novenove goste v restavraciji, ki jeki tako ali tako ves polna, čas polna, ampak kermi se zdi mi prava zdi prava 12. in 15. uro na sporedu najpomembnejše ves čas ampak zatozato ker se oseba, ki lahko pokaže, pomembno je sta- oddaje, skoraj bolj pomembne kakor zveoseba, ki lahko pokaže, kakokako pomembno je stačer. Takrat so na sporedu kuharske za svojimi idejami. Zdravo in dobro ti zatisvojimi idejami. Zdravo in dobro oddaje, ki so lahko dolge tudi dve je pomembno, se potem jestijesti je pomembno, ker ker se potem uri in so zelo zabavne. dobro počutiš si dobre volje. dobro počutiš in siin dobre volje. Sol in poper TV3 Medias Si želite, da bi bila tudi ta Oddaja bosporedu na sporedu ob 18. Oddaja bo na ob 18. od torka oddaja takšen šov? takrat sonekaterih na nekaterih uri, uri, takrat so na ko- kodo četrtka Nimamo toliko časa, zato momercialnih programih telenomo mercialnih programih telenoob 18. uri rajo biti stvari urejene in pridrugi že gredo v boj pri vele,vele, drugi že gredo v boj za za pravljene (smeh). Rada pa bi, da gledalce informativnega gledalce informativnega pro-probi bilo zabavno in sproščeno. grama. Koga želite prepričati grama. Koga želite prepričati vi? vi? Mi bomo nagovarjali oddaje bodo Mi bomo nagovarjali vse,vse, oddaje bodo imele temo, teden bo tema poceni je lah- Oddaja Sol in poper za vas pomeni vrimele temo, prviprvi teden bo tema poceni je lahko tudi slastno, moški v kuhinji, vege- nitev na televizijo. Gotovo ste tudi pred ko tudi slastno, natonato moški v kuhinji, vegetarijanstvo V vsako oddajo bo prišel tarijanstvo … V…vsako oddajo bo prišel tuditudi tem počeli marsikaj, a govori in piše se strokovnjak in povedal o sestavinah, strokovnjak in povedal kaj okaj sestavinah, ki jihki jih le o vašem zasebnem življenju. Si tega predstavljamo. V vsaki oddaji bo tudi vinar, predstavljamo. V vsaki oddaji bo tudi vinar, z z želite? sepogovarjal bo pogovarjal Anže. Tobo neoddaja bo oddaja Samo o fantih se piše, kajne (smeh). Naj njimnjim se bo Anže. To ne za tiste, ki radi kuhajo, ampak za tiste, piše, kar piše, Oriana na televiziji je povsem le zaletiste, ki radi kuhajo, ampak tuditudi za tiste, drugačna od Oriane zasebno. Pri tem, kar se radi zabavajo ali izvedo kaj novega. ki sekiradi zabavajo ali izvedo kaj novega. počnem, sem spoštovana in s tem nimam težav. Le enkrat se mi je zgodilo, da sem Kaj vi najraje kuhate? Kaj vi najraje kuhate? Iz Italije prinesla recepte, namreč Iz Italije semsem prinesla recepte, semsem namreč iz iz zaradi članka v rumenih medijih izgubila Benetk in tam imamo poleg tradicionalne Benetk in tam imamo poleg tradicionalne ita- ita- delo. Ob tem mi ni bilo lepo. Če pa me vilijanske kuhinje še prav poseben spekter lijanske kuhinje še prav poseben spekter be- be- dijo, da imam novega fanta, in to napišejo, neških receptov, so mešanica z Vzhodom. me to ne moti. neških receptov, ki sokimešanica z Vzhodom. je kislo-sladko, posebnih okusov, Vse Vse je kislo-sladko, zelozelo posebnih okusov, pogosto pripravljamo Nekaterim v Slo- So vas pred ponudbo TV3 Medias še vapogosto pripravljamo ribe.ribe. Nekaterim v Sloveniji to takoj zdi dobro, drugi se morajo bili na druge televizije? veniji se tosetakoj zdi dobro, drugi se morajo Pogosto me vabijo kot gostjo v pogovorne navaditi, na koncu senavadijo vsi navadijo (smeh). navaditi, a naakoncu se vsi (smeh). oddaje. Bila sem tudi na kastingih za voKatere domače in tuje kuharske oddaje denje oddaj, a ni lahko priti zraven, tudi Katere domače in tuje kuharske oddaje če napišeš na stotine scenarijev. Ni veliko gledate? radiradi gledate? pogovor pogovor 55 V krizi vse bolj spoznavamo, kaj je prava zabava. Imeti se lepo, nekaj popiti, ker brez tega v Sloveniji ne gre, in zraven še kaj dobrega pojesti, da dlje časa traja (smeh). oddaj, vsa mesta so že zasedena. Treba je graditi svoj lik, voditi prireditve in biti to, kar si. Televizijski voditelji niso več tehnično popolni, a neprepoznavni. Iščejo se prepoznavni liki, kot voditelj moraš biti ti. To je začel Lado Bizovičar in začrtal smernice za vse. Na televiziji ste začeli z oddajo Atlantis, danes ukinjajo še zadnje glasbene oddaje. Bi vodili novo glasbeno oddajo? Dobro glasbeno oddajo bi vodila, a bi želela, da bi bil poudarek na glasbi, ki sicer ne pride do poslušalcev. V Sloveniji je ogromno kakovostne glasbe, ki ne pride do ljudi. Slovenske radijske postaje so ostale v osemdesetih, morda tudi zato, ker avtorske pravice za stare skladbe stanejo manj. In potem imajo slogane, kot je na primer »glasba naše mladosti« … Halo, glasba moje mladosti je glasba od tukaj in zdaj! Hočem biti napredna in slišati, kaj je novega. Žal mi je, da ukinjajo glasbene oddaje. Kako se spominjate časov Atlantisa? Zelo slabo sem govorila slovensko in zato mi je bilo pogosto težko. Bilo pa je super, ker smo imeli odlične intervjuje, z ZZ Topom, Justinom Timberlakom ... Lovili smo jih po vsej Evropi, čez teden sem delala na založbi, organizirali smo intervjuje, potovali tudi po tisoč kilometrov, naredili intervju, se vrnili domov, takoj hiteli v montažo. In potem smo v Atlantisu videli dve minuti in pol prispevka, za katerega smo garali štiri dni. Bilo je težko, ampak res zelo lepo. Teja Roglič, foto Saška Sagadin Posebnosti naših bralcev: • 21 % prebivalcev Slovenije, ki so stari med 18 in 35 let, bere Vikend; Doseg: 22,5 % 383.000 Povprečna tiskana naklada 177.507 • bralci Vikenda so redni uporabniki tehnologije; • 19 % jih načrtuje nakup računalniške opreme, 21 % jih ima namen kupiti mobilni telefon; • z Vikendom redno načrtujejo izbor TV-programov, kar pomeni trajnejšo vrednost revije, saj je Vikend aktualen vseh sedem dni v tednu; prav tako imajo oglasi večjo možnost, da so opaženi; • radi se udeležujejo nagradnih iger in redno spremljajo informacije na internetu; 47 % jih internet obišče vsaj enkrat na dan. 74 cene oglasnega prostora celostranski oglas, notranja stran celostranski oglas, 2. in 3. stran ovitka ter 3. in 4. notranja stran dvostranski oglas, notranja stran dvostranski oglas, 2. stran ovitka + 1. notranja stran celostranski oglas, zadnja stran oglas na naslovnici (59 x 40 mm); največ 3 oglasi oglas na naslovnici (121 x 40 mm) osnovne informacije v EUR 4600,00 z DDV (20 %) 5220,00 5300,00 6600,00 7420,00 6600,00 800,00 1600,00 rok za naročilo in oddajo oglasov 6360,00 7920,00 8904,00 7920,00 960,00 1920,00 Cene oglasnega prostora 75 2/1 1/1 n406 + 5 o271 + 5 6600,00 n203 + 5 o271 + 5 4600,00 1/2 Naročila oz. rezervacija oglasnega prostora: pet delovnih dni pred objavo. Oddaja neizdelanih oglasov: štiri delovne dni pred objavo. Oddaja dokončno izdelanih oglasov: tri delovne dni pred objavo. 1/3 n203 + 5 o120 + 5 2400,00 n100 + 5 o271 + 5 2700,00 n203 + 5 o80 + 5 1650,00 n203 + 5 o60 + 5 1200,00 n91 o132 1200,00 n43,5 o264 1200,00 n91 o176 1650,00 Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Reklamacija je v tem primeru nična. 1/4 1/16 n203 + 5 o30 + 5 600,00 n91 o66 600,00 n43,5 o40 185,00 n42,5 o40 240,00 n91 o40 450,00 n203 + 5 o40 + 5 740,00 Možno samo v TV−sporedu pri TV SLO 1 in POP TV. n42,5 o30 210,00 oglas pod križanko v TV−SPOREDu nad TV−SPOREDom 1/8 Izračun oglasnih formatov v milimetrih. Cene so v EUR brez DDV. n59 o25 150,00 Največ 4 oglasi na strani. oglasne priloge 76 promo snopiči 77 Oglasno uredništvo se predstavi Promo snopiči Sestavlja ga skupina izvrstnih urednikov in piscev, ki imajo bogate novinarske izkušnje in odlično poznajo bralce Delovih edicij. Ekipa vsakodnevno pripravlja zanimive, aktualne in kredibilne vsebine, ki jih objavljamo v oglasnih prilogah in snopičih Delovih edicij. Na vašo željo pa se posvetijo tudi vašemu podjetju in skupaj z vami pomagajo soustvarjati zgodbo vašega uspeha. Promo snopiči so razmeroma novi člani Delove družine edicij. Ker so po obsegu krajši od oglasnih prilog, so običajno namenjeni natančnejši obravnavi ene od tematik, pri čemer izbira področno ni omejena. Njihova pomembna posebnost je tudi ta, da vsebino zanje pripravljamo v tesnem sodelovanju z vami, našimi oglaševalci. Še več kot to, naša ekipa oglasnega uredništva vam pripravi oglasni snopič na ključ, pri čemer upoštevamo vaše želje in jih prilagodimo zahtevam naših bralcev. Dejstvo je, da je promoviranje blagovne znamke skozi tekstovne oblike vedno bolj zaželena komunikacija z bralci. Oglasne priloge Sodobni časi zahtevajo nove pristope k oglaševanju. Tega se v naši hiši dobro zavedamo, zato sledimo raziskavam trga, zahtevam in željam oglaševalcev, dodajamo pa lastno znanje in kreativnost. Rezultat vseh dognanj so tematske oglasne priloge, ki jih je slovensko bralstvo izjemno dobro sprejelo. V njih vsak najde kaj zanimivega zase. Teme, ki se jih lotevamo, so aktualne, življenjske, zanimive tako za bralce kot za oglaševalce. Osvetlimo jih z različnih zornih kotov; lahko so to nasveti, priporočila, pogovori s priznanimi strokovnjaki, obiski znanih krajev. Pronicljivi in kredibilni članki, ki jih pripravlja oglasno uredništvo Dela, obravnavajo področja, kot so avtomobilizem, elektronika, finance, kmetijstvo, turizem, urejanje doma, vrtičkarstvo, moda, zabava, zdravje, kozmetika, problematika starostnikov … Oglasne priloge so odlično orodje, s katerimi oglaševalci lahko povečate svojo prepoznavnost na trgu, odkrijete nove priložnosti in ste tako korak pred konkurenco. Ne nazadnje z našimi prilogami, ki jih prilagamo vsaj dvema časopisoma iz Delovega nabora edicij, zagotovo dosežete svojo ciljno skupino, nagovorite pa tudi tiste, ki vas sicer ne bi imeli možnosti spoznati. Cenik promo snopičev Delo (pon.–pet.) Delo (sob.) Slovenske novice Nedelo Ona Ona (dvosmerna) Polet Polet (dvosmerni) Deloindom Deloindom (dvosmerni) Vikend Vikend (dvosmerni) 4 strani 9000 11.500 7500 6790 2 strani 1 stran 5900 3850 7490 4870 4890 3180 44502900 16 strani 12.090 15.110 7240 9040 10.000 12.500 12.000 15.000 8 strani 4 strani 88706650 10.980 8640 53003980 6570 5170 73305500 9080 7150 88006600 10.900 8580 Splošni pogoji: Lepe tudi v zrelih letih Slovenski kapitalski trg Kredit ali lizing Dodatni zaslužek Spremljajte družinski proračun FINANČNE NOVICE aktivni upokojenci Potovalno – denarne zagate POČITNIŠKA MALHA Oglasna priloga Nedela in Nedeljskih novic, oktober 2012 Oglasna priloga Slovenskih novic in Nedela, september 2012 Poletna moda Oglasna priloga Nedela in Nedeljskih novic, junij 2012 Počitnice pred vrati Približuje se poletje, čas dopustov in počitnic, kar je priložnost za razbremenitev in zamenjavo okolja. Ponudba počitnic je pestra in zagotovo bo v njej prav vsakdo našel kaj zase. Č Prihodnost je v vaših rokah Naj bo starost dostojanstvena P omoč starejšim je zakonska in moralna obveznost. V naši družbi smo starost potisnili na rob, kot da se ne zavedamo, da nas vse čaka ista pot. Življenje postaja daljše, moralo pa bi biti tudi udobno. Prav vsi starejši bi morali imeti možnost, da ohranijo bogato družbeno in individualno udejstvovanje. Starejšim ljudem, ki svojo starost preživljajo v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih, je treba zagotoviti kar najbolj neodvisno življenje. Upoštevati je treba njihovo zdravstveno stanje in sposobnost za samostojno življenje. Da imajo še svojo zasebnost in da sodelujejo pri odločitvah, katere pomemben del so v domovih, naj bo samoumevno. V naši družbi je zapisano, da je spoštovanje starejših in skrb zanje nekaj najbolj osnovnega v človeški kulturi, zato vprašanja starejših oseb ne smemo obravnavati ločeno. So pomemben in potreben sestavni del v celotnem razvojnem procesu na vseh ravneh človeške družbe. Človeško dostojanstvo je v vseh starostih enako in vedno mlado. Pred kratkim smo dobili tudi Praktični vodnik za upokojence. Zapisane so pravice, možno- sti in priložnosti, ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Na začetku priročnika je več krajših prispevkov, ki opisujejo pravice in možnosti upokojencev, drugi del pa je namenjen opisu in predstavitvi vseh slovenskih občin, seveda s poudarkom, koliko skrbi in možnosti občine namenjajo starejšim. Če povzamemo: namen priročnika je prijazno, poljudno in razumljivo obveščati upokojence ter vse, ki se na upokojitev šele pripravljajo: katere so njihove pravice, možnosti in priložnosti na področju zakonodaje, sociale, zdravstva, izobraževanja, prostega časa, odnosov in še kaj za dušo – skratka čim več, kar je zanimivega in koristnega vedeti v tretjem življenjskem obdobju. Ena najpomembnejših stvari, ki se jih moramo zavedati, je, da ostanemo aktivni. Nihče ne bo sam od sebe skrbel za nas. Zavedati se moramo, da je kakovost življenja v starosti odvisna predvsem od nas samih in naših aktivnosti. Če smo se vse življenje z nečim aktivno ukvarjali, potem nam bo veliko laže aktivno živeti tudi v zrelih letih. Seveda na kakovost življenja vplivata tudi naše zdravje in telesna pripravljenost. Sicer pa ni nikoli prepozno – hoja in pohodništvo sta vedno zabavna in koristna. Vsaka starejša oseba ima pravico do socialnega varstva. Že Evropska socialna listina nas zavezuje, da neposredno ali v sodelovanju z javnimi ali zasebnimi organizacijami sprejmemo ali spodbujamo ustrezne ukrepe, katerih namen je omogočiti starejšim, da ostanejo polnopravni člani družbe tako dolgo, kot je mogoče. Seveda ne bo šlo brez ustreznih sredstev. Denar je pač tisti, ki nam omogoča spodobno življenje ter našo aktivno vlogo v javnem, družbenem in kulturnem življenju. Izjemno pomembno je, da so starejšim na voljo informacije o službah, delu in vseh možnostih, ki jih lahko uporabijo. Država jim mora omogočiti, da si sami izberejo svoj življenjski slog. Želja vseh je, da čim dalj živijo v domačem okolju. Da nam bo v zrelih laže, je treba na starost pomisliti že v mladih letih. Rekli bi, da varno starost Pomoč starejšim je zakonska in moralna obveznost. projektiramo. Obstajajo servisi, ki nam bodo na tej poti pomagali. Še najbolje bo šlo z osebnim svetovalcem. Prav vsi imamo individualne želje, zato bodo take tudi rešitve. Dober posvet s strokovnjakom, ki nas bo vodil skozi postopke, pomeni tudi, da bodo ti potekali hitro in racionalno. Pravniki bodo pripravili najboljše rešitve s področja dedovanja in prenosa lastništva. Ni nepomembno, da še dovolj zgodaj poskrbimo za vprašanja o dedovanju, zapuščinah in zapuščinskih postopkih. V interesu naročnika poskušajo strokovnjaki predlagati in poiskati rešitve. Finančniki bodo poiskali najboljše, ki bodo zagotovile varno in brezskrbno preživljanje starosti. In kakor koli se ni prijetno pogovarjati o sestavi oporok, dosmrtnem preživljanju, izročitvi in razdelitvi premoženja ter zapuščinskih postopkih, je dejstvo, da se ognemo številnim zapletom, sporom in še čemu. V sklopu urejanja zadev se skoraj vedno pojavijo nepremičnine. Treba jih je prodati, kupiti, zamenjati ali pa urediti ustrezni prenos na tretjo osebo. Vsekakor je nepremičnina pri večini ljudi tudi glavni temelj eksistenčne varnosti, zato je vedno treba imeti dober nasvet strokovnjaka. Dobro načrtovanje upravljanja financ je ključnega pomena za brezskrbno preživljanje starosti. Strokovnjaki s tega področja nas lahko vodijo skozi proces, kot so pregled obstoječih virov, ocena finančnega stanja, opredelitev finančnih ciljev, izbor produktov in naložb za dosego ciljev, pomoč pri izvršitvi finančnega načrta, spremljanja, nadzora in prilagoditve spremembam trga. J. P. N ekateri si baterije najraje polnijo na obalah Jadranskega morja, drugi najbolj uživajo ob raziskovanju novih kotičkov sveta. Pobrskali smo, kaj so za letošnje poletje pripravili v slovenskih turističnih agencijah. NLB Varčevanja in depoziti Uživanje na morju V Kompasu so pripravili pestro ponudbo počitnic, s svojimi denarja lahko kupujemo celo zlato, katerega vrednost še vedno raste. Še bi lahko naštevali in vas prepričevali, da za varčevanje ni treba biti bogat in da je treba vedno, kadar dobimo kakšen denar, najprej plačati sebi – najbolje tako, da denar kam naložimo ter ga dobesedno skrijemo sami pred seboj. Morda ga bomo potrebovali za štipendijo svojih otrok. Če ste v srednjih letih, pa bo pomembno vplival na vašo pokojnino. To si boste lahko še povečali, če imate lastniško stanovanje ali hišo. S tem ne mislimo na kakšen počitniški apartma ali hišico, saj obstajajo načini, da zaslužite prav s stanovanjem, v katerem živite, pa v njem še vedno ostanete. Kako? Vse to lahko preberete na naslednjih straneh, na katerih pišemo tudi o tem, kdaj se še splača kaskozavarovanje. Prepričani smo, da vam prinašamo dobre finančne novice. Take, ki jih ima- te radi, ker so za vas dosegljive in koristne. Za tiste, ki boste v navalu navdušenja uvedli prestroge varčevalne ukrepe, pa še zmeraj ostanejo plačilne in trgovske kartice, s katerimi lahko kaj kupite tudi na obroke. klubi na Jadranu na čelu. Organizirali bodo klub za vse generacije na Makarski rivieri v Igranah in klub na otoku Braču za športno aktivne. Družinam je namenjen klub v Šibeniku, kjer bodo poskrbeli tudi za zabavo za najmlajše, starejše in odrasle, aktivnosti pa bodo organizirali tako, da bodo lahko tudi starši užili nekaj trenutkov samo zase. Do 10. junija imajo v Kom- pasu akcijo brezplačnega bivanja druge osebe v istem šibeniškem hotelu, do 15. julija pa je na voljo dopust v Dubrovniku na Koločepu s 40-odstotnim popustom. Za vse, ki si želijo oddiha v bolj oddaljenih krajih, izpostavljajo osemdnevno potovanje po Islandiji s posebnim letalom iz Ljubljane v vrhuncu sezone in pa tudi ponudbo grških otokov in severnega Cipra. Pri Bonusu so pripravili izredno ponudbo hotelov, apartmajev in mobilnih hišic za letovanje ob Jadranu, primerno za vsak okus in žep, saj so povečali ponudbo nižjega cenovnega razreda. Organizirajo tudi ugoden avtobusni prevoz v Istro in Dalmacijo, v številnih njihovih objektih pa otroci bivajo brezplačno. Ena izmed njihovih ponudb je sedemdnevni polpenzion v Crikvenici julija, njihova poletna uspešnica pa je Bonusov klub v Vodicah s ponudbo polpenziona ali vse vključeno, brezplačnim bivanjem otrok do 15. leta starosti, brezplačno izposojo koles in pijače ob večerji. Za nekatere njihove ponudbe v juniju pa veljajo posebni akcijski popusti do 20 odstotkov na redne cene iz kataloga. Agencija Palma je pripravila ponudbo več kot 200 druži- nam prijaznih hotelov z otroškimi popusti za prvega in tudi za drugega otroka celo do 18. leta starosti ter ponudbe za pet- in šestčlanske družine. Junija pripravljajo akcijo za vse, ki bodo takrat rezervirali svoj poletni oddih – gostje si bodo izžrebali popust od pet do celo 95 odstotkov za počitnice in potovanja iz Palminega akcijskega kataloga. Njihova novost letos so t. i. NLP-počitnice, pri Cene so v EUR, DDV še ni upoštevan. V ceno so že všteti prispevek oglasnega uredništva, lektoriranje in oblikovanje. Na navedene cene ne priznavamo popusta, cene so končne. Promo snopič mora vsebovati vsaj 50 % promocijskega besedila, kar pomeni obširnejšo besedilno predstavitev produkta ali tematike z vključujočim slikovnim gradivom. • Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Delovih oglasnih prilogah in promo snopičih, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z družbo Delo, d. d., sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana Ne glede na to, kako aktivno živimo, starost prinese tegobe, s katerimi se moramo soočiti. Govorimo o revščini, izoliranosti od družbe, diskriminaciji, nepravičnosti in zanemarjanju. Dolžnost nas vseh je, da poskušamo starost narediti prijaznejšo. Tudi država ima pri tem pomembno vlogo. eprav nimamo velikih finančnih presežkov (kdo med nami pa jih ima?), lahko sčasoma ustvarimo lep kupček denarja, ki je zelo dobrodošel ob nepredvidenih izdatkih. Že z malo • • • • Telekom Slovenije ponedeljek, 6. oktobra 2012 oglasi@delo.si Tematska priloga oglasnega trženja 33 Začnite varčevati že danes in poskrbite, da bo vaš otrok lažje uresničil katerega od ciljev v prihodnosti. Tematska priloga oglasnega trženja, avgust 2012 Agra izziva, praznuje in nagrajuje Dolgoletno uspešno poslovanje je v poslu cenjeno. letos svoj jubilej, dvajset let poslovanja na slovenskem trgu, praznuje tudi merkur zavarovalnica, ki se je ob prihodu na naš trg usmerila na področje življenjskih zavarovanj, ki je bil tedaj še pretežno neodkrito področje za slovenski zavarovalniški trg. Danes po uradnih podatkih slovenskega zavarovalnega združenja veljajo za četrto največjo zavarovalnico na področju življenjskih zavarovanj v državi; o njenih zadnjih dvajsetih letih smo se pogovarjali z Denisom stroligom, predsednikom uprave. Kontaktni center: 01 477 20 00 J ubilejna Agra je v Gornjo Radgono privabila 1720 razstavljavcev, pri čemer jih glavnina prihaja iz Slovenije in sosednjih držav. Organizatorji obljubljajo zanimiv strokovni program s številnimi posveti in okroglimi mizami o aktualnih vprašanjih in izzivih kmetijstva, gozdarstva ter živilske industrije, obenem pa veliko aktivnosti za obiskovalce – od revij lipicancev prek vinskih pokušenj do strokovno vodenih ogledov sejemskih nasadov. Ne pozabimo omeniti niti sobotne Parade kmečkih šeg in opravil. Vzporedno z Agro bo potekal še bienalni 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK, ki spremlja radgonski kmetijski sejem že od leta 1982. Več kot 30 šampionov Pomemben del radgonskega sejemskega dogajanja so že od leta 1974 strokovna ocenjevanja hrane in pijače ter kmetijske mehanizacije. V omenjenem letu so prvič organizirali strokovno ocenjevanje vin, pozneje pa so se pridružila še druga. Letos se je za medalje v petih skupinah izdelkov potegovalo 326 domačih in tujih podjetij, ki so na ocenjevanje poslala 1126 vzorcev. Strokovne žirije so po- delile skoraj 900 medalj in 34 nazivov šampion, ki ga prejmejo najboljši izdelki. Le nagrajenci mednarodnega ocenjevanja kmetijske mehanizacije in opreme nam do zaključka redakcije še niso bili znani. Sicer pa je šlo v roke slovenskih podjetij in pridelovalcev 14 nazivov šampion, na ocenjevanju vin pa so slovenski vinarji dobili sedem priznanj šampion. Poleg velikih živilskih podjetij je svoje vzorce izdelkov poslalo tudi veliko manjših slovenskih pridelovalcev, ki so se tudi zelo dobro odrezali, kar je zagotovo spodbudna novica za razvoj slovenskega podeželja. Sicer prvomajske počitnice Oglasna priloga Nedela in Nedeljskih novic, april 2012 Hribi, toplice, morje, potovanja … Kje boste pa vi? Med prvomajskimi prazniki bi bilo preprosto škoda vse dneve tičati doma! Narava je v polnem razcvetu, naužijmo se je in shranimo lepe trenutke v misli za čas, ko bomo čakali poletje. Zbrali smo nekaj predlogov, kam se lahko odpravite na mini počitnice ali izlet. Rogla za vsak okus Podobno kot vse gospodarstvo se tudi kmetijstvo in z njim tesno povezana živilska industrija v zadnjih letih soočata s številnimi izzivi. nekaterih se bodo med 25. in 30. avgustom dotaknili tudi na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, ki letos praznuje 50. rojstni dan, zato bo sejemski program še bogatejši, kot smo vajeni – med drugim se bo srečni obiskovalec domov odpeljal z novo toyoto. pa dobitnike najvišjih priznanj Agre navajamo v posebnem okvirčku. »Dokaz več, da dobro delamo« V to izjavo bi lahko strnili odgovore predstavnikov podjetij, ki so na letošnji Agri za svoje izdelke prejeli naziv šampion in so pravočano odgovorili na naša vprašanja. Takole je denimo predsednik uprave Perutnine Ptuj, dr. Roman Glaser, komentiral uspeh njihovega podjetja: »Tudi letošnje nagrade so poleg preteklih dokaz in odraz kontinuitete politike kakovosti, ki jo Perutnina Ptuj dokazuje najprej dvema milijonoma potrošni- kov, ki vsakodnevno posegajo po živilih ptujskih perutninarjev, in pa tudi stroki, ki nenehno potrjuje vrhunsko varnost, kakovost, zdravje in okus živil. Naša živila odražajo našo strategijo, vizijo in poslanstvo, torej zagotavljanje le najboljšega za naše potrošnike, zato je kreiranje, vzdrževanje in implementacija kakovosti v Perutnini Ptuj nenehen proces. Konstantno si moramo namreč prizadevati, da bi že tako vrhunsko kakovost še izboljšali.« Nad nagrado šampion za svoj eko maskarpone so bili zelo presenečeni tudi v Biotehniškem centru Naklo in njihova vodja pro- Rogla na Zreškem Pohorju ponuja obilo možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, denimo za pohodništvo ali kolesarje. Lahko si omislite vodnika, ki vas bo popeljal na zanimive točke, kot so Lovrenška jezera, ali pa vas seznanil z osnovami nordijske hoje, je sporočila Tina Tinta Kovač iz podjetja Unior, Program Turizem. Če želite občutiti veter okoli ušes in hitrost, ki dvigne srčni utrip, bo vožnja po adrenalinskem sankališču Zlodejevo kot nalašč. Vse, za katere so prepreke izziv, pa čaka umetna plezalna stena v športni dvorani na Rogli. V Termah Zreče se lahko zabavate v Vodnem gozdnem parku ali se sprostite ob obisku središča dobrega počutja Idila. Za prvi maj ponujajo še pester animacijski program z nekaterimi tradicionalnimi prvinami, kot sta kresovanje in prvomajski pohod. Program Prvomajske počitnice poleg namestitve vključuje tudi številne zabavne in športne dejavnosti ter ponuja izjemne ugodnosti predvsem za otroke. Od nočnega kopanja do kulinaričnih delavnic V Termah Maribor so posebej izpostavili tridnevne pakete s polpenzionom v hotelu Habakuk. Za najmlajše so pripravili številne otroške delavnice in ustvarjalnice, pravljični kotiček, večerne igrarije ipd. Za odrasle bo poskrbljeno z jogo, nočnim kopanjem s programi savnanja in glasbenimi večeri z vinsko pokušnjo v Mezzaninu. Gostom bodo na voljo tudi mini prvomajski kres ter različne kuharske delavnice, ki bodo vključevale od ustvarjanja palačinke hokus pokus do številnih drugih dobrot. V hotelu Bellevue bo gostom na voljo prvomajski paket, je povedala Darja Slivnjak. Čakajo jih petkov pohod z baklami, jutranja in večerna joga, pohodništvo in kolesarjenje ... V sklopu paketa se boste lahko udeležili tudi potepa po Pohorju, delavnic spomladanskega vrtnarjenja in ustvarjanja zeliščnih čajev, prvomajskega piknika na terasi idr. V Termah Maribor so še dodali, da v zadnjem času predvsem mlajši popotniki raziskujejo kulinarične užitke po slovenskih regijah. V Egipt letijo vsak teden Nika Vrhovnik iz Turistične agencije Palma je povedala, da letijo ob Rdeče morje na priljubljeni počitniški destinaciji v Šarm El Šejk in Hurgado prav vsak teden vse leto. Le dobre tri ure poleta stran je čudovit svet, pod vodo in nad vodo, ki je dosegljiv in dostopen vsakomur. Prvomajske počitnice preživljajo tudi na Tenerifu – otoku večne pomladi, ki je med Palminimi gosti izjemno priljubljen, saj je počitniški oddih mogoče združiti z odkrivanjem največjega med Kanarskimi otoki, kjer kar dve tretjini površine pokrivajo naravni parki in čudesa. Zelo priljubljena ostajajo tudi letovanja v Turčiji, v počitniškem raju ob turkizni obali, ki slovi kot domovina ponudbe, v kateri je vse vključeno, in v Tuniziji – srčiki arabskega sveta, ki očara z dolgimi peščenimi plažami, gostoljubjem in dostopno ponudbo tako na celini kot na otoku Djerba. V Palmini ponudbi gostje najdejo tudi Smisel življenja je jahanje oblakov, pihanje v sonce in lomljenje korakov, sanjanje parnika na modrem ogledalu, piknik z mravljico in luknja v sandalu … Zmelkoow počitnice na Madeiri – biseru sredi Atlantika. Odlično ponudbo, pisano na kožo družinam, so palmovci pripravili tudi na Jadranu. Tople sončne žarke bodo med prvomajskimi počitnicami pozdravili v Mošćenički Dragi v hotelu Marina (vključen polni penzion, notranji bazen, možnost družinskih sob). V Palminem klubu Palminko pa bodo ob igrah in ustvarjalnih delavnicah poskrbeli za najmlajše goste, za katere veljajo še posebej ugodne cene. Prav tako pripravljajo kopico izletov in potovanj po Evropi. CLuB BORIK ******** CLuBFunIMATIOn FunIMATIOn BORIK GRATIS u sobi s dvoje odraslih in se informirajte o certifikatih. najbolj priljubljeni na družinski hoteli Hrvaškem! Darila podarjamo iz srca PRAZNIČNO Oglasna priloga Nedela in Nedeljskih novic, november 2012 Odpri, okusi, uživaj! Novoletna modna podoba Privoščite si najboljše družinske počitnice v hotelih Falkensteiner Family! Pridite na morje in uživajte v naši ponudbi – otroci se bodo lahko zabavali ob celodnevnih športnih in zabavnih dejavnostih ter igrah, starši pa boste lahko neomejeno uporabljali storitve wellness centra Acquapura. Dobrodošli v hotelih Falkensteiner! Dobrodošli doma! Family Hotel Diadora ****s – punTA SKALA Club Funimation Borik **** – zADAR Tel. +385/(0)23/555 600, croatia@falkensteiner.com www.croatia.falkensteiner.com vašem mnenju najbolj zaznamovali taKo zavarovalnišKo panogo Kot tuDi vašo zavarovalnico? Prihodnost bo pametna in mobilna Pogovor s Tomom Štuflekom – Razvoj mobilne telefonije v Sloveniji spremlja že od njenega začetka v devetdesetih letih Telekomunikacije so v zadnjih dvajsetih letih doživele hiter razvoj, predvsem na področju mobilne telefonije so bile spremembe najbolj očitne. Kako smo ta razvoj doživljali v Sloveniji, zagotovo najbolje pozna nekdo, ki deluje v panogi prav od začetka. Tomo štuflek, direktor Sektorja za prodajo pri Telekomu Slovenije, s katerim smo se pogovarjali o sedanjosti in prihodnosti mobilne telefonije, je že eden takšnih. Tomo Štuflek je na področju radijskih komunikacij aktiven od leta 1989, v svet mobilne telefonije pa je vstopil že ob njenih začetkih v Sloveniji leta 1991. V takratno družbo Mobitel je prišel leta 1995 in skrbel za prodajo in marketing. Vmes je bil tri leta direktor uspešnega zasebnega podjetja, kjer se je prav tako ukvarjal s prodajo različnih izdelkov, tudi telekomunikacijske opreme. Poklicna pot ga je spet vrnila na »kraj zločina«: danes je v Telekomu Slovenije direktor Sektorja za prodajo, ki s skoraj 500 zaposlenimi skrbi za uspešno prodajo in bogato telekomunikacijsko ponudbo. v KaTero Smer gre razvoj TeleKomuniKacij? tni telefoni, navigacijska oprema ipd.). Deluje po enakem načelu in za uporabnika je pomembno le, da lahko vse skupaj nemoteno uporablja, medtem ko ga običajno bolj malo zanima, kako dobi »signal«. Tu pa je Telekom Slovenije najmočnejši in ima veliko prednost pred konkurenco. Smo ponudnik z izjemnim naborom tehnologij in odličnih storitev. Seveda pa pestrost ponudbe pomeni izjemno število različnih možnosti uporabe. Naša naloga je tudi, da uporabnikom svetujemo takšno izbiro, ki najbolje zadovolji njihove potrebe. Končno se vse naše delo usmerja k zadovoljstvu in posledični zvestobi uporabnikov. Brez njih tudi nas ne bi bilo. Tudi v telekomunikacijah velja, da je kupec kralj. Prav je tako. Kaj je TrenuTno najbolj priljubljeno? imaTe bogaTo ponudbo Tudi za poSlovni SegmenT uporabniKov. S KaTerimi SToriTvami jim olajšaTe njihovo poSlovanje in boj S Krizo? Za široki trg so najbolj »in« pametne televizije (ne 3D, to je le ena od redko uporabljanih funkcij), ki omogočajo njihovo povezljivost z internetom in potem neskončne možnosti potovanja po njem. Seveda pa je izjemno privlačna Siolova televizija z vsemi naprednimi možnostmi, ki jih ponuja. Z bogato izbiro programov, možnostmi nelinearnega spremljanja vsebin, videom na zahtevo in vsem, kar že ponuja, ter tistim, kar sodelavci v Telekomu Slovenije prav ta trenutek preizkušajo v razvojnem okolju. Po drugi strani na mobilnem področju prevladujejo zares pametni telefoni in tablice. Kot sem že omenil, si je vse troje uporabniško vedno bolj podobno, le velikost naprave je različna in se glede na to uporablja ob različnih priložnostih. Za poslovne uporabnike pa je naša največja prednost celovita ponudba komunikacij, opreme in storitev; KaKo pa je pri TeleKomovih SToriTvah poSKrbljeno za varnoST in zaupnoST, Ki STa zlaSTi v poSlovnem oKolju zelo pomembni? Slišali Smo, da imaTe celo laSTno varno Sobo ... zanje skrbi največ strokovnjakov, na katere se lahko naši uporabniki vedno zanesejo. Sestavni element tega zaupanja je tudi skrb, da stranki poskušamo ponuditi najboljšo cenovno dostopno ponudbo glede na njene potrebe. Kljub temu pa nikoli ne odstopamo od kakovosti storitev. Te morajo ostati v temelju našega delovanja. za KaTere poSlovne SToriTve pa je največ zanimanja? Za poslovno ponudbo je bistvena kombinirana uporaba fiksnih in mobilnih komunikacij – uporabniku je vseeno, kje je, vedno želi in pri nas tudi bo komuniciral kakovostno in cenovno najugodneje. Poslovno ponudbo smo oblikovali tako, da uporabnika reši vseh skrbi, saj vse, kar potrebuje, dobi na enem mestu. Ponudba je zelo prilagodljiva, s poljubno opremo in storitvami, ki ponujajo optimalno rešitev. Za to najbolje poskrbimo prav v Telekomu Slovenije, v ta namen imamo vzpostavljeno največjo mrežo strokovnjakov in partnerjev. pomemben del poSlovne ponudbe je verjeTno Tudi računalnišTvo v oblaKu. Kaj na Tem področju ponuja SKupina Tomo Štuflek TeleKom in KaKo vidiTe razvoj Tega področja v prihodnje? Računalništvo v oblaku je vsekakor aktualno, še več, je del sedanjosti, še bolj pa prihodnosti. Trenutna gospodarska kriza sicer malce zavira hitrost razvoja, saj se podjetja precej ukvarjajo z eksistenčnimi vprašanji, vendar tista, ki lahko, intenzivno vpeljujejo računalništvo v oblaku. To je razumljivo, kajti dolgoročno je za podjetja to stroškovno in tehnično najboljša oz. optimalna rešitev. V Telekomu Slovenije so podatki varno shranjeni, naši strežniki in infrastruktura so zaščiteni različno – vsekakor je oprema v zelo dobro varovanih in s tem varnih prostorih. Še to, v primerjavi s kakšnimi drugimi ponudniki je naša oprema na ozemlju Slovenije. Ta podatek zanima številne naše stranke. Pri tem jim omogočamo izjemne zmogljivosti in stabilnost, zagotavljamo nadzor nad celotno potjo med uporabnikom in strežnikom, s tem pa manj možnosti napak ter skrb in pomoč uporabnikom na lokalni ravni. Nekateri zmotno menijo, da je varno imeti podatke kje daleč pri svetovnih ponudnikih, brez varovalk v pogodbah ipd. Vendar pa so veliki sistemi pogosto preobremenjeni, prav tako na mednarodni ravni prihaja do nasprotujočih si zakonskih določil, ki med drugim zelo različno urejajo področje tajnosti podatkov, kar je lahko za podjetja toliko bolj pomembno. Tudi tu je Telekom Slovenije gotovo najbolj zanesljiv in do- segljiv partner za vsa resna podjetja v Sloveniji. pravijo, da je Kovačeva Kobila običajno boSa. KaKo STe v SKupini TeleKom poSKrbeli za Svoje digiTalno življenje, Se pravi za različna družabna omrežja? Operiramo z digitalnimi storitvami, podatki. To je naš posel in seveda zelo pozorno spremljamo vse zanimive smernice v svetu. Spletna družbena omrežja delujejo že nekaj časa in tudi mi imamo na njih svojo zgodovino, predvsem pa izjemno število ljudi, ki nas redno spremljajo na naših Facebookovih straneh, Twitterju. Stopamo še korak naprej in poskušamo spletne kanale vplesti kot medij pri stiku s svojimi uporabniki, trgom, prek njih izvajamo zanimive zgodbe. Spomnimo se nedavne izjemno uspešne kampanje Twittajmo za naše med olimpijskimi igrami v Londonu. Izjemen odziv tviterske skupnosti nas je naravnost navdušil in dokazal, da ima inovativna uporaba novih medijev ogromen potencial tudi v Sloveniji. Seveda pa v okviru Skupine Telekom Slovenije upravljamo še na desetine različnih spletnih strani, portalov, tudi takšne, ki so med najbolj obiskanimi v tej državi. Lastni klicni center je pomembna konkurenčna prednost Pomoč uporabnikom – Naš sogovornik nas je popeljal v zakulisje klicnega centra Telekoma Slovenije in tudi predstavil vlogo družbe pri razvoju slovenske telekomunikacijske panoge Tematski strani oglasnega trženja Sodobne tehnologije in storitve potrebujejo tudi ustrezno podporo in pomoč uporabnikom. Srce te podpore je klicni center z izkušenimi svetovalci, a njegova organizacija ni tako enostavna, kot je morda videti na prvi pogled. zanimalo nas je, kako stvari delujejo, zato smo se obrnili na Telekom Slovenije in se pogovarjali z danilom Tomšičem, direktorjem Sektorja skrb za uporabnike pri Telekomu Slovenije. Nekaj ekskluzivnega za gurmane cijskim kanalom in elektronskemu poslovanju. Tako smo tudi prvi operater, ki je uvedel elektronski račun, ter skupaj z uporabniki poskrbimo za hitro dostavo računa in varovanje okolja zaradi manj natisnjenih dokumentov. K hitri in učinkoviti skrbi pomaga tudi vpogled v naročniške podatke in podatke o porabi, ki je uporabnikom na voljo po spletu, prav tako pa si lahko veliko storitev vklopijo sami s SMS-sporočili ali na spletnem portalu moj.telekom.si. nikom nadaljujemo po e-pošti. Seveda pa komunikacija po spletnih družabnih omrežjih omogoča tudi, da na vprašanje enega uporabnika hkrati odgovorimo številnim. Objave so namreč dostopne vsem, ki nas spremljajo, recimo na Facebooku in Twitterju, kjer nas spremlja več tisoč uporabnikov in imamo več kot 160.000 všečkov. ločijo tudi drugi ponudniki na trgu, zadovoljijo široko ponudbo vseh Človeštvo že od nekdaj ceni dobrine, ki sos redke, ekskluzivne, kot so nakit in športni avtomobili, podporo ponujaTe Tudi na ki budno spremljajo naše korake na storitev in vsebin po ugodni ceni. S omrežjih. KaKo To KaKšno vlogo ima SKupina Te- področju tehnološkega razvoja in celovito na enem mestu različna posebna vina, žgane pijače pa ponudbo tudi mojstrovine priznanih kuharjev.družabnih Ekskluzivna pa je poTeKa? KaKo pogoSTo Se Ta leKom pri razvoju TeleKomu- oblikovanja ponudbe. strankam zagotavljamo tudi lažje Kanal uporablja? niKacij v Sloveniji? prehajanje med storitvami/vsebinalahko tudi pašteta Argeta. verjeTno je To, da imaTe laSTni Klicni cenTer, laSTno infraSTruKTuro, Tehnično-vzdrževalne Službe ipd., pomembna KonKurenčna prednoST? KaKo To po vašem občuTimo uporabniKi? Podpora na družabnih omrežjih je izjemno pomembna komponenta skrbi za uporabnike v Telekomu Slovenije, saj želimo prav vsakemu omogočiti, da z nami komunicira na sebi najbolj udoben način. Tako se lahko posvetimo vsakemu posebej, komunikacija na družabnih omrežjih pa poteka podobno kot po telefonu ali drugih kanalih. Vendar je pomembna razlika, in sicer da lahko to komunikacijo vidijo tudi drugi. Zato se izogibamo razkrivanju osebnih podatkov in v primeru potrebe po poglobljenem pogovoru z uporab- V Telekomu Slovenije si ne predstavljamo, da bi skrb za uporabnike predali komu drugemu. Do njih imamo veliko odgovornost, najbolj jih poznamo in razumemo, zato vse podporne funkcije na sedežu družbe in lokacijah po Sloveniji ter tudi na terenu izvajamo samostojno, s svojimi ekipami. Za uporabnike pa to pomeni hitrejše in predvsem kakovostnejše izvajanje storitev – ne glede na uro, vsak dan v letu, imajo zagotovljeno pomoč najbolj usposobljenih sodelavcev. Ka. No. prevzel vodenje prodaje poslovnim in pozneje tudi zasebnim uporabnikom. Pred združitvijo Mobitela in Telekoma Slovenije je bil direktor prodaje in marketinga v Mobitelu, zdaj pa vodi Sektor skrb za uporabnike v Telekomu Slovenije. V enotah Term Krka so tudi letos pripravili pestre in zani- nočitev vse vključeno 2 noćenjas sstoritvijo ALL InCLuSIvE uslugom 64 kn na osebo od E od 947 po osobi • 15% 15 %popusta popusta nana svestoritve wellnessa tretmane • wellness 1 otrok do 12 let BREzpLAČnO • 1x dijete do 12 g. kuhinje • Šola dalmatinske nočitev s pOLnIM pEnzIOnOM pLuS 2 noćenja s punIM pAnSIOnOM pLuS od E 75 na osebo od 1.110 kn po osobi • BREzpLAČnI tečaji zai djecu dojenčke • GRATIS tečajevi plavalni pli vanja za bebe !! in otroke • BREzpLAČnO parkirno mesto • GRATIS garaža • 15 %popusta popusta • 15% nana svestoritve wellnesswellnessa tretmane • 1x 1 otrok letGRATIS BREzpLAČnO dijete do do 12 g. u sobi s dvoje odraslih Na mizi bo dišalo Počitnice na Dolenjskem in Primorskem velja od 25. 4. 2012 do 6. 5. 2012 S FAMILY DIADORA ******** S FAMILYHOTEL HOTEL DIADORA Veseli december Telekomunikacije se vedno bolj osredinjajo na uporabnika, nove rešitve pa prinašajo vse bolj enostavno uporabniško izkušnjo. Tudi oprema je glede tega čedalje bolj podobna, le različno velika (TV, tablice, pame- POSEBNA PONUDBA ZA 1. MAJ Poudarki iz vsebine: • Zdravo, sveže, lokalno • Vabljeni na degustacije • Nasveti za obdelavo vrta • Graditi in bivati naravno • Obnovljivi viri energije • Ukrepi za ohranjanje narave in njene biotske raznovrstnosti • Posvetujte se s priznanimi strokovnjaki s področja zdravja • Opravite preventivne preglede • Izberite zdravilišče zase • Preizkusite naravno kozmetiko • Rekreativna vadba po vaši meri Se kdaj vprašate kaj pomenijo vse oznake na izdelkih? Sledite znaku merkur zavarovalnica Tematska priloga oglasnega trženja ponedeljek, 26. novembra 2012 oglasi@delo.si Elementum petek, 12. oktobra 2012 oglasi@delo.si Tematska priloga oglasnega trženja Intervju z Denisom Stroligom, predsednikom uprave Merkur zavarovalnice www.nlb.si Preverite možnosti in pogoje za uresničitev takega varčevanja/depozita v kateri koli NLB Poslovalnici, kjer vam bomo ponudbo podrobneje predstavili. kmetijske novice 32 Dokazujemo, da kriza ne more biti ovira za uspešno poslovanje Moj oči varčuje zame. Danilo Tomšič Naš sogovornik je svojo poslovno pot začel pri mobilnem operaterju Mobitel, ki je lani postal del Telekoma Slovenije. Ves čas je največ pozornosti namenjal prav uporabnikom; najprej je skrbel za tehnično pomoč zahtevnim uporabnikom, nato je ni namenjena le ozkim ciljnim skupinam, temveč najširšemu krogu uporabnikov, pa vendar v njej vsakdo najde rešitev, ki mu je pisana na kožo. Zato ne preseneča, da se za podoben nastop prej ali slej od- Kaj je prineSla združiTev TeDružbe v Skupini Telekom Slovenije leKomovih hčerinSKih podjeso inovatorji in pionirji na svojem Tij njihovim uporabniKom? področju, za naše storitve se je odlo- veliKa podjeTja So običajno Črni kovinski lončki, ki se enkrat čilo največ slovenskih uporabnikov, bolj Toga ... vse bolj pa letno se uveljavljamo pojavijotudi na na policah izbranih nekaterih tujih trgih. Naše glavno Prilagodljivosti trgu ne določa vev sebi prav po- temveč je odvisna vodilo je, datrgovin, prednosti,skrivajo ki jih prinalikost podjetja, šajo sodobne telekomunikacije od zaposlenih, sebne okuse. Ste inže okusili kate- ki so vsakodnevno v nadaljnji razvoj, čim bolj približamo stiku z uporabniki in skrbijo za njihorega od treh edinstvenih okusov vsakemu uporabniku, ne glede na ve potrebe. Sodelavke in sodelavci to, kje je. Poleg tehnološke v Telekomu Slovenije so pri svojem Argetine linijenapredExclusive? Ne? Ste nosti pa velik poudarek dajemo celo- delu zavzeti in zelo motivirani, tako zanjokakovostni že slišali? Niste?daMorda ste poskrbijo za vsakega vitosti ponudbe, izvedbi z veseljem in uporabniški izkušnji ter čimokušanje večji uporabnika in najdejo zanj najboljšo zato zamudili divjačindostopnosti. Naša ponudba tako rešitev. Združitev Mobitela in Tele- ske paštete, tunine z olivami in ekstra deviškim oljčnim oljem ali pa goveje s tartufi, ki je prišla na police konec lanskega leta. A nič za to, pri Argeti že pripravljajo nov okus za linijo Exclusive. Kaj bo tokrat v črnem lončku, naj ostane še skrivnost, a lahko vam zaupamo, da so Argetini tehnologi združili moči z vrhunsko istrsko restavracijo San Rocco. NA OBISKU koma Slovenije pa je uporabnikom prinesla možnost, da vse v zvezi s telekomunikacijskimi storitvami, ki jih uporabljajo ali želijo, urejajo na enem mestu, pri čemer imajo to prednost, da lahko svoje uporabniške potrebe mi na različnih napravah. SKrb za uporabniKe je zagoTovo na prvem meSTu. KaKo zanje SKrbiTe v TeleKomu Slovenije? Skrb za uporabnike se začne, še preden se odločijo za našo ponudbo, saj imamo zanje pripravljene različne pakete, preproste za uporabo, ki združujejo vrhunske storitve v dobrodošlih količinah, ob tem pa ves čas skrbimo tudi za izjemno zanesljivo delovanje. Tako lahko vsak izbere primeren paket zase, za Običajni dan v klicnem centru Telekoma Slovenije katerega zagotovimo hiter priklop oziroma takojšnjo možnost uporabe, hkrati pa smo uporabnikom na voljo za nasvet in pomoč pri uporabi storitev, vsebin in naprav vseh naših blagovnih znamk: Telekom Slovenije, Mobitel in SiOL. Uporabnikom so za pomoč in podporo na voljo brezplačne stacionarne in mobilne telefonske številke (080 8000, 080 1000 in 041 700 700, iz tujine +386 41 700 700), pri čemer posebno pozornost namenjamo digitalnim komunika- Denis Stroligo Dvajset let je v primerjavi z več kot dvestoletno tradicijo v zavarovalništvu, kolikor je ima njihova matična družba Merkur Versicherung AG iz avstrijskega Gradca, malenkost, a vodstvo slovenske Merkur zavarovalnice je z dosedanjimi uspehi nadvse zadovoljno, saj jim kljub nehvaležnim časom posli dobro tečejo. Pogovor s sogovornikom Denisom Stroligom, ki že več kot deset let krmari Merkur zavarovalnico po nemirnih zavarovalniških vodah, pa ni potekel le o njihovih letih poslovanja, ampak smo ga povprašali tudi, kaj se dogaja danes in kaj v panogi pričakujejo za prihodnost. KaKo ocenjujete trenutno stanje v zavarovalništvu in Katere smernice pričaKujete? Tudi v zavarovalniški panogi se močno čuti vpliv gospodarske in socialne krize, vendar se, gledano v celoti, zaradi svojega značilnega konservativnega pristopa k poslovanju v preteklosti in sedanjosti še vedno uspešno izogiba pastem in čerem trenutne krize in nima tako strmih padcev kot druge primerljive dejavnosti. Padanje življenjskega standarda in rast splošnega nezaupanja v finančne trge in institucije ter splošna negotovost o naši prihodnosti so glavni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje drugačnih potreb in želja naših strank. Tako se denimo na področju življenjskih zavarovanj, ki so praviloma dolgoročna in vključujejo tudi varčevalni del, postopno oblikuje trend povpraševanja po bolj kratkoročnih zavarovanjih, z nižjim varčevalnim delom, kritjem le osnovnih rizikov ter nižjimi premijami. Žal pa te spremembe velikokrat vodijo v podzavarovanost, torej nezadostno kritje rizikov, s katerimi se soočamo v življenju, posledica pa je nezadostna odškodnina za zavarovalni primer. Da smo slovenci očitno poDzavarovani, KaDar govorimo o nepremičnem premoženju, so spet poKazale neDavne poplave. zaKaj menite, Da je taKo? KaKo bo ta naravna nesreča vplivala na slovensKo zavarovalništvo? Zadnje ocene zavarovalnic kažejo, da bo ocenjena škoda velika, vendar za to zavarovalnice obstajamo – da krijemo take in podobne rizike. Posledica za zavarovalnice bo nekoliko nižji poslovni izid konec leta, kaj več pa ne, saj so zavarovalnice dobro pozavarovane za take primere. Žal pa pogosto ljudje pri sklepanju zavarovanja vidijo predvsem višino premije, ne pa zagotovitve celotnega kritja rizika, ki ga želijo zavarovati. Vzemimo za primer zavarovanje za poplave; to je precej drag zavarovalni produkt, zato se stranke velikokrat odločijo za sklenitev premoženjskega zavarovanja, ki v svojem delu že vključuje tudi kritje za poplave, vendar v nižjem pavšalnem znesku in za ugodnejšo premijo. To pa lahko vodi k podzavarovanosti, saj je lahko dejanska škoda ob poplavi veliko večja in potem ni krita. preDviDevamo, Da slovensKa zavarovalnišKa panoga buDno spremlja tuDi proDajo zavarovalnice maribor. KaKo bo ta proDaja – če sploh bo – po vašem mnenju vplivala na razvoj slovensKega zavarovalništva? Bistvene spremembe na trgu ne pričakujem, saj oba zdaj znana resna potencialna kupca Sava Re in Grawe že dolgo delujeta na slovenskem trgu. V obeh primerih lahko pričakujemo mogoče le večjo koncentracijo njunega delovanja kot zavarovalniških skupin ter izkoriščanja pozitivnih sinergijskih učinkov, ki jih take združitve lahko prinašajo. vrniva se K merKur zavarovalnici. na našem trgu ste že Dvajset let. Ko se ozrete nazaj, Kaj menite o tem obDobju, Kateri so bili tisti mejniKi, spremembe, Ki so po Naša zavarovalnica je začela poslovati takoj po osamosvojitvi Slovenije, leta 1992, zato smo še posebej ponosni, da lahko skupaj delimo usodo razvoja države in njenih ljudi. Na začetku delovanja smo zaznali predvsem povpraševanje trga po življenjskih zavarovanjih, katerih ponudba in obseg sta bila precej omejena. Večina takrat delujočih zavarovalnic je bila namreč usmerjena bolj v ponudbo drugih zavarovanj, kot so premoženjska in zdravstvena. Takoj smo prevzeli vlogo ene izmed vodilnih zavarovalnic na področju življenjskih zavarovanj in jo ohranjamo tudi danes, saj smo po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja četrta največja slovenska zavarovalnica na tem področju (vir: Statistični zavarovalniški bilten SZZ 2012). S ponosom lahko povem, da smo leta 2002 prvi na slovenskem trgu ponudili življenjsko zavarovanje s kritjem nekaterih hudih bolezni, kar je bilo eden izmed najpomembnejših mejnikov v našem poslovanju. Kmalu so nam sledile tudi druge zavarovalnice, ki so spodbudile konkurenčnost, in zato danes lahko zatrdim, da so z razvojem od začetka do danes tovrstna zavarovanja med najbolj kakovostnimi ponudbami na slovenskem trgu, saj našim zavarovancem ponujajo kritja pogostih rizičnih situacij. KaKo se na negotove čase oDzivajo vaši zavarovanci pa tuDi ljuDje na splošno? Kriza je že globoko posegla v življenjski standard. Običajno je logična posledica tega tudi racionalizacija stroškov življenja in določanje prioritet. Zato se dogaja, da se ljudje odločijo prekiniti obstoječe zavarovanje, čeprav je to zanje praviloma manj ugodno, ali opravijo kako drugo spremembo pri zavarovanju. Žal pa se premalo zavedajo, da sta prav osebna varnost in posledično zmožnost pridobivanja dohodka tisto, kar nam omogoča lažji prehod iz morebitnih nepredvidenih situacij (npr. invalidnost ali celo smrt). Konec Decembra bo začela veljati nova DireKtiva eu o izenačitvi spolov. zaKaj je Doslej obstajalo razliKovanje? Kaj bo novost prinesla zavarovancem, zDajšnjim in prihoDnjim? Kaj bi svetovali tistim, Ki si želijo zagotoviti varno finančno prihoDnost, preDvsem v jeseni življenja, saj vse Kaže, Da boDo poKojnine iz prvega stebra za vsaKo generacijo nižje? Predvsem življenjska zavarovanja temeljijo na t. i. statističnih tablicah umrljivosti in drugih statističnih izhodiščih moškega in ženskega prebivalstva, na podlagi katerih se izračunavajo zavarovalne premije. Znano je, da ženske živijo v povprečju dlje kot moški, zato te in podobne statistične razlike med spoloma vplivajo na izračun zavarovalne premije. S sprejemom direktive pa je pri izračunavanju premij prepovedano vsakršno razlikovanje na podlagi spola. Torej bo posledica uresničevanja direktive popolna izenačitev spolov pri sklepanju zavarovanj. Zavarovalnice se bomo z direktivo uskladile do 20. decembra 2012 in za zavarovanja, Najprej bomo morali spremeniti razmišljanje in zares dojeti, da nam državna pokojnina ne bo omogočala normalnega prežive- sklenjena pred tem datumom, ne bo posebnih sprememb. Pri sklenjenih po tem datumu pa bodo razlike predvidoma predvsem v višini premije v primerjavi z zdajšnjimi, če bi zavarovanje sklenili še pred uveljavitvijo. Kakšne bodo te razlike, je za zdaj še prezgodaj govoriti. Pričakujemo pa lahko, da bodo premije nekoliko dražje za ženske. Kateri so izzivi, s Katerimi se bo merKur zavarovalnica spoprijela v prihoDnjih Dvajsetih letih, če malo KariKiramo? KaKo torej viDite zavarovalnišKo prihoDnost? Ne glede na hudo gospodarsko in socialno krizo, ki jo doživljamo, bomo tudi v prihodnje morali po- skrbeti za svojo varnost in varnost svojega premoženja. Zavezanost naše zavarovalnice k dolgoročnemu, varnemu in konservativnemu poslovanju je zagotovilo, da bomo na tej poti uspešni veliko dlje kot nadaljnjih dvajset let. Pri tem pa želimo ohraniti tudi vlogo ene izmed vodilnih slovenskih zavarovalnic na področju trženja življenjskih zavarovanj in bomo tudi naprej trgu ponujali inovativna in kakovostna zavarovanja. Pred nami so tudi novi izzivi, predvsem na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, kjer bomo znova izhajali iz bogatih izkušenj naše matične družbe, in ko bodo zagotovljene dovolj dobre zakonske in druge razmere za vstop na ta trg, bomo poskušali tudi tu odigrati pomembno vlogo. www.merkur-zav.si Matična družba Merkur Versicherung AG iz avstrijskega Gradca ima za seboj že 214 let nepretrganega delovanja. Če samo pomislimo, kaj vse se je od ustanovnega leta 1798 zgodilo in da v tem času zavarovalnica ni nikoli prekinila svojega delovanja, potem lahko do tega dejstva čutimo le globoko spoštovanje. Naših »skromnih« dvajset let se težko primerja z navedenim podatkom, vendar oboje dokazuje, da nam stranke lahko popolnoma zaupajo, saj smo kot skupina Merkur, ki ima tudi druge hčerinske družbe predvsem na območju nekdanje Jugoslavije, in lokalno kot samostojna družba zavezani k dolgoročnemu poslovanju in izpolnjevanju zavarovalniškega poslanstva. Hkrati pa prav na tem dejstvu lahko utemeljeno gradimo svoje prepričanje, da je tudi v različnih krizah možno uspešno poslovati in zagotavljati izpolnjevanje obveznosti do strank v polni meri in v vsem času trajanja zavarovanj. KaKšno je vaše trenutno poslovanje v teh nehvaležnih časih? Naše trenutno poslovanje lahko ocenim kot dobro. H krizi namreč pristopamo tako, da jo razumemo kot poslovni izziv. Ne glede na vsa navedena negativna gibanja v Argetino serijo Exclusive, ki pride na police konec leta, so v Argeti namenili predvsem tistim svojim zvestim kupcem, ki želijo okusiti nekaj drugačnega in edinstvenega. Prav tako je serija Exclusive, kot se za ekskluzivne izdelke mansko doživetje. Restavraci Še nekaj dni in razvajal vas bo chef kuhinje vrhunske restavracije San Rocco. ORGANIZATOR: OSebna IzkaznIca Merkur zavarovalnica, d. d., Ljubljana Sedež družbe: Dunajska 58, 1000 Ljubljana Vodstvo družbe: Denis Stroligo, predsednik uprave, Mojca Androjna in Andrej Osterc, člana uprave Lastnik družbe: Merkur International Holding AG, Gradec, Avstrija (100% lastnik) Število zaposlenih (31. 12. 2011): 153 Povprečno število zaposlenih (2011): 143 Prihodki od premij (2011): 47.096.406 evrov - od tega premije življenjskih zavarovanj: 40.205.236 evrov - od tega premije premoženjskih zavarovanj: 6.891.170 evrov Čisti dobiček (2011): 4.268.690 evrov Nerazporejeni čisti dobiček (2011): 2.134.345 evrov Vir: Letno poročilo družbe za leto 2011 »Lahko se izognemo realnosti, vendar se ne moremo izogniti posledicam izogibanja realnosti.« Ayn Rand čju! m obmo ovane ite nas Obišč http://w v Zavar com/Z ww.fac avarova noObm ocje ebook. ste tuDi Del veliKega zavarovalnišKega Koncerna, Ki se pohvali z Dolgo zavarovalnišKo traDicijo in je prebroDil marsiKatero Krizo, tuDi veliKo v Dvajsetih letih prejšnjega stoletja. KaKo vam te izKušnje pomagajo Danes? Darilo kupcem spodobi, količinsko omejena, kar ji doda svojevrsten čar. Lahko pa bi Argeto Exclusive razumeli tudi kot nekakšno darilo ljubiteljem te paštete. Podobno kot pri vseh Argetinih paštetah je tudi pri Exclusivu na prvem mestu kakovost, zato uporabljajo surovine najboljše kakovosti. Doslej so okuse za ekskluzivno linijo pripravljali hišni mojstri za paštete, letošnji okus pa je nastal v sodelovanju med Argeto in restavracijo San Rocco, zato si lahko obetamo pravo gur- tja. Nekaj možnosti je že na trgu v obliki pokojninskih družb, ki izvajajo prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Nekaj alternativ pa je tudi v ponudbi zavarovalniških produktov, kot so rentna zavarovanja ali različne oblike življenjskih zavarovanj. Rdeča nit je prav gotovo, da bomo morali varčevati na več načinov, razpršeno in v različnih oblikah. Le tako si bomo zagotovili zanesljive prilive za varno starost. družbi in gospodarskem okolju je možno s takim pristopom dosegati zavidljive poslovne rezultate. Tako smo imeli v letu 2009, kljub krizi, najboljši poslovni rezultat v vsem času delovanja. To nas navdaja z optimizmom in nam daje zagon za nadaljnje delovanje. www.merkur-zav.si Janez Hočevar: navdušen motorist Koristni potovalni nasveti Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum Mineva že pet let od začetka finančne krize, ko si ni še nihče predstavljal razsežnosti položaja, ki se je že takrat začel zapletati. V Sloveniji smo živeli v iluziji, da smo svetilnik Evrope in da se nam ne more nič zgoditi, pa tudi če propade vse okoli nas. Statistične podatke se lahko prilagaja, naravnih zakonov pač ne. Popolnoma naravno je, da če se dvajset ali več let zadolžuješ, boš moral enkrat dolg vrniti. To ne velja le za Slovenijo, temveč tudi za vse druge države, podjetja in posameznike. Nemški javni dolg na prebivalca znaša več kot 26.000 evrov, belgijski več kot 37.000 evrov, ameriški pa več kot 51.000 dolarjev na prebivalca. Ali ste vedeli, da je imela Velika Britanija v zadnjih 60 letih proračunski primanjkljaj kar 51krat, Španija pa v zadnjih 49 letih 45-krat? Kolikokrat je imela Slovenija v letih od osamosvojitve proračunski presežek? Imamo velike javne dolgove iz preteklosti, tekoče proračunske primanjkljaje, šibke finančne institucije, srednjeročno nevzdržno pokojninsko in zdravstveno blagajno ter absolutno previsoke cene nepremičnin glede na svojo kupno moč. Pri pridelavi hrane smo nesamozadostni, vsako leto pa državno blagajno dodatno obremenijo še šoki zaradi naravnih katastrof, kot so suše in neurja. To je realnost in posledicam se ne moremo izogniti. Za razmišljanje o tem, zakaj je nastal takšen položaj in kdo je kriv, je škoda časa, saj ne moremo nič spremeniti. Veliko pa lahko naredimo za prihodnost. Predvsem moramo spremeniti svoj odnos. Država mora biti servis državljanov in ne nasprotno, banke morajo biti servis za realno gospodarstvo in prebivalstvo in ne nasprotno in mi moramo potomcem predati boljšo zapuščino, kot smo jo dobili, in ne nasprotno. Popolnoma jasno je, da če se želimo razdolžiti, bomo utrpeli 1 vodn k Nak o en ge za bo www.argeta.com Jesenska potepanja za seniorje Kdaj v pokoj? Poletna ponudba m m Zavarujemo čudež – človeka. m realen padec splošnega standarda za vsaj dvajset odstotkov, saj smo dvajset let vsako leto živeli vsaj odstotek nad svojimi zmožnostmi. To ne velja samo za nas, temveč za vse razvite države, ki so tako živele. Zato moramo imeti pred očmi cilj, kako zavarovati svoje premoženje v obdobju razdolžitve, poiskati vzporednice s situacijami iz nekdanje Jugoslavije in se čim bolje pripraviti na nov začetek. Za dežjem vedno posije sonce! Večina nas ne more vplivati na strategijo in odločitve v vladi, bankah, finančnih institucijah, podjetjih, lahko pa vplivamo na svoje odločitve. Neumnost je najcenejša surovina, s katero se dela denar, zato se mora vsak posameznik sam pozanimati, kaj je zanj in za njegovo premoženje najboljše. V prilogi lahko preberete mnenja domačih in tujih strokovnjakov o razvoju svetovne finančne krize in o tem, kako se kot posameznik najbolje znajti v danih razmerah. Vabljeni ste tudi na predavanja avtorjev člankov, ki bodo 20. oktobra na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Vabilo Marijana Đukanović, vodja marketinga Elementuma Pred nami je že 6. kongres plemenitih kovin in surovin, ki ga vsako leto oktobra organiziramo v podjetju Elementum. Če se spomnim prvega, je razlika občutna, saj se takrat skoraj ni govorilo o naložbah v plemenite kovine v fizični obliki kot obliki zaščite premoženja. Tudi dr. Marc Faber, eden največjih mednarodnih analitikov, ki smo ga gostili na prvem kongresu, je bil velika »neznanka« v slovenskem prostoru. Občutek, da govorimo kitajsko in ne slovensko na domačem ozemlju, nas je dodatno spodbudil k uresničitvi našega poslanstva, ki je predvsem širjenje informacij o pomembnosti vlaganja premoženja v plemenite kovine in surovine v trenutnih negotovih časih. Dogodek je tako še vedno namenjen širši javnosti, saj se spremembe na ekonomskih trgih dotaknejo vsakega posameznika. Letošnji kongres z naslovom Ko zmanjkuje rešitev ... bo ponudil vpogled v dosedanje ukrepe, ki smo jih izvajali za omilitev finančne krize, in v njihovo smiselnost. Z novimi govorniki bomo tako poiskali vzporednice med preteklimi finančnimi krizami in zdajšnjo. Dotaknili se bomo aktualnih razmer in posledic, ki jih še nismo občutili zaradi preteklih ukrepov, in tudi možnih predvidenih sprememb, ki bi lahko vplivale na nas, posameznike. Vabljeni torej, da si z obiskom kongresa pridobite koristne informacije in se pravočasno pripravite na finančno prihodnost. azg bano ž v en e m 20. oktober Ekonomska fakulteta www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si m 6. kongresna priloga Glavna urednica: Marijana Đukanović Izdajatelj: Elementum-Ag, d.o.o., trgovina s plemenitimi kovinami ORGANIZATOR: 11 dodatne OGLAŠEVALSKE REŠITVE 78 dodatne OGLAŠEVALSKE REŠITVE 79 Oglaševanje na mobilnih platformah (m.Delo.si): DODATNE OGLAŠEVALSKE REŠITVE Oglasi v tisku za jasno opredeljene ciljne skupine in velik doseg so aduti, po katerih tradicionalno slovimo v časopisni hiši Delo. Ker poznamo svoje bralce in oglaševalce, oglaševalske možnosti iz meseca v mesec izboljšujemo in stremimo k nadgrajevanju klasičnih, preverjeno učinkovitih oglaševalskih oblik s celovitimi, izvirnimi oglaševalskimi rešitvami – na vseh platformah. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj ključnih oglaševalskih priložnosti, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost s prepletanjem različnih rešitev in tako spodbujajo navzkrižno medijsko oglaševanje. • • • • • hitra distribucija informacij; povečana interaktivnost z uporabnikom; dostop do aktualnih novic – kjer koli in kadar koli; mesečna rast uporabe mobilnega portala; najbolj sodoben način dostopanja do aktualnih vsebin, ki jih ustvarjajo Delovi avtorji. MOŽNOSTI OGLAŠEVANJA Dimenzija PozicijaCNT* 300 x 50 px ležeči oglas - veliki 18,00 EUR * Cena velja na 1000 prikazov. Splošni pogoji: • • • • • • • Cena velja na prikaz. Cena pasic ni vključena v oglaševanje. Rok za oddajo izdelanega oglasa je tri delovne dni pred objavo. Ob neupoštevanju navedenih pogojev si pridržujemo pravico, da oglasa ne objavimo. Navedene cene ne vključujejo 20-odstotnega DDV. Oglasna pasica mora biti izdelana v formatih .gif, .jpg ali .swf. Naročnik sam odgovarja za resničnost navedb v oglasih. Oglaševanje na tabličnih računalnikih (iPad in Android): • • • • • edinstvena uporabniška izkušnja; visoka stopnja interaktivnosti; sveže in drugačno umeščanje oglasov; velik učinek oglasov; možnost nadgradnje z animacijo, zvokom, interaktivno vsebino in dodatnimi kreativnimi idejami. MOŽNOSTI OGLAŠEVANJA Dimenzija 768 x 1024 px Pozicija celostranski oglas Mesečni pavšal 6000,00 EUR na dlani VZORCI OGLASOV Število MESEČNIH uporabnikov: 20.000 Cene so v EUR brez DDV. Google analytics, november 2012 dodatno m.delo.si dodatne OGLAŠEVALSKE REŠITVE 80 DOGODKI: • • • številni kulturni, dobrodelni, športni in drugi odmevni dogodki: priložnosti sponzoriranja, soorganizacije ali ciljnega oglaševanja; priložnost za vzpostavljanje tesnejših vezi z izbrano javnostjo; prepoznavni dogodki družbe Delo, d. d.: Delova osebnost leta, Vikendovi gongi, Kresnik, Ona 365, okrogle mize Delo 2020, športni dogodki Kluba Polet, Izbor Nedelovih gostiln ipd. dodatne OGLAŠEVALSKE REŠITVE Oglaševanje na naslovnici ali zadnji strani časopisa Delo ali Slovenske novice: • • • • izjemna dodana vrednost; najbolj vidno mesto časopisa in neposreden stik z bralci; ekskluzivnost, povezana z omejenim številom pojavljanj; le za izbrane oglaševalce in ključne partnerje. Ob zakupu naslovnice je obvezen zakup 1/1 oglasa na 2. strani časnika. Ob zakupu zadnje strani vam ponujamo zakup 1/1 oglasa na predzadnji strani časnika Delo po ugodni ceni, možen pa je tudi zakup oglasa samo na zadnji strani. Splošni pogoji zakupa – za Delo in Slovenske novice NAGRADNE IGRE IN DRUGE ZABAVNE RUBRIKE: priložnost za nagovor izbrane ciljne javnosti; spodbujanje interaktivnosti; zelo dobra odzivnost bralcev; primer dobre prakse: velika nagradna igra Slovenskih novic Terna, tematske nagradne križanke, glasovanje za gonge, tematske spletne igre in ankete itn. Nova številka ONEPLUS v prodaji od 29. 11. 2011! Nedelova velika nagradna križanka Preizkusite svoje znanje in osvojite bogate denarne nagrade! za ženske z vizijo EKS KLU ZIV NO oSVoJITE 1000 € VESNA V. godINA 500 € v dRUžiNi Ni Nič NAravNEgA Vsi novi naročniki se uvrstite v žrebanje, ki bo 21. februarja 2012. Objava nagrajencev bo 29. februarja v prilogi Ona. Žrebali bomo med naslednjimi nagradami: 20 x darilni bon zlatarna Celje v vrednosti 40 eUr ko noSiŠ kRiž,ljudjE pričakujEjo vEč 20 x po 2 Cekina za nakUp v prodajalnah beaUtiqUe, Modiana in v blagovniCi Maxi v vrednosti 40 eUr Si predstavljate življenje brez dinastija jerice mrzel LJUBA PRENNER, moj tretji oče 20 x stenska Ura noMon valentina smej novak je zakuhala dr. nedi pagon vampi in boj za interpretacijo 250 € 29. november 2011 leto| 1 | št.| 4 | 3,99 € Delo, d. d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana, 544828 ONA_PLUS_4_OK.indd 1 Zneski so navedeni v bruto vrednostih. Sodelujejo lahko vsi, ki pošljejo izpolnjeno geslo-rešitev katerekoli križanke, objavljene v Nedelu v oktobru. Sponzor križanke: NLB, d. d. | Delo, d. d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana, 543642 V novi številki ONAPLUS poiščite kupon z nagradnim vprašanjem in se potegujte za SEAT Alteo. Pravila in splošni pogoji sodelovanja so objavljeni v nagradni igri na www.delo.si oziroma www.slovenskenovice.si. 544828-3962351 1 NALEPKE: pritegnejo pozornost bralcev; zagotavljajo odzivnost; sistem »odlepi in uporabi« je svetovni oglaševalski trend. kupon 72 x 72 koncni 3.indd 1 15.11.2011 21:35:53 Z ONOPLUS do SEAT Altee NeDelo lahko kupite vsako nedeljo na številnih prodajnih mestih po Sloveniji. Naročite ga lahko na brezplačni telefonski številki 080 11 99 ali po elektronski pošti na: narocnine@delo.si. • • • REVIJA + 1GRATIS FMM rAziSkAvA družinske druga nagrada TreTja nagrada 3 x 3,99 € = 11,97 € SeaT AlTEo družina buh SAJ NISEM VIDETI MAMA MučENicA, kaJNE? Prva nagrada 4 x 3,99 € = 15,96 € cena 4 številk za naRočnike posebno presenečenje za nove naročnike: ONAPLUS SEPTEMBER 2011 | ŠT. 3 nedelja, 30. oktober, dan za nagrade, dan za nedelo. AkcijskA ponudbA zA nAročnike Redna cena 4 številk 12.8.11 9:41 Ljubljana, 4. junija 2011 cena 1,25 EUR, 12 HRK leto 53 / št. 128 • • • • 1. Vsebina oglasnega sporočila mora biti v skladu z osnovnimi parametri oglaševanja, ki so navedeni v veljavnem ceniku. 2. Videz oglasa ne sme oblikovno, vsebinsko in slikovno posnemati naslovnice časopisa. Priporočamo imidž oglas. 3. Zakup je možen le v celotni nakladi časopisa in ne posameznih manjših enotah. 4. Zakup je omejen na največ 6 x letno. 5. Rezervacija prostora je potrebna najmanj dva tedna pred objavo, gradivo pa najpozneje teden dni pred objavo. 6. Odgovorni urednik ima vedno pravico oglas zavrniti. Slika je lična. simbo 17.11.2011 15:22:31 DELA? 81 dodane OGLAŠEVALSKE REŠITVE 82 LEPLJENJE IN OVIJANJE ROČNO LEPLJENJE: lepljenje vzorčkov (testerjev) ali promocijskih materialov (kartic, kupončkov ipd.) na oglas različne velikosti: • v notranjosti prilog Ona, Deloindom, Polet, Vikend, Sobotna priloga, Odprta kuhinja Cena za lepljenje: 0,062 EUR (0,074 EUR z DDV) na izvod x št. izvodov + cena za oglasni format, kamor se vzorček lepi; • na naslovnici Dela, Slovenskih novic, Nedela in Nedeljskih novic Cena za lepljenje: 0,093 EUR (0,1116 EUR z DDV) na izvod x št. izvodov + cena za oglasni format, kamor se vzorček/kartica/kuponček lepi. OVIJANJE: plastificiranje ali ovijanje s trakom, po dogovoru Rok za oddajo materialov: teden dni pred lepljenjem, ovijanjem oziroma po dogovoru v Delu, Tiskarsko središče, Slovenčeva 19, 1000 Ljubljana. TISK, VLAGANJE IN VPENJANJE TISK V Delu vam lahko oblikujemo in stiskamo vloženke, kataloge ali posebne priloge v velikosti Dela, Slovenskih novic, Sobotne priloge ali revijalnih prilog. Ker je cena odvisna od števila strani, vrste papirja, naklade in vrste tiska, vam bomo pripravili ponudbo. VLAGANJE IN VPENJANJE V vse edicije časopisne hiše Delo je možno vlaganje v celotno naklado, pa tudi delno vlaganje, določeno po različnih merilih. Za vloženke v Delo, Slovenske novice, Nedeljske novice, Nedelo in Poglede, zgibane na harmoniko, je potreben poseben dogovor. Vpenjanje je možno v priloge Ona, Deloindom, Polet, Vikend, Odprta kuhinja. Cena za 1000 vloženih izvodov: do teže 10 g od 11 do 20 g od 21 do 40 g od 41 do 60 g od 61 do 80 g od 81 do 100 g od 101 do 110 g od 111 do 120 g od 121 do 130 g od 131 do 140 g od 141 do 150 g Tisk v Delu v EUR (brez DDV) 62 77 93 108 120 134 150 168 186 204 222 Tisk drugje v EUR (brez DDV) 82 97 118 129 141 155 170 187 206 225 244 Najmanjše število vloženk je 10.000 izvodov. Dimenzije materialov za strojno vlaganje v Delo, Slovenske novice in Nedelo: najmanjša širina 148 mm najmanjša višina 120 mm Največji širina in višina sta odvisni od edicije. Pri vlaganju enega lista mora biti teža papirja najmanj 115 g/m2. dodatne OGLAŠEVALSKE REŠITVE 83 Cena vlaganja/vpenjanja v celotno naklado One, Delaindom in Vikenda: Ona, Deloindom in Vikend Naklada x cena/izvod - 30 % popusta. Dimenzije materialov za strojno vpenjanje v Ono, Deloindom, Polet, Vikend IN Odprto kuhinjo: najmanjša širina 150 mm največja širina najmanjša višina 147 mm največja višina 203 mm 271 mm Vpenjanki je treba dodati zaradi porezave na spodnjem robu 6 mm, če zavzema največje dimenzije, pa tudi na drugih zunanjih robovih. Rok za oddajo materialov: teden dni pred vlaganjem, vpenjanjem oziroma po dogovoru v Delu, Tiskarsko središče, Slovenčeva 19, 1000 Ljubljana. SPLOŠNI PRODAJNI POGOJI SPLOŠNo TEHNIČNI DEJAVNIKI TEHNIČNI DEJAVNIKI Cene oglasnega prostora so zapisane pri posameznih edicijah. ZA ODDAJO OGLASNEGA GRADIVA Za vse oglase (razen kadrovskih), v katerih je predstavljenih več oglaševalcev oz. blagovnih znamk, zaračunamo 10 % dodatka za vsak dodaten logotip. V celoti oblikovani oglasi Osnova za objavo je pisno naročilo, ki ga je mogoče preklicati: • za Delo, Slovenske novice, Nedeljske novice, Nedelo in digitalne platforme najmanj dva delovna dneva pred predvideno objavo, • za priloge Ona, Deloindom, Polet, Vikend, Odprta kuhinja in vse nestandardne oglasne formate ter posebne projekte najmanj teden dni pred predvideno objavo. Za poznejši preklic zaračunavamo odškodnino, in sicer 30 % od vrednosti predvidene objave. Časopisna družba Delo, d. d., si pridržuje vse materialne in druge avtorske pravice. Nobenega dela ni dovoljeno reproducirati ali kopirati v kakršni koli obliki brez dovoljenja izvajalca. Naročnik je odgovoren za vsebino objave (resničnost navedb, uporabo avtorskih del, sklicevanje na osebe in institucije ipd.). Skladno s 15a. členom Zakona o varstvu potrošnikov in zahtevami Tržnega inšpektorata RS morajo biti vsi oglasi podpisani z nazivom in naslovom oglaševalca, čigar izdelek ali storitev se oglašuje. Vsi oglasi, objavljeni v edicijah časopisne družbe Delo, d. d., morajo biti objavljeni v slovenskem jeziku. Rok plačila je osem (8) dni po objavi. Popust ob predplačilu (plačilo oglasa najpozneje dan pred objavo) je 1 %. Za zamujena plačila zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. Cene v ceniku so podane brez DDV (20 %). Reklamacijski rok je osem (8) dni po objavi. Reklamacija pri ponavljajočih se objavah se upošteva le, če naročnik na napako opozori takoj po prvi objavi. Za oglase, pri katerih so bili materiali oddani po navedenih rokih oddaje, reklamacije ne upoštevamo, prav tako tudi ne za oglase, oddane na elektronskem mediju brez vzorčnega odtisa. Za napake pri objavah, ki so posledica slabe predloge ali telefonsko sporočenih popravkov, je odgovoren naročnik. Prav tako reklamacija želenega mesta objave ni upravičena, če ni zakupljena posebna pozicija oglasa, kar pa ne izključuje reklamacij zaradi kakovosti tiska ali vsebine oglasa. 85 Sprejemamo oglase v obliki pdf, ustvarjene z Adobe Acrobat Distillerjem 4.05 ali novejšim, nastavitve (Job Options) za Adobe Acrobat Distiller so na voljo na naslovu oglasi.delo.si, lahko pa uporabite prednastavljene Press Quality. Oglas naj bo v vektorski obliki (ne rastriran). Tehnične reference 1. Vse slike in barve v oglasu (besedilo, podlage, okvirji) morajo biti v modusu CMYK (procesne barve), pripravljene za časopisni tisk, v formatu tif (brez kompresije LZW) ali EPS (composite, ne DCS). 2. Preden slike postavite v oglas, jih je treba primerno obrezati in pripraviti v velikosti 1 : 1 za Delo, Slovenske novice, Nedeljske novice, Nedelo in Sobotno prilogo v ločljivosti 200 dpi (34-linijski raster/cm), za Ono, Vikend, Deloindom, Polet, Odprto kuhinjo, Deloindom+, Onoplus, Polet fit pa 300 dpi (60-linijski raster/cm). 3. Tanke negativne črke, črte in drugi elementi v več barvah niso primerni za časopisni tisk. Črne oz. sive črke morajo biti definirane kot sivi odtenek in ne sestavljene iz barv CMY. 4. Za pravilen prenos vseh elementov oglasa na našo platformo je potreben vzorčni odtis. Če nam dostavite pdf, mora biti to odtis dokumenta pdf, ne odtis iz programa, v katerem je bil narejen. 5. Če nam oglas pošljete po e-pošti ali naložite na strežnik ftp, priložite jpg za predogled – za nadzor prenosa vseh elementov oglasa. 6. Če želite, da se bo tisk kar najbolj približal želenim barvam, nam lahko dostavite poskusni odtis, ki ponazarja želeno tiskarsko tehniko (barvni obseg, povečanje rastrskih tonov). 7. Nastavitev za osvetlitev oglasov je črna (black) overprint (črna barva se sešteva s podlago). 8. Če želite zagotoviti enak odtenek sive barve, bodite zaradi barvnega upravljanja na ripu pazljivi v primerih, ko je rastrska slika s sivim ozadjem na vektorsko definirani sivi podlagi; če sivo barvo rastrske slike tvorijo tri ali vse štiri procesne barve, definirajte v vektorski podlagi v barvnem modelu CMYK enako recepturo. Delno oblikovani oglasi Slike lahko dostavite v računalniški obliki v zapisu tif ali jpg (ne v Microsoft Word), pripravljene enako kot za izdelan oglas (v modusu CMYK in primerne ločljivosti), ali v neračunalniški obliki: diapozitiv brez dimenzijske omejitve, kakovostna predloga na papirnatih medijih. Logotipe dostavite v vektorski obliki v modusu CMYK (.pdf, .eps, .cdr, .ai, .fh), skupaj s pisavami ali v krivuljah. Neoblikovana besedila sprejemamo v Microsoft Word ali Excel za Windows. Sprejemni e-poštni naslov: oglasi@delo.si Po e-pošti sprejemamo samo oglase do velikosti 10 MB. ftp://ftp.delo.si Oglase, ki zasedejo več kot 10 MB, nam lahko posredujete na ftp-strežnik na naslov ftp://ftp.delo.si/incoming/ (uporabniško ime: upload, geslo: gordajmi). Po končanem prenosu nas o tem obvestite po e-pošti na naslov oglasi@delo.si ali po tel. 01/47-37-549. Oglas prej obvezno zapakirajte v eno od paketnih datotek (.zip – PC oziroma .sit – MAC), datoteko pa smiselno poimenujte z imenom podjetja, ki oglašuje (npr. Podjetje_Delo.sit – oglas Podjetja za Delo). Za delo s strežnikom ftp potrebujete Internet Explorer 5 ali novejši ali poseben program. Podrobna navodila so na naslovu: oglasi.delo.si. Mediji sprejema oglasov (MAC, PC) CD, DVD, USB INFO 84 DODATKI IN POPUSTI 86 DODATKI IN POPUSTI 87 DODATKI IN POPUSTI pri komercialnih oglasnih objavah Dodatki na osnovne cene Popusti za pogodbene partnerje določena stran določeno mesto ekskluziva (najmanjša oglasna velikost 1/8 strani) prepozno naročen ali oddan oglas 30 % 30 % 50 % 30 % 3 vsaka naslednja od 4 do 9 od 10 do 11 od 12 do 13 od 14 do 15 od 16 do 17 od 18 do 19 od 20 do 24 od 25 do 29 od 30 do 34 od 35 do 39 od 40 do 44 od 45 do 100 nad 100 Lestvica količinskih popustov 3% plus 1 % na vsako nadaljnjo objavo 10 % 11 % 12 % 13 % 14 % 15 % 16 % 17 % 18 % 19 % 20 % 30 % Popusti za objave v več medijih Pri sočasnem zakupu objav v tiskanem in digitalnem mediju priznamo 3 % popusta. Pri objavah istega oglasa v dveh medijih je popust 5 %, za objave istega oglasa v vsakem naslednjem mediju pa se popust poveča za 2 %. Ti popusti se upoštevajo pri posameznem naročilu po vsebini in proporcionalni površini enakega oglasa za enako število objav v več medijih (ali proporcionalnem številu vloženih izvodov v primeru vlaganj), veljajo pa le v referenčnem časovnem obdobju izida edicij (najbližji možni datum objave). Lestvica količinskih popustov, ki jih bo Delo, d. d., priznalo končnim naročnikom ob sklenitvi pogodbe z dogovorjeno neto letno oglasno realizacijo oziroma agencijam z aneksom napovedano realizacijo klientov končnih naročnikov. Predvidena letna neto % količinskega realizacija v EUR popusta po pogodbi nad 14.000 3 nad 17.000 4 nad 22.000 5 nad 27.000 6 nad 35.000 7 nad 45.000 8 nad 60.000 9 nad 85.000 10 nad 100.000 11 nad 130.000 12 nad 140.000 veljajo posebni dogovori Agencijski popust 7,5 % (tisk) 10 % (splet) Agencijam priznavamo 7,5 % agencijskega popusta, ki pa ne velja za stand by (stand by popust je lahko do 70 %), osmrtnice in male oglase. Za nedokončane ali prepozno oddane oglase znižamo agencijski popust za 5 odstotnih točk. Popusti za vlaganje, vpenjanje in lepljenje Materiale, ki jih stiskamo v Delovem Tiskarskem središču, vlagamo, vpenjamo in lepimo po še posebno ugodnih cenah. Več v rubriki TISK, VLAGANJE, LEPLJENJE IN OVIJANJE. POGOJI Popusti na število objav S končnimi naročniki, ki letno načrtujejo obseg oglaševanja v naših edicijah v neto vrednosti najmanj 14.000 EUR, sklepamo letne pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki prinašajo količinske popuste od 3 do 12 % ali več. 88 OSNOVNI PARAMETRI Kontakti OSNOVNI PARAMETRI kontakti Na podlagi etičnega kodeksa oglaševanja veljajo v Delovih edicijah in spletu naslednje omejitve: VODSTVo oglasnega trženja Vsebinske omejitve 89 Dragica Grilj, direktorica oglasnega trženja in marketinga, T 01/4737 501 Monika Povšič, pomočnica direktorice oglasnega trženja, T 01/4737 501 1. Besedilo, oblika, vsebina ali sporočilo oglasa ne smejo biti pod splošno kulturno ravnijo edicije. Če odgovorni urednik presodi, da oglas tega merila ne izpolnjuje, ga zavrne. 2. Oglasi do bralcev ne v sliki ne v besedi ne smejo biti podcenjujoči, žaljivi in zavajajoči. 3. Nedopustni so oglasi, ki kakor koli zlorabljajo zdravstveno ali drugačno osebno stisko bralcev, jih zavajajo in manipulirajo s podatki. 4. Izogibamo se objavi oglasov, ki neprikrito asociirajo na spolnost in tovrstne »storitve«. 5. Besedilo oglasov ne sme zlorabljati blagovne znamke edicije. 6. Besedilo oglasov mora biti v slovenskem jeziku. Vodja projektne prodaje, oglasnih prilog in oglasnega uredništva Oblikovne omejitve za promocijske članke ASISTENTI VODIJ KLJUČNIH KUPCEV 1. Vsi oglasi MORAJO biti postavljeni V OKVIRJU. 2. Font pisave v oglasu mora biti zelo opazno različen od Delove pisave oziroma pisave edicije, v kateri je oglas objavljen, in tudi prelom mora biti (širina stolpcev) drugačen od tistega, ki se v mediju sicer uporablja. 3. Vsak oglas mora imeti OBVEZNO v levem zgornjem kotu napis Oglasno sporočilo v velikosti pisave, ki je za dve piki večja kot v oglasu, in v polkrepkem tisku. 4. Vsak oglas mora imeti v levem ali desnem spodnjem kotu v pokončni pisavi (od spodaj navzgor ob levem ali desnem robu) napis naročnika oglasa z imenom/nazivom in naslovom. 5. Vsak oglas mora imeti barvno, 15-odstotno podlago (barvni raster), ki bo s tem razlikoval barvo oglasa od barve uredniških vsebin; barvo rastra določijo uredniki, tržniki in likovni urednik tako, da bo v vsestransko korist. 6. Pozicija PR intervjujev je vedno v drugi polovici edicije oziroma opazno ločena od uredniških vsebin. 7. Tovrstne oglase morajo odgovorni uredniki pred objavo pregledati in odobriti, za to pa morajo imeti dovolj časa. Brigita Cajhen, T 01/4737 544, F 01/4737 519, brigita.cajhen@delo.si Petra Poje, T 01/4737 654, F 01/4737 519, petra.poje@delo.si Tea Kresnik, T 01/4737 512, F 01/4737 519, tea.kresnik@delo.si Prostorske omejitve Zaradi vsebinske integritete medijev je površina najbolj občutljivih strani časopisov in prilog, namenjena oglasnemu prostoru, omejena. Tako je maksimalna velikost oglasnega prostora na naslovnici in zadnji strani Dela četrtina razpoložljivega prostora strani, na osrednjih straneh časopisa (dogodki dneva, aktualno) tretjina, na preostalih straneh pa do polovice strani. Preseganja teh omejitev so možna izključno ob predhodni odobritvi odgovornega urednika edicije. Enako ima odgovorni urednik pravico določiti, da na nekaterih straneh časopisa (npr. mnenja v Delu) oglaševanje ni mogoče. Za celostranske oglase na notranjih straneh ni omejitev, celo zaželeni so, njihovo razporejanje pa poteka v dogovoru z odgovornimi uredniki edicij. Maja Vidmar, T 01/4737 527, F 01/4737 519, M 041/327 868, maja.vidmar@delo.si VODJE KLJUČNIH KUPCEV Biljana Gajšak, T 01/4737 517, F 01/4737 519, M 031/739 130, biljana.gajsak@delo.si Bojana Vrenjak Lavrenčič, T 01/4737 499, F 01/4737 519, M 041/318 607, bojana.vrenjak@delo.si Danica Maček, T 01/4737 510, F 01/4737 519, M 041/743 635, danica.macek@delo.si Ivanka Tehovnik, T 01/4737 498, F 01/4737 519, M 031/702 790, ivanka.tehovnik@delo.si EKIPA PROJEKTNE PRODAJE Darinka Žemlja, T 01/4737 538, F 01/4737 534, darinka.zemlja@delo.si Jasmina Zukanovič, T 01/4737 568, F 01/4737 534, M 041/750 379, jasmina.zukanovic@delo.si Miha Vončina, T 01/4737 536, F 01/4737 534, M 031/669 539, miha.voncina@delo.si Nina Kinkela, T 01/4737 560, F 01/4739 534, nina.kinkela@delo.si Saša Popovič, T 01/4737 554, F 01/4737 534, sasa.popovic@delo.si Tomaž Romih, T 01/4737 507, F 01/4737 534, M 051/315 257, tomaz.romih@delo.si Zlata Blatnik Guzelj, T 01/4737 575, F 01/4737 534, M 031/639 061, zlata.blatnik@delo.si trženje digitalnega oglasnega prostora Marjana Volk, vodja, T 01/4737 564, F 01/4737 519, marjana.volk@delo.si Mirko Strle, T 01/4737 563, F 01/4737 519, mirko.strle@delo.si MALI OGLASI Marko Škof, vodja, T 01/47 37 552, F 01/47 37 558, M 041/586 111, marko.skof@delo.si Breda Vrbnjak Marčec, T 01/47 37 500, F 01/47 37 558, bredam@delo.si Mojca Kolar, T 01/47 37 500, F 01/47 37 558, mojca.kolar@delo.si Elektronska pošta za naročanje malih oglasov in osmrtnic: malioglasi@delo.si, osmrtnice@delo.si POSLOVNI ANALITIK Tomaž Gorjanc, T 01/4737 516, F 01/4737 519, M 041/769 468, tomaz.gorjanc@delo.si Tajništvo Mateja Nose, T 01/4737 501, F 01/4737 504, oglasi@delo.si Čas oddaje že oblikovanih oglasov Viri raziskav: NRB 2011/II−2012/I (Valicon, d. o. o.); RPN, 3. četrtletje 2012 (SOZ); Moss, november 2012 (SOZ); Google analytics, november 2012; Delove interne raziskave. Bruto vsota tedenskega dosega blagovne znamke vključuje tedenski doseg (NRB 2011/II−2012/I) in povprečni tedenski doseg spletnega portala (Moss, junij 2012). kontakti Da bi odgovorni urednik lahko pravočasno presodil, ali oglasi ustrezajo sprejetim merilom, morajo biti ti za dnevni časopis pripravljeni najpozneje do 9. ure zadnji delovni dan pred objavo, za priloge pa vsaj dva do štiri delovne dni pred oddajo priloge v tisk, tako da lahko odgovorni urednik sporno vsebino in obliko zavrne in da jih je še mogoče pravočasno popraviti.
Similar documents
Vsakdanje življen v starem Egiptu Vsakdanje življenje v starem
odovitno blato, ki ga je prinesel Nil z vsakoletnimi poplavami, je Egipčanom omogočalo
gojenje ječmena in dvozrne sevke. To je bila glavna egiptovska hrana. Pridelek, spravljen v
kaščah, so kasneje...
