Izvestuvawe

Transcription

Izvestuvawe

Izvestuvawe
Se molat ~itatelite na revijata
Makedonija [to poskoro da si obnovat preplata za
2009 godina za da se ovozmoì redovno i pobogato izleguvawe na spisanieto.Nekoi ~itateli u[te dolàt
za izminatata 2008 godina, gi molime da go izmerat
svojot dolg kon revijata, vo sprotivno revijata nema
pove]e da im bide ispra]ana.
Se molat pretplatnicite da ne ispra]aat
personalni ili bankarski ~ekovi tuku da ja vr[at
pretplatata direkno preku ìro smetkata
na Maticata preku Stopanska Banka
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA
ZA ILUSTRIRANA REVIJA “MAKEDONIJA”
STOPANSKA BANKA AD SKOPJE
40655549 - 4030996116744
SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7
ISSN 0542-206 X
MAKEDONIJA
VE^NA
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,
Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Administrator: Konstantin Petreski
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska,
Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov
Aleksandra Sokolovska, Emilija Petreska,
Miroslav Naumovski i Nata{a Despotovska
Dimitrievska
Dopisnici: Ivica êlikovi},
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo âlovski, Pero Dam~evski-Kocin,
Viktor Velkov, i Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Marjan Delevski
Pe~ati: “Grafodent”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: matica@maticanaiselenici.com
Prviot broj na ilustriranata revija
za iselenicite „Makedonija” izleze
vo oktomvri 1953 godina.
GODI[NA PRETPLATA/ ANNUAL SUBCRIPTION
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
STOPANSKA BANKA AD SKOPJE
40655549 - 4030996116744
SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija “Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
M
akedonskata
politika
moè da se pofali deka
napravi golem krupen
~ekor napred vo vrska so
viznata liberalizacija i
ukinuvawe na vizniot reìm za gra|anite
na na{ata zemja. Po mnogu godini makedonskite gra|ani }e imaat mo`nost bez
problemi da patuvaat vo zemjite na Evropskata unija, kako vistinski evropski
gra|ani. Kone~no }e bideme spaseni od
tormozewata, {to gi preìvuvavme so
godini otkako Makedonija stana samostojna i nezavisna dràva. Toa e posebno zna~ajno za mladata populacija za
mladite lu|e koi }e imaa mo`nost da go
zapoznaat i po~uvstvuvaat evropskiot
stil na ìvot patuvaj}i nadvor od zemjata bez da im se uriva dostoinstvoto
za dobivaweto viza za prestoj vo koja
bilo zemja na Evropa, isklu~ok bea samo
nekolku zemji od potesnoto i po{irokoto
opkruùvawe na Makedonija.
Dobrata strana na ovoj politi~ki
uspeh, koj za àl doa|a navistina po premnogu dolg period na makedonskata tranzicija e mnogustrana. Efektot }e bide
mnogu brzo uo~en vo odnos na trgovskata
razmena so zemjite od evropskiot sinxir, potoa golema polza }e imaat studentite koi i vo krajno kratok rok }e moàt
da go koristat pravoto na studentska
razmena za poseta na stru~ni seminari i
otvorawe na novi vidici i horizonti vo
drugaruvaweto so generacijata od ostanatite demokratski evropski zemji.
]e ima Makedonija polza od ovoj ~in.
Toa so sigurnost }e se potvrdi, iako i
sega se pojavuvaat mislenici deka nema
da se izbegnat i skandalite so zloupotrebata na slobodniot vizen reìm
{to mu doa|aat kako neminovnost koga se
raboti za balkanskiot mentalitet. Toa i
taka }e se prebrodi, no sega navistina e
pra{awe dali edno dobro }e donese i
ne{to lo{o.
Analitikata }e pokaè deka najmnogi }e zagubi Makedonija vo odnos
na prilivot na sredstva od turizmot. Za
strancite Makedonija ne be{e dovolno
afirmirana kako destinacija za najraznoviden pomin od planinskiot, ezerskiot i selskiot turizam. Vo dràvata i
soodvetnite institucii nemavme strategija kako da ja afirmirame Makedonija
kako ekolo{ki ~ista sredina so site
svoi porirodni ubavini.
Sega{nata kampawa „Makedonija
ve~na” so skapo platenite spotovi koi
se vrtat niz svetskite mediumi i vo koi
àlosno za potrebata na dokaùvaweto
na anti~kite ni koreni, malku se
afirmira Makedonija kako zemja za site
Top
Pi{uva:
Evrosima Lokvi~ka
~ove~ki zadovolstva, za onie koi gi
brka adrenalinot, no i za onie od postarite generacii koi sakaat da uìvaat
vo prirodata i ~istata okolina, {to se
sre}ava na sekoj ~ekor od Koùv do [ar
Planina pa od Osogovieto do Gali~ica i
vo mija~kiot kraj.
Na Makedonija i e potrebno
dokaùvawe, nikoj toa ne go spori
potrebni se spotovi i od toj vid, no }e se
soglasite deka se potrebni i aplikacii,
filmovi i spotovi za eden poinakov
prikaz na Makedonija. Poznato e deka
imame i {to da ponudime kako prirodni
ubavini na koi treba da im se pridodade i infrastruktura pa s$da bide ne
evropski tuku svetski.
Konstatirano e godini nanazad deka
vo Makedonija e malku napraveno za
vistinska prezentacija za turisti~kata
ponuda. Ni nedostigaat mnogu ne{ta, no
kako li }e bide so Ohrid kade {to sega
po~na da cveta edna „ohridska {ema”
na koncesionerstvo so plaìte od koe
dràvata ima svoj }ar, bidej}i navistina mnogu se investiralo vo ureduvawe
na plaìte i vo objektite. Toa pak nosi
eden drug gnev, bidej}i sega obi~nite
„smrtnici” ohri|ani pa i gosti, nemaat
kade da se kapat a da ne potro{at najmalku 500 denari. Kratkata sezona iznuduva
visoki ceni na uslugite koi se nadvor
od makedonskiot standard. No, toa e druga prikazna.
Ohrid, pa i drugite turisti~ki mesta za leten, pa i za zimskiot turizam,
moàt da bidat interesni za evropskite
gra|ani, no nema da bidat mamka za makedonskite dràvjani koi nadvor od zemjata }e imaat poevtini turisti~ki ponudi.
So ogled na standarot na makedonskiot
gra|anin jasno e kakov }e bide izborot.
Bez ogled na s$, potrebno e da se izraboti strategija za turizmot vo Makedonija no i vklu~uvawe na generalna
politika so koja dràvata moè da smeta
na soliden priliv od ovaa stopanska
granka. Dobro e {to na{ite deca }e se
ra{etaat, dobro e {to }e ostvaruvaat
novi kontakti i drugarstva i tie }e bidat
najbrojnite ambasadori na Makedonija
kako zemja koja }e bide vistinska mamka
za uìvawe. Makedonija }e bide ve~na
samo ako si ja ~uvame i so~uvame...
3
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Ogledalo
VIZNA LIBERALIZACIJA
ZASLU@NI I
M-r Ivan Xo Petreski
@
estokite reakcii od
politi~kata i od ekspertskata
javnost
zasledija otkako premierot Nikola Gruevski kako zaslu`ni za viznata liberalizacija si gi izdvoi gra|anite vo
Makedonija koi go sledat vo negovata
politi~ka opcija
Politi~ki gaf, nevkusen poteg i
malicioznoto sobirawe na sitni poeni, se ocenite {to politi~arite i
del od ekspertite preku mediumite mu
gi dadoa na obra}aweto na premierot
Gruevski po povod odlukata na Brisel
za ukinuvaweto na vizniot reìm za
Makedonija.
Pa si velam, blaze si ni: Premierot
Nikola Gruevski, vo nemu svojstven propaganden - stil, samouvereno i bez
nimalku somne`, izleze, posle dolgiot,
re~isi ednomese~en molk (no nesvojstven za nego i negovata *advertajzing*
vlada i politika), izleze pred seta
makedonska javnost i ni soop{ti:
Deneska be{e golemo zadovolstvo
da se slu{ne pres konferencijata vo
Brisel i da se dade valorizacija na
celiot trud na site lu|e koi dosega dadoa nekakov pridones, ne samo
ministrite, zamenicite i dràvnite
sekretari, tuku i administracijata i
sekoj gra|anin vo Makedonija ,koi na
nekoj na~in pomognaa, vklu~uvaj}i gi i
onie {to ja poddràa ovaa politi~ka
opcija za da moè da go napravi ova
za tri godini. Nie pred tri godini
koga po~navme re~isi nema{e ni{to
napraveno vo ovoj pravec, mnogu malku,
moè ima{e po~nato ne{to sitno, no
daleku, daleku od ona {to be{e potrebno - izjavi me|u drugoto Gruevski.
Zna~i blagodarenie nemu i na negovata vlada, no i na onie koi glasale
za nego, nie, makedonskite gra|ani }e
moème od prvi januari idnata godina
da patuvame vo zemjite od Evropskata
unija bez vizi. Demek slobodno!
No za àl, seu{te ne sme ubedeni
deka kvalitetot na taa “sloboda” }e
soodvetstvuva so ona {to zna~i slo-
4
@estokite reakcii
od politi~kata i
od ekspertskata
javnost zasledija otkako
premierot Nikola Gruevski
kako zaslu`ni za viznata
liberalizacija si gi izdvoi
gra|anite vo Makedonija
koi go sledat vo negovata
politi~ka opcija
bodno dvièwe, a u{te pomalku sme
ubedeni deka dobienata vizna liberalizacija za koja neodamna tokmu evrokomesarot za pro{iruvawe ( i kon Makedonija nevoobi~aeno naklonetiot) Oli
Ren istakna deka ova e evropska kontribucija kon makedonskite gra|ani,
ili nadvor od diplomatsko-politi~kiot
re~nik - skromen evropejski dar za nas
ovde -, e tokmu toa eksluzivna zasluga
na vladata na Gruevski. Zgora, najmalku
od se sme ubedeni deka viznata liberalizacija e dokazot za evroatlantskata posvetenost na aktuelnata vlast.
Gruevski pritoa so eden seriozen gaf
go zacvrsti ova na{e ubeduvawe izjavuvaj}i so negovata *prerodbeni~ka
skromnost* deka sega Makedonija se
otvora kon svetot. A {to pravevme dosega? Ili vistiniti bea tvrdewata na
opozicijata ne tolku odamna, za vreme
na poslednite izbori, deka Makedonija
e zaglibena vo debela izolacija!? Ako
se povikame na Gruevski izleguva deka
popusto VMRO-DPMNE se penave{e da ne
ubedi oti nema izolacija, koga ete sega
Premierot tvrdi deka sme po~nale da se
otvarame kon svetot!!!
Nesomneno, premierot napravi neverojaten gaf i za toa treba da i se izvini na cela Makedonija, na site gra|ani
bez razlika na politi~kata, verskata
ili nacionalnata pripadnost. Nesvatlivo i neprimerno e kolku liderot
na VMRO-DPMNE a voedno i premier na
site nas makedonskite dràvjani saka
da ja reklamira svojata partija i da im
se dodvoruva na svoite podrùva~i.
Toj so vakvoto negovo odnesuvawe
prakti~no gi podeli gra|anite na Republika Makedonija na vakvi i onakvi,
zaslu`ni i nezaslu`ni. Nemoè da se
razbere malicioznosta na prviot ~ovek
na Vladata na R.Makedonija, koj “takov
golem i radosen den za Makedonija” go
iskoristi da sobira sitni politi~ki
poeni za sebepromovirawe i da im se
dodvoruva na negovite glasa~i. Bi se
zapra{ale, a koj voop{to e zasluèn
{to ete toj gospodin e na ~elo na VMRODPMNE ,iako koga se formira{e ovaa
nacionalna partija vo 1990 g. toj ne
~lenuva{e nitu vo neziniot podmladok. Zna~i nekoj pred nego posea , za
toj da gi `nee uspesite od svoite prethodnici. Vpro~em za nezavisnosta na
Republika Makedonija zaluèn e siot
makedonski narod so se malcinskite
zaednici vo na{ata dràva. Sramno e
da se deli narodot vo zaedni~kiot uspeh i negovata sre}a za posvetla evropska idnina.
I, zatoa, se razbira i pokraj otvorenoto negoduvawe na dobar del od
javnosta, kako politi~kata taka i intelektualnata, hroni~arskata i sli~no,
za beskrupoloznoto prigrabuvawe na
site zaslugi za pozitivnata evropejska
odluka, mnogu malku su{tinski i argumentirano se pojasni zo{to ili kade
premierot pretera vo samofalbata i
mitskite elegii za sopstvenata trudoqubivost , ispolnivost, samopregor i
posvetenost. Sepak, nie ostanatite, {to
ne mislime isto kako liderot Gruevski ,
ako sme zagrebale podlaboko na gazerot
(dnoto) od na{eto op{testveno egzistirawe ne zna~i deka seu{te sme go
zagubile i zdraviot razum i memorijata.Neprimerno e da se negiraat rabotata i zaslugite na negovite prethodnici
od osamostojuvaweto na Makedonija
vo dale~nata 1991 godins.Evropskite
zada~i ni bea postaveni mnogu poodamna od negovoto zastanuvaw na ~elo na
vladata i na VMRO-DPMNE.
Pogolemiot del od kriteriumite za
dobivawe na viznata liberalizacija
{to Makedonija celosno gi ispolnuva
seu{te , spored preporakata na Evropskata komisija, se odnesuvaat na delokrugot na rabotata na makedonskata
policija. A tamu, pak, kako {to e poznato
(dovolno e samo da se prelistaat mediumskite arhivi), strategijata i procesot na reformi se zapo~nati u{te vo
2003 godina koga ni prerodbenikot
Gruevski se u{te ne be{e oktroiran
za nov pretsedatel na VMRO-DPMNE
(od strana na Qub~o Georgievski). Vo
ramkite na toj proces be{e normirana
Ogledalo
NEZASLU@NI
Vo klubot na pratenicite ja krojat sudbinata na Makedonija
celokupnata strukturna reforma na
policijata - kontrola i upravuvawe so
granicata, readmisijata, azilantskite
i migracionite pra{awa na bilateralno i multilateralno nivo. I kako
kruna, realizacijata na procesot na
voveduvawe na novite li~ni dokumenti - biometriski se razbira, - koi
kako proces na fundirawe (tender,
prostor, tehnologija, infrastruktura)
bea zavr{eni tokmu pred doa|aweto na
Gruevski na vlast. Prakti~no, vladata
na Gruevski vo ovoj krupen segment koj
go so~inuva mnozinskiot del od kriteriumite za vizna liberalizacija, rabotite gi prevzema vo poslednata faza
- faza na efektuirawe! Toa e sekomu
poznato i lesno proverlivo, i tuka
nema {to da se laème. Moè Gruevski
kolku saka, i kako saka ,da si raskaùva
bajki, no ne moè da fabrikuva vistini i notorni fakti. Se razbira, àlno
e {to opozicijata ne najde za shodno
vaka da gi pojasni rabotite pa samo
ostavi prostor kaj neupatenite i ve}e
celosno zbuneti gra|ani da se ~udat so
u{te pogolema nedoumica. Zatoa sakam
da predo~am, deka za uspehot i pogore spomenatite reformski zada~i se
zaslu`ni site politi~ki faktori vo
dràvata, site gra|ani na Makedonija
tuka vo zemjata, no i osobeno na{incite
nadvor vo dijasporata.
Zatoa nikakvi delbi i etiketirawa
od strana na Premierot ne se prifatlivi, zo{to Makedonecot trpi ve}e
dve decenii vo virtuelno politi~kite
prangi kako FIROM i o~ekuva ovaa
beskone~na tranzicija
da zavr{i
uspe{no edna{ i zasekoga{. ûnki
i nie sme del na Evropskata civilizacija.
Me|utoa ona {to od seto izneseno vo negoviot javen nastap e
najrazo~aruva~ki po nas gra|anite e
negovoto apostrofirawe na nekakvite
“zaslugi” na site onie koi glasale za
nego i negovite. Prakti~no so nekolku
zbora Gruevski samiot go poni{ti
siot svoj “evropeizam”, koboèmska
demokrati~nost i tolku izvikano
prerodbeni{tvo, pokaùvaj}i ni deka
nemu vo ovoj moment mu e va`na samo
homogenosta na onie dvaeset i kusur
procenti od glasa~koto telo koi izminative tri godini go zaokruùvaa negovoto ili imeto na negovata partija
vo izbornite procesi. Site ostanati
o~igledno treba da ja iskoristime liberalizacijata i da se iselime oti se
~ini deka ovde sme nepoèlni. Vakvoto
istapuvawe, vo krajna linija, e silen
argument koj veli deka Premierot ne
ja kaùva vistinata, deka za nego i negovata vlada i natamu evroatlantskite
integarcii bile vaèn prioritet,
koga od druga strana pokaùva povedenie daleku, mnogu daleku od zapadnite
demokratski i civilizaciski standardi.
Vo sekoj slu~aj vpe~atok e deka viznata liberalizacija i pokraj takvite
usilbi na vlasta ne go postigna onoj
posakuvan propaganden efekt koj{to
“prerodbata” go o~ekuva{e. Duri ubedeni sme deka posle prvi januari 2010,
koga mno{tvoto gra|ani li~no, {to se
veli na svoja koà, }e gi doìveat pridobivkite od viznata liberalizacija
(ograni~ena samo na turisti~ki patuvawa, no so debeli bankovni ili ke{
garancii, i so diskrecionite prava na
carinskite slu`benici vo zemjite na
EU, da ve vratat dokolku ne im izgledate
nekako evropejski) toj prerodbeni~ki
~ekor }e go zasluì mestoto {to realno mu pripa|a - mnogu vreva za ni{to
osobeno. Oti, da se razbereme Makedonija e evropski {ampion vo nevrabotenosta, vo siroma{tijata, vo prosek
na mese~nite primawa (nasproti {ampionskiot prosek na individualnata
zadolènost)...
5
Makedonija
MAKEDONIJA PRED ISTORISKI ÊKORI
Prava linija
OVA E MAKEDONIJA, NIE
Za Makedoncite
navredliv e sekoj
razgovor za promena
na dràvnoto ime.
Vo zapadnite demokratii za
odavawe na dràvna tajna
sudat za predavstvo,
prodavaweto na dràvnoto
ime se narekuva velepredavstvo! Promenata na
dràvnoto ime, po avtomatizam zna~i trajna promena
na imeto na makedonskiot
narod i na imeto na
makedonskiot jazik,
zatoa {to vo me|unarodnite
odnosi nacionalnosta kako
sinonim za dràvjanstvo
proizleguva od imeto na
nacijata kako sinonim za
dràva
G
rev }e e pred Gospoda, ako
na ovoj svet den Ilinden,
od prekrasniot Pelister, ne
kaème, toa {to na srce im
leì na site Makedonci kade
i da se: Na{ata dràva se vika Makedonija, nie sme Makedonci, na{iot jazik
e makedonski, na{ata sveta crkva e Makedonska! Taka bilo, taka i }e ostane! Bile
carevi, kralevi i pretsedateli, okupatori, predavnici i odrodnici, no svetata
bibliska zemja Makedonija ostanala trajno svedo{tvo na makedonskata borba i
nepokor, na makedonskiot otpor i opstoj.
Makedoncite se protiv nov referendum
za promena na dràvnoto ime Makedonija,
Makedoncite se protiv ratifikacija na
dogovor za promena na dràvnoto ime vo
Parlamentot, Makedoncite baraat iten
i bezusloven prekin na razgovorite za
promena na dràvnoto ime Makedonija.
Makedoncite go osuduvaat naci-fa{izmot
na Atina i aparthejdot na Evropskata Unija
sprema Makedonija. Makedoncite baraat
Atina, Brisel i Strazbur da se izvinat za
genocidot vrz makedonskiot narod i da
6
Todor Petrov
platat reparacii za {tetite poradi toa.
Makedonskiot narod i gra|anite, na
referendumot od 8 septemvri 1991 godina, koga go slavime Denot na nezavisnosta
na Makedonija, vo apsolutno mnozinstvo
glasaa za „samostojna i suverena dràva
Makedonija” bez dodavki i pridavki! Odlukata na referendum e zadolìtelna. Zatoa, nikoj nema mandat da razgovara, pregovara i dogovara promena na dràvnoto
ime Makedonija!
Edinstveniot kompromis, so konsenzus me|u site pratenici go utvrdi prviot
pove}epartiski parlament, kako izraz na
dobra volja za zatvorawe na pra{aweto za
imeto vo odnosite so Atina: na dràvnoto
ime Makedonija ja pridodade ustavnata
referenca „Republika” kako jasna distinkcija od istoimenata severna gr~ka
provincija, koja, za àl, Atina, za prvpat
vo svojata istorija ja okupira vo balkanskite vojni 1912-1913 godina vr{ej}
i genocid vrz makedonskiot narod koj
kontinuirano trae do denes; koja Atina
za prvpat vo svojata po okupacijata od
Balkanskite vojni ja preimenuva kako
Makedonija po raspa|aweto na porane{na
SFRJ.
Za Makedoncite ne postoi „nenavredlivo ime”. Za Makedoncite
navredliv e sekoj razgovor za promena na
dràvnoto ime. Vo zapadnite demokratii
za odavawe na dràvna tajna sudat za predavstvo, prodavaweto na dràvnoto ime se
narekuva velepredavstvo!
Gi pottiknuvame vladite vo Skopje i
Atina da gi prodolàt naporite za trajno makedonsko-gr~ko pomiruvawe i za
sklu~uvawe na Dogovor za traen mir i
dobrososedstvo me|u Makedonija i Grcija
{to }e ja zameni vremenata soglasnost od
13 septemvri 1995 godina.
To~no e deka vo istorijata imalo i
Gorna i Dolna Makedonija, no toga{ nemalo ni Gorna ni Dolna Grcija, tuku samo
grat~eto Atina!
To~no e deka ima i Severna i Ju`na
i Zapadna i Isto~na i Centralna Makedonija, no imeto na na{ata dràva e samo
Makedonija, i za doma i za celiot svet!
Me|unarodno ime, e dràvnoto ime Makedonija!
Za nas Makedoncite, dràvnoto ime
ne e samo geografija. Za nas Makedonija
e neotu|ivo i neprikosnoveno pravo, za
nas Makedonija zna~i sloboda! Oti sme
ja platile so krv i so stotici iljadnici
`rtvi od pred Isusa do denes. Otfrlame
novo duhovno gr~ko ropstvo! I nema sila,
nema junak, {to }e go smeni dràvnoto ime
Makedonija! Toa im e poznato na site. Se
laàt site onie koi mislat deka toa }e se
slu~i, no posle se i posle niv, pak }e ostane samo Makedonija!
Go promenivme dràvnoto zname, ja
prifativme granicata za nepromenliva,
so makedonsko-gr~kata Vremena soglasnost od 13 septemvri 1995 godina me|u
Stevo Crvenkovski i Karolos Papuqas
i makedonsko-bugarskata Izjava vo 1999
godina me|u Qub~o Georgievski i Ivan
Kostov se otkaàvme od na{ite od drugata
strana na granicata.
I iako po me|unarodno pravo sme edinstven nositel na dràvnoto ime Makedonija, prifativme, deka kulturata i istorijata na Makedonija ne se ekskluzivno
pravo, deka nema da vospostavime monopol
vrz imeto Makedonija, tuku del od kulturno-istoriskiot identitet na site balkanski nacii-dràvi, bidej}i site sme bile
delovi od isti imperii na ovie prostori,
nezavisno od razlikite vo ~itaweto na
istorijata od aspekt na sovremenata geopolitika, duri i nezavisno od razlikite
me|u sovremenite literaturni jazici
kako proizvod na sovremenite politi~ki
nacii. Makedonija ja spodelivme so site,
oti site vo osnova se Makedonci. Denes so
srpski, bugarski gr~ki i albanski paso{i
i li~ni karti, poradi tu|i interesi na
nekoi golemi sili za ovie prostori.
No, toa za Atina ne e dovolno. Pandora Bakojani veli, „makedonskoto pra{awe
e ideolo{ka konstrukcija na Studenata
vojna i za da go zatvorime, treba da go
promenime dràvnoto ime na severniot
sosed Makedonija!”
Prava linija
SME MAKEDONCI!
Za Atina ne e problem Makedonija,
tuku Makedoncite vo Grcija. Ne onie od
Azija {to dojdoa vo na{ite ku}i: Maxirite, Pondite, Kavkazite. I zatoa za Atina
nie sme Sloveni od zad Karpatite. No i da
sme, Sloveni, za Elada, Sloveni vo Grcija
ne se samo crncite dolu vo Atina.
I vo pravo e premierot, ne postojat
anti~ki Makedonci, ne postojat Sloveni, postojat samo Makedonci koi imaat neprekinat kontinuitet vo vreme i
vo prostor, od pred novata era do denes.
Separacijata na Sloveni zad Karpatite
i Anti~ki Makedonci e proizvod na zagovorot za trajna promena na dràvnoto
ime Makedonija! Makedonskata istorija e
integralna i univerzalna so kontinuitet
vo vreme i prostor i taa nam ni pripa|a.
Zavr{i srpsko-gr~kiot dogovor za slobodnata zona vo Solun, Jugoslavija pove}e
ja nema! I obvinuvawata za takanare~ena
antikvizacija se del od toj zagovor, za koj
rabotat doma{ni platenici i stranski
me{etari!
Promenata na dràvnoto ime, po
avtomatizam zna~i trajna promena na
imeto na makedonskiot narod i na imeto na makedonskiot jazik, zatoa {to vo
me|unarodnite odnosi nacionalnosta
kako sinonim za dràvjanstvo proizleguva od imeto na nacijata kako sinonim
za dràva.
Makedonija e podgotvena da sklu~i
dogovor za nepromenlivost na granicata
so Grcija, da deklarira deka kulturata i
istorijata na Makedonija ne se ekskluzivno pravo tuku del od kulturno-istoriskoto
nasledstvo na site balkanski demosi kako
sovremeni politi~ki nacii, i da napravi
distinkcija s ustavnata referenca Republika bez latini~na transkripcija
na makedonskiot jazik tuku na angliski
jazik “The Republic of Macedonia” so
me|unarodniot kod MK, odnosno MKD, no
ako i toa ne e dovolno, sosema legitimno
Svetskiot Makedonski Kongres }e pobara
vra}awe na okupiranite zemji makedonski.
Makedoncite se za pristapuvawe vo sojuz so Evropskata Unija i NATO-Alijansata,
poradi nas samite, bidej}i Makedonija e
osnova na Nova Evropa, a makedonskata
civilizacija e osnova na sovremeniot
kulturen globalizam, no dokolku antimakedonizmot na Atina, gr~kiot genocid
vrz makedonskiot narod i baraweto za
promena na dràvnoto ime Makedonija
se vrednost za solidarnost na Brisel i
Strazbur so Atina, go otfrlame ~lenstvoto
vo ovie sojuzi, a toa }e go potvrdime i na
referendum.
Svetskiot Makedonski Kongres apelira do VMRO-Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo i do Socijal-demokratskiot sojuz na Makedonija i
nivnite koalicioni partneri, da se obedinat vo odbrana na dràvnoto ime Makedonija, da go osudat neovrhovizmot prema
aparthejdot na evropskata birokratija
vo Brisel i Strazbur, {to podrazbira
servilnost za promena na dràvnoto ime
Makedonija poradi strast za vlast i slast
za mo} i pari.
Obedinetite se, zatoa {to vo edinstvoto e silata na narodot i dràvata!
Neka Gospod Bog gi blagoslovi Makedoncite po rod i dràvjanstvo, kade i da
se! Da ìvee, Makedonija!
7
Makedonija
Re~
„NOMEN EST OMEN”
Prof. Nestor Oginar
O
vie zakanuva~ki zborovi
gi upati do makedonskiot narod porane{niot
geleralen sekretar na
NATO, lordot George Robertson vo intervjuto za emisijata Otvoreno so narodot na Slobodan Tomi}
kade {to gostin vo studioto bev i
jas, vo petokot na 10 juli. Lesnotijata so koja {to ovoj presmetan, ladnokrven Britanec, samonare~en „prijatel” na Makedonija ja promovira
me|unarodnata teza deka, „imeto ne
e najgolemo i najva`no pra{awe za
makedonskiot narod”, i deka, „promenata na imeto e samo eden mal kompromis i cena {to treba da se plati
za pridobivkite na zamjata kako del
od po{irokite evropski tekovi”,
se {okantna potvrda za ironi~nata
izmestenost na site demokratski i
humani vrednosti na evroatlantskata
konstelacija kon ~ija{to studena
pregratka talka Makedonija re~isi
dve decenii.
Na mojata reakcija deka ucenuvaweto na Makedonija so promenata
na nejzinoto istorisko, nacionalno
i ustavno ime, kako otelotvorenie
na nejziniot suverenitet, e grubo
kr{ewe na osnovnite principi na
Severnoatlantskata alijansa i deka
toa pretstavuva svoeviden paradoks,
bidej}i NATO be{e formirana tokmu
zaradi potrebata da se za{titi i brani suverenitetot na dràvite {to
bea od drugata strana na èleznata
zavesa, gospodinot Robertson, vo nedostatok na logi~en odgovor, ponudi
cini~en argument, velej}i deka:
„@iveeme vo realniot svet na
’real-politikata‘“!
Navistina, Makedonija dozvoli
da ja vovedat vo toj svet na „realpolitikata” na 21. vek, i taa pove}
e ne poseduva nitu moralen, nitu
politi~ki kompas, nitu pak volja da
~ekori samostojno, nezavisno i dostoinstveno po tie nepoznati pateki.
Sega Makedonija, onakva kakva
8
V moète da
Vie
se povikuvate na
ddostoinstvo, da se
povikuvate na principi,
moète da re~ete deka ste
nepopustlivi, no za takvo
ne{to }e platite cena, a toa
e vsu{nost i vistinata na
realnata politika. Od druga
strana, pak, moète da bidete fleksibilni, da stanete
~lenka na najsilnata voena
struktura na svetot.
{to e, nalikuva na bolen pacient
anesteziran i sprostren na hirur{ka
masa vrz kogo {to belosvetski doktori od tipot na Franken{tajn vr{at
semo`ni zafati i eksperimenti
so {to go sakatat i obezli~uvaat do
neprepoznatlivost.
[to }e se slu~i so toj pacient
koga anestezijata }e go izgubi svoeto dejstvo kako smiruva~ na sovesta,
}e ima li toj dovolno samosvest za da
sfati {to mu se slu~uva. ]e moè li
da se prepoznae sebesi?
Gledano antropolo{ki, imeto na
eden ~ovek, na eden narod, na edna
dràva, e svesta, a svesta e imeto!
Koga velam „Jas sum Makedonec, a mojata zemja e Makedonija”, ne e isto
kako koga velam „I am a Macedonian,
and the name of my country is Macedonia”. I vo dvata slu~ai upotrebuvam
jazik, no jazikot vo prvata re~enica
e ona {to vistinski me poistovetuva
so moeto „Jas”, ja izrazuva su{tinata
na toa koj sum i {to sum, odnosno mojot identitet. Vo vtorata re~enica,
jas upotrebuvam eden tu| jazik koj go
koristam za da komuniciram so svetot
koj {to ne go razbira mojot maj~in
jazik, no mojata svest e nepromeneta:
Jas ostanuvam ona {to sum, Makedonec! Zna~i, jazikot e funkcija na
svesta na eden ~ovek, na eden narod,
na edna zemja, a ne „Country” so koja
se izrazuva posebnosta i razli~nosta
od drugite.
Ve}e pribli`no dve decenii
Makedonija e izloèna na edna
specijalna vojna: politi~ka, ekonom-
oj
ska, strate{ko-voena koja{to
ete sega
ve}e kulminira so ultimatumot, (svoeviden Hanibalski „Cul de sac”) so
koja{to treba da se promeni imeto.
Promenete go imeto, pod prinuda
ili dobrovolno po pat na naroden
referendum i vie ve}e ste ja promenile svesta. Ste go izmestile odnosot na predmetot i podmetot. Ste
formirale ne{to novo koe {to na
svesta i e nepoznato. Ste kreirale
monstrum ili so drugi zborovi ste
izvr{ile klasi~en, antropolo{ki
genocid.
]e se pra{ate: „Kako toa genocid?” Eve kako: prvo go izolirate
Makedonecot od svetot (nadvor), vtoro,
go prinuduvate da se otu|i od sebe samiot (vnatre), i treto, go zatvorate i
magepsuvate vo eden postegzistencijalen, surrealen svet (antropolo{ki
koncentracionen logor). So negiraweto na negovoto ime mu gi bri{ete
poslednite ostatoci od svesta za toa
koj e, {to e i od kade e.
Ne ve potsetuva li toa na
fa{isti~kata ideologija na dvojnikot
Hitler-Musolini i teorijata za superiornosta na arievskata rasa vrz ostatokot na ~ove{tvoto? Site onie lica,
institucii, organizacii koi{to go
pravat toa se neposredni izvr{iteli
ILI IMETO E SUDBINA!
na taa f
fa{isti~ka doktrina. Sl
Sledstveno, Grcija i site onie zemji koi{to
ja nametnuvaat taa dogma, vklu~uvaj}
i gi i site poedinci i partii vo
Makedonija {to go poddrùvaat toa
se u~esnici i sou~esnici vo sistemskoto i sistematskoto uni{tuvawe na
eden od najdrevnite i najmiroqubivite narodi vo Evropa i svetot - makedonskiot narod i zatoa na site niv
treba vedna{ i bez dvoumewe da im se
pruì organiziran otpor i da se re~e
edno jasno i glasno Ne! Dosta e! [to
e mnogu, mnogu e!
Se pra{uvam, zo{to mora sekoga{
i zadolìtelno sudbinata na Makedonija i na makedonskiot narod da
se vrzuva i da zavisi od odredeni
supra-strukturi? Ni velat: „Ili vo
NATO i EU, ili kraj!” No, dali e toa
navistina taka? Istorijata govori
poinaku: Makedonskata Imperija propadna, no Makedonija ostana. Rimskata Imperija propadna, no Makedonija
ostana. Propadnaa i Vizantiskoto i
Otomanskoto Carstvo, Makedonija ostana. Logi~no, sledi dijalekti~koto
pra{awe: „A {to koga }e propadnat i
NATO i EU?” Zatoa {to, po nemilosrdnata logika na istorijata i vrodenata
dinamika na razvojot na nastanite, toa
sekako }e se slu~i, samo e vo pra{awe
dali utre ili zadutre, neizbe`no,
zb
kako plimata i osekata?
Gledano od dene{nata istoriska
perspektiva, se doa|a do nepogre{en
zaklu~ok deka problemot so koj{to
sme soo~eni ne e vo „razlikata so
Grcija okolu imeto so na{ata zemja”,
problemot ne e samo na Grcija pa toa
da zasega samo vo imeto, ili pak na
Bugarija, pa da zasega samo vo jazikot,
nitu pak na Srbija, pa toa da zasega
samo vo Crkvata, ili pak na Albanija
i koj li u{te ne po{iroko vo Evropa,
„ad infinitum et ad noseum”.
Neizbe`no
se
nametnuva
pra{aweto: Koj se pla{i od istoriskoto postoewe na Makedonija, na
makedonskiot narod i na makedonskata nacionalna svest na ovoj nemiren Balkanski Poluostrov? Zo{to
i od kade toj primitiven strav, taa
prodolèna istoriska paranoja od
postoeweto na Makedonija, na Makedonci, na makedonsko?!
Poglednete samo malku vo genezata na toj strav, vo toj politi~koantropolo{ki strav na site mali
dràvi i nivnite evropski pokroviteli {to proizlegoa so raspa|aweto
na Otomanskata Imperija vo ~ii{to
ramki ostanaa delovi na raspar~enata
i podelena Makedonija, na makedon-
Re~
skiot narod i na negovata duhovna i
materijalna kultura, i }e dojdete do
pravata vistina. A taa e edna i nedvosmislena: postoi Makedonija, postoi makedonski narod, makedonska
nacija, makedonski jazik, makedonska kultura, i sekoj vo Makedonija i
nadvor od nea {to toa go odrekuva e
sou~esnik vo eden gnasen, grozomoren,
anticivilizaciski i genociden ~in
na koj{to treba da mu se stavi kraj!
Makedonija u{te utre treba da
gi napu{ti sramnite i poniùva~ki
„pregovori” so Grcija so posredstvo
na Metju Nimic i so seta bolumenta
na site belosvetski olesnuva~i i
me{etari, i so sopstvena gordost,
doblest i dostoinstvo da si go najde
svoeto mesto vo svetot kogo taa mora
da go prinudi da se pogleda vo ogledaloto na vistinata i da go promeni
odnosot kon Makedonija. Druga alternativa nema!
Makedonija i makedonskiot narod nikoga{ ne bile, nitu }e bidat ni
male~ki, ni nemo}ni za samite da go
nosat Isusoviot Krst, samite da go
turkaat Sizifoviot kamen, samite
da go palat Prometejskiot ogin, pod
budnoto i ve~noto oko na Sevi{niot,
pod svetlinata na sopstvenata svest i
sovest!
9
Makedonija
Pogledi
PRAVDA ILI NEPRAVDA
Angel Balkanski
O
tsekoga{ si go postavuvav
pra{aweto kolku se vrednuvani poimite pravda i nepravda. Ovaa dilema mi se
nametnuva poradi toa {to
vo ìvotot i osobeno vo politikata
prednost imaat interesite, bogatstvoto, silata, mo}ta, prijatelstvata...
Za vistinata i da ne zboruvame. Vistini ima kolku i ìvi lu|e. Sekoj si
ima svoja, malkumina posakuvaat da
ja slu{nat tu|ata. I pokraj toa, veruvam deka postojat argumentirani,
dokaàni, potvrdeni, pa i neprikosnoveni vistini. Vistini koi ne
moàt da se demantiraat. Na primer,
sekoj od nas si ima telo, duh, du{a...,
ima sopstveno ime, jazik, kultura,
tradicija... Nikoj ne e bez minato,
sega{nost, moèbi i idnina... Veruvam deka site imame pravo na sopstven ìvot, na svoi ~uvstva, na li~no
dostoinstvo... A }e gi imame li nie,
dokolku gi pogazime i otstapime od
niv?! @ivotot e edinstvenoto vreme
koe ni e na raspolagawe, a vistinata
treba da mu se protivi na vremeto,
na zaboravot i na pritisocite. Ottuka ~inam so pravo, mi se nametnuva
pra{aweto za, spored mene, vtoroto
skalilo od ìvotnite vrednosti,
pravdata. Vpro~em, so koe pravo od
nas se o~ekuva da napravime kompromis so sebesi i so idealite i zavetite na minatite generacii. Pravda
ili krivda e toa. Ni pora~uvaat smenete si go imeto, najdete kreativno
re{enie za nego, poglednete podaleku
vo idninata.... Odat dotamu da ni go
osporuvaat i identitetot. Kako da
ne znaeme deka dokolku prifatime
takvo delegitimirawe, toa }e ne odvede vo }or-sokak, vo sebenegirawe,
10
@
@ivotot
e edinstvvenoto vreme koe ni
e na raspolagawe,
a vistinata treba da mu
se protivi na vremeto, na
zaboravot i na pritisocite.
Ottuka ~inam so pravo, mi
se nametnuva pra{aweto za,
spored mene, vtoroto skalilo
od ìvotnite vrednosti,
pravdata
vo sebeobezli~uvawe, ìgosuvawe
i sebeuni{tuvawe. Da se popu{ti
pred mo}ta i silata na al~nite
politi~ari!!, nema li toa da bide
triumf na nepravdata? Dobronamernite ni prepora~uvaat da ja neguvame
i praktikuvame demokratijata, ~ovekovite prava, gra|anskite slobodi....
Nekoi ni zabeleùvaat {to sesrdno
se trudime da gi prou~uvame i promovirame sopstveniot koren, minatoto,
istoriskiot kontinuitet... Drugi ni
zabeleùvaat {to gi prezentirame
na{ite svetosti. Kriti~ni se kon nas,
no ne i kon sosedite. Sme provocirale,
ne bilo vistinskoto vreme za takvo
ne{to. A koga }e bide, otkako }e ne
poni{tat li!? Ne e li toa osporuvawe
na tretoto skalilo od ìvea~kite
vrednosti, slobodata. Zarem nemame
pravo da se napojuvame od civilizaciskite dostignuvawa na minatite
generacii, od drevnite i anti~kite
kulturni tradicii na ìtelite na
ovaa na{e sveta zemja? Edna od najtemelnite, bi rekol, boèstveni
vrednosti se dobrinata i doblesta,
vsu{nost, sre}ata, qubovta i ubavinata. Nevozmo`no e da se postignat
tie vrednosti, dokolku dozvolime da
triumfira nepravdata!? Ne e li podobro slobodno i ispraveno da ~ekorime vo vremeto i prostorot, duhovno
da se vozdignuvame, karakterno da
se usovr{uvame... Da bideme tolerantni i ispolneti so razbirawe i
blagorodnost kon drugite. Ottuka, zarem ne treba site, pa i sosedite, da gi
prifatat razli~nostite me|u lu|eto,
me|u narodite, postoeweto na pove}e
nacionalni entiteti so isti prava i
odgovornosti. Tie bi go oblagorodile
i osmislile soìvotot i, sekako, bi
pridonele za unapreduvaweto na kulturnite vrski me|u narodite. No, za
àl interesite kulminiraat, pri {to
silnite i mo}nite debelo profitiraat. No, {to na ova bi rekle na{ite
istoriski velikani? Siguren sum deka
bi ni prepora~ale vnimatelnost, aktivnost, posvetenost, izdr`livost...
Ne bi opravdale na{a ramnodu{nost,
inferiornost ili kompleksiranost.
Ne bi se soglasile so kapitulantstvo, poltronstvo, bezrbetnost... Bi
ni ukaàle deka so uporno iznesuvawe na na{i nesporni argumenti
na vistinsko mesto i vo vistinsko
vreme, moème da o~ekuvame povolni
rezultati i triumf na pravdata. Za
àl, nam ni se povtoruva istoriskata
nepravda. Bukure{t nekoga{, (krvavo
par~ewe na makedonskoto tkivo 1913
godina), Bukure{t nedamna (gr~ko
veto za dobivawe datum za priem
vo NATO-alijansata 2008 godina) i,
moèbi, pretstojno veto pri eventualniot priem na R Makedonija vo EU. Toa
bi sledelo dokolku ne gi prifatime
gr~kite uslovi za promena na na{eto
Ustavno ime, se razbira, spored nivna
krojka. Vsu{nost, gr~kite politi~ari
sakaat da gi prikrijat zlodelata od
minatoto i, sekako, da ni go osporat,
negiraat i pogazat identitetot. No,
dokolku se slu~i da potklekneme pred
vakvi i sli~ni perfidni barawa, za
Makedoncite nezavisno kade ìveat
i za dràvata R Makedonija, toa bi
bil totalen poraz, vistinska agonija,
raznebituvawe, samouni{tuvawe, nepostoewe... Na{ite neuspesi vo minatoto, pa i sega, ne bi ni se slu~uvale
dokolku, kako posledica na istoriski
okolnosti, ne sme stanale zalo`nici
na tu|i interesi. Od takvi pri~ini
vo na{ite sredini zacaruvala
siroma{tijata, neukosta... Vo borbata
za egistencijalen opstoj se pojavile
kodo{i, poslu{nici, servilni lu|e,
lu|e so izme}arski duh. Poedinci se
odlikuvale so suetnost, inertnost,
nedoslednost... Nekoi poradi sopstveniot inaet, sebi~nost i èlba za
liderstvo poprvo bi promovirale
raskolni{tvo otkolku da se borat za
blagosostojba na sopstveniot narod.
Koga sme kaj raskolni{tvoto, ne n$
iznenaduva nitu baraweto za registrirawe na Grko-pravoslavna Ohrid-
ska arhiepiskopija vo R Makedonija.
A svojata popustlivost i neupornost
me|u drugoto ja pokaàvme i so iznudenata izgradba na memorijalniot
centar vo Pelince - Kumanovsko, nesporno vid na kompenzacija za istoriskata i geografskata dimenzija na
manastirot „Sv. Prohor P~iwski”.
Kolku e toa opravdano }e pokaè
vremeto. Vo Bugarija, na na{incite
ne im se dozvoluva registracija na
partijata OMO Ilinden - Pirin. Bugarskite politi~arite ne go priznavaat postoeweto na Makedoncite
vo svoite sredini, ne ja priznavaat
razli~nosta na jazicite i na drugite
posebnosti... Sakaat li da se oglu{at
od vistinata za delbite koi so sojuznicite gi predizvikaa samovolno interferiraj}i vo kreacijata na istoriskiot, makotrpen sudbinski pat na
indenski prikazni peat. / Nad Ohrid
modrinata / vo prostorot se sleva,
/ a podolu u{te / na Egejot dalgi se
leat. // Sal }e si spomnam, / i krvta v
mig }e sjuri / v srceto, koe / se topi v
nekakva ne`nost... / Moj roden kraj! /
Kraj li~en... / Lulan v buri, / poen so
krv / srede vitlavici mre`ni!
Po istoriskoto, geografskoto i
nacionalnoto ~ere~ewe na Makedonija nie, proteranite, (progonetite)
Makedonci od Egejot, se najdovme
vo sosednite dràvi i sekade niz
svetot. Bevme prekubrojni, bezmalku
nepotrebni, nepoznati talka~i...
Bezdrugo lu|e so diskutabilno minato, so neizvesna idnina, lu|e so nepriznata i ukradena istorija... Sepak
ne i so izbri{ana svest za sebe, za
rodninite, bliskite i prijatelite,
nekoi za roditelite po ~ija topla
Makedonija i na Makedoncite?! Kako
nie da ne znaeme do kade se prostiraat makedonskite granici. Nivniot
prikaz e daden vo starite geografski
karti, me|u drugite i onaa na Dimitrija Чupovski. I na krajot, }e zaboravime li na vdahnoveniot opis na
golemiot „slobodoqubiv bard” Nikola Jonkov Vapcarov?
„Vinata ne be{e na{a, / taa kaj
drug se krie, / i tu|i prsti toga{ /
stotonska vina storija! / No, {tom
}e dojde den, / i {tom }e treba, nie
/ za s$ }e i raskaème / na majkata
istorija”. Ili pak, koj pravdoqubiv
Makedonec }e zamiì pred vozbudata
i voshitot vo stihovite:
Nad mojata zemja, /do neboto / Pirin se kreva. / Borovite v bura / il-
pregratka kopneeja, za rodnokrajot,
za kontinuitetot i identitetot. Preostanatite Makedonci vo rodnokrajot
bea podloèni na silen pritisok za
pretopuvawe i asimilacija, a begalcite rasfrleni niz svetot ostanaa
bez poddr{ka i bezrazbirawe. No,
da se vratime na osnovnata tema, da
se zapra{ame kolkava e na{ata vina
za sega{nosta? [to ni se slu~uva
vo sopstvenata dràva, Republika
Makedonija? Za àl, vo momentot na
raspa|awe i rekomponirawe na Jugoslavija makedonskite politi~ari,
intelektualcite i kompetentnite lu|e
ne se snajdoa najdobro. Politi~arite,
ustavotvorcite, profesorite po
me|unarodno pravo, ne go postavija
i pravoto za prodolùvawe na ~len-
Pogledi
stvoto na dràvata vo OON, kako
nejzini osnova~i. Dadoa predimstvo
na „eti~kite” vrednosti (~ovekovite prava i gra|anskite slobodi...),
kako i na po~ituvaweto na nekoi
op{toprifateni demokratski standardi. Se razbira toa e sosema na mesto
i ne e lo{o. Moèbi malku pove}e
poveruvaa vo ~ove~nosta, doslednosta
i moralniot integritet na svetskata
intelektualna elita. No, se ~ini,
podzaboravija deka me|unarodnoto
pravo ne priznava propusti, nepoznavawe, gre{ki... Sepak, Badenterovata komisija na ~elo so Rober Badenter ja odbrani ~esta i dostoinstvoto,
doslednosta i moralniot integritet
na evropskata i svetskata intelektualna i pravna elita. Komisijata
potvrdi deka makedonskiot Ustav gi
zadovoluva site potrebni kriteriumi
za konstituirawe na sopstvena samosto
tojna dràva, so pravo na nepre~en
vlez vo Evropskata zaednica i OON.
Za àl se pojavi nedorazbirawe so
Grcija, a nie otidovme do tamu {to
se soglasivme da razgovarame za
gr~kiot problem so imeto na na{ata
dr
dràva. Kako uslov za pobrz vlez vo
OO
OON prifativme vremena, nedostojna
i pogrdna referenca, FIROM. Parado
doksalno, sega gr~kite politi~ari,
so
solidarno poddràni od poedini
~lenki na NATO i EU svojot vnatre{en
problem go pretvorija vo trevoèn
problem na me|unarodnata zaednica.
Oh
Ohrabreni od postignatoto tie silno prodolùvaat da n$ uslovuvaat
i da ni gi problematiziraat imeto,
narodot, jazikot, identitetot... Nasto
tojuvaat da ni go izbri{at, uni{tat
i prisvojat korenot, istoriskoto
minato, kulturata. Sega dojdencite
od aziskiot kontinent naseleni na
na{ite makedonski ogni{ta imaat
pogolemo pravo na makedonstvoto od
starosedelcite Makedonci. Kakva e
taa fa{izoidna i apokalipti~na vizija koja ni go osporuva pravoto na imenuvawe i postoewe kako Makedonci,
koja ne tretira kako da sme padnale od
nekoja planeta!?. Ako pretpo~itame da
imame dostojna idnina, toa nikomu ne
smeeme, ne moème i ne treba da mu go
dozvolime. Nikoj ne smee da gi zagrozuva su{testvenite i dalekose`nite
makedonski interesi, nitu pak da
zadira vo na{iot makedonski integritet, identitet i istoriski kontinuitet. I ne li e krajno vreme
edna{ zasekoga{ da go onevozmoìme
tu|oto dolgogodi{no zlonamerno i
sistematsko raznebituvawe na Makedonija i Makedoncite?!
11
Makedonija
ILINDENSKIOT SVETILNIK GI OBEDINUVA MAKEDONCITE
Postament
VE^NIOT OGAN NA
Viktor Cvetanovski
V
e~niot ogan na Ilinden tlee niz vekovite
i ja gree du{ata na
Makedonecot, vreàn
vo negovata vekovna pamet, aktuelen i denes 100 godini po
krvavata epopeja. Natopenata krv na
padnatite, krikot na obes~estenite
èni i pepeli{tata na opoàrenite
sela gi ~uvstvuvame i denes vo
damarite, nivniot glas ni odyvonuva
vo u{ite i ni go pokaùva patot. Ilinden ne e ni ~as, ni den, ni godina,
Ilinden e ve~nost, ne{to bez {to ne
moème, so pravo }e zabeleì eden
na{ dobar poznava~ na tie krvavi
dni. Ilinden e praznik na du{ata na
Makedonecot, svetilnik {to ve~no
sveti i ni go osvetluva patot, den
za nezaborav, den koj go obedinuval Makedonecot i mu vleval sila
da istrae koga mu bilo najte{ko. I
toga{ koga dostoinstveno go nosel
jaremot na ~ifligarskiot ìvot, i
toga{ koga stranski vojski gazele po
negovite nivi, i toga{ koga tu|i propagandi go seele semeto na razdorot.
Toj go obedinuval kade i da e, doma
ili vo svetot, go krepel negoviot
nostalgi~en duh. Kade i da bil, na
Ilinden se molel za sre}ata na negovata rodna Makedonija, vo koja se
krstel kako pred ikona.
Iako Ilinden doìvea stravoten
poraz, pobedi makedonskiot duh. Robot prestana da bide poslu{nik {to
gi ora begovskite nivi. Pove}e ne e
12
Kru{evski vostanici, 1903 godina
onoj istiot selanec koj so navednata
glava, pokorno, cel den go vle~el jaremot. Toj e na {trek i ~eka samo mal
signal da trgne po patot na slobodata. Duri ne im se luti ni na lu|eto
na Vnatre{nata organizacija {to go
odnesoa na boi{teto, od kade {to se
vrati iskrvaven, no ne so skr{en duh
i sekoga{ podgotven koga }e zatreba
povtorno da ja narami pu{kata.
Nitu edna osloboditelna borba
na koj bilo narod ne poznava tolku
mnogu samo`rtvi kako makedonskata.
Nepovtorliv, nesfatliv za obi~niot
~ove~ki razum, e ~inot na gemixiite, koi poloùvaj}i gi dobrovolno
ìvotite na oltarot na Makedonija,
so sopstvenata smrt sakaa da mu
pokaàt na svetot deka tamu nekade
na Balkanot ima eden mal izma~en
narod koj saka da ìvee kako site
civilizirani narodi. Svetot sigurno ne poznava takvo herojstvo kako
na 54-minata Makedonci koi ostanaa
na ve~na straà na vrvot Noòt, me|u
Prilepsko, Vele{ko i Tikve{ko, koi
opkoleni od silniot turski asker,
tro{ej}i gi poslednite kur{umi vo
è{kiot leten julski den vo 1907
godina, }e gi aktiviraat preostanatite bombi i }e legnat vrz niv.
Nepovtorlivo e herojstvoto na
Hristo Uzunov i negovite drugari, vo
ki~evski Cer koj, gledaj}i ja smrtta
v o~i, }e go napi{e pretsmrtnoto
pismo, koe pretstavuva oda na makedonskata revolucionerna borba. Toj
}e im pora~a na idnite pokolenija
I GI GREE NIVNITE DU[I
Postament
ILINDEN
da ja ~uvaat i sakaat Makedonija,
kako {to ja saka{e toj, a potoa zaedno so u{te edinaesetmina da si go
raznesat ~erepot. Nepovtorliva e
samo`rtvata i na negoviot drugar i
sogra|anin Metodija Pat~ev, koj tri
godini pred nego, so nasmevka na
liceto vo Kadino Selo, Prilepsko,
}e stavi kraj na sopstveniot ìvot
so svoite {estmina komiti. Nerazumen i nepoimlivo herojski e ~inot
na Dine Abduraman od Kostursko.
Opkolen vo negovata ku}a vo seloto
Petele, vo ludata strast na borbata
so Turcite, koga }e gi postrojat pred
sebe negovata }erka, èna i sestra
kako {tit za da se doberat do nego,
}e gi zastrela zaedno so neprijatelot. Vojvodata Kuzma Stefov od Po-
pole, Kostursko, }e zavr{i so svojot
ìvot zaedno so svojata svr{eni~ka
Vasilka Ivanova. Opkolen od askerot se borel dolgo, s$dodeka ne papsal od iste~enata krv od ranata. Najprvo pukal vo nea a potoa vo sebe.
Taka zavr{ila edna golema qubov.
Edna godina pred vostanieto }e
se slu~i edna od najkrvavite bitki
vo seloto Rakitnica, vo koja }e zaginat {estmina ~etnici, me|u koi i
vojvodata Vele Markov. Najtragi~en
e krajot na ~etnikot Tir~e Karev od
Kru{evo. Ne uspevaj}i da se samoubie, so prese~eno grlo }e otide kaj
svoite drugari i }e gi moli da go
doubijat.
A Makedonija vakvi herojstva ima
mnogu, plodnite poliwa i kamenestite ridovi se poslani so trupovi na
iljadnici nejzini sinovi koi nikoga{ ne treba da gi zaboravime. Na
nekoi im se znaat grobovite, mnogumina od niv se pogrebani vo Sofija
kade {to ~esto nao|ale pribeì{te,
na drugi koskite im se rasfrleni
po makedonskite ~ukari. Na nekoi
ve}e im se zaboraveni imiwata, na
niv ve}e ne se se}avaat nitu nivnite
vnuci i pravnici. Nekoi s$u{te gi
vospeva makedonskiot narod, gi nosi
vo du{ata kako ne{to najvredno. I
znajnite i neznajnite se golemi
na{i heroi, golemi makedonski
sinovi koi ne treba nikoga{ da se
zaboravat, bidej}i tie gi vgradija
ìvotite vo na{ata sega{nost i
idnina. Zatoa nikoga{, nikoga{ ne
treba da se zaboravat.
Od pepeli{tata na Ilinden
izrtea demokratskoto seme i kosmopolitskiot duh na Makedonecot.
Porakite isprateni od Kru{evo
do site bra}a i sosedi moè da
pretstavuva model za soìvot me|u
lu|eto od razli~ni nacionalnosti
i veri. Kru{evskiot manifest i
razmisluvawata na ilindencite bea
temel vrz koj se nadgradi Asnomskata deklaracija vo 1944 godina. Tie
s$u{te se aktuelni i denes.
Ilinden e golem, pregolem. Ilinden e na{ata sudbina, na{eto
postoewe, realnost po koja
n$prepoznaval i n$prepoznava
svetot, a stogodi{ninata e u{te
edna mo`nost da ja sfatime negovata
veli~estvenost, da se potsetime na
toa {to sme. A aktuelnata makedonska vlast kako da ne ja sfa}a goleminata na denot {to se slu~il pred 100
godini, kako da ne znae deka s${to
sme postignale e delo i na lu|eto
koi krvavea i ginea na makedonskite ~ukari. Nekoj }e re~e deka ne
se ìvee od istorijata, no toj {to ne
go poznava svoeto minato ne moè da
gradi sre}na idnina.
I vo ovaa jubilejna godina sigurno }e gi slu{neme voobi~aenite
govorancii na Me~kin Kamen. A
dali nekoj }e se seti da navrati vo
Ra{anec kade {to se odigral posledniot ~in na dramata na vostanieto
vo Ohridsko, da gi vidi karpite od
koi Osmanliite gi frlale deca, dali
nekoj }e se iska~i na Noòt da im
oddade po~it na heroite, dali nekoj
}e gi is~isti grobovite na Uzunov,
Pat~ev, Sugarev... Dali }e se seti da
poloì cve}a ne spomen-obele`jata
na mnoguminata znajni i neznajni junaci od Ilinden. Po~ituvaj}i gi niv
nie se po~ituvame sebesi, za{to bez
niv nie sme ni{to, lu|e bez minato.
13
Makedonija
KRU[EVO BE[E DR@AVA
Postament
Камбаните на трите
се потчине на одлуката на
Горскиот штаб кој решил
градски цркви го означиле
востаниците да се повлечат за
почетокот на востанието во
Крушево. Сите истрчале на
да не настрада населението,
знаејќи притоа дека не можат
улици и се поздравувале со
зн
„Честита слобода“. За цело
да го победат многубројниот
непријател и претчувствувајќи
време додека востаниците
го неминовниот крај.
го напаѓале турскиот
Неговите соборци што
гарнизон и уќуматот биеле
преживеале
раскажувале
камбаните, порачувајќи им
дека Питу долго време ја
на крушевчани дека дошол
де
барал смртта и решил да
долгоочекуваниот ден на
ба
заврши со својот живот на
слободата. Борбата со
за
Мечкин Камен. Со своите 370
аскерот не траела долго.
борци ги зазеле стратегиските
бо
Турците побегнале, а градот
места и воделе борба цел ден.
брзо паднал во нивни раце.
Во турски раце паднало и
Жртвите не биле големи
востаничкото знаме, но откако
- загинале седуммина
биле прострелани и паднале
би
востаници и еден граѓанин,
под него знаменосецот Димев
шестмина биле ранети.
и неговиот заменик, Смугрев.
Аскерот и башибозукот
Тоа исто знаме денес се
То
наредните два дена се
чува во Турскиот воен музеј
чу
обиделе со нови сили
во Цариград. Веднаш по
повторно да го заземат
нив паднал и војводата.
градот, но сите нивни акции
На Мечкин Камен останаа
завршувале без успех.
мртвите тела на 40 востаници
Крушево слободарскиот
кои со своите животи ја
живот го живееше десетина
испишаа една од најкрвавите
дена. Тоа биле најсреќните
и најславните страници на
денови
од
неговото
македонската борба.
постоење дотогаш. Тогаш,
На
13
август
на
во највисокото гратче на
крушевските куќи се појавиле
Балканот, се роди и славната
бели знамиња, но за аскерот
бе
Крушевска
Република,
Pretsedatelot na Kru{evskata Republika, Nikola Karev
и башибозукот тој знак не
најголемото постигнување
значел ништо. Тие почнале
на
македонската
да ги ограбуваат дуќаните
револуционерна
борба.
Но, крајот на големата радост дошол
Ослободениот
град
тие
денови набрзо. На 11 август стасал абер дека и куќите, а потоа ги палеле. Старците
функционирал како вистинска мала Прилепско Поле поцрнело од аскер, што не успеале да избегаат в планина со
држава. На нејзино чело се наоѓал дека силна војска доаѓа од кај Битола и четите ги убивале, а жените и девојките ги
Никола Карев, била избрана и од кај Кичево. Околу 1.200 востаници и обесчестувале. „Куќите по 10, 20 одеднаш
привремена влада со шест министерски целиот град почнале трескавично да се гореа со тресок, со страшно прскање
ресора. Во неа влегле двајца егзархисти, подготвуваат за решителниот бој. Борците и се урнуваа како што паѓа огромно
двајца патријаршисти и двајца Власи. За копале ровови на околните ритчиња, а чудовиште, погодено во исцрпувачката
нејзин претседател бил избран Вангел жените и децата лееле куршуми во куќата борба, право во срцето.
Големите огнени и разјарени
Дину, на кого му било доверено и на Павлеви, претопувајќи ги лажиците и
судството. Георги Чаче го добил ресорот вилиците од калај што граѓаните ги носеле пламења, помешани со црн чад, се издигаа
високо. Кон полноќ пламна и црквата
реквизиција, Теохар Нетков – финансии, од дома.
Хр. П. Ќурчиев - полиција, Дим. Секулов
За ден-два 20.000-тата турска војска „Св. Никола“, во чиј блескав крст гледаа
- исхрана и производството и Никола направила непробоен обрач околу молчаливо сите за спас. По половина час,
Бајлу - санитарен сектор. Бил формиран градот и почнала со топови да ги гаѓа пламењата ја довршија и камбанаријата
и револуционерен суд кој осудил на смрт востаничките позиции. Понудата на со часовникот која излета во пламен,
и погубил петмина крушевчани за кои се Турците да се предадат била отфрлена. долу на камениот илоштад каде што се
потврдило дека се турски шпиони.
И така почнала нерамноправна борба разбија шесте камбани“, ќе забележи
Луѓето што учествувале во борбите со 20 пати помногубројниот и подобро Наум Томалевски.
Дури на третиот ден од борбите
и кои ги дожевеале тие убави денови оружениот непријател. На патот за
на Крушевската Република раскажуваат Кичево теснецот Слива го бранела четата Бахтијар-паша, кој раководел со
во своите спомени дека градот бил на Горѓи Стојанов, каде што загинале 31 операциите, дозволил да се погребат
единствен како никогаш дотогаш. востаник, деветмина од Крушево и 22 загинатите. Над 120 мажи биле испратени
Престанале сите караници што се воделе од околните села. Највеличествената и во Битола за да им се суди. Биле тепани
меѓу егзархистите, патријаршистите и најкрвавата битка се водела на Мечкин безмилосно, така што шестмина од нив
Власите.
Камен. Војводата Питу Гули не сакал да починале на пат за Битола.
14
Aktivnosti
19. GENERALNOTO SOBRANIE NA SMK
FORMIRANO DVI@EWE NA
OTPOROT PROTIV PROMENA
NA DR@AVNOTO IME
D
eklaracija za odbrana na dràvnoto
ime
Makedonija,
formirawe
na
Dvièwe na otporot
protiv promena na dràvnoto ime
Makedonija i imenuvawe na ~lenovite na organite na dvièweto,
bea glavni temi na 19. Generalno
sobranie na Svetskiot makedonski
kongres {to se odrà na 8 avgust vo
Skopje.
- Za Makedoncite ne postoi nenavredlivo ime, za nas e navredliv
sekoj razgovor za promena na
dràvnoto ime Makedonija. Zatoa
mora da bideme obedineti da opstoime na na{eto istorisko pravo
da se narekuvame onaka kako {to so
vekovi sme se identifikuvale i na-
rekuvale, edinstveno Makedonci, e
porakata {to ja upatija delegatite
od Generalnoto sobranie na SMK.
Pretsedatelot na SMK Todor
Petrov vo pozdravniot govor istakna deka za Makedoncite imeto na
dràvata ne e samo geografija, tuku
neotu|ivo i neprikosnoveno pravo i
pobara site Makedoci po rod da se
obedinat vo za~uvuvaweto na imeto
na dràvata.
- SMK apelira VMRO-DPMNE i
SDSM, zaedno so nivnite koaliciski partneri, da se obedinat vo
odbranata na dràvnoto ime Makedonija, re~e Petrov i dodade deka
site }e snosat odgovornost dokolku
ja dovedat dràvata vo raskol poradi promena na imeto.
Toj poso~i deka promenata na
imeto na Makedonija }e zna~i i
nova vojna na Balkanot poradi {to
gi predupredi makedonskite vlasti
i me|unarodnata zaednica.
Na Generalnoto sobranie bea
doneseni pove}e odluki za priem
na zadruènija na Makedoncite
vo ~lenstvo na SMK me|u koi i na
zdruènieto „Ilinden” od Tirana,
„Leonida” od Gevgelija, „Pore~ki
sredbi” od Makedonski Brod i drugi. Pokraj toa, bea vra~eni plaketi
„makedonski senatori”, najvisoko
svetsko semakedonsko priznanie,
na pove}e istaknati ~lenovi, a presedatelite na SMK i na Sojuzot na
balkanskite Egip}ani, Todor Petrov
i Rubin Zemon, potpi{a dogovor za
sorabotka
15
Makedonija
ANASTAS SA[A OXAKLIESKI, PRETSEDATEL NA DRU[TVOTO
NA MATICATA NA MAKEDONCITE VO HRVATSKA
Oko
SE BORIME DA GO SOÛVAME
Se nadevame deka
ovaa generacija
na Makedonci koi
ìveaat vo Hrvatska, }e
uspeat da go so~uvaat svojot nacionalen, kulturen,
jazi~en i verski identitet
i ostanat cvrstvo vrzani so
svojata matica Makedonija i
za ostanatite Makedonci vo
svetot
G-dine Oxaklievski, Vie ste pretsedatel na Maticata na Makedoncite
vo Hrvatska no i na Semakedonskata
koordinacija na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Hrvatska? [to
pretstavuvaat ovie zdruènija?
- Maticata na Makedoncite vo Hrvatska e formirana ova godina, a Makedonskata koordinacija e formirana vo
noemvri 2004 godina. Maticata na iselenicite vo Hrvatska pred se e formirana
za da gi obedini makedonskite dru{tva i
zaednici koi vo posledno vreme vle~at
sekoj na svoja strana. Se nadevam deka }
e uspeeme vo toj potfat za {to podobro
funkcionirawe i promovirawe na makedonskata zaednica vo Hrvatska. Zada~ata
pak na Semakedonskata koordinacija na
makedonskoto nacionalno malcinstvo
vo Hrvatska e na nekoj na~in da gi obedini i artikulira pravata i obvrskite
na makedonskoto nacionalno malcinstvo
vo Hrvatska. Najgolem problem dosega se
pokaà pretstavuvaweto na makedonskoto
nacionalno malcinstvo vo parlamentot
na Hrvatska. Sega tamu ne pretstavuva
eden gospodin od bo{wa~koto nacionalno malcinstvo. Inaku, Koordinacijata
na nacionalnite malcinstva na gradot
Zagreb, t.n. grupa na biv{a Jugoslavija, gi
obedinuva pretstavnicite na Albancite,
Bo{wacite, Crnogorcite, Slovencite i
Makedoncite. Moram da kaàm deka mnogu
dobro rabotime me|u sebe kako Koordinacija na nacionalnite malcinstva i
moèbi najdobroto e {to nastapuvame
so nekoi edinstveni barawa i so vlasta
imame odli~na sorabotka.
16
Vo parlamentot ve pretstavuva
Bo{wak. Dali postoi {ansa makedonski pretstavnik da vleze vo hrvatskiot
parlament?
Ne. Toa e i na{ata borba vo sledniot
mandat da se smeni toa so ustaven zakon.
Barame mo`nost da bideme vklu~eni vo
taa rabota. Dali mandatot }e bide deliv ili ne neznam. Postojat {ansi da se
prifati toa, no malku e problemati~no,
bidej}i se menuva celata koncepcija na
izborniot zakon. Sepak, moàm da kaàm
deka imame {ansi.
So donesuvaweto na noviot Ustaven
zakon za pravata na nacionalnite malcinstva (2002) kone~no se otvaraat
mo`nostite da i Makedoncite kako
i drugite nacionalni malcinstva vo
Hrvatska, vo soodnos so svojta brojnost vo
oddelnite podra~ja, gi biraat organite na
svojata malcinska samouprava t.e. vrz osnova na Ustavniot zakon predstavnicite
i Sovetite na makedonskoto nacionalno
malcinstvo, moàt da formiraat koordinacija na nacionalno nivo i preku nea da
deluvaat na nivo na Republika Hrvatska.
Se razbira, ja iskoristivme taa mo`nost
i vo ramkite na dvata izborni ciklusi
gi predloìvme i izbravme site predstavnici i Soveti koi imavme pravo da
gi izbereme. Posle toa, ùpaniski (okoliski) predstavnici zaedno so Sovetot na
makedonskoto nacionalno malcinstvo za
Grad Zagreb kako edinstven makedonski
ùpaniski (okoliski) Sovet vo Hrvatska,
formiravme Semakedonska koordinacija
vo Republika Hrvatska.
[to raboti Semakedonskata koordinacija?
Preku Semakedonskata koordinacija,
sistemski se raboti na podobruvaweto na
polo`bata na Makedoncite vo Republika
Hrvatska. Otvoreno e i pra{aweto za zastapuvaweto na Makedoncite vo „Hrvtskiot sabor,, koe e za sega re{eno mnogu nepovolno za Makedoncite, bidej}i po zakon
ni e ovozmoèno pravoto da birame eden
zastapnik, no so svrstuvaweto na 5 (pet)
malcinstva go edna grupa koja moè da
bira samo eden predstavnik, mo`nosta toa
da bide Makedonec e svedena na teoretska
mo`nost. Na na{a inicijativa potpi{ana
e i verificirana Me|udràvna spogodba
pome|u Hrvatska i Makedonija za za{tita
na malcinstvata.
Oko
NACIONALNIOT IDENTITET
Kolkav e brojot na Makedonci vo
Hrvatska?
- Spored oficijalnite podatoci, vo
Hrvatska ima nad 4.500 Makedonci, iako
nie smetame deka toj broj e mnogu pogolem,
moèbi i nad 6.000. Najmnogu ne ima vo
Zagreb - 1.313 zapi{ani Makedonci, i
sigurno u{te tolku nezapi{ani, a potoa
vo Split, Rieka, Pula, vo Osiek. Znaeme
i za mnogu slu~ai koga Makedonci se deklariraat kako pripadnici na drugi nacionalnosti. Nie spored brojnosta sme
re~isi identi~ni so Crnogorcite. Tamu
sme edno od pomalite nacionalni malcinstva, no za sre}a, moram da kaàm,
brojnosta ne ja iskaùva i realnata slika
po pra{aweto na na{iot rejting. Mnogu
dobro sme prifateni vo site sferi, i
od vlasta i vo sekojdnevniot ìvot. Toa
moèbi se dolì na toa {to nie ne sme
ekonomska emigracija, tuku nie sme zateknati tamu po raspadot na Jugoslavija.
So koj problemi, kako malcinstvo,
se soo~uvate?
- Nemame pogolemi problemi koi bi
gi okarakterizirale kako problem na
malcinstvoto. Sekoga{ ima individualni,
pravni i socijalni problemi na koi nekoi
se obiduvaat da im dadat druga dimenzija,
no toa ne e slu~aj. Nie imame dobar status
i rejting tamu. Lu|eto gi cenat i gi znaat
Makedoncite kako mirni lu|e, tivki i
vredni. Nў nema po zatvorite, nema sudski
procesi vo koi se spomnuvaat Makedoncite. @iveeme tamu kako lojalni gra|ani.
Kolkav e stepenot na asimilacija i
pretopuvawe na Makedoncite vo Hrvatska i zo{to doa|a do takvo ne{to?
- Mnogu e golemo. Treba da se sfati
i deka nie Makedoncite vo Hrvatska sme
malku oddale~eni od na{ata mati~na
zemja. Bi bilo mnogu polesno koga bi bile
sosedni dràvi, no vo toj slu~aj moèbi
bi imale nekoi drugi problemi {to gi imaat sosedite me|u sebe.
Kakva e idninata na Makedoncite vo
Hrvatska?
Idninata na Makedoncite vo Hrvatska }e bide odbeleàna so dva razli~ni
procesi. Od edna strana se podobro se
organizirame, imame se podobri uslovi
za dejstvuvawe i mo`nosti za u~estvo vo
javnite raboti, a od druga strana, `rtvi
sme na se pogolema asimilacija, osobeno
na mladite pripadnici na makedonskata
zaednica, makedonskiot jazik se poretko
se u~i i zboruva, a za~uvuvaweto na identitetot se sveduva na sporadi~ni poseti
na mati~nata zemja, na{ata narodna muzika
i kujna. Se nadevame deka ovaa generacija
na Makedonci koi ìveaat vo Hrvatska, }
e uspeat da go so~uvaat svojot nacionalen,
kulturen, jazi~en i verski identitet i
ostanat cvrstvo vrzani so svojata matica
Makedonija i za ostanatite Makedonci vo
svetot.
Elena Orov~anec
MAKEDONCITE VO HRVATSKA
Doseluvaweto na Makedoncite na
podra~jeto na sega{nata Republika
Hrvatska po~nuva po zavr{uvaweto
na Prvata Svetska vojna i sozdavaweto na ju`noslovenskata dràva. Po
zavr{uvaweto na Vtorata Svetska
vojna toj proces prodolùva, a osobeno se intenzivira po katastrofalniot zemjotres vo Skopje vo 1963.
godina. Strukturata na doselenicite
e razli~na, no preovladuvaat univerzitetski obrazuvani lu|e i stru~waci
od razani profili. Kako se po~esto
doa|ale mladi lu|e, koj obrazuvaj}i se
vo Hrvatska sozdavale i svoi semejstva, golem e brojot na me{ani brakovi
bilo so Hrvati bilo so pripadnicite
na drugi etni~ki zaednici koi ìveat
vo Hrvatska.
Teritorijalno, Makedoncite se
naseleni vo skoro site krai{ta na
Hrvatska, no sepak vidliva e zgolemenata koncentracija na pripadnicite na
makedonskata zaednica vo pogolemite
gradovi. Vo taa nasoka predimstvoto
mu se dava na Zagreb, a po nego se Split,
Rijeka i Pula. Zna~itelna e prisutnosta i vo Osijek, Sisak i dr.
Odlu~uva~ki moment vo istorijata na Makedoncite na podra~jeto na
Hrvatska, doa|a vo migot na raspa|aweto
na jugoslovenskata dràva i osamostojuvaweto na Republika Hrvatska a
potoa i na Republika Makedonija. Republika Hrvatska so svojot nov Ustav
od 1990.godina se definira samata
sebe kako „nacionalna dràva na
hrvatskiot narod„. Vakvata definicija po avtomatizam site gra|ani koi
ne se pripadnici na hrvatskiot narod
gi definira kako malcinstvo. Vo
Hrvatska se priznaeni 22 malcinstva
vklu~uvaj}i go tuka i makedonskoto.
Nekoi, kako {to se Srbi, Talijani,
Ungarci, Чesi,Spovaci i dr. imeno se
navedeni vo preambulata na Ustavot,
dodeka Makedoncite vo preambulata
ne se spomnuvaat so svoeto ime, no vrz
osnova na Ustavniot zakon za pravata
na nacionalnite malcinstva imaat
status na nacionalno malcinstvo.
Poslednata dekada od 20. vek i
za Makedoncite vo Hrvatska be{e
odbeleàna so vojna, tranzicija i
godini na te{ko ìveewe, so povici
za dokaùvawe lojalnost na Hrvatska,
problemi so dobivaweto na hrvatsko
dràvjanstvo i drugi prava koi od
nego proizleguvaat kako i ote`nata
komunikacija so Makedonija. So osamostojuvaweto na Makedonija i Makedoncite na podra~jeto na Hrvatska ja dobija svojata smostojna mati~na dràva,
{to do nekoja merka ja namalilo tranzicijata od status na ravnopraven
narod na podra~jeto na cela SFRJ vo
nacionalno malcinstvo vo Republika
Hrvatska.
Vedna{ se pristapilo kon
formirawe na makedonski asocijacii.
Kako se do 2002.godina ne postoele
mo`nosti za izbor na makedonska malcinska samouprava, Makedoncite preku
svoeto deluvawe vo zdruènijata ja
~uvale i razvivale svojata tradicija
i identitet i u~estvuvale vo javniot
i politi~kiot ìvot. Formirani se
makedonski kulturni dru{tva vo Zagreb, Split, Rijeka, Pula Osijek...
kako i Zaednica na Makedoncite, koja
iako i samtata so status na zdruènie,
vloùvala trud za obedinuvawe na
makedonskite zdruènija kako i koordinacija na nivnata rabota.
17
Portret
Makedonija
18
Portret
BLAGOJ NACOSKI, ISTAKNAT MAKEDONSKI OPERSKI PEJA^
SAMOKRITI^NOSTA E PAT
KON SOVR[ENSTVOTO
Pripremila: Emilija P
Petreska
B
lagoj Nacoski e eden od
najafirmiranite makedonski operski peja~i
vo svetot, a verojatno i
najdobriot makedonski
tenor na site vremiwa. Poteknuva
od muzi~ko semejstvo. Negovite dedo
i baba, Elena i Pan~e Mitrevski, vo
Operata rabotat u{te od nejzinite
po~etoci. Peele vo horot od 1947, pa
s$do 1984 godina. Majkata na Blagoj,
operskata peja~ka Lidija Nacoska,
pak, debitira{e vo 1975 godina.
Kako {to vo edna prilika }e re~e
Nacoski i negovoto debi na scenata
bilo vo MOB, koga imal samo dve godini i koga baba mu go iznela na scenata vo „Palja~i”.
„Potekloto od muzi~ko semejstvo
be{e olesnitelna okolnost vo moeto
rastewe kako umetnik. Vo mojot dom
operata sekoga{ se neguvala i jas,
V 11 godini
Ve}e
ìvee vo Rim,
`
gradot za koj veli
gr
deka so site svoi ubavini
za nego pretstavuva
du{evna hrana.
- Smetam deka eden
umetnik uspe{no za
da kreira, e mnogu
bitno da bide
opkruèn so ubavi
ne{ta, bez ogled
za koja umetnost
se raboti
19
Oko
vsu{nost, izrasnav vo operski ambient, sledej}i gi site pretstavi i probi
na mojata majka. Edinstveno negativno, ako moè da se nare~e negativno, e
{to sozdadov mnogu visok kriterium
za operskata umetnost i ponekoga{
sum premnogu strog so samiot sebesi.
Mislam deka samokriti~nosta e mnogu
bitna na patot kon sovr{enstvoto,
no majka mi i baba mi ~esto mi velat
deka preteruvam vo nea ponekoga{ i
deka sovr{enstvo ne postoi, kako vo
drugite sferi na ìvotot, taka i vo
peeweto. Negativno }e vlijae{e ovoj
„genetski baga`” dokolku jas kako
treta generacija operski peja~i vo
moeto semejstvo bev pomalku uspe{en
od majka mi. Mislam deka mnogu e bitno {to uspesite vo moeto semejstvo se
vo nagorna linija od generacija do
generacija. Spored mene deteto treba
sekoga{ da e pouspe{no od roditelot ako ja raboti istata profesija,
osobeno edna vakva profesija. Nie
sme trojca od tretata generacija vo
moeto semejstvo {to se zanimavame so
klasi~nata muzika i milo mi e i {to
drugite dvajca – Elena i Viktor Mitrevski (dirigenti), vetuvaat mnogu
kako talenti”, veli Nacoski.
Veli deka pee otkoga znae za sebe,
taka {to moè da se kaè deka èlbata da stane operski peja~ kaj nego
otsekoga{ bila prisutna. „Me|utoa
svesta deka toa moàm da go pravam
na visoko nivo verojatno ja dobiv pri
muzi~ko u~ili{te vo Skopje, vo klasata na profesorkata Marija Nikolovska, zaminuva za Rim, kade {to svojot
glas go {koluval so svetski poznatite umetnici i pedagozi Mirela
Paruto i Antonio Boaje. Vo 2003 godina diplomiral na Konzervatoriumot „Li~inio Refi~e” vo Frozinone,
Italija. Svojata vokalna tehnika ja
usovr{uva so Ana Vandi vo Rim, kako
i so specijalistot za Rosinieviot
tenorski repertoar, Raul Himenez vo
Barselona. Vo fevruari 2003 godina
Blagoj Nacoski nastapuva na scenata
na Rimskata opera (Teatro dell’Opera
di Roma), {to vsu{nost pretstavuva i
negovo debi na operskata scena. Ja
ispolnuva ulogata na Arturo vo operata „Lu~ija od Lamermur” od Gaetano
Doniceti, pod dirigentskata palka
na Maestro Daniel Oren i reìja na
Gream Vik. Od tamu negovata kariera
rapidno se {iri niz celiot svet.
Nastapuva vo najrenomiranite operski ku}i i festivali vo svetot
kako Teatro Regio vo Parma, Teatro
Giuseppe Verdi vo Trst, Teatro Carlo
Felice vo Xenova, Teatro Lirico vo
Kaqari (Italija), Mi{kolc Opera
festival (Ungarija), Stadttheater vo
Klagenfurt i Salzburger Festspiele
(Avstrija), Opernhaus vo Cirih ([vajcarija), Dràvnata opera od [tutgart i Operata vo Frankfurt (Germanija), Kralskata opera vo Brisel
(Belgija), Monteverdi festivalot
MAKEDONEC VO KONCERTNATA
SALA VO NIIGATA
Tenorot Blagoj Nacoski e edinstveniot Makedonec ~ie ime e napi{ano
na yidot zad scenata na Koncertnata sala vo Niigata, Japonija. Pokraj negoviot potpis, stoi i makedonskoto zname.
Makedonija ne e nepoznata vo ovaa dale~na zemja. Japoncite ~esto mi
velat deka pro~itale za Makedonija vo Biblijata, {to osobeno mi e drago,
a i ne gi zaboravaat uspesite na na{iot fudbalski trener \oko Haxievski
vo Japonija pred nekoja godina. [to se odnesuva pak do makedonskite umetnici, cedeata na Simon Trp~eski i moite dividia moète da gi najdete vo
muzi~kite prodavnici niz cela Japonija, veli Nacoski.
krajot na prvata godina od srednoto
muzi~ko obrazovanie vo MBUC ’Ilija
Nikolovski Luj‘, koga osvoiv prva nagrada na nacionalniot natprevar po
peewe, a vo me|uvreme zedov u~estvo
i na Seminarot po peewe so profesorot Blagoja Nikolovski kade {to bev
najmladiot u~esnik. Vo tie momenti
moeto semejstvo, kako i kolegite na
mojata majka, uvidoa deka se raboti za
poseben talent”, }e re~e Nacoski.
Po zavr{uvawe na srednoto
20
(Francija), Nacionalnata opera na
Polska od Var{ava, Teatarot Bunka
Kaikan od Tokio (Japonija). Svoeto
debi na makedonskata scena ovaa godina na otvoraweto na MOV so ulogata
na Lindoro vo operata „Italijanka
vo Alìr”.
Nastapot vo naslovnata uloga
na operata „Sonot na Skipion” na
Salcbur{kiot festival vo praznuvaweto na 250-godi{ninata od smrtta na Mocart pretstavuva eden vid
Makedonija
krunisuvawe na negovata kariera
osobeno zaradi faktot {to go neguva
pred se mocartoviot repertoar, a
isto taka e i najgolem uspeh za eden
operski peja~ od Makedonija vo istorijata. Na 6 fevruari 2005 nastapuva vo pretsedatelskata palata
Il Quirinale vo Rim so koncert
posveten na Johanes Brams. Solist
e na izvedbata na IX Simfonija od
Betoven so Makedonskata i Sofiskata filharmonija, po povod nivnite
jubilei (60 i 75 godini), odràna
vo NDK Sofija, pod dirigentstvo na
maestro Sa{a Nikolovski – \umar.
Blagoj Nacoski vo dosega{nite svoi
nastapi ima peeno zaedno so najrenomirani peja~i kako Renato Bruzon,
Ruxero Raimondi, Mariela Devia,
Sumi Xo, Pjetro Spawoli, Xuzepe Sabatini, Alfonso Antonioci, Karlo
Kolombara, Helen [najderman, Roberto Saka, Svetla Vasileva i drugi,
kako i so dirigentite: Daniel Oren,
Kristof fon Dohnani, Bruno Bartoleti, Nikola Luizoti, Pol Daniel,
Vil Kra~fild, @erar Korsten, Xulija
Xouns, Robin Ti~ati i reìserite:
Gream Vik, Kristof Loj, Klaus Gut,
Xon Koks, Jirgen Flim, Mihael Hampe,
Hoze Karlos Plaza, Marina Bjanki,
Mihael [turminger, Klaus Ceelajn,
Denis Krief, Marko Gandini, Xorxo
Galione i dr.
Oko
MAKEDONCI
Negoviot repertoar gi opfa}a mocartovite ulogi Tamino (Vol{ebnata
flejta), Fernado (Taka pravat site),
Belmonte (Grabnuvaweto od sarajot),
Don Otavio (Don Xovani), Skipion
(Sonot na Skipion), potoa Almaviva
vo „Sevilskiot berber” i Lindoro vo
„Italijanka vo Alìr” od Rosini, Ernesto vo „Don Paskvale” od Doniceti,
Brigela vo „Arijadna na Naksos” od
Rihard [traus, Kasio vo Verdieviot
„Otelo” i dr.
„Sekoga{ razli~no ja doìvuvam
sekoja moja kreacija na koj bilo lik,
iako toj ponekoga{ i se povtoruva.
Sekoga{ koga odam da rabotam nekoja
nova produkcija, prethodno temelno go
razrabotuvam likot od site aspekti i
si sozdavam moja vizija za nego. Privrzanik sum kon avtenti~nosta na libretoto i ne mi e lesno koga treba nekoga{
da se prilagodam na nekoj reìser koj
pravi premnogu otstapki. Inaku vo
niedna moja izvedba na eden ist lik
ne sum istiot. Se stremam sekoga{ kon
iznao|awe novi ne{ta vo izvedbata i
kon postojano usovr{uvawe na likot”,
veli Nacoski.
Iako ve}e 11 godini ìvee vo Rim
veli deka ja imal taa sre}a da moè
~esto da doa|a vo Skopje za vreme na
studiite, a sega moè da si dozvoli da
go pravi toa koga saka, pa zatoa i ne e
mnogu nostalgi~en.
„Vsu{nost, i moite doa|awa vo
Skopje se svedoa na 3 do 4 denovi,
no po~esto. Na primer, dokolku
imam ~etiri dena pome|u dve pretstavi koga nastapuvam vo nekoj grad,
zadolìtelno doa|am vo Skopje. Druga
sre}na okolnost e {to ìveam vo najubavata dràva, odnosno vo najubaviot grad na svetot koj me osvoi od prviot moment koga stignav vo nego. Vo
Rim imam odli~ni prijateli, i mentalitetot sosema mi odgovara. Gradot
so site svoi ubavini pak, pretstavuva
du{evna hrana za mene i smetam deka
eden umetnik uspe{no za da kreira, e
mnogu bitno da bide opkruèn so ubavi ne{ta, bez ogled za koja umetnost se
raboti”, }e re~e Nacoski.
Minatata godina Nacoski be{e promoviran vo osmiot makedonski istaknat
umetnik koj ja dobi titulata Ambasador
na kulturata za negoviot pridones vo
afirmacijata na makedonskata kultura
vo svetot.
„Go promoviram ova malo par~e zemja koe{to navistina ima golema potreba
od promovirawe i ako e mo`no u{te
pove}e li~nosti da se iznajdat koi{to
}e ja promoviraat na ovoj na~in, preku
kulturata, bidej}i smetam deka nieden politi~ar ne moè tolku dobro da
napravi za edna dràva kolku {to moè
eden kulturen rabotnik”, istakna Blagoj
Nacoski po primaweto na titulata.
Enio Remondino, novinar na
uglednata i mo}nata italijanska
dràvna televizija RAI i povremen dopisnik od Balkanot, koj
poradi sopstveno neznaewe vo
reporterskite zapisi Makedoncite
gi narekuval „Slavobugari”, po
sredbata so na{iot operski peja~
Blagoj Nacoski, ne samo {to go smenil vakviot na~in na nepristojno
izvestuvawe tuku i vo svojot tekst
nasloven kako „Jazolot na makedonskata nacija, prikazna {to s$u{te
raskaruva” priznava deka napravil
„ogromna gre{ka so Makedoncite
Slavobugari” i vetuva deka podobro }e ja prou~i istorijata...
Vaka pi{uva{e vo svojot tekst
Enio Remondino:
„Direkten let od Skopje kon Rim.
Muabet so patnik sednat do mene,
inaku sonarodnik. Potoa sredbasudir so patnikot sednat vo redot
pred mene.
’Vie ste novinarot Remondino?‘
Vedna{ se pra{uvam dali }e mi
deli komplimenti ili navredi?
Sepak, ne stanuva{e zbor za komplimenti. Mladi~ot, nekade pomalku od 30 godini, visok i krupen so
perfekten italijanski i dobro
obrazovan. Zna~i, stranec, no koj
ìvee vo Italija. Negovoto osporuvawe e precizno, me obvinuva so
slednovo: ’Vie treba da prestanete
da n$narekuvate Slavobugari. Nie
sme Makedonci i to~ka. Na{ata kultura e edinstvena, anti~ka, nie ne
sme nitu Bugari nitu Sloveni‘“, ja
prenesuva novinarot reakcijata na
Nacoski.
Vo natamo{niot tekst Remondino priznava, sepak, deka napravil
ogromna
gre{ka,
narekuvaj}i
n$Slavobugari i vetuva deka podobro }e ja prou~i istorijata.
„Re{avaj}i da si ja priznaam
gre{kata okolu neto~nostite {to gi
imav izneseno, otkrivam preku Internet deka mojot nov prijatel e najgolemiot makedonski tenor na site
vremiwa. Se vika Blagoj Nacoski i
ìvee i raboti vo Italija, kade {to
gradi bleskava kariera. Vsu{nost,
otkriv deka skoro }e se skarav so
idniot Pavaroti od Makedonija.
Makedonija, ne ’Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija‘, kako {to
saka Grcija. Drag maestro Blagoj,
drète si go cvrsto pettolinieto,
zatoa {to istorijata si ja pee i si ja
sviri sekoj kako {to saka”, pi{uva
vo svojot napis italijanskiot novinar po sredbata so makedonskiot
tenor.
21
Makedonija
\OR\I DIMÊVSKI, MAKEDONEC KOJ VELEZE VO UMETNI^KATA ELITA NA AVSTRALIJA
Dijaspora
SO DELATA VO VE^NOSTA
P
ortret na avstraliskata pisatelka Barbara Blekman od \or|i
Dim~evski, Makedonec
koj ve}e 20 godini
ìvee vo Avstralija, e otkupen i
izloèn vo Nacionalnata galerija
na portreti vo Kanbera. Vesnikot
„Kanbera tajms” go ocenuva deloto
kako eden od najdobrite voop{to
sozdadeni portreti na Blekman.
Dim~evski izminative meseci
be{e aktuelen na avstraliskata
likovna scena i kako finalist
na nagradata „Dag Moran ne{anal
portret prajz”. Me|u najdobrite 30
avstraliski umetnici Dim~evski
se vbroi so deloto „Veli~e - Viki
nevesta”, na koja e pretstavena negovata pomlada }erka oble~ena vo
makedonska narodna nosija.
Dim~evski zboruva za ìvotot vo Avstralija, za negovite
anga`mani i mo`nostite da se
raboti kako umetnik vo taa zemja.
Ne e ednostavno da se sporedi profesionalniot anga`man vo Makedonija i vo Avstralija. Razliki
postojat i se mnogu golemi, veli
toj.
Dim~evski objasnuva kako vo
Skopje diplomiral na katedrata za
Istorija na umetnost i arheologijata na Filozofskiot fakultet.
Realiziral nekolku samostojni
izlo`bi vo zemjava i vo Kanada i
u~estvuval na pove}e grupni pretstavuvawa i na umetni~ki kolonii. Vo 1977 godina se za~lenil vo
Dru{tvoto na likovnite umetnici
na Makedonija. Vo zemjava rabotel
kako samostoen umetnik. Pred 19
godini so soprugata i so dvete }
erki zaminal vo Avstralija. Denes,
glavno izrabotuva platna vo maslena tehnika, pejzaì, kompozicii i
portreti po nara~ka.
- Toa be{e golem predizvik za
mene kako umetnik. Veruvav deka
ednostavno }e prodolàm so svojata umetni~ka rabota. @ivotot
prodolì vo nova sredina, a novite uslovi si go napravija svo-
22
eto. So naporna rabota, so mnogu
samootkaùvawa moèv da go
dostignam nivoto {to go imav vo
Makedonija. Ima{e momenti koga
morav da rabotam s$i se{to, no
nikoga{ ne se oddale~iv od toa
{to be{e vo mene - slikaweto, i
mnogu sum sre}en poradi toa - veli
Dim~evski.
Spored nego, umetni~kata rabota
e mnogu te{ka kade i da si, no zadovolstvoto e ogromno i so ni{to ne
se meri.
na drugite. Site razli~no & ja
opi{uvaat slikata, no se sloùvaat
deka jas najdobro go imam „fateno”
nejziniot karakter. Za mene kako
umetnik e u{te pogolemo zadovolstvoto da slu{am tolku pofalni
zborovi za mojata slika od li~nost
koja prakti~no ne moè da ja vidi
slikata - veli Dim~evski.
Na pra{aweto dali e te{ko da
se vleze vo nacionalnite institucii vo Avstralija i kolku se tie
otvoreni za umetnicite, Dim~evski
\or|i so svojata majka
Dim~evski objasnuva deka Barbara Blekman e mnogu poznata
pisatelka i e edna od najportretiranite èni vo Avstralija. Bila
portretirana od najpoznatite umetnici vo taa zemja.
- Taa e izvonredna li~nost,
imav sre}a da ja zapoznam li~no
i da staneme semejni prijateli.
Po~esten sum i sre}en {to portretot
koj go naslikav denes e trajno postaven vo najgolemata institucija na
portreti vo Avstralija. Osobeno me
raduva {to tokmu od Barbara dobiv
komplimenti za portretot, iako taa
celosno go izgubila vidot pred 60
godini. Barbara nekolkupati ima
izjaveno deka gleda preku o~ite
odgovara.
- Ne e lesno da se vleze vo takva
golema institucija vo Avstralija. Pretpostavuvam deka vo mojot
slu~aj be{e presuden kvalitetot na
portretot i mnogu pozitivnite kritiki {to pristignaa od site {to ja
vidoa slikata - veli toj.
Dim~evski smeta deka Avstralija
i Makedonija treba da sorabotuvaat
na poleto na likovnata umetnost,
no dodava deka toa e posloèno i
pote{ko izvodlivo od sorabotkata
na poleto na muzikata i na estradata. Jas kako umetnik bi bil presre}en takvo ne{to da se realizira,
veli Dim~evski.
Dijaspora
ZAEDNI^KI DA JA PROMOVIRAME VISTINSKATA MAKEDONSKA ISTORIJA
EDINSTVO I EDINSTVO!
Pi{uva: Janko Tomov,
Avstralija
Istorijata se tolkuva samo so fakti.
Za zemjite, narodite, carstvata, kralstvata republikite i sli~no, tie postojat vo muzeite, arhivite, bibliotekite,
arheolo{kite lokaliteti, od porane{ni
ili od najnovi otkrieni artefakti,
ispitani i de{ifrirani. „Faktite”,
koi, boèm, gi dokaùvale bugarskite
koreni na Makedoncite, ili gr~kite
koreni na Makedoncite, ili koi bilo
drugi boèmni koreni na Makedoncite,
koi dene{nite {ovinisti~ki vladi i
institucii na Bugarija, Grcija i drugi
dràvi i narodi, gi potturnuvaat me|u
nas, se nevistiniti i zlonamerni. Za
àl, toa postoi i me|u edna grupa makedonski „intelektualci”, koi tvrdat,
kako {to se veli „naokolu, pa na }o{e”,
deka dene{nite Makedonci ne postojat,
deka boèm bile Bugari ili Grci i deka
Makedonija bila gr~ka, a Makedoncite
bile dojdeni, od kaj severnite Karpati
vo 5/9 vek, po Hrista, ili bile sozdadeni so ve{ta~ki jazik i pismenost i
sl. od komunistot Mar{al Tito, po Vtorata svetska vojna!? Kakov bil toj Tito
{to bil tolku u~en, sposoben i poln so
znaewe i sila, da mu go dade govorniot
jazik, literaturniot jazik, zemjata, i
s${to e potrebno na eden narod i da
sozdade Makedonska Republika!? Edni
od takvite intelektualci i ~lenovi
na MANU, se Ivan Katarxiev, Gane Todorovski, Blaè Ristovski i drugi. Sakam
da kaàm, deka najgolemi protivnici na
makedonskata kauza, pove}e otkolku {to
se bugarskite i gr~kite {ovinisti, se
nacionalnosamosoznaenite poedinci
„intelektualci” Makedonci, koi so
svoite op{testveni funkcii, manipuliraat golem del od sovremenite Makedonci, duri i vo dijasporata. Gi molam
site makedonski intelektualci, so koi
op{tam preku internet, da go ostavat
nastrana vlijanieto od obrazovanieto, za nacionalnosta i politikata,
koja proizleguva od komunisti~kosocijalisti~koto vreme i u~ewe, zdobi-
So koristeweto
na istoriskata
nauka i so celosnoto
pro~e{luvawe i otkrivawe
vrz osnova na nau~nite
soznanija, treba da se
promovira vistinskata
makedonska istorija, so {to
}e im se pomogne na site da
se sfati i da se zastapuva
originalnata makedonska
nacionalnost i suverenost
eno vo Makedonija ili na Balkanot, a koe
vodi kon zabluda i bratsko uni{tuvawe.
Sprotivno na toa obrazovanie, koe nie
postarite generacii go imame zdobieno vo komunisti~koto vreme na na{eto
ìveewe vo Makedonija, treba da se
koncentrirame vo koristeweto na istoriskata nauka, pro~e{luvaj}i, otkrivaj}
i vrz osnova na nau~nite soznanija,
zaedni~ki da ja promovirame vistinskata makedonska istorija. So toa }e im
se pomogne na site da se sfati i da se
zastapuva vistinskata makedonska nacionalnost i suverenost. So antikvazni
pi{uvawa se koristat intelektualcite
{to se protiv istoriskata vistina. Tie
ja gledaat istorijata ednostrano, onaka
kako {to niv im odgovara, a so cel da gi
za{titat svoite porane{ni literaturni i kvazimodni dela, vo koi go veli~at
slovenstvoto, a gi negiraat i napa|aat
anti~kite koreni na dene{nite Makedonci. Vo takvi uslovi ne samo {to
{ovinisti~kite dràvi go koristat
toa na{e nesoglasie, koi sakaat nas
Makedoncite da ne snema i koi sakaat
da ni go smenat ustavnoto ime, jazikot,
pismenosta, verata i sl., tuku gi koristat kako fakti so koi go ubeduvaat
i drugiot nedovolno informiran svet.
Takvi dezinformacii za makedonskata
istorija proizleguvaat od u~eni Makedonci, a posebno od akademici od MANU!
Vo toa im pomagaat mal broj zemji
od svetot, korumpirani poedinci, so
funkcii od EU, NATO i od tie dràvi
i narodi, koi imaat profit i materijalni dragocenosti, od Bugarija i od
Grcija, pred s$. Aj, da kaème deka toa
moè da bide normalno za dene{niot
{ovinisti~ki i s$u{te lekoumen i
al~en, za zemja i vlast, sebi~en svet, koj
gi neguva i ~uva samo svoite interesi,
so isklu~ok na 120-te dràvi {to ni
go priznaa ustavnoto ime. Tie s$u{te
ne moàt i ne sakaat da priznaat deka
seto toa odi na {teta na interesite na
ugnetenite i nepriznaenite narodi, na
koi im se skratuvaat nivnite govori i
pismenosti, nacionalni, verski, kulturni i sli~ni prava i potrebi, svojstva
i karakteristiki, a so toa i nivnite osnovni ~ovekovi prava. ]e re~eme, deka
postojat institucii vo vladite, asocijaciite, me|unarodnite organizacii,
kako {to e EU i NATO, duri i vo OON, koi
mora, a i treba da gi za{tituvaat onepravdanite i ugnetuvanite narodi, za
koe tie imaat i izglasani deklaracii
za za{tita na ~ovekovite prava. Da, ama
ako ne vladee me|u niv ne~ove~nosta
i korupcijata, koja{to gi rakovodi!
No, me|u niv ima i progresivni, koi se
vistinski rakovoditeli i naso~uva~i
na ìvotot {to nastapuva na ovaa
planeta Zemja. Svedoci sme za nivnite
reakcii {to po~nuvaat da go korigiraat
lo{oto od minatoto, a da go trasiraat
praviot pat na slobodata, edinstvoto i
ramnopravniot prosperitet na site lu|e
na svetot. Svedoci sme na po~natite
reakcii, na takvite svesni lu|e, koi ja
koristat istoriskata nauka, kako osnova
za realniot ìvot od koi proizleguvaat
potrebite za opstanokot, ìveeweto
i prosperitetot na celoto ~ove{tvo,
vo me|usebno razbirawe i pomagawe,
sogleduvaj}i gi nestru~nite tvrdewa
na stoticite „istori~ari”, por~ki,
{ovinisti~ki nastroeni uceni.
23
Objektiv
Makedonija
G-|a Dijana Ma{ala od Hrvatskata Matica na iselenicite so ambasadorot \uro Vidmarovi} vo poseta na MIM
Premierot Nikola Gruevski vo Debar
Proslava na Zdruènieto na E|ipjanite vo Makedonija -Mala stanica, Skopje 2009
24
Objektiv
Enio Morikone go primi medalot od p;retsedatelot Ivanov
Slave \orgo Dimoski, dobitnik granpri
za evropska poezija vo Romanija
Ohridsko leto 2009
Peti Smit
Santana
Pasko Kuzaman, ja otkopa {estata Zlatna maska
25
Makedonija
Objektiv
Ilindenskiot mar{ kon Kru{evo, 2009
Makedonskite vojnici, gordost vo NAT
26
Objektiv
Kru{evo etno grad 2009 godina (Ilindenska epopea)
NATO trupite vo Avganistan, 2009
27
Objektiv
Makedonija
Ilinden vo Toronto, Kanada
Spomenik na Goce Del~ev vo Viktorija
Sv. Prohor P~iwski
Ilinden vo Melgurn, Avstralija
Pece Ristevski od zaednicata na Makedoncite vo Srbija
poloùva cve}e na spomen plo~ata vo sv. Prohor P~iwski
Delegacija na ~elo so pretsedatelot na Sobranieto Trajko Veqanovski ~estvuva{e vo manastirot
28
Objektiv
Ilinden vo Trnovo 2009
29
Makedonija
NAJBELE@ITIOT MAKEDONSKI ASTROLOG ZORAN KRSTEVSKI
Profil
ZAGLEDAN VO YVEZDITE
I VO KNIGITE
d-r Kiril Temkov
T
N
Najbeleìtiot
makedonski asm
trolog
tr
r
Zoran
Krstevski gi hrabri lu|eto
da razmisluvaat za svojata
idnina i da ja podobruvaat
so svoite postapki, a toj e
i filosofski stru~wak vo odli~niot magisterski
trud gi objasni stavovite
na poznatite misliteli za
sudbinata i zavr{uva doktorat za moralnata mudrost
na balkanskite narodi
U~itelot najsilno se raduva za uspehot na negovite studenti, toa e smislata
na pedagogijata, so koja mladite se podgotvuvaat za ìvot i doblesno ìveewe. I jas
se veselam za dostrelite na moite mladi
kolegi, koi se povrzaa so mene za da nau~at
razni ne{ta i da napreduvaat vo profesijata, i se nadevam Gospod }e dade nekoi od
niv da gi pretstavam na vakov na~in vo
spisanieto „Makedonija”. Eden od najinteresnite e Zoran Krstevski, najpoznatiot
makedonski astrolog, koj objasnuvawata
{to gi dava za vrskata na nebesnite sostojbi so li~nite slu~uvawa gi povrzuva
so svoite prodlabo~eni filosofski soznanija za svetot i za ~ove~kata misla.
Filosofijata e specijalen na~in na
30
~ove~ka razmisla, vo koja
oj naporot da se
dojde do to~ni soznanija za prirodata,
~ovekot i istorijata se proniknuvaat so
individualnite interesirawa na sekoja du{a da gi dopre svoite vnatre{ni
doìvelici. Zatoa ima razli~ni filosofii - kako izraz na razli~nite temi
{to gi obrabotuva mislitelot i na metodot {to go koristi, kako i na negovite
osobeni emocii i predizvici. Taka se
dobivaat razli~ni rezultati kaj sekoj
originalen mislitel, so {to se zbogatuva
~ove~kata razmisla. Zoran Krstevski ja
pro{iri makedonskata misla so svoite
izvorni poznavawa na misti~nite branuvawa na svesta na ~ovekot kon univerzumot i na {irokite potragi na filosofite
kon vistinata. Toj posebno se zanimava so
etikata, kako najmoderna nauka, pa negovite ispituvawa i pouki denes se mnogu
aktualni i interesni za sekogo.
Zoran Krstevski e roden vo 1969
godina. Poznat novinar vo skopskiot
vesnik „Ve~er” i sorabotnik na Radio
Skopje, vo zrelite godini po~na da studira filosofija; poznavaweto na lu|eto i
poznavaweto na svetskite nastani e dobro iskustvo za filosofskite studii.
Diplomira{e prv od svojata studentska
generacija so prosek od 9,41. Za vreme na
studiite prodolì so svojata
ja astrolo{ka
i novinarska dejnost, a se istakna i so odbranata na sovremenite eti~ki nastojuvawa. Diplomira{e so trud od sovremenata
etika, toj prv kaj nas gi izloì eti~kite
u~ewa na Dalaj Lama, nositel e na Nobelovata nagrada za mir. Isto taka, Krstevski predni~e{e i pri ispitite na postdiplomskite studii. Retkiot magisterski
trud „Filosofskite idei za sudbinata”
go odbrani na Filozofskiot fakultet vo
Skopje vo mart 2008 godina.
Krstevski pleni so svoeto obrazovanie, kultura i aktivnost. Bil sportist,
~len na Makedonskata mladinska fudbalska reprezentacija. Sekojdnevno dava
astrolo{ki prilozi vo vesnikot „Vest”,
glaven urednik e na mese~nikot „Astrolog”, urednik-voditel na originalnite
emisii „Astrovizija” i „Astroetika” na
skopskata ATV. Obrabotuva temi od oblasta
na filosofijata i duhovnite vrednosti i
najangaìrano se zastapuva za etikata i
eti~koto obrazovanie. Чlen e na Makedonskata olimpiska akademija za {irewe
na Olimpiskata etika i obrazovanie.
Svojata prva kniga „Sudbinata i etikata” Zoran Krstevski ja objavi vo 2008 godina, bez pomo{ od instituciite. Vo ovaa
mo{ne interesna kniga od 200 stranici
toj rasprva za edno od najzna~ajnite
~ove~ki i duhovni pra{awa - za zakonitosta na slu~uvawata vo ~ovekoviot ìvot
i vo ~ove{tvoto vo celost. Krstevski
temelno ja poznava problematikata na
sudbinata i diskusijata okolu determinizmot i indeterminizmot, kako primarni
eti~ko-antropolo{ki pra{awa. Knigata „Sudbinata i etikata”, so podnaslov
„Filosofskite u~ewa za slobodnata
volja i sudbinata na ~ovekot” gi raduva
site qubiteli na zborot, na naukata i
na ìvotnata mudrost. So nea Krstevski
blesna na makedonskoto kulturno nebo so
silina na yvezda, za{to izvorno i iscrpno gi sopostavuva pogledite na 130 najgolemi misliteli vo istorijata za ona
{to mu e pi{ano na ~ovekot i {to zavisi
od nego samiot vo organiziraweto na svojot ìvot. Krstevski na originalen na~in
isto taka ja tolkuva i razviva astrologijata, negovite postojani prilozi vo mediumite (radioto, televizijata i pe~atot) gi
plenat site so svojata prodlabo~enost i
aktivizam, a toj stana eden od najpoznatite pobornici za moralnoto obrazovanie
kaj nas. Vo svojata bogata aktivnost, Zoran
Krstevski pokaùva golem talent, pisatelski i govorni~ki retorski ve{tini,
empati~no e nastroen kon mladite i kon
zainteresiranite za u~ewe i samorazvivawe. Zborovite na Krstevski se
naso~eni kon qubitelite na vol{ebnite
misli i na neobi~nite konstrukcii na
duhot, kon otkriva~ite na vistinata i kon
traga~ite za krajnata realnost.
Knigata „Sudbinata i etikata” od
Zoran Krstevski e retko svetsko delo so
op{t prikaz na najzna~ajnite pogledi za
sudbinata i za nejzinata vrska so moralot. Najnapred avtorot ukaùva deka
problematikata na sudbinata e interesna
i va`na za ~ovekovata opstojba i vo site
epohi se razmisluvalo za zakonitosta na
ìvotot i za ulogata na ~ovekot vo soznavaweto i sovladuvaweto na ìvotniot
determinizam. Za ova e mo{ne interesen
pridonesot na filosofite, koi, razmisluvaj}i za ~ovekot i za smislata na postoeweto, ~esto pi{uvale za sudbinata.
Krstevski gi pretstavuva ra|aweto i razvitokot na idejata za sudbinata kaj lu|eto
i narodite, {to vo site civilizacii se
razgleduva i na mitolo{ki i na filosofski na~in, koe e interesno i vo kulturna i
vo eti~ka smisla.
Pretstavuvaj}i ja golemata uloga na
sfa}aweto za sudbinata vo anti~kiot svet,
Krstevski govori deka anti~kite narodi
razrabotile i mitologija i eti~ki idei
za sudbinata, a anti~kite filosofi, od
Heraklit do posledniot Boecij, izloìle
zna~ajni koncepcii za sudbinata, koi i do
denes se pou~ni i se prenesuvaat od generacija do generacija - od u~eweto deka
~ovekot ne moè da se sprotivstavi na
sudbinata do staviot deka toj si e graditel na svojata sudbina, a za toa e va`no da
ja sledi pozitivnata etika i da se bori vo
ìvotot. Vo prikazot na isto~nite idei za
sudbinata e pokaàna specifi~nosta na
ova doìvuvawe i razmisluvawe za ìvotot i za ~ove~kata aktivnost. Kinezite imale svoj pogled za sudirot i edinstvoto na
razli~nite principi Jin i Jang. Indusite
glavno ja sledele idejata za karmata kako
zakon na ispravno ìveewe, koe se odrazuva vrz ìvotnite rezultati. Vo islamskata filosofija se zna~ajni dilemite
okolu slobodnata volja i nu`nata sudbina
(kadar).
Vo Sredniot vek sfa}aweto za sudbinata imalo klu~na uloga vo ~ovekoviot
ìvot. Teolozite i filosofite govorele
za predopredelenosta na s${to se slu~uva.
Idejata „@ivej spored Hrista!” e osnovna
vo etikata kako ukaùvawe kako da se najdat najdobrite moralni normi. Posebno
e va`no {to Krstevski tuka gi izloùva
u~ewata na na{ite prvou~iteli svetite
Kiril i Metodij i sveti Kliment Ohridski, na{iot najzna~aen eti~ar, koj u~el
da se natprevaruvame vo dobrinata i da
go sledime imperativot „Trgaj se od zloto
i pravi dobro!”, {to treba da bide i na{
osnoven eti~ki zakon.
Vo Noviot vek postojat mnogubrojni
pogledi za sudbinata. Kreativnosta na
mislata e prosledena i so barawe za
tvore~ko odnesuvawe vo ìvotot. Najpoznata e idejata „Soznaj ja nu`nosta i toa }
e te oslobodi!” Napi{ani se mnogubrojni
filosofski raspravi, romani i pesni
za sudbinata na li~nosta i za nejzinata
borba da ja izmeni ako e lo{a i da gi razvie humanite sili koi }e go vodat ~ovekot
kon podobri re{enija vo svoeto odnesuvawe i vo odnosite so drugite lu|e. S$do
najnovite misliteli se razviva ovoj vrutok od idei za poslobodno i po~ove~no
ìveewe. Eden od poslednite primeri e
hrvatskiot i makedonski filosof Pavao
Vuk-Pavlovi}, koj so svojata zbirka filosofski pesni „Urnatini”, posvetena
na Skopskiot zemjotres, pokaà kolku
~ovekot e silen da gi sovlada stradawata
i te{kite nu`nosti {to mu gi nametnuva
ìvotot.
Zoran Krstevski
pokaùva deka
istraùvaweto na sudbinata nema samo
teorisko, tuku i prakti~no zna~ewe - toj
se trudi da dade pozitiven pridones kon
ìvotot na lu|eto. Toj gi sopostavuva viziite na onie koi se protivnici na idejata
Profil
za sudbinata i na onie koi nea slepo ja
sledat i pokaùva deka za ~ovekot se
najva`ni samosvesta i moralniot napor,
koi & pomagaat na li~nosta da go osmisli,
pravilno da go vodi i da go unapreduva
svoeto ìveewe. Zaklu~okot na Krstevski
e - vistinskata sre}a ne zavisi od idninata koja u{te ne se pojavila, tuku nejzin
temel se moralnoto odnesuvawe, duhovnata izgradba i smislata na ìvotot na
li~nosta. Niv treba sekoj da gi pobara,
da gi vospostavi i da gi gradi vo tekot na
svojata egzistencija.
Istraùvaweto na sudbinata kako
teòk filosofski problem, pri {to
Krstevski ja iznesuva svojata li~na
pozicija na istraùva~ na duhovnite
vrednosti, e isklu~itelno dobro obraboteno. Mladiot filosof sozdade eden od
najdobrite filosofski trudovi kaj nas.
Knigata e ~itlivo delo, koe so gordost e
pretstaveno pred javnosta, zaradi ubaviot
stil so koj Krstevski najte{kite pra{awa
gi pretstavuva jasno i razbirlivo. So
deloto toj dava prilog i kon izgradbata
na sovremenata univerzalna etika, koja
gradi sistem na eti~ki pogledi bazirani
vrz site dobri eti~ki soznanija i moralni vrednosti od site delovi na svetot
i epohi.
Vtorata kniga so koja Zoran Krstevski gi osvoi ~itatelite e „Astrolo{ki
patokaz”, vo koja toj govori za qubovta,
rabotata, zdravjeto, qubovnite kombinacii i decata niz prizmata na
zodija~kite znaci. Ova e prvata originalna kniga vo Makedonija za odnosot
me|u yvezdenite konstalacii i ìvotnite
pra{awa na lu|eto. I ovaa golema kniga
od 300 stranici Krstevski ja objavi sam
(2008), bez pomo{ od zaednicata. Vo nea
toj gi pokaùva svoite pozitivni poznanija za svetot i ~ovekovata sudbina.
Toj gi naso~uva lu|eto kon samosoznanie
i kon aktivirawe na svoite dobri strani
i ambicii za postigawe na stabilnost,
sigurnost i sre}a. Toa se najva`nite
pra{awa na ~ovekovoto ìveewe i zatoa
knigata na Krstevski e zna~aen ìvoten i
moralen patokaz.
Kaj Krstevski pleni negoviot ìvoten
optimizam, borbenost za postigawe pozitivni rezultati i pedago{ko ukaùvawe
deka sekoj treba da u~i i sam da se izbori
za svojata sre}a. Koj gi ~ita negovite knigi i tekstovi, go slu{a na radio i go gleda
na televizija razbira deka toj pokaùva
kako sekoj ima sili da gi pottikne i najde
svojot pat i sre}a. Vo u~ewata i knigite
na Krstevski osobeno se interesni bogatstvoto na ideite, koi toj vredno gi izu~uva
vo originalni izvori. Toj e bleskav avtor,
yvezda na makedonskoto duhovno nebo,
golem pottiknuva~ na etikata i eti~koto
obrazovanie na mladite, hrabar borec
za ìvotnite vistini i za napredokot na
lu|eto. Taka toj astrologijataja ja povrza
so najdobrite eti~ki idei i izgradi moderen pristap, dostoen za najzna~ajnite
sovremeni svetski duhovni nastojuvawa.
31
Makedonija
CRKVITE VO SELOTO TA[MARUNI[TE
Ogni{te
OSTVARENI AMANETI!
Prof. d-r Vera Anti}
P
o vesta deka vo stru{koto
selo Ta{maruni{te e
izgradena nova crkva
„Sveta Nedela” stignavme
do
eks-gradona~alnikot
na Bitola, denes konzul od Republika
Makedonija vo Republika Srbija Siljan Micevski. Toj ne izvesti deka
zaedno so Bo{ko Iloski ja izgradile
spomenatata crkva.
Na 18 septemvri 2008 godina vo
hotelot „Ineks Gorica” vo Ohrid se
sretnav so Bo{ko Iloski. I negovoto kaùvawe e interesno: „Mojot
bratu~ed Stojan~o Fil~evski eden den
mi raskaà deka sonuval son vo koj mu
bilo pora~ano da izgradi crkva „Sveta
Nedela” vo Ta{maruni{te. I mi kaà
deka nikoga{ ne bil vo ova selo, a mi
ostavi „amanet” ako ne{to se slu~i
so negovoto zdravje jas da ja izgradam crkvata. I navistina bratu~edot
po~ina. Jas mu predloìv na Siljan
Micevski zaedno da ja izgradime, za
{to vedna{ dobiv pozitiven odgovor.
Crkvata ja zavr{ivme i vo 2003 godina ja osvetivme so vladikata Timotej.
Vo crkvata posebno se slavi i sluì
denot na Sveta Nedela.”
Bo{ko Iloski e roden vo seloto
Crvena Voda vo 1963 godina. Majka mu
Petra i tatko mu Karanfil bile rodeni
vo ova selo i bile golemi vernici. Gi
slavele site hristijanski praznici.
Bo{ko rabotel 17 godini vo Berlin,
a vo Ohrid e ve}e 10 godini. Sopstvenik e na grade`nata firma „Remis”, a
èna mu na hotelite Ineks – Gorica
i Park. Kaj Bo{ko vlijael hristijanskiot ìvot na roditelite, a posebno
treba da se istakne tradicionalnoto
makedonsko veruvawe deka „amanetot”
treba dostoinstveno da se ispolni,
{to Bo{ko i go napravil. Denes toj
32
„amanet” e prekrasnata crkva „Sveta
Nedela” kraj bistriot Drim.
Bo{ko i Siljan ne znaeja {to
to~no sonuval Stojan~o. Vo Ohrid se
sretnav so soprugata na Stojan~o –
Mimoza Fil~evska i nejzinite sinovi
Nikola i Atanas. Mimoza i nejzinata
zolva moèa poblisku da go opi{at
nastanot od sonot. Stojan~o tokmu vo
denot nedela sonuval deka eden glas
mu pora~al da izgradi crkva „Sveta
Nedela” vo seloto Ta{maruni{te.
Toj nikoga{ ne stapnal vo toa selo.
Go sonuval mestoto, ramninata kraj
Drim, kade {to edna golema riba
skokala nagore i barala mesto da se
prizemji. Stojan~o vedna{ zaminal
vo Ta{maruni{te i na edna stara
èna vo seloto i go opi{al sonuvanoto mesto. Taa vedna{ go pokaàla
mestoto i Stojan~o po~nal da nabavuva
materijal za gradba. Samiot Stojan~o
bil mnogu religiozen ~ovek. Vo 1999
godina toj po~inal.
Na 18 septemvri 2008 godina
Bo{ko mi ovozmoì da ja snimam crkvata „Sveta Nedela” i zaminavme so
sinot na Stojan~o – Nikola. Po patot
Nikola gi raskaà svoite viduvawa za
tatko si i crkvata. Se se}ava za golemata èlba na tatko mu da ja izgradi
crkvata. I denes zaedno so majka si,
bratot, tetkata, se griàt za crkvata i
zadolìtelno ja posetuvaat vo denovite koga se sluì.
So navleguvaweto vo seloto
se otvora planinska panorama na
prirodna ubavina vo koja se smestilo Ta{maruni{te. Vo nego ne pres-
Ogni{te
Ta{maruni{te, stru{ko
retna pretsedatelot na Crkovniot
odbor – Petar Filipovski, roden vo
Ta{maruni{te. Pri razgleduvaweto i
snimaweto na crkvite vo selskiot pejza` rasposlan na padinite na planinata Karaorman, Petar gi znae{e site
nu`ni informacii za gradbite. Preku
stotina ìveali{ta vireat vo seloto
zaedno so vikendi~kite, no {eesetina se naseleni preku cela godina.
Naselenieto e etni~ki ~isto, makedonsko. Aktivno e ~etirigodi{noto
osnovno u~ili{te. Crkovniot odbor
e sostaven od 5 ~lena i se griì za
site selski crkvi. Vo seloto ima tri
crkvi, dva manastira, eden paraklis.
Soborna selska crkva e „Sv. Arahangel Mihail”. Na 19 septemvri
2008 godina be{e proslavena 150godi{ninata od postaveniot kamentemelnik vo 1858 godina. Vo 1863
godina bila izgradena, a osvetena na
21 noemvri 1890 godina. Na 21 noemvri se slavi Sv. Arahangel Mihail.
Polovina selo slavi Mitrovden,
a polovina Sv. Arahangel Mihail.
Nema ru~ek i muzika. Se slavi so viziti po ku}ite od sabajlina do docna
ve~er. Vo crkvata se nao|aat dela od
zografite: Di~o Zograf, Josif, Jakov
(Lazaropole - Reka). Drvenata porta
od crkvata e izre{etana od turski
kur{umi. Na toa mesto bile ubieni 19
vostanici. Taa e stavena pod za{tita
na Zavodot. I stariot dab vo dvornoto
mesto e izre{etan od kur{umi. Ovde
Op{tinata Struga go slavi Ilinden
Za crkvata „Sveta Nedela” i Petar
i Nikola ja povtoruvaat istorijata na
nejzinata gradba. Nikola pameti deka
tatko mu ostavil poraka do Bo{ko
i Siljan da ja izgradat crkvata. Taa
bila dovr{ena i predadena na MPC.
Glavnata slava na crkvata e na 20 juli,
koga se sluì celosna slu`ba, do|aat
mnogu vernici i se sluì ru~ek,
podgotven vo restoran. Osvetuvaweto
se slu~ilo na 14 septemvri 2003 godina.
Crkvata „Sv. Haralampie” e gotova so karabinata i e podgotvena za
fresko slikarstvoto. Crkvata ja gradi
Lambe Naumovski, roden vo ova selo, a
sega ìvee vo naselbata „Misle{eski
Pat” do Struga. Kamen-temelnikot bil
postaven na 24 maj 2007 godina i se
smeta deka nabrgu }e bide gotova.
Lambe imal èlba da podigne crkva
vo seloto vo koe se rodil i ìveel.
Kamen-temelnikot na manastirot
„Sv. Dimitrija” bil postaven na 18
maj 1995 godina, a koga bil izgraden,
na 20 oktomvri 1996 bil osveten.
Se slavi na 8 noemvri, {to pretstavuva i selska slava za polovina
selo. Inicijator za izgradba na
ovoj manastir e Kristafil Filipovski so Bogdan Petreski, a potoa se
priklu~ilo celoto selo. Se sobiraa
pari i od sosednite sela.
Manastirot „Sv. Martinie” ima
interesna stara istorija. Na stari
crkovni temeli bil izgraden vo 1918
godina, no i toj bil razru{en, bidej}
i arheolozite so Vera Bitrakova otkrile stara hristijanska gradba od
5 vek, so dozvola na Crkovniot odbor. Najdenite mozaici i krstilnica se nao|aat vo Soborniot hram vo
Ta{maruni{te.
Kamen-temelnikot
za novata gradba bil postaven na 16
april 2000 godina, a osvetuvaweto se
slu~ilo na 31 avgust 2003 godina. Se
sluì na 24 noemvri na denot na Sv.
Mina. Na za~uvan kamen od starata
gradba se ~ita „Sv. Martinie”. Otkrienite temeli od starata crkva se
konzervirani i se pod za{tita na
Zavodot za za{tita na spomenicite
od kulturata. Inicijatori i za ovaa
gradba se Kristafil i Bogdan, kon
{to se pridruì i celoto selo.
Blizu do crkvata „Sv. Haralampie”
e podignat paraklisot „Sv. ParaskevaPetka”. Inicijator za ovaa gradba e
celoto selo. Bil osveten na 28 avgust
2003 godina. Porano na ova mesto postoel izvor so sveta voda „Sveta Petka”. Vodata lekuvala sekakvi bolesti
i doa|ale mnogu vernici.
Pokraj ovoj poznat izvor vo seloto postoi i izvorot „Sv. Nedela”,
sega poplaven. I toj bil posetuvan
od hristijani i muslimani. Postoi
i izgradena ~e{ma „Sveti Arahangel
Mihail” izgradena vo 1870 godina.
Vo seloto e osveteno i fudbalskoto
igrali{te na 24 avgust 2003 godina.
Vladikata Timotej u~estvuval na osvatuvawata na: „Sv. Dimitrija”, „Sv.
Martinie”, „Sveta Nedela”.
33
Makedonija
PO POVOD NAJNOVIOT NAPAD NA NA[IOT JAZIK
Leksikon
MAKEDONSKIOT NAROD VO PIRINSKA
MAKEDONIJA GOVORI MAKEDONSKI
N
o zo{to ba{ govori od zapadnomakedonskiot tip dadoa osnova za na{iot literaturen jazik? Nie rekovme
deka nigdeka takvo ne{to ne
moè da se dolì na slu~ajnost, ami e
so red istoriski faktori obusloveno.
Zatoa – odgovarame {to tokmu Zapadna
Makedonija e sredi{teto na na{iot nacionalen razvitok za posledniov vek i
polovina. Tuka se nao|aat na{i najgolemi gradi{ta, vo koi makedonskiot element, od prvata polovina na minatiot
vek, dojde do izraz preku trgovijata i
zanaet~istvoto. Tuka se nao|a kompaktno na{e naselenie, koe otsekoga{ ìvo
gi pazelo starite slavjanski tradicii.
Od Zapadna Makedonija ve}e vo 19. vek
izleguvaat najgolem broj intelektualci
{to ja preroduvaat slavjanskata prosveta kaj nas i zafa}aat literaturna
rabota na svojot naroden govor. Neka
spomeneme samo deka od ovoj na{ kraj
se Joakim Kr~ovski, Kiril Pej~inovi},
bra}a Miladinovi, Partenij Zografski,
Grigor Prli~ev, Rajko @inzifov, Kuzman [apkarev, \or|i Pulevski i dr..
Najgolem del od na{ata narodna epska
i lirska poezija e sobran pak otade a
nie znaeme kakva va`na uloga izigra
na{ata narodna pezija vo zaroduvaweto na na{ata sovremena literatura.
Nejzinite pioneri crpea bogato od izraznite sredstva na narodnata poezija.
Najposle (po red no ne po va`nost)
treba da go istakneme faktot {to zapadnomakedonskite govori, koi se razvile podaleku od centrite na sosednite
slavjanski jazici izla~ile vo sebe najgolem broj tipi~no makedonski crti,
vrz ~ija osnova moè da se izgradi eden
jazik so napolno samostojno obele`je.
I navistina, ako zajdeme otkaj Skopsko
na sever, nie navleguvame ve}e vo govorna oblast {to ~ini preod nakaj srpskiot jazik, a ako odime na istok, togaj
zabeleùvame postepeno preminuvawe
na na{ite govori nakaj bugarskite.
Jasno e deka periferiskite govori ne
moàt da dadat osnova za literaturniot
jazik, ba{ poradi toj svoj smesen karakter. Soznavaj}i go seto ova dobro, i
Krste Misirkov, rodum od Enixevardarskoto selo Postol, se zapre na centralnite govori kako na osnova za makedonskiot literaturen jazik, ukaùvaj}i im
go so toa na Makedoncite od site na{i
krai{ta pravilniot pat. Sozdavaweto
na na{iot literaturen jazik moè da
34
Blaè Koneski
se postigne – vele{e toj – „ako makedonecot od severna Makedonija podait
raka na svojot brat od ju`na Makedonija
i makedonecot od isto~na Makedonija
podait raka na toj od zapadna. Podadenite race }e se prekrstat okolu PrilepBitola”.
Neka se obrneme po seto ova kon
govorite vo Pirinska Makedonija i
kon nivniot odnos sprema makedonskiot literaturen jazik. Kako {to ni
e poznato, vo statijata na Чankov, {to
ja razgleduvavme pogore, se tvrdi deka
govorniot jazik na narodot vo Pirinska Makedonija bil bugarski, {to zna~i
deka narodnite govori vo Pirinska
Makedonija se bugarski. Zatoa toj narod
trebalo da se razviva na jazik {to mu
bil edinstveno razbran, t.e. na bugarskiot literaturen jazik. Vo seta ovaa
rabota se zamenuva edno ne{to so drugo:
nie treba da povle~eme razlika pome|u
bugarskiot literaturen jazik i narodnite govori vo toj makedonski kraj.
Drugo e pra{aweto dokolku bugarskiot
literaturen jazik uspeal da pronikne
me|u narodot vo Pirinska Makedonija, a
drugo – kakov e karakterot na tamo{nite
narodni govori, i kakov e nivniot odnos sprema makedonskiot i bugarskiot
literaturen jazik. [to se odnesuva
do prvoto pra{awe, treba da kaème
deka bugarskiot literaturen jazik do
golem stepen uspeal da se ra{iri vo
gradi{tata i me|u intelegencijata vo
Pirinska Makedonija. Toa ne{to ne
bara osobeno objasnenie. Poznato e na
primer kolku pred vojnata i vo Skopje
se slu{a{e srpskiot jazik. Toj fakt {to
vo Pirinska Makedonija dolgo vreme se
upotrebuval a i deneska se upotrebuva bugarskiot literaturen jazik, i
{to toj jazik tamu zna~itelno proni-
knal, nesomneno pretstavuva izvesna
ote`nuva~ka okolnost za rasprostranuvaweto na makedonskiot literaturen
jazik vo toj na{ kraj. No nie znaeme
deka e toa sepak pra{awe {to moè da
se re{i. Nie ve}e imame primeri od
istorijata kako se re{avale sli~ni
pra{awa. ]e napravime edna ispiska
od knigata na Stalina „Marksizmot i
nacionalno–kolonijalnoto pra{awe”,
kade {to toj odgovaraj}i vo zavr{nata
re~ na 10. kongres na SKP (b) na nekoi
zapra{uvawa vo odnos na nacionalnata
politika kaùva: „Ovdeka imam kniè
vo koe se veli deka nie, komunistite,
boèm ve{ta~ki ja razvivame beloruskata nacionalnost. Toa ne e to~no,
za{to postoi beloruska nacionalnost
{to ima svoj jazik, razli~en od ruskiot,
poradi koe kulturata na beloruskiot
narod moè da se podigne samo na negoviot maj~in jazik. Takvi zborovi se
slu{aa pred pet godini za Ukraina, za
ukrainskata nacionalnost. A u{te neodamna se zboruva{e deka Ukrainskata
Republika i ukrainskata nacionalnost
– se izmislica na Germancite. Me|utoa
jasno e deka ukrainskata nacionalnost
postoi i deka e dol`nost na komunistite da ja razvivaat nejzinata kultura.
Ne moè da se odi protiv istorijata.
Ako vo gradi{tata na Ukraina se dosega
u{te i preovladuvaat ruski elementi,
jasno e deka vo tekot na vremeto tie
gradi{ta }e bidat neizbe`no ukrainizirani. Pred ~etirieset godini Riga
pretstavuva{e germanski grad, no
bidej}i gradi{tata rastat za smetka na
selata, a seloto e ~uvar na nacionalnosta, Riga e sega ~isto letonski grad.
Pred pedeset godini site gradi{ta na
Ukraina imaa germanski karakter, a
sega se ma|arizirani. Isto }e bide so
Belorusija, vo ~ii {to gradi{ta s$u{te
preovladuvaat ne Belorusi”.
Od ovie zborovi na Stalina jasno
e kakvo moè da bide vistinskoto
bol{evi~ko re{avawe na podobnite
vnatre{ni pra{awa. Za{to Stalin ne
veli deka poradi toa {to vo izvesni
krai{ta proniknalo silno tu|o vlijanie, treba taka da ostane i za ponatamu.
Toa go velat sega bugarskite komunisti,
tvrdej}i, kako Чankova, ni{to pove}e,
ami oti bugarskiot literaturen jazik
bil govoren jazik na makedonskiot
narod vo Pirinsko. Stalin go tvrdi
pak sosem sprotivnoto: deka vo takvi
slu~ai treba da se spomogne vovedu-
vaweto na maj~iniot jazik na dadenoto naselenie. I navistina, vo takva
edinstvena pravilna smisla i be{e
re{eno pra{aweto za voveduvawe na
makedonskiot jazik vo Pirinska Makedonija vo duhot na Bledskata spogodba,
posle koe i dojde ispra}aweto na na{i
u~iteli tamu. Za àlost, seto toa se
sproveduva{e samo kratko vreme. No i
vo toa kratko vreme se zabeleìja vidni uspesi vo {ireweto na makedonskata
kniga i vo izu~uvaweto na makedonskiot literaturen jazik vo Pirinska Makedonija. Odbeleùvaj}i gi tie uspesi
ite vo Pirinska Makedonija pobliski
do bugarskiot odo{to do makedonskiot
literaturen jazik. No toa ne e to~no.
Bugarskiot literaturen jazik, formiran vrz osnova na isto~nobugarskoto
nare~je, zna~itelno se razlikuva od govorite vo Pirinska Makedonija, koi se
makedonski (ta duri i „kriti~arite” od
BRP (k) i sega priznavaat oti tamu ìvee
makedonski narod). @alosno e nie sega
po patot na buròaznata lingvistika
da se natprevaruvame so dokazi kolku
vo tie govori ima makedonizmi, a kolku
bugarizmi, koga e i bez toa jasno koj
Leksikon
gi povrzuvaat so sosednite bugarski
govori. Koga zboruvame za govorite vo
Pirinska Makedonija ne treba da izgubime od predvid eden fakt: 50 otsto od
naselenieto na toj makedonski kraj se
sostoi od begalci od Egejska Makedonija. Isto i govorite na tie begalci od
sekoga{ vo lingvistikata se svrzuvale
imeno so makedonskata govorna grupa.
Da se re~e deka bugarskiot literaturen
jazik bil govoren jazik na narodot vo
Pirinska Makedonija e nevistina. Toj
narod tamu mora da go u~i bugarskiot
jazik, ako saka da se sluì so nego. Vo
Sobir na Makedoncite na Pirin
drugarot Lazo Koli{evski, vo referatot na Vtoriot kongres na Frontot, re~e:
„Site ovie uspesi {to se postignati vo
Pirinska Makedonija na izgradbata
i razvivaweto na nacionalnata kultura, kako i izu~uvaweto literaturniot
makedonski jazik, sami za sebe govorat
kakva ogromana e èdnosta na na{iot
narod vo Pirinska Makedonija vo {to
pokratko vreme da go ovladee svojot
literaturen jazik, da ja zacvrsne i razvie svojata nacionalna kultura”. A toa
zna~i, deka na{iot literaturen jazik,
za kogo deneska tvrdat oti bil nerazbran, bi si go zafatil mestoto {to mu
pripa|a vo Pirinska Makedonija za
mnogu pokratko vreme odo{to si mislat
negovite „kriti~ari”.
Tie bi sakale, izgleda, da ja pretstavat taka rabotata, kako da se govor-
narod zboruva na niv. Novata lingvistika kaj nas i vo bratska Bugarija bi
trebalo da odi, ni se ~ini, po sosem obratniot pat, t.e. pove}e da go istaknuva
toa {to ne svrzuva odo{to toa {to ne
deli. Inaku }e stigneme do apsurdi do
kakvi {to stiga{e {ovinisti~kata nauka za jazikot: baraj}i gi od edna strana granicite na bugarskiot jazik kaj
Kraguevac, a od druga strana granicite
na srpskiot jazik na Iskar zad Sofija.
Taka e toa {tom govorot na Pirinsko i
Sofisko e od eden ist {opski tip, dodeka narodot odavde granica se ~uvstvuva
srpski, a otade granica bugarski.
Bidej}i govorite vo Pirinska Makedonija se govori periferiski, jasno e
deka vo niv }e najdeme redum crti {to
im se op{ti so makedonskite govori po
na zapad od niv, kako i takvi crti {to
imeto na {to mu zabranuvaat toga{ da
go u~i svojot maj~in makedonski jazik?
Po{to da mu e toj toga{ ponerazbran?
Celata rabota e vo toa {to nekoi izmisluvaat takov apsurd deka bugarskiot
literaturen jazik bil porazbran za
Makedoncite (i ne samo za onie od Pirinska Makedonija) od nivniot roden
makedonski jazik!
No nivnite porugi za na{iot jazik
im se vra}aat na glava. Nema nas vo
ne{to da ne pokolebaat. Imame nie eden
odgovor mnogu posilen od site nivni
„argumenti”: so u{te pogolema energija
}e se nafrlime da go opismenime, da
go izdigneme na{iot doskoro poroben
narod do pridobivkite na kulturata imeno na ovoj negov literaturen jazik,
najmil i najblizok.
Kraj
35
Makedonija
MAKEDONCITE VO SAD I VO KANADA
Meridijan
MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA
Vedna{ po osloboduvaweto i proglasuvaweto na makedonskata dràva NR
Makedonija, makedonskiot pravoslaven
narod se organiziral na crkovnonacionalen plan. Taka, vrz osnova na istoriskite i kanonskite prava se zdobil
so svoja Makedonska pravoslavna crkva i
so svoe narodno sve{tenstvo. Za taa cel
se formiral Inicijativen odbor za organizirawe na Crkvata kako nacionalna
institucija, a se organizirale i crkovni
tela za teritorijata na Makedonija. Potoa, na Prviot makedonski crkovnonaroden sobor, {to se odràl na 4 mart
1945 godina, vo Skopje, e donesena Rezolucija so koja se podignalo pra{aweto
za avtokefalnosta na Crkvata. Paralelno so proglasuvaweto na makedonskata
dràva i dobivaweto na nacionalnite,
politi~kite, socijalnite i duhovnite
slobodi, pravoslavniot makedonski
narod baral i sakal da postigne polna
duhovna i crkovna afirmacija.
Na Vtoriot crkovnonaroden sobor,
pak, {to se odràl od 4 do 6 oktomvri
1958 godina, bilo re{eno da se obnovi
drevnata Ohridska arhiepiskopija. Taa
da go nosi imeto Makedonska pravoslavna
crkva (MPC) i da ima vrhovni crkovni
tela. Toga{ bil donesen i prviot Ustav
na samostojnata Makedonska pravoslavna
crkva i nekoi drugi akti.
Toa zna~elo konstituirawe na Crkvata kako duhovnonacionalna i religiozna
institucija na makedonskata dràva i na
makedonskiot narod. Vesta za obnovata
na Ohridskata arhiepiskopija so radost
bila do~ekana ne samo od makedonskiot
narod vo tatkovinata, tuku od site Makedonci raseleni po svetot. Po konstituiraweto na makedonskata dràvnost,
obnovata na Ohridskata arhiepiskopija
vo liceto na Makedonskata pravoslavna
crkva pretstavuvalo i pretstavuva golem
~in vo ispolnuvaweto na idealite za nacionalna i crkovna sloboda na makedonskiot narod.
Po vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo 1958 godina i
po proglasuvaweto na avtokefalnosta
vo 1967 godina, Makedonskata pravoslavna crkva napravila silen probiv
me|u brojnite makedonski doselenici
vo prekuokeanskite zemji. Toa osobeno
se po~uvstvuvalo me|u Makedoncite vo
Avstralija, Kanada i SAD, kako i kaj onie
makedonski gra|ani koi privremeno
ili postojano prestojuvale vo zapadnoevropskite i drugite zemji. Чinot na
vozobnovuvaweto na Ohridskata arhi-
36
episkopija bil povod, osnova i pottik
da se formiraat i da se izgradat golem
broj makedonski pravoslavni crkvi i
crkovni op{tini, kako i brojni asocijacii vo novite sredini nasekade vo
iseleni{tvoto.
Makedonskite pravoslavni crkvi i
crkovni op{tini vo iseleni{tvoto se
konstituirani vrz zakonska osnova. Tie
se organizirani na religiozna osnova,
a vr{at funkcija na makedonski, na-
to, povrzanosta i qubovta za zaedni~ko
ìveewe. Pritoa, se za~uvuva nacionalniot identitet, jazikot, verata, obi~aite
i tradiciite na makedonskite doselenici vo novite sredini. Toa e potvrdeno
kaj najgolemiot broj Makedonci, bez razlika od koj del na Makedonija i so kakvi
patni ispravi se dojdeni privremeno
ili zasekoga{ vo SAD, Kanada, Avstralija, Evropskata unija ili vo drugi zemji.
Preku tie zna~ajni duhovni i kulturnoprosvetni centri, preku ~lenuvaweto vo
crkovnite hramovi, makedonskite doselenici dobivaat dokumenti {to svedo~at
deka se Makedonci. Nivnite kr{tenici,
ven~anici, posmrtnici i drugi potrebni
dokumenti se oficijalni i zakonski
pred demokratskite vlasti i administracijata vo novite sredini.
Do Vtorata svetska vojna, a poradi
nere{eniot status na Makedonskata pravoslavna crkva vo Makedonija, doselenicite go nosele so sebe duhot na Ohridskata arhiepiskopija, iako sostojbite
na Balkanot imale svoj odraz. Taka,
cionalni, socijalni, humanitarni, kulturnoprosvetni, literaturni, sportski i
drug vid institucii. Za realizirawe na
svoite aktivnosti crkvite i crkovnite
op{tini, pred s$, imaat dobieno {iroka
poddr{ka od vlastite kade {to postojat
i od majkata Svetiklimentovata crkva
vo Republika Makedonija. So nivnoto
formirawe nadvor od Makedonija, vo
golema mera se pridonese da se podigne
na povisoko ramni{te svesta, razbirawe-
crkovnite op{tini vo prekuokeanskite
zemji po sodrìna bile tipi~no makedonski, bidej}i sredstvata za izgradba
na objektite vo najgolem broj slu~ai bile
od Makedonci, osobeno od egejskiot del
na Makedonija. No, za àl, tie crkvi bile
podveduvani pod kanonska i duhovna jurisdikcija na sosednite pravoslavni
crkvi, od koi pogolem broj potpadnale
pod vlijanie na organizacijata poznata
kako MPO (Makedonska patriotska orga-
Pi{uva:
i{uva: Slave Nikolovski
- Katin
Meridijan
CRKVA
nizacija). Takov e slu~ajot, me|u drugoto,
so takanare~enite Makedonskobugarski pravoslavni crkvi Sv. Kiril i Metodij, Sv. \or|i i Sv. Trojca vo Toronto,
so crkvite Sv. Nikola vo Fort Vein, Sv.
Kiril i Metodij vo Lorein, Sv. Kiril
i Metodij vo Melburn i drugi. Otkako
Makedoncite gi izgradile, tie bile prezemeni od nekolku Bugari i staveni pod
jurisdikcija na Bugarskata pravoslavna
crkva. Isto taka, izvesen broj crkvi
izgradeni ili pomognati od Makedonci
se pod jurisdikcija na Gr~kata i Srpskata pravoslavna crkva. Takva e crkvata
Sv. Dimitrija i Sv. \or|i vo Toronto, i
Sv. Lazar vo Detroit. Vo najnovo vreme,
pak, nekoi crkvi se imenuvaat i kako
Isto~nopravoslavni crkvi. Me|utoa,
konstituiraweto na Narodna Republika
Makedonija i proglasuvaweto na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna
crkva, bea nastani od fundamentalno
zna~ewe za makedonskoto iseleni{tvo.
Taka, se otvori proces na sozdavawe
avtenti~ni makedonski organizacii,
makedonski crkvi i crkovni op{tini,
kulturno-umetni~ki, literaturni, zabavni, sportski dru{tva i drug vid asocijacii. Tie pretstavuvaat najzna~ajni i
najgolemi sobirali{ta na doselenicite
od site delovi na Makedonija.
Se znae deka pogolemiot broj od
iseleni{tvoto go so~inuvaat Makedonci
od egejskiot del na Makedonija, koi, kako
i drugite Makedonci, vo novite sredini
vo svetot gi uìvaat i site nacionalni i
socijalni slobodi. Za razlika od toa, vo
svojata rodna zemja, vo egejskiot i pirinskiot del na Makedonija i vo Albanija, ne
gi uìvaat ni osnovnite ~ovekovi prava
propi{ani so deklaraciite i drugite
akti na Obedinetite nacii. Vo svojata
zemja tie se negirani kako narod, vrz niv
se vr{i asimilacija, denacionalizacija
i sistematsko iseluvawe od rodnite dedovski ogni{ta.
Me|u dvete svetski vojni vlastite
vo SAD i Kanada ne gi registrirale
verskite objekti na Makedoncite kako
makedonski institucii, bidej}i ni vo
svojata zemja toga{ nemale svoja avtokefalna crkva. Taka, spored patnite ispravi, makedonskite doselenici ne moèle
da se zapi{at deka se Makedonci. I tamu
im bil negiran nacionalniot identitet,
{to e del od istoriskata objektivna stvarnost za Makedoncite vo dijasporata.
Zatoa, vo minatoto izvesen broj makedonski doselenici svoite crkovni, semejni, bra~ni, tradicionalni, kulturni
i sli~ni potrebi, vo novite sredini gi
Makedonska pravoslavno svadba vo dijasporata
izvr{uvale vo drugi pravoslavni crkvi.
Osobeno vo bugarski, gr~ki, srpski, ruski,
ukrainski, siriski i drugi pravoslavni
crkvi, kako i vo objekti na Katoli~kata,
odnosno Anglikanskata crkva i nekoi
protestantski crkvi,
Me|utoa, po Vtorata svetska vojna,
makedonskite doselenici so golem entuzijazam zapo~nale da se zdruùvaat
vo svoi makedonski zaednici. Vo niv
zapo~nale da gi zadovoluvaat svoite
nacionalni, duhovno-kulturni potrebi,
obi~ai i tradicii, doneseni od „stariot
kraj”, kako {to ~esto velat za dedovskoto
ogni{te vo Makedonija. A, Makedonija e
zemjata koja{to, i pokraj oddale~enosta,
postojano ja nosat vo svoite srca i se
gordeat so nea. Kako rezultat na qubovta kon Makedonija se rodila idejata za
formirawe makedonska crkovna op{tina
vo iseleni{tvoto, i toa vo Melburn. Tamu
e osveten prviot makedonski pravoslaven
hram nadvor od granicite na Makedonija,
crkvata Sv. \or|i. Eve {to pi{uva za ovoj
nastan vesnikot na Crkovniot odbor
od Melburn: „Makedonskata emigracija
vo Melburn rakovodena od ideite na
slavnite ilindenci za nacionalno i
crkovno osloboduvawe, pritoa imaj}i
pravo vo demokratska Avstralija slobodno da go izrazi svoeto nacionalno
~uvstvo, na 14 maj 1956 godina se sobra
na golem miting i re{i da izgradi svoj
crkoven centar... Za izgradba na na{a
crkva ne prinuduvaat mnogute te{kotii
{to gi imame po tu|ite crkvi: nerazbiraweto na tu|ite jazici, nemo`nosta da
gi iskaème svoite maki i potrebi, a i
sve{tenicite od drugite nacionalnosti
ne gi znaat na{ite verski obi~ai, a ako,
pak, nekoi od niv i gi znaat, tendenciozno sakaat da gi izvrtuvaat kon svoite, so
opredeleni nameri i celi....”.
Crkvata Sv. \or|i vo Melburn e prv
makedonski hram na avstraliskiot kontinent, a i voop{to vo iseleni{tvoto,
osveten od makedonski vladika, vo
sosluènie so makedonski sve{tenici.
Toj ~in za site Makedonci vo Melburn i
Avstralija e od osobena va`nost i pretstavuva kamen-temelnik za organizirano
formirawe i izgradba na golem broj
makedonski pravoslavni crkvi vo dijasporata. Kako rezultat na toa, brojot
postojano se zgolemuva i denes aktivno
rabotat osumdesetina crkvi i crkovni
op{tini i manastiri so trite eparhii
na Makedonskata pravoslavna crkva:
Amerikansko-kanadskata, Avstraliskonovozelandskata i Evropskata eparhija.
Eparhiite obezbeduvaat uslovi za se
pogolema afirmacija na celokupnoto
nacionalnokulturno nasledstvo i sovremeniot napredok na Crkvata i na makedonskiot narod vo celina. So svoite
aktivnosti eparhiite pretstavuvaat ìv
most na prijatelstva me|u Makedonija
i zemjite kade {to ìveat makedonskite doselenici. Isto taka, od ogromno
zna~ewe e i ulogata i pozitivniot odnos
na makedonskite vernici i sve{teni
lica vo tie makedonski crkovni institucii vo iseleni{tvoto.
Po formiraweto na Op{tinata Sv.
\or|i vo Melburn, zapo~nale inicijativi za organizirawe makedonski pravoslavni crkvi i crkovni op{tini na
severnoamerikanskiot kontinent, vo SAD
i Kanada se pojavile silni nacionalni
~uvstva i svest kaj makedonskite doselenici. Kako rezultat na toa vo Kolumbos,
Ohajo, u{te vo 1958 godina, bila formirana prvata crkovna op{tina. Potoa, na
14 oktomvri 1962 godina bil postavi kamentemelnikot, a po edna godina, vo juni
bila osvetena crkvata Sv. Petar i Pavle
vo Geri, Indijana. Na 5 april 1964 godina, pak, vo Toronto bil postaven kamentemelnik na Sv. Kliment Ohridski, koja
bila osvetena na 15 april 1965 godina.
Ovoj hram e, pred se, ubav primer na hristijanstvoto, a i edna od najgolemite i najimpozantnite crkvi {to Makedoncite gi
imaat vo dijasporata.
37
Makedonija
THE MACEDONIAN ORTHODOX
Meridijan
As soon as the Macedonian state
was liberated and declared the People’s
Republic of Macedonia, the Macedonian
Orthodox people organized themselves
on a church and national scale. Thus, on
the basis of the historical and canonical
rights they gained their own Macedonian
Orthodox Church with their own people’s
clergy. With this aim an Initiative Committee was formed to organize the church
as a national institution, and church
bodies were also formed for the Macedonian territory. Later, at the First Macedonian Churchpeople’s Assembly, held on 4
March, 1945 in Skopje, a Resolution was
adopted which began the issue regarding
autocephaly of the church. At the same
time as the proclamation of the Macedonian state and the accomplishment of its
national, political, social, and spiritual
freedoms, the Macedonian Orthodox people also demanded and wished to accomplish full spiritual and church affirmation. At the Second Church and National
Assembly held during the period 46 October, 1958 a decision was reached to
renew the ancient Ohrid Archbishopric.
It was to be named the Macedonian Orthodox Church, and was to have supreme
church bodies. The first Constitution of
the independent Macedonian Orthodox
Church (MOC) and some other Acts were
also adopted then.
This meant constitution of the church
as a spiritual, national, and religious institution of the Macedonian state and
the Macedonian people. The news of
the restoration of the Ohrid Archbishopric was greeted with joy not only by
the Macedonian people in the fatherland
but also by every Macedonian dispersed
throughout the world. Since the constitution of the Macedonian state, the
restoration of the Ohrid Archbishopric
in the face of the Macedonian Orthodox
Church meant, and still means a great
moment in the fulfillment of the ideals
for national and church freedom of the
Macedonian people.
Following the restoration of the
Ohrid Archbishopric in 1958, and declaration of autocephaly in 1967, the Macedonian Orthodox Church made a strong
breakthrough among the Macedonian immigrants in the transatlantic countries.
This was particularly felt among the
Macedonians in Australia, Canada, and
the USA, as well as those Macedonian
citizens temporarily or permanently residing in the western European and other
countries. The very act of restoring the
Ohrid Archbishopric was reason, basis,
38
and encouragement for establishment
and construction of a large num¬ber
of Macedonian Orthodox churches and
church communities, as well as numerous
associations in the new environments
throughout the Diaspora.
The Macedonian Orthodox churches
and church communities in the Diaspora
were constituted on legal grounds. They
are organized on religious grounds and
fulfill the function of Macedonian national, social, humanitarian, cultural,
educational, literary, sports, and other
kinds of institutions. In order to realize
their activities the churches and church
communities have, above all, been given
the wide support of the authorities in
their respective countries and of their
mother St. Clement’s Church in the Republic of Macedonia. Their establishment
outside of Macedonia greatly contributed
to rising to a higher level of the awareness, understanding, closeness, and love
for joint living. At the same time the national identity, language, faith, customs,
and traditions of the Macedonian immigrants were retained i n their new environments. This was confirmed among the
majority of Macedonians, regardless of
which part of Macedonia they came from,
or with what kind of travel documents,
whethertemporarily or perma¬nently, to
the USA, Canada, Australia, European
Union, or to other countries. Through
these significant spiritual, cultural and
educational centers and through their
membership in these churches the Macedonian immigrants received documents
as proof of their being Macedonians.
Their christening, wedding, and death
certificates, as well as other necessary
documents are official and legal before
the democratic authorities and administration in the new communities.
Until the Second World War, and as
a result of the undefined status of the
Macedonian Orthodox Church in Macedonia, the immigrants carried with them
the spirit of the Ohrid Archbishopric,
despite the effects of the situation in
the Balkans. Hence, in their content the
church communities in the transatlantic
countries were typically Macedonian as
the funds for construction of the buildings in most cases came from Macedonians, especially from those that came
from the Aegean part of Macedonia.
Unfortunately, these churches had been
lead under the canonical and spiritual
jurisdiction of the neighboring Orthodox churches, of which the majority was
influenced by the organization known
as MPO (Macedonian Patriotic Organization.) This was the case with the socalled Macedonian Bulgarian Orthodox
churches of Sts. Cyril and Methody, St.
George, and Holy Trinity in Toronto, the
churches of St. Nicola in Fort Wayne, Sfc.
Cyril and Methody in Lorain, Sfo. Cyril
and Methody in Melbourne, and others.
Once the Macedonians had built them,
they were taken over by several Bulgarians and placed under the jurisdiction of
the Bulgarian Orthodox Church. At the
same time, a certain number of churches
built, or helped by the Macedonians are
under the jurisdiction of the Greek and
Serbian Orthodox Churches. This is the
case with the St. Dimitrios Church and
St. George Church in Toronto and St.
Lazar in Detroit. On the other hand, in
recent times some churches have called
themselves Eastern Orthodox Churches or
Orthodox Church of America. Such is the
St. Clement of Ohrid Church in Detroit,
built in 1964.
However, the constitution of the
People’s Republic of Macedonia and the
declaration of autocephaly of the Macedonian Orthodox Church were events of
fundamental significance for the Macedonian immigrants. This opened the
process of establishment of authentic
Macedonian organizations, Macedonian
churches and church communities, literary, entertainment, sports clubs, and
other kinds of associations. These represent the most significant and largest
meeting places of the immigrants from
every part of Macedonia.
We know that a large part of the
immigrants are Macedonians from the
Aegean part of Macedonia. Like other
Macedonians, they too, enjoy every national and social freedom in their new
environments. On the other hand, in
their native country, in the Aegean and
Pirin part of Macedonia, and in Albania
they do not enjoy even the basic human
rights proposed in the declarations and
other Acts of the United Nations. In
their own country they are negated as a
people, they are the subject of assimilation, denationalization, and systematic
immigration from their native hearths.
Between the two World Wars the authorities in USA and Canada did not register the Macedonians’ religious structures
as Macedonian institutions because even
in their own country they did not have an
autocephalous church at the time. Thus,
according to their travel documents the
Macedonian immigrants could not register as Macedonians. There, too, their na-
Meridijan
CHURCH
tional identity was negated, which is all
part of the historical objective reality of
the Macedonians in the Diaspora. For this
reason in their new environments in the
past a certain number of Macedonians
satisfied their church, family, matrimonial, traditional, cultural, and similar
needs at the other Orthodox churches.
These included Bulgarian, Greek, Serbian, Russian, Ukrainian, Syrian, and other
Orthodox churches, as well as buildings
of the Catholic, or Anglican Church and
some Protestant churches.
However, after the Second World War
the Macedonian immigrants began getting together in their own Macedonian
communities with great enthusiasm. Here
they began satisfying their national,
spiritual and cultural needs, customs and
traditions brought with them from their
“stari kraj” (native place, back home) as
they often refer to their native hearths in
Macedonia. And Macedonia is the country which, despite the distance between
them, they constantly carry within their
hearts and are proud of.
As a result of this love of Macedonia
the idea was born to establish a church
council in the Diaspora, in Melbourne’
more precisely. The first Macedonian Orthodox Church outside of the Macedonian
borders, St. George’s, was dedicated here.
In the newsletter of the Church Board in
Melbourne this event was described as
follows: “The Macedonian immigration in
Melbourne, led by the ideas of the glorious Ilinden fighters for national and
church liberation, at the same time having this right in democratic Australia, to
freely express their national feeling, a
large meeting was held on the 14 May,
1956 and a decision was reached to build
a church center...We are forced to build
our own church due to the numerous difficulties we are experiencing with foreign
churches: the inability to understand foreign languages, the inability to express
our troubles and difficulties, while the
priests of other nationalities are not familiar with our religious customs, and if
any of them are familiar, they tendentiously wish to divert them to their own
customs, all with specific aims and purposes...”
St. George’s Church in Melbourne was
the first Macedonian church on the Australian Continent, and the Macedonian
Diaspora in general, that was blessed
by a Macedonian bishop in a joint service with Macedonian priests. For all the
Macedonians in Melbourne and Australia
this event was of particular importance
Crkovniot odbor na Sveti \or|i vo Melburn, AUS
and represents the foundation stone to
the organized establishment and construction of a large number of Macedonian Orthodox churches in the Diaspora.
Asa result of this their number has been
increasing constantly so that at present
then? Are about eighty active churches
and church communities and monasteries
with the three Dioceses of the Macedonian
Orthodox Church: the American Canadian,
Australia New Zealand, and the European
Diocese? These Dioceses provide conditions for an increasing affirmation of the
entire national and cultural heritage and
modern progress of the Church and the
Macedonian nation in general. Through
their activities the Dioceses represent a
live bridge of friendship between Macedonia and the countries in which the
Macedonian immigrants reside. The role
and positive attitude of the Macedonian
believers and the clergy in those Macedonian church institutions in the Diaspora
are also of huge significance.
As soon as the St. George’s community
was established in Melbourne, initiatives
began for organization of Macedonian
Orthodox churches and church community on the North American continent.
Strong national feelings and awareness
were aroused among the Macedonian
immigrants in the USA and Canada. As
a result of this in Columbus, Ohio, the
first church council was established as
early as 1958. Later, on 14 October, 1962
the foundation stone was placed, and
one year later, in June, the Sfs. Peter
and Paul’s Church in Garry, Indiana was
dedicated. On 5 April, 1964 in Toronto
the foundation stone was placed for the
St. Clement ofOhrid Church, dedicated
on 15 April, 1965. This church is above
all a beautiful sample of Christianity and
at the same time one of the largest and
most impressive churches the Macedonians have in the Diaspora.
The Macedonian Orthodox churches
and church communities are cultural,
educational, folklore, literary, and
sports centers at the same time. These
are places that continue to nurture the
Macedonian tongue, religion, traditions,
and customs. They are the working places
of ethnic folklore groups and clubs which
are true ambas¬sadors of the rich Macedonian folklore. At the same time these
churches are places where the young
generations of Macedonian descent can
gather and socialize. The various clubs,
such as the women’s club, the folklore,
literary, sports, and other clubs have developed numerous activities. The role of
these church communities is of immense
value in the enrichment of the overall activities of the Macedonian immigrants
39
Makedonija
Recenzija
KON STUDIJATA RASKAZOT NA MAKEDONSKIOT 19 VEK OD VASIL TOCINOVSKI
NOVI KNI@EVNI
TOLKUVAWA I VREDNUVAWA
M
onografskiot
trud
„Raskazot na makedonskiot 19 vek” od Vasil
Tocinovski e izdanie
na Institutot za makedonska literatura vo Skopje, 2009 godina. Knigata pretstavuva izvonreden
prilog vo prosleduvawe i vrednuvawe
na makedonskata knièvna tradicija
od ovoj preiod i e posvetena na kratkiot prozen ànr - raskazot. Kako
eden od dominantnite knièvni vidovi, pokraj poezijata i dramata, poznavawata za nego po~nuvaa so prviot
makedonski raskaz Pro{edba od Rajko
@inzifov i zavr{uvaa so
presozdavaweto na makedonskata narodna prikazna
od Marko Cepenkov. So novite istraùvawa na Vasil
Tocinovski panoramata na
raskazot otkriva vistinsko knièvno bogatstvo ~ii
potpisnici se {esnaeset
avtori.
Vo vovedot za makedonskiot raskaz vo 19 vek,
avtorot mo{ne precizno
gi odreduva mestoto i
zna~eweto na ovoj ànr vo
tradicijata i kontinuitetot
na makedonskata literatura.
@inzifov so negoviot prv
i edinstven raskaz objaven
vo spisanieto Bratski trud
(Moskva, 1862) samo ja otvoril bogatata i raznovidnata istorija na prozniot
iskaz. Pokraj dramata kako
verodostojna slika na narodniot ìvot i makedonskite
ideali za sloboda, raskazot
gi ispolnuval stranicite na
vesnicite i spisanijata, na
razni almanasi i zbornici
i stanuval omileno ~etivo.
Kriteriumot koj go primenil Tocinovski vo ostvaruvawe na svojot trud se avtorite koi
publikuvale posebni knigi so raskazi. Po hronolo{kiot princip koj go
primenuva avtorot toa se pisatelite:
Spiro Gulap~ev, Efrem Karanov, Evtim
Sprostranov, Arseni Kostencev, Kosta
[ahov, Mihail K. [atoev, Nikifor
Popfilipov, Atanas Razdolov, Vasil
40
Elena
lena Orov~anec-Spiroska
Paskov, Petar Stojkov, Hristo Kal~ev,
Mladen Georgiev Makedonski i Pej~o
Dragolevski, Stefan Ivanov, Dimitar G. Molerov i Ko~o G. Molerov.
Vo razgleduvaweto na nivnite opusi
vklu~eni se i tvorbite objaveni vo
periodikata.
Vasil Tocinovski im posvetil
podednakvo vnimanie na knièvnoistoriskite i teoretskite aspekti
na prozniot opus na zastapenite avtori. Opstojno, analiti~ki i argumentirano se sledi i se vrednuva
sekoj avtor so temite i motivite,
estetskite dostoinstva na tekstot,
jazikot i stilot. Naj~esto raskazot
sodrì i podnaslovi kako fragmenti i sliki od narodniot ìvot,
od istorijata na Makedoncite i na
Makedonija, ne retko i so zabele{ka
oti tie se inspirirani od te{koto i
ropskoto makedonsko sekojdnevje. Osobeno vnimanie avtorot obrnuva na
primerite koga naj~esto vo
dijalogot se koristat oddelni makedonski dijalekti
koi ne se samo knièvna
vrednost, tuku i decidna
naznaka na makedonskata
nacionalna samobitnost.
Ona {to sekako treba da se
naglasi e tematskoto bogatstvo na proznite zapisi.
Pokraj istoriskata tematika kako dominantna,
dominiraat
socijalnite
pra{awa i problemi, posebno revolucionerniot zanes
za sopstvenata sloboda i
idnina, motivi id legendite i predanijata koi ne
dobliùvaat do bezimeniot
naroden genij, do posebno
interesnite prikazni so
humoristi~no-satiri~ni
temi i poraki.
Knigata „Raskazot na
makedonskiot 19 vek” od
Vasil Tocinovski pretstavuva dragocen i vrednosen vlog vo makedonskata
knièvna istorija. So novi
prosleduvawa i vrednuvawa, so zna~ajni arhivski
istraùvawa, se otvoraat
novi pomalku i re~isi u{te
pove}e nepoznati stranici, avtori i
dela kako traen pokaz za makedonskata knièvnost koja gi zaorala najdlabokite i najzna~ajnite brazdi me|u
drugoto, vo konstituraweto i afirmacijata na makedonskata nacionalna
misla.
Kontra
DO GOSPODINOT MARTIS NIKOLARS, EKSMINISTER NA SEVERNA GRCIJA
MAKEDONSKA APOLOGIJA
DOSTA SO LAGI, OTVORETE JA ISTORIJATA
Diogenes
nes
Gospodine Martis,
Otkoga se zapoznav so sodrìnata
na Va{eto pismo isprateno do negovata
ekselencija premier-ministerot na
Avstralija gospodinot Bob Hok, kako
Makedonec, ìvo se zainteresirav za
va{eto propagandno delo, koe ima edinstvena cel: da go mobilizira javnoto
mislewe na svetot, koj do v~era be{e
zaveduvan so propagandata na Va{ite
„istori~ari” i „nau~nici”, kako i od
Va{ite politi~ki prijateli, odnosno
od oboàvatelite na Fidija, Praksitela i Omira, na Sokrata, Platona i
Heraklita, za da se udri so site sili
po Makedoncite, pa duri i so kamewata na naivnite, koi u{te moàt
da Vi veruvaat deka makedonskiot
narod (nepravedno od Vas proglasen
za „bugarski narod”) e varvarski i
„teroristi~ki”... Ete zo{to jas si zemam sloboda da Vi go napi{am ova pismo
vo znak na protest protiv Va{ite nerazumni napadi na makedonskiot
narod i na negoviot jazik, boèm
se „izmisleni”, koi bea predmet
na Va{eto klevetni~ko pismo i
na Va{eto antimakedonsko propagandno delo.
Jasno e deka toa e nedopustlivo i deka nie ne moème da
go trpime! Va{ite podmolni i
|avolski nameri, nesomneno,
ima-at cel da izvr{at vlijanie
vrz Negovata ekselencija premier-ministerot za da gi ukine
ili da gi ograni~i nacionalnite
prava i demokratskite slobodi
na Makedoncite vo Avstralija,
koi tamu trgnaa pred noèvite i
avtomatite na Grcite i na drugite okupatori na Makedonija.
Va{iot bes i klevetewata
{to se odnesuvaat do „novite
Makedonci”, koi se prosledeni
so znaci na ironija, duri so
sarkazam, se vpereni protiv
pravoto na postoeweto na site
Makedonci, osobeno na „slavofonite” Makedonci, koi, so
vekovi, so mileniumi ìveeja
vo svetata balkanska zemja
So Va{ite kleveti i
izopa~eno prikaùvawe
na vistinata Vie sakate
da obvinite eden narod boèm
za nekakvo zlostorstvo, a so
cel da go li{ite od negovoto
moralno i zakonsko pravo toj
da postane gospodar na
sopstvenata sudbina i da
ìvee vo mir vo negovata
rodna zemja Makedonija, vo
koja{to so vekovi se ra|aa,
ìveeja i umiraa negovite
prededovci, borej}i se za
nivnoto preìvuvawe i
opstanuvawe, za slobodata
i nezavisnosta na ve~nata
Makedonija...
Makedonija, koja nikoga{ ne bila integralen del na klasi~nata Grcija
(Ahaja). So Va{ite kleveti i izopa~eno
prikaùvawe na vistinata Vie sakate
da obvinite eden narod boèm za nekakvo zlostorstvo, a so cel da go li{ite
od negovoto moralno i zakonsko pravo
toj da postane gospodar na sopstvenata
sudbina i da ìvee vo mir vo negovata
rodna zemja Makedonija, vo koja{to so
vekovi se ra|aa, ìveeja i umiraa negovite prededovci, borej}i se za nivnoto
preìvuvawe i opstanuvawe, za slobodata i nezavisnosta na ve~nata Makedonija...
Va{eto propagandno delo falsikuvaweto na istorijata na Makedonija,
ne e ni{to drugo, tuku obvinuvawe na
siot makedonski narod, ~ii deca Vie gi
ispadivte so bajoneti i napalm-bombi
od nivnata rodna zemja, od Makedonija,
za da ja prekrstite vo „Gr~ka Makedonija”, t.e. vo „Severna Grcija”. E pa,
nie, progonetite Makedonci od na{ata
tatkovina, Vi go postavuvame slednoto
pra{awe: Po koj rezon Makedonija treba da se nare~e: „Gr~ka
Makedonija”, „Bugarska Makedonija”, „Srpska Makedonija”
ili „Albanska Makedonija”?
Vie, gospodine eksminister
Martis, gi obvinuvate „Dardancite od Skopje” za navodno
falsifikuvawe na istorija
jata na Makedonija. Za svedoci
od dobronamernite za Va{ata
pogre{na teza ste gi povikale:
gospodinot Konstantin Karamanlis, biv{iot pretsedatel na
Grcija i gospodinot Joanis Georgakis, profesor, zamenik-pretsedatel i postojan sekretar na
ustanovata „Aleksandar Onazis”.
Vo govorite vo Avstralija, vo
Amerika i na drugi mesta gospodinot Karamanlis be{e izjavil
deka edno takvo falsifikuvawe
na istorijata na Makedonija nemu
mu izgledala „naivno, ve{ta~ko
i besmisleno (maloumno)”. Gospodinot Joanis Georgakis, pak,
od svoja strana, be{e ja okvalifikuval kako „sram za civiliziraniot svet”.
41
Kontra
Nie se pra{uvame, zo{to vakvi
navredlivi zborovi, gospoda? I toa po
iljadnici i iljadnici izgubeni glavi
na Makedonci od gr~ki glavose~a~i vo
tekot na ovie skoro osum decenii od
ovoj „vek na koleì”, kako i po stotici
iljadi ispadeni Makedonci od Egejska
Makedonija i na nejzinoto naseluvawe
so preku 1 200 000 Grci ili grkomani,
i seto toa protiv voljata na makedonskiot narod i protiv site me|unarodni
zakoni na civiliziraniot svet. Zar
va{ite zlostorstva izvr{eni vo Egejska Makedonija vo tekot na ova stoletie ne e sram za Grcija na Sokrata i
Platona..., na lulkata na civilizacijata na sovremeniot svet?
Raka na srce! Ako se zboruva za
izopa~uvawe na makedonskata istorija i za uni{tuvaweto na samobitnosta na nekoga{niot i na sega{niot
makedonski narod, taa posebna ~est
im pripa|a samo na gr~kite dràvni i
crkovni poglavari, kako i na nivnite
istori~ari i nau~nici, a nikako
na mladite makedonski istori~ari,
bidej}i na{iot narod se do v~era
be{e li{en od site negovi nacionalni prava, pa i od pravoto na narodno
prosvetuvawe. Vo vakvite uslovi,
Makedoncite nemaa pravo da se me{aat
vo naukata i kulturata. Me|utoa, to~no
e deka tie se interesiraat za nivnoto
minato i za istoriskata vistina na
drevnite Grci i na drevnite Makedonci. Pa i ako pogre{ile nekade, toa
doa|a od niza zamki {to gi ispletile
gr~kite istori~ari ili, prosto re~eno,
poradi nivnoto falsifikuvawe na
istorijata na site balkanski narodi
za{to sakaa da go eliniziraat sekoj
hristijanski narod. I denes makedonskite istori~ari se „vinovni” oti
ne go priznavaat Va{iot monopol na
istoriskata vistina, koja{to ste ja
izopa~ile i ste ja falsifikuvale vo
va{a polza.
Na
sega{nite
makedonski
istori~ari }e im bide zada~a da se
zapoznat so gr~kiot jazik, za da moàt
izvorno da gi prou~at istoriskite dokumenti, vodej}i smetka pritoa da ne
zapadnat vo gr~ki klopki, da ja iznajdat realnata vistina, pa istorijata na
makedonskiot narod da ja postavat na
makedonski noze i edna{ zasekoga{ da
ja oslobodat od gr~kata maska.
Nie, sega{nive Makedonci, veruvame deka vo drevnata Makedonija
ìvee{e makedonski, a vo klasi~nata
Grcija (Ahaja) gr~ki narod. [to zna~i
deka se rabote{e za dva oddelni
naroda na Balkanot, koi imaa sosema
poseben svoj socijalen, politi~ki
i ekonomski ìvot i pokraj nivnoto
sosedstvo i konvergentni stremeì
42
na versko i kulturno pole, tkaeni so
socijalnoistoriskite zakoni vo tekot
na nivnata etni~ka evolucija i preobrazba. Dvata naroda bea, skoro, sekoga{ neprijatelski nastroeni eden kon
drugi, bidej}i Grcite sakaa da im gi
odzemat bogats-tvata na Makedoncite
i vo Makedonija da gospodarat kako vo
Grcija.
Sosema e jasno, gospodine Martis,
deka Vie, so site Va{i antimakedonski dela, sakate da im gi nametnete
Va{ite pogre{ni idei, ne samo na
negovata ekselencija premier-ministerot na Avstralija, tuku, za àl, i na
po{irokiot politi~ki svet, osobeno
na diplomatijata na slobodniot svet,
za da soberete {to pove}e „filheleni” (prijateli na Grcite), koi {to se
naso~eni protiv makedonskiot narod i
negovata renesansa vo Makedonija.
Nie ja ~uvstvuvame splotenata
dejnost na Va{ite diplomati i na
vladicite so drugoto pravoslavno
sve{tenstvo nasekade vo svetot kade
{to se nao|aat progonetite Makedonci.
Ja nayirame Va{ata osnovna cel: da gi
zadu{ite Makedoncite vo makedonskata dijaspora kako {to toa go pravite
vo Grcija, i toa so site raspolo`livi
sredstva na edna moderna dràva, za
u{te edna{ pove}e da ja opravdate nezakonskata okupacija i nepravednata
„subtotalna elinizacija na Egejska
Makedonija”, {to be{e izvedena po
„zakonot na posilniot”.
Jas protestiram protiv gr~koto
zlo naneseno na makedonskiot narod
pottiknato so egoizmot na ahajskite
(gr~kite) deca, zakrmeni so strasti
na lakomost. Nivnite zlostorstva od
v~era, kako i onie od denes ne se nikako opravdani, za{to nivniot duh e vo
dlaboka protivre~nost so pozitivniot
moral na progresivnoto ~ove{tvo.
Otkako gi pro~itav izvadocite od
Va{eto pismo isprateno do Negovata
ekselencija premier-ministerot gospodinot Bob Hok, objaveno vo vesnikot
„Helenik herald”, od 23 maj 1986 godina, smetam deka se postavuva pra{awe
pred sekoj Makedonec, bilo da e toj
elinofon, romanofon ili slavofon,
na {to pobrgu da Vi se dade na{iot
makedonski odgovor. Dali, prvo, da Vi
se dade odgovor na Va{eto pismo ili
na Va{eto propagandno delo falsifikuvaweto na istorijata na Makedonija
za{to Va{eto pismo e nekoj vid diplomatska opomena so koja {to sakate
da mu obrnete vnimanie na premierministerot deka Va{eto delo i bilo
vra~eno, vo svoe vreme, i na Avstraliskata ambasada vo gr~kata prestolnina.
Se nao|am me|u dvata ogna {to gi razgorevte za da gi ope~ete Makedoncite,
Makedonija
ne samo vo Avstralija, ami nasekade
kaj{to se nao|aat vo svetot. Sum primoran da igram me|u nivnite plamewa,
de kaj edniot de kaj drugiot, a co cel
da gi pozagasnam za{to tie go doveduvaat vo opasnost, kako postoeweto na
Makedoncite, isto taka i postoeweto
na Makedonija.
CELTA NA GRЧKATA
PROPAGANDA DO VЧERA
Bitnata cel na gr~kata propaganda
od XIX vek do denes be{e da go dokaè
„gr~kiot karakter” na Makedonija. Za
da gi zacvrstat nivnite „istoriski”
prava nad Makedonija megalogrcite
vodea la`na nau~na propaganda.
Potpiraj}i se na priznatiot princip i
od sultanot „~ija e religijata negova e
i nacijata”, Grcite uspevaa da im frlat pepel v o~i na evropskite diplomati, pa site pravoslavni podanici
vo Otomanskata Imperija bea smetani
za „Grci”. Grcite neumorno udiraa po
nivnoto yvono: „Makedonija i makedonskiot narod bile gr~ki u{te od zorata
na istorijata na Balkanot...”
Me|utoa, istorijata na Makedonija
n$ u~i, deka u{te od dlabokata drevnost
makedonskiot narod, kako i dardanskiot narod na kralot Prijam, be{e
predmet na gr~kiot me~ i glamna. No, i
pokraj vekovni napori, drevnite Grci
nikoga{ ne uspeaja da zagospodarat
so cela Makedonija. Naprotiv, Makedoncite na Filip II, po edna vojna od
dvaeset godini, so re{itelnata pobeda
na Heroneja, vo 338 godina pred Hrista,
uspeaja da ja zazemat cela Grcija. Ottoga{ taa (Grcija) ostana pod makedonska
dominacija se do pa|aweto na Makedonskoto kralstvo pod rimska vlast i negovoto preobrazuvawe vo „Provincija
Makedonija” vo 168 godina pred Hrista.
Ne{to podocna i samata Grcija be{e
zazemena od Rimjanite i pretvorena
vo „Provincija Grcija”, vo 146 godina
pred Hrista. Rimjanite mo{ne dobro
znaeja deka Grcite i Makedoncite bea
dva razli~ni naroda. A nivniot antagonizam (netrpelivost) be{e do taa
mera izrazen {to Rimjanite najstrogo
gi zabranija me{ovitite brakovi me|u
Makedoncite i Grcite. Vo sekoj slu~aj,
Grcite imaa izvesni prava i slobodi,
dodeka Makedoncite bea smetani za
buntoven narod, pa bea li{eni od site
prava i gra|anski slobodi.
Po podelbata na Rimskata Imperija
na Isto~no i Zapadno Rimsko Carstvo,
vo 395 godina po Hris|a, Makedoncite
mnogu nastradaa od Gotite, Avarite,
Slovenite, Latinite, Turcite i od drugi zavojuva~i.
Vo Vizantija Makedoncite i Grcite
bea samo dva sostavni elementi na vizantiskiot politi~ko-etni~ki mozaik.
I bez nikakvo somnenie, od potpadnuvaweto pod rimsko ropstvo se do v~era,
ni Grcite, ni Makedoncite ne uspeaja
da sozdadat nivna nezavisna dràva.
Od XIV i XV vek, i Makedonija, i Grcija
potpadnaa pod tursko ropstvo. No, so
ogled na toa {to elinofonite patrijarsi, vladici i popovi bea smetani za
„duhovni pastiri” na hristijanskite
narodi vo Otomanskata Imperija, Grcite bea najpovlasteni vo sporedba so
drugite negr~ki narodi. I samo Grcite
imaa pravo na narodna prosveta. Duri
so anglisko-francuskata poddr{ka i
so Rusko-turskata vojna vo 1828 godina
gr~kite vostanici ja izvojuvaa svojata
nacionalna sloboda i nezavisnost.
Koga sozdadoa gr~ko kralstvo,
megalogrcite po~naa da vodat politika za obnovuvawe na Vizantija, na
boèmnoto „Isto~no gr~ko carstvo”.
Patot do Konstantinopol vode{e preku
Makedonija.
Turskiot sultan ne saka{e da go
odobri obnovuvaweto na Ohridskata
arhiepiskopija, nitu pak im dava{e soglasnost na Makedoncite da izveduvaat
nastava na nivniot naroden jazik, na
„makedonskata demotika”. Nasproti ova,
za da go pozaostri antagonizmot pome|u
Grcite, Bugarite i Srbite, koi se otimaa okolu Makedonija, Visokata porta
im dava{e pravo na ovie pretendenti
vo Makedonija da otvorat u~ili{ta na
nivni jazik. Taka otpo~na natprevarot
na trijazi~nata gr~ko-bugarsko-srpska
antimakedonska propaganda me|u makedonskiot narod. Nivnite nositeli ja
podgotvuvaa podelbata na Makedonija.
Чlenot 23 od Berlinskiot dogovor
od 1878 godina, koj{to prepora~uva{e
eden vid avtonomija na Makedonija vo
ramkite na Turskata Imperija, be{e
frlen pod noze od strana na sultanot Abdul Hamid II. Site vostanija
na makedonskiot narod, bidej}i bea
sabotirani od Grcite, Bugarite i Srbite, bea zadu{eni od svirepite Turci
Osmanlii. Kako posledica na Balkanskite vojni od 1912/1913 godina, neposredno po Ilindenskoto vostanie
od 1903 godina i na Mladoturskata
revolucija od 1908 godina, Makedonija
be{e raspar~ena pome|u Grcite, Srbite
i Bugarite, taka, preku no}, Makedonija
be{e prekrstena vo: „Gr~ka Makedonija”, „Bugarska Makedonija” i „Srpska Makedonija”. [to se odnesuva{e,
pak, do Makedoncite, tie bea krsteni:
„Makedonski Grci”, „Makedonski Bugari” i „Ju`nosrbijanci”.
Makedonskiot narod, podelen i poroben, i ponatamu be{e li{en od site
negovi nacionalni prava i demokrats-
ki slobodi. Nacionalnoto ugnetuvawe
na Makedoncite, sli~no na turskoto,
zafa}a{e zamav. Gr~kiot jarem be{e i
ostana najsvirep i najkrvav vo podelenata i porobenata Makedonija. Tamu
ima{e i sporadi~ni masakri, prisilni iseluvawa, kako i administrativnocivilizatorsko odnaroduvawe i
pretopuvawe.
Vie, gospodine Martis, ni{to ne
spomnuvate za taa istoriska vistina.
Me|utoa, siot svet treba da znae deka
Makedoncite od makedonskata dijaspora, koi brojat preku 1 600 000 du{i,
ne pobegnaa od }ef, ni vo Bugarija, ni
vo Turcija, ni vo Amerika, ni vo Azija,
nitu pak vo Avstralija. Naprotiv, tie
bea proterani od nivnata rodna zemja,
od Makedonija, na surov i varvarski
na~in, bilo so turski jatagani, bilo
so bajoneti, kami i avtomati na novite
okupatori na Makedonija.
MAKEDONSKIOT NAROD
BE[E LI[EN OD NEGOVOTO
PRAVO NA NACIONALNO
OPREDELUVAWE
Od podelbata na Makedonija so
Bukure{kiot dogovor vo 1913 godina,
gr~kata dràva ja koriste{e sekoja destabilizacija na politi~kata
polo`ba i na mirot na Balkanot, bilo
so vojna ili so oruèni pobuni, za da
ja pro~isti Makedonija od Makedoncite
i niv da gi zameni so „gr~ki de~iwa”.
Taka se slu~i po balkanskite vojni od
1912 do 1913 godina, po Prvata svetska
vojna od 1914 do 1918 godina, po Gr~koturskata vojna od 1919 do 1923 godina,
po Vtorata svetska vojna od 1939 do
1945 i po Gra|anskata vojna od 1944 do
1949 godina.
Ete, toga{ megalogrcite na Venizelos, Pangalos, Metaksas, Caldaris i
Papadopulos trebea i ispadija od Egejska Makedonija stotici iljadi Makedonci, bilo hristijani, bilo muslimani,
{to bea okolu dve tretini od makedonskoto naselenie vo ovaa provincija vo
1912 godina, za tamu da naselat okolu
1 200 000 Grci ili grkomani. I, za
da ja smestat taa masa narod od okolu
dve tretini od vkupniot broj na gr~ki
begalci od Anadolija, Kavkaz i Trakija,
megalogrcite izgradija 1800/2000
novi sela, pro{iruvaj}i gi starite
sela i gradovi vo Egejska Makedonija i
davaj}i im gr~ki imiwa. Toga{ velikogrcite gi izmenija geografskite imiwa na ramnicite, na rekite i na ezerata, pa duri i imiwata na Makedoncite
koe ne zvu~ea po gr~ki. Makedonija vo
eden istoriski mig go izmeni nejziniot lik pred ramnodu{nite pogledi
na civiliziranata Evropa. Ete kako se
Kontra
odigra „subtotalnata elinizacija na
Makedonija”.
O, kakov odvraten zlo~in na modernata Grcija! O, kakvo varvarstvo na
modernata civilizacija! Makedonskiot narod vrve{e po negovata golgota, a
megalogrcite se raduvaa i peeja za{to
vo Grcija nema pove}e Slavomakedonci!...
Denes, otkako vo krv go zadu{ivte
duhot na razumot (smislata da se
bide) na zaedni~kata gr~ko-makedonska revolucija od 1941 do 1944 i od
1944 do 1949 godina, koi edinstveno
davaa nadeì za kone~noto re{avawe
na makedonskoto pra{awe, Vie frlate mra~ni i nespokojni pogledi
na Socijalisti~ka Republika Makedonija kako na „opasnost od Severot”,
obvinuvaj}i gi „Dardancite od Skopje”
za „naru{iteli na mirot” na Balkanot,
t.e. kako „zakanuva~ka opasnost po
svetskit mir”. So vozbudena sovest Vie
ni go izrazuvate Va{eto nespokojstvo:
„Eden nov problem se sozdade!” velite
Vie, pa potoa vikate „Pomo{! Pomo{!”.
I, ete, Vie ste koi mavtate, i vie ste {to
ofkate... Kakva perfidna ironija!
Seni{teto {to Be ma~i, gospodine
ministre, toa e tokmu voskresnuvaweto
na Makedonija! E, Vie si mislite: Egejska Makedonija stana „Gr~ka Makedonija”, t.e. „Severna Grcija”, odnosno
„pomina lo{oto”! No vidovte li Vie
kako Makedonija se ispravi?! Da, gospodine Martis! Edna nova makedonska
zora pukna! Taa go navestuva izgrevot
na makedonskoto sonce, koe{to be{e
tolku mnogu pomra~uvano vo tekot na
mnoguvekovnoto krvavo ropstvo.
Vie, bez nikakvo pravo, go obvinuvate Tito deka, boèm, toj sozdal nekakva Makedonija bez Makedonci. To~no e
deka izginaa mnogu Makedonci, no u{te
gi ima, duri i dosta vo makedonskata
dijaspora, koi postojano mislat na
slobodna Makedonija. O, Vie se laète,
ako veruvate deka e mrtva Makedonija!
A pak {to se odnesuva do Tito sosema
e naivno da mislite deka toj ni ja dal
Makedonija kako politi~ki podarok.
Toj be{e i dobar prijatel so Grcite. I
toa bez nikakvo somnevawe!
Vie bi ste sakale povtorno da go
izlaìte svetot kako Va{ite prethodnici vo XIX vek so perfidna i
skandalozna propaganda. No, svetot se
menuva, pa i Makedoncite se menuvaat.
Tie ne se pove}e onie Makedonci od
sredniot vek, pobo`ni i krotki robovi
so zatvoreni usti pred topuzite na sultanite i pred patericite na grkofonite patrijarsi od Konstantinopol.
Prodolùva
43
UMORNI OD BESKONE^NITE PREGOVORI
Dva prsta
Nie makedonskite gra|ani sme umorni,
ponièni i navredeni od beskone~nite
poniùva~ki, beskorisni, nepotrebni i
jalovi „pregovori za imeto”, nametnati od
fa{isti~kata vlast na genocidnata dràva
od licemernata EU - Republika Grcija. Torturite {to gi trpime, energijata {to ni ja
zemaat, nervite koi ni gi oslabnaa so glupavite i fa{izoidni idei za promena na
imeto na na{ata makedonska zemja i dràva,
ne n$ostavaat da mu se posvetime na podignuvaweto na ìvotniot standard i na podobriot
ìvot, tuku n$trujat so nivnite sterilni
i glupavi, no dlaboko perfidni idei za
obezli~uvawe na makedonskata zemja i dràva,
samo so zada~a da & se zadovolat iracionalnite kaprici i èlbi na fa{isti~kata vlast
na ju`niot sosed, da ne postojat Makedonci i
makedonska zemja, kako da e toa nivna volja,
a ne Bo`ja!
Ve molam da gi imate predvid slednive
fakti pri va{ata kone~na odluka i da im
stavite kraj na ma~nite, tegobni, poniùva~ki
pritisoci vrz Makedonija i makedonskite
gra|ani, nepotrebnite pregovori, so koi
me|unarodnite dràvni slu`benici, nitu imaat moralno, nitu zakonsko pravo da se me{aat
i da davaat sramni i krajno poniùva~ki
predlozi za postoeweto na edna nezavisna
zemja, sakaat da go promenat imeto, identitetot, istorijata, postoeweto na makedonskiot
narod i dràvnosta.
1. Makedonskata bibliska zemja, mnogu
pati raspar~uvana od golemite evropski sili
(Bukure{t i dr.), porobuvana i ograbuvana, ja
dobi svojata dràvnost po Vtorata svetska
vojna, vo ramkite na FNR Jugoslavija, a od
1991 godina se zdobi so nezavisnost, koja
ja izglasaa gra|anite na referendum. Taka,
romanti~niot son na sekoj narod da ima svoja
dràva, se ostvari i za makedonskiot narod.
2. Republika Makedonija kako nezavisna
dràva, pod nejzinoto ustavno ime, ja priznaa
pove}e od 120 zemji, me|u koi se najgolemite
svetski sili kako Ruskata Federacija, SAD,
Narodna Republika Kina, Indija i mnogu drugi! Spored toa, moè da se ostvari èlbata na
na{iot juèn sosed da n$narekuva kako {to
saka (a tie i denes n$narekuvaat: skopjanimajmuni vo nivnite vesnici). Bilateralnoto
pra{awe na Republika Grcija da ostane bilateralno, a ne me|unarodno, kako {to sega se
postavi!
3. Smetam deka e krajno vreme da se prekinat nerazumnite „pregovori”, bidej}i nema
potreba od niv: Makedonija e priznata zemja
od polovina i pove}e narodi na Zemjinata
topka! Dali treba malcinstvoto da nadvladee
nad mnozinstvoto?!
4. Makedonecot ima pravo na ìvot i
gr~kite nacionalisti i fa{isti toa pravo
nema da go odzemat!
5. Na gr~kite {ovinisti da im pora~ame
da n$ostavat mirno i dostoinstveno da si ja
gradime zemjava i da ìveeme podobro, a ne
da se izìvuvaat na edna ekonomski slaba
zemja, so gra|ani koi sakaat mir, prosperitet
i podobar ìvot.
6. Makedonskite gra|ani na referendumot
vo 1991 godina se izjasnija za nezavisnost
na Republika Makedonija, pa, spored toa, ne
e potreben drug referendum za izjasnuvawe
za imeto na dràvata. Ova i poradi faktot,
{to nie, dene{nite makedonski gra|ani, nemame moralno pravo, vo ime na na{ite predci,
pradedovci, borci, zaginati vo ime na makedonskata dràva i narod, da se izjasnuvame za
promena na vekovnoto ime!
7. Чlenstvoto vo EU e samo pusta èlba
na zemjava, a zavisi od politi~kata volja na
birokratijata od Brisel, isto kako i ~lenstvoto vo NATO!
8. Zatoa, da ne dozvolime kratkoro~nite
celi da gi zamaglat dolgoro~nite celi i
soni{ta za nezavisna makedonska dràva za
koja so vekovi se prolevala makedonska krv!
Da ne im ovozmoìme na doma{nite oportunisti, koi so golema lesnotija se soglasuvaat da gi smenat imeto na svojata zemja,
identitetot i tradicijata, samo poradi nivnata al~nost za brzi zadovolstva, koi, za àl,
nema da bidat zadovolstva, tuku stradawa i
poniùvawa bez kraj!
Marija Zarezankova-Potevska, Skopje
Makedonija
GOLEMITE
PREDAVSTVA VO
2001 GODINA
Denes izjavata na Quben
Paunovski za nastanite za vreme na
vojnata vo 2001 godina otkrivaat
edna nova stranica koja treba seriozno da se analizira. Negoviot
javen stav deka vojnata be{e dogovorena za da se podeli Republika
Makedonija od edna strana na tandemot Qub~o Georgievski i Dosta
Dimovska, a od druga strana so albanskite ekstremisti.
Smetam deka, nie, poznava~ite na
problematikata od 2001 godina treba seriozno da izvr{ime pritisok
preku makedonskite mediumi i predavnicite da se dovedat pred liceto
na pravdata.
Vo izjavata se veli deka nikakva
sorabotka nemalo pome|u Ministerstvoto za odbrana i Vrhovniot
komandant na vooruènite sili
(Boris Trajkovski) i pretsedatelot na Vladata Qub~o Georgievski.
Namerno bile otstapeni delovi od
teritorijata Republika Makedonija
po~nuvaj}i od Tanu{evci pa s$do
Tetovo. Bidej}i, sprema izjavata na
Paunovski, s$u{te ima opasnost od
podelba na Makedonija zatoa silno
Ve povikuvam da se zapoznae javnosta
vo Makedonija i dijasporata. Mediumite moraat da ja odigrat ulogata
na sedma sila i da ja za{titat Makedonija od ponatamo{no raspa|awe.
Ico Najdovski
KOJ NI DAL PRAVO DA MENUVAME IME!?
Site nie se pra{uvame koj nam ni dal
pravo da menuvame ime ili, pak, koj i dal
pravo na ovaa generacija politi~ari da go
menuvaat, da pravat kompromisi i pazarewe
za imeto? Odgovorot e - nikoj!! Apsolutno
nikoj vo vistinska smisla na zborot, nema
pravo nitu mandat da go menuva imeto koe so
vekovi bilo ~uvano i neguvano od generacii pred nas. Od 1991 godina, pa se do denes
se vr{i nemilosrden pritisok za promena
na ustavnoto ime Republika Makedonija, se
javuvaat mnogu kumovi so raznorazni predlozi i imiwa, boèm kako edno bebe koga
}e se rodi i kumot im dava na roditelite
predlozi so nekolku imiwa od ma{ki ili
ènski pol, za potoa roditelite da izberat
edno od predloènite imiwa za kako da
im se vika nivnoto ~edo, ili dokolku pak
predloènite imiwa ne im se dopa|aat na
„novite” roditeli, toga{ se odlu~uvaat da
izberat drugo ime po nivna èlba.
44
E, sega, ako kumovite ne go prifa}aat
izborot i èlbata na novite roditeli
samo zaradi toa {to kumoviot predlog e
otfrlen i po sekoja cena da pritiskaat da
go prifatat, sigurno na toa roditelite bi
mu rekle ova e na{e ~edo i nie imame pravo da go vikame kako {to nie sakame, a ne
kako {to vie sakate. Tokmu toa se slu~uva i
so na{ite ju`ni sosedi, tie ni predlagaat
ime kako nie da se vikame i nametnuvaat
svoi predlozi se samo poradi toa {to tie
imale èlba da se vikame poinaku, t.e.
da go vikame na{eto ~edo. E, bogami toa
nema da im go dozvolime i po cena da go
raskineme kumstvoto (prijatelstvoto na
sosedi) za toa {to imeto Makedonija e ime
od na{ite predci i sakame, isto taka, da
go nosat na{ite pokolenija. Poradi ova,
nie Makedoncite sme ubedeni deka nikoj
nema pravo odnadvor, t.e. takanare~eni
posrednici - kumovi, na{ite ni mili sos-
edi, nitu ovaa vlada, nitu ovaa generacija
politi~ari da go menuva imeto so „razumen kompromis”, nitu pak istoto da bide
staveno na referendum, odnosno da gi
pra{uvame na{ite ku}ni prijateli dali
na{eto ~edo da se vika po „na{a èlba”
roditelite ili po èlba na kumovite.
Kolku {to imame prijateli tolku imame i
neprijateli i du{egri`nici koi{to (ne)
mu mislat dobro na na{eto ~edo i za kolku
da ne slu{aat vreva i postojano kavgi so
„kumovite” ni pora~uvaat da sme se dogovorele da mu dodademe nekoja pridavka na
imeto kolku da ne bide ni po na{e ni po
nivno.
Dali so pridavkata na imeto na{eto
~edo }e bide isto kako i na prethodnite
generacii? I dali od ovde po~nuvame novo
potomstvo, novi pokolenija so drugo ime?
Odgovorot e - da.
Zlate Ni~eski
SAMO EDEN ÔVEK
Vo edna anegdota se raskaùva za
slugata na Ezop, kako videl samo eden
~ovek. Ezop go pratil slugata za da odi i
da vidi dali vo bawata ima mnogu lu|e.
Ako imalo mnogu lu|e toj da ne odi vo
bawata. Koga slugata na Ezop trgnal kon
bawata, trebalo da pomine preku eden
kanal {to se pominuval po edna {tica
namestena na dvete strani na kanalot.
Edniot kraj od {ticata bil padnat vo vodata vo kanalot. Lu|eto {to pominuvale
preku kanalot za da odat vo bawata edni
preskoknuvale, drugite {to ne moèle
da preskoknat pa|ale vo vodata vo kanalot. Slugata na Ezop zastanal da ~eka,
dali }e se najde nekoj ~ovek {to }e ja
namesti {ticata na dvete strani na kanalot i }e pomine za vo bawata. Nai{ol
eden ~ovek koj videl deka ednata strana
na {ticata e padnata vo vodata. Ja namestil {ticata na dvete strani na kanalot i
pominal vo bawata. Slugata na gospodarot mu rekol deka ne go izlaàl, deka toj
videl samo eden ~ovek i mu raskaàl za
~ovekot {to ja namestil {tica na dvete
strani na kanalot da se pominuva po nea
za vo bawata. Kako redoven ~itatel na
ves-nikot „Vreme” jas }e raskaùvam
deka vo vesnikot „Vreme” na 24 juni
2009 godina vidov samo eden ~ovek, univerzitetski profesor Stefan Vlahov
Micov, kako se zalaga so argumenti da i
dokaè na ovaa generacija Makedonci
politi~ari vo vlasta i vo opozicijata,
intelektualci, takanare~eni eksperti,
pratenici, politi~ari-analiti~ari,
novinari, deka pravat istoriska gre{ka
{to se zalagaat za kompromis so Grcija
za promena na imeto na dràvata Republika Makedonija, za ~lenstvo vo NATO
i vo EU. Deka ~lenstvoto vo organizacii
i sojuzi e menliva kategorija. Imeto na
dràvata, suverenitetot i identitetot
na Makedoncite ne e menliv. Univerzitetskiot profesor Stefan Vlahov Mi-
Dva prsta
cov, vo vesnikot „Vreme” od 24 juni 2009
godina, vo svojata kolumna pod naslov:
Kapitulacija pod forma na kompromis,
so argumenti dokaùva deka ovaa generacija Makedonci politi~ari vo vlasta
i vo opozicijata, nekoi intelektualci,
univerzitetski profesori, t.n. eksperti, pratenici, politi~ki analiti~ari,
nekoi novinari se vo zabluda ili od
li~en i tesen partiski interes, {to imeto na dràvata sakaat da go smenat za
~lenstvo vo NATO i vo EU, a NATO i EU se
menliva kategorija. Ako se promeni imeto na dràvata, se menuva i suverenitetot i identitetot na Makedoncite, vlasta, politikata, politi~arite, dràvnoto
ureduvawe, dodeka imeto na dràvata,
suverenitetot i identitetot na Makedoncite e eden. Jas kako redoven ~itatel
na vesnikot im prepora~uvam na site
vistinski Makedonci {to od se srce ja
sakaat Makedonija kako nivna tatkovina
i nivna dràva da ja pro~itaat kolumnata na g. prof. Stefan Vlahov Micov, pod
naslov: Kapitulacija pod forma na kompromis. Site {to se zalagaat za dràvna
strategija za kompromis so Grcija, bez
razlika dali od li~en, tesnopartiski
ili dràven interes, im prepora~uvam
da ja pro~itaat kolumnata. Za mene site
tie {to sakaat da go menuvaat imeto na
dràvata za NATO i za EU se krotki jagniwa {to cicaat od dve ovci. Sekoj
od niv ima izbrano rezervna dràva,
koga nekoj za niv }e pobara odgovornost
vo dràvata }e pobegnat vo izbranata
rezervna dràva. Nekoj od tie ve}e go
pokaùvaat javno, nekoj skrieno.
Qub~o Georgievski vo javnosta stana
poznat deka od dve ovci cica, Makedonija i Grcija i postojano za nego se
zboruva vo javnosta, vo Makedonija za se
{to se zboruva deka se lagi i {pekulacii podocna stanuvaat vistini. Dragan
Dalaverski koga treba{e da odgovara
pred zakonot vo Makedonija za napraveno krivi~no delo za kriminal kako
direktor na Carinskata uprava, izbega
vo Srbija. Qube Bo{kovski izbega vo
Hrvatska i drugi li~nosti {to napravija kriminal vo Makedonija izbegaa vo
nivnite rezervni dràvi. Sekoj od tie
{to se zalagaat za kompromis so Grcija
za promena na imeto na dràvata imaat
i svoja razbojni~ka druìna, politi~ka
partija i odmetnici {to se odmetnuvaat od razbojni~ka druìna vo druga
razbojni~ka druìna. Od edna vo druga
politi~ka partija se odmetnuvaat i osnovaat novi politi~ki partii od li~en
i tesen partiski interes so cel nekogo
ili vlasta da go ucenuvaat.
Ako Makedoncite vo RM i nadvor
od nea vo dijasporata sakaat da imaat
makedonska suverena dràva i identitet Makedonci, prvo treba vnatre da
ras~istat so site {to od dve ovci cicaat
i {to imaat rezervni dràvi, deka ne
im e mestoto vo politikata i vlasta vo
Makedonija i da ne gi jadat parite od
danocite {to gi pla}aat Makedoncite
i drugite gra|ani na RM. Jas mu blagodaram na g. po~ituvan glaven i odgovoren urednik na vesnikot „Vreme” {to
pronajdoa i otkrija ~ovek da pi{uva vo
vesnikot i so argumenti da gi zapoznava
~itatelite na vesnikot, kako treba da se
brani istorijata, imeto na dràvata i
identitetot Makedonec, {to se trajni i
ve~ni i nepromenlivi. Profesijata na
novinarot e profesija {to istraùva
i otkriva vrednosti, vredni i pametni
li~nosti za dobroto na dràvata i narodot vo nea. Zatoa novinarite se staveni
vo redot na ~etvrta vlast vo dràvata
{to go kontrolira vlasta i politi~arite
{to ja upravuvaat dràvata.
Krume Janevski
BESMISLEN KAPRIC
Ne e ~udno {to edna zemja, od svoi
nenormalni, hegemonisti~ki, genocidni porivi, saka da bide kum na odamna
krstena zemja. Neviden apsurd i paradoks!
No, v~udoviduva intelektualnata, evropskata, amerikanskata i svetskata elita,
me|unarodnata zaednica, {to taka bezo~no,
beskrupulozno se pridruì na toa kumuvawe, {to povladuva i poddrùva takov besmislen kapric na Grcija. Bezumno e da se
pomisli da se smeni imeto na eden ~ovek, a
kamoli na edna zemja koja so vekovi i generacii go nosela svoeto ime. Ako se smeni
imeto, se menuva i identitetot. Imeto e
identitet, jazikot e identitet. Sekoj se
identifikuva, sekoj e prepoznatliv po
svoeto ime i jazik. Ako Republika Makedonija go smeni svoeto ime vo Severna
ili Gorna Makedonija, koj }e bide jazikot,
severnomakedonski,
gornomakedonski?!
Koi }e bideme nie, „severnomakedonci”,
„gornomakedonci”?! Jas samiot odlu~uvam
koj sum i {to sum. Zboruvame za ~ovekovi
prava, a kade se pravata na oddelni zemji?
Kade e principot na samoopredeluvawe?
Kade e demokratskiot kapacitet na Zapadot,
takanare~enata lulka na demokratijata?
Zar intelektualnata elita na taa lulka
problemite na malite zemji }e gi re{ava
so pritisoci, so uceni, so podmetnuvawa,
so nepristojni predlozi?! Kako inaku da se
sfati poddr{kata na Va{ington, Grcija da
go kupi imeto na Makedonija so 500 milioni evra? Zar dostoinstvoto i samopo~itta
imaat cena?!
Ako Makedonija otstapi pred baraweto
na Grcija i besmislenoto insistirawe na
me|unarodnata zaednica na{ata zemja da go
promeni svoeto ime, taa ne samo {to }e go
izneveri svoeto minato, svojata tradicija,
generaciite koi se borele za nejzinoto
vekovno opstojuvawe, tuku }e se izneveri
i samata sebe i idnite pokolenija; i u{te
pove}e }e gi izneveri 120 zemji koi ja
priznale pod ustavnoto ime, koi }e treba
da se otkaàt od svojata principielnost i
doslednost ako go prifatat novoto ime, koe
spored baraweto od Grcija treba da bide
za seop{ta upotreba. Zo{to da pravime nedovetni i od sebe i od drugite?! Namesto
toa, cvrsto da zastaneme i da go odbranime
svoeto pravo, da go odbranime svoeto vekovno ime !!!
P. Petru{evski
45
Makedonija
PREDJADEWE
Makedonska kujna
SKOPSKA PITA
l 3 jajca
l 300 gr ov~o sirewe
l 500 gr spanak
l 3 dl kisela voda
l 500gr gotovi kori za pita
l maslo za jadewe
Potrebno vreme za podgotovka na
ovoj recept e 30- tina minuti.
Go zemame spanakot i na daskata za
se~ewe so no` sitno go se~kame.
Ise~kaniot spanak go stavame vo
eden pogolem dlabok sad. Sadot so
spanakot go ostavame na strana. Vo edna
~inija sireweto so vilu{ka ubavo go
gme~ime. Izgme~enoto sirewe go dodavame vo sadot so spanakot.Vo ~inijata
kade {to go gme~evme sireweto edno po
edno gi kr{ime jajcata. Potoa jajcata gi
matime so vilu{ka. Izmatenite jajca gi
dodavame vo sadot so spanak i sirewe.
Celata smesa vo sadoot so laìca ubavo
ja prome{uvame i ja ostavame na strana.
Zemame edna tava za pe~ewe i ja poturame so maslo za jadewe.
Zemame edna od korite za pita i ja
poprskuvame so maslo za jadewe. Potoa
so laìca korata ja poturame so kisela
voda. Korata ja filuvame so prthodno
podgotveniot fil od spanak, sirewe i
jajca. Vaka podgotvenata kora ja vitkame
vo rolat. Gotoviot rolat go vitkame vo
krug i go stavame vo sredinata na tavata.
Ja zemame vtorata kora, ja podgotvuvame
na ist na~in kako i prvata kora i ja
stavame vo tavata. Na ovoj na~in redime
KOLPITA. Postapkata ja povtoruvame
dodeka imame kori i dodeka ja ispolnime celata tava. Gotovata pita ja poprskuvame so maslo za jadewe i ja stavame
da se pe~e na 225 stepeni okolu 20-tina
minuti.
Po dvaesetina minuti ispe~enata
pita ja vadime od rerna i ja stavame
na rabotnata masa. So no` pitata
ja se~eme na ~etvrtinki. Go zemame
par~eto pita i go stavame na ~inija za
posluùvawe. Чinijata ja ukrasuvame
so topki kisela pavlaka i malku sitno
se~kan magdonos.
DESERT
REFORM KOCKI
Potrebno:
l 120 gr. {e}er
l 120 gr. med
l 1 ~a{a mineralna voda
l 150 gr. meleni orevi
l 1 kesi~ka vanilin {e}er
l malku soda bikarbona
l bra{no
za fil
l 250 gr {e}er
l 250 gr meleni orevi
l 2 {tangli ~okolado za gotvewe
l 1 margarin
Podgotovka:
Se pravi testo kako za mrzliva
pita. testoto se deli na 4 top~iwa i
se rasukuva so sukalo vo 4 kori i se
pe~at na prevrteno tav~e. Za filot
se {pinuva {e}erot pa se dodava vo
margarinot zaedno so ~okoladoto i
orevite. Se prema~kuvaat korite koi
gi redime edna vrz druga. Se se~at na
kocki i se ostavaat den-dva da otstojat pred servirawe.
GLAVNO JADEWE
PILE[KO SO
PEÛRKI
Potrebno e:
l 4 pile{ki gradi
l 100gr bra{no
l 1 laì~ka sol
l crn piper pola laì~ka
l okolu 300 gr pe~urki
l maslinovo maslo
l 200 gr sos od domati
l sveò seckan magdanos
Na~in na podgotovka:
Izme{ajte go bra{noto so solta
i crniot piper. Pile{kite gradi
istol~ete gi i otkako }e gi izvalkate vo smesata so bra{no, prète na
zagrean zejtin dodeka ne porumenat.
46
Otkako se gotovi izvadete gi od tavata
na strana. Vo tavata kade go prèvte
pile{koto, dodadete go sosot od domati i me{ajte dodeka da se zagree.
Potoa dodadete gi ise~kanite pe~urki
i ostavete da se kr~ka na tivok ogan
okolu 10 tina minuti. Potoa vratete gi
i pile{kite gradi vo sosot i prelijte
gi so nego. Ostavete taka pokrieno na
tivok ogan u{te 10 minuti. Pred kraj
dodadete sveò iseckan magdanos i
servirajte.
„MAKEDONSKA NACIJA”
Antikvarnica
- NEZAVISNO SPISANIE ZA
OP[TESTVENITE
PRA[AWA I KULTURA
BORBATA
PRODOL@UVA
POD ZNAMETO
NA VELIKIOT
ILINDEN
Dragan BOGDANOVSKI
Pretsedatel na DOOM
71
godina go delat makedonskiot narod od
onoj golem nastan koj
vo negovata nacionalna istorija vleze
kako najsvetla stranica i e najslavna
epopeja vo negovata deceniska nacionalna revolucija. Za izminatite sedum
decenii od taa golema istoriska data
se napi{ani za ilindenskata epopeja
iljadnici statii i knigi, taka {to
denes, koga Makedoncite vnatre vo
tatkovinata i nadvor vo emigracijata
go proslavuvaat praznikot na svojata
nacionalna revolucija, nema da bide
nikakvo oskvernuvawe na pameteweto
na besmrtnite Ilindenci, ako ovoj pat
„makedonska nacija” ne ja povtoruva vo
slovo i na hartija istorijata na Ilinden.
Ilinden 1903 be{e borbena epopeja na makedonskoto buntovno robje, toj
be{e onoj ìvoten ideal na edna nacija koja se be{e vturnala vo viorot na
krvavata revolucija za izvojuvawe na
nacionalna i socijalna sloboda, i koga
denes taa ista hrabra i veli~estvena
makedonska nacija ìvee porobena,
zgazena pod ~izmite na novite sultani,
kasapena od novite - sega{nite balkanski ba{ibozuci, TOGA[, Ilindenot na
Del~ev, na Dameta, na Janeta, na \or~eta,
na Pereta, na Kqa{eva i na drugite iljadnici znajni i neznajni heroji, koi
pred Ilinden, na Ilinden i po nego,
se borea i umiraa za osloboduvawe na
narodot rob-ma~enik, DENES najdobro
moè da bide ~evstvuvan so nova borba
za izvojuvawe na makedonskata sloboda
- SO PRODOL@UVAWE NA ILINDENSKATA BORBA.
Ilinden e onoj nepresu{iv izvor
koj blika od makedonskata nacionalna
istorija od koj vo ve~ni vremiwa }e
se napojuvaat so patriotizam makedonskite slobodoqubivi generacii, za{to
Ilinden be{e i ostanuva da bide simbol i olicetvoruvawe na stremeìte
na makedonskata nacija kon sloboda
i posre}na idnina a osven toa i nep-
47
Antikvarnica
okolebliva vera vo svoite sopstveni
revolucionerni snagi. Ilinden, toa
e onoj ve~no ìv slobodarski ideal
na Makedonecot, toa e onoj revolucioneren pat po koj sega{nite i idnite
generacii na makedoskata nacija }e
odat s$dodeka Makedonija ne bide oslobodena od novite ugnetuva~ki i okupatorski reìmi na dene{nite balkanski
sultani i nivnite ba{ibozu~ki bandi.
Makedanija denes raspar~ena i nacionalno ugnetena, ograbena i okrvavena,
o~ekuva eden NOV i POSLEDEN Ilinden, koj }e ja oslobodi i obedini zemjata {to Ilindencite vo 1903 godina ja
naprskaa so svojata herojska krv.
Vo dene{nata makedonska nacionalna i teritorijalna raspar~enost
sega{nite makedonski borbeni generacii, sega{nite politi~ari vo Makedonija, trebe da iznajdat soodvetni
formi na strategija i na revolucionerna dejnost ako se saka pouspe{no i pobrzo ostvoruvawe na ilindenskiot ideal. Ilindencite
od 1903 godiia se
borele samo protiv eden ugnetuva~
i porobuva~ - turokiot reìm, dodeka nie nivnite
naslednici denes
treba da se borime protiv trojcata ugnetuva~ki
i trite okupatorski reìmi. Ovaa
okolnost
nalaga
da sekoja od trite
okupirani zoni od
raspar~ena Makedonija na ilindenskiot ideal mu
dade jasno oformena programa i strategija. Borbata za
ostvoruvawe na besmrtniot ilindenski
ideal vo sekoja zona od raspar~enata
Makedanija denes trebe da se vodi vo zavisnost od polo`bata na makedonskiot
narod vo dadenata zona. Taka na primer,
vo Vardarska Makedonija, ilindenskiot ideal na makedonskiot narod denes
moè da se ostvaruva so borba za izdvojvawe na {to pogolema samostojnost
na SR Makedonija od Jugoslavija, a vo
edna ponatamo{na etapa, i za napolno
otcepuvawe na SRM od Jugoslavija. Vo
ovoj del na na{ata tatkovina grst novi
vrhovisti i doma{ni predavnici od
srbomanskata klika, vlastodr{ci go
frlija slavnoto ilindensko zname vo
kal, go napu{tija ilindenskiot ideal
na makedonskiot narod, zamenuvaj}i go
so omrazniot i ognaseniot za Makedanecot „jugoslovenski” ideal. Klikata
od Kvislinzi na ~elo so Koli{evski,
Min~ev, Gigov, Чemerski i komp. ja izneveri Narodnoosloboditelnata borba
na makedonskiot narod od ovoj del na
48
Makedonija
ilindenska Makedonija koja se vode{e
od 1944 do 1945 godina pod znameto na
velikiot Ilinden za vistinski slobodna i samostojna Makedanija. Ovaa klika
od predavnici napravi so makedonskata
nacionalna revolucija ona {to protiv
Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija na Goce Dal~ev go
pravele bugaromanskite vrhovisti Garvanov, Con~ev i dr. I ednite i drutite,
i nekoga{nite i sega{nite vrhovisti,
napravija predavstvo kon makedonskata
nacionalna revolucija ~ija osnovna
cel be{e sozdavawe na samostojna
makedonska dràva, a nikakvo prisoedinuvawe na Makedonija kon Butarija
ili kon nekakva Jugoslavija. Ilindenskiot ideal na makedonskiot narod e
nerazdeliv od idejata i od vekovnite
stremeì za svoja sopstvena samostojna
makedonska dràva, zatoa denes koga
vlastodr{cite vo Skopje zboruvaat
deka vo SR Makedonija bil otvoren ilindenskiot ideal, tie besramno i per-
lakei od neovrhovista~kata banda. Stotici makedonski sela vo krai{tata vo
koi 1903 godina izbuvna Ilindenskoto
vostanie, a toa se Bitolsko, Ohridsko
i Prespansko, denes se napolno zapusteni i obezmakedon~eni. Ona {to
razgneveniot asker i ba{ibozukot na
sultanot Abdul Hamid ne go storija go
stori reìmot na belgradskiot sultan
Tito i negovite makedonski slugi.
Kako sekoja godina, taka i ova godina, novite vrhovisti vo SR Makedonija
}e organiziraat pompezni proslavi na
Ilinden, }e dràt govori i }e paradiraat, no site ovie nivni manifestacii
se samo eden obi~en cirkus montiran za
mamewe i za politi~ko zaglupuvawe na
sega{nite makedonski generacii, za ottrgnuvawe na makedonskite patriotski
masi od vistinskiot ilindenski ideal
na makedonskiot narod. Isti vakvi
izmamni~ki i hoh{taplerski proslavi
na Ilinden }e organiziraat i jugoslovenskite agenti srede na{ata mnogu-
fidno gi mamat dene{nite makedonski
generacii i sakaat da go zamaskiraat
novoto - jugoslovenskoto ropstvo, koe
eve trae ve}e tri decenii vo ovoj del
od ilindenska Makedonija. Reìmot
na sega{nite vrhovisti koi tvrdat
deka ja oslobodile Makedonija, deka
go ostvarile idealot na Ilindencite
od 1903 godina, so svojata tiranija i
svojot sopstven reìmski ba{ibozuk
progoni od makedonskata zemja pove}e
Makedonci otkolku {to vo 1903 godina
po tragi~niot zavr{ok na Vostanieto
izbegaa vo sosedna Bugarija za da se
spasat od turskata tiranija. Od Titoviot
antinaroden i antimakedonski reìm,
od ba{ibozukot na Titovite kvislinzi
vo SR Makedonija, denes Makedoncite
baraat spas so iseluvawe vo prekumorskite zemji. Nikoj drug tu|inski reìm,
nikoj drug porobuva~ go nema tolku
pusto{eno i obezmakedon~uvano ovoj
del od ilindenska Makedonija kako
toa {to go napravi antimakedonskiot
reìm na Tito i negovite makedonski
brojna emigracija za da i gi zama~kaat
o~ite, da ja ottrgnat od vistinskiot ilindenski ideal. Izmamni~kite gnasni
usti na ovie jugoslovenski agenti i
kodo{i }e govorat pred makedonskata
emigracija deka tu|inecot Tito mu go
ostvaril na makedonskiot narod negoviot ilindenski ideal, a ova Titovite
agenti }e go pravat vo istoto vreme koga
tie se borat makedonskata emigracija
da ne se pojavuva nikako pod ilindenokoto ime. Odli~en primer za ova se
neodamne{niot slu~uvawa vo Geteborg,
[vedska, kade {to na barawe i so pritisok i zakanuvawa od jugoslovenskiot
generalen konzul, makedonskiot predavnik, udba{ot Mite Matevski, imeto
na fudbalskiot klub na makedonskite
mladinci go smeni od „Ilinden” vo
„Vardar”. Zar ima podobar dokaz od ovoj
deka Jugoslavija e ANTIILINDENSKA?
Vo Pirinska Makedonija koja denes
lipa pod bugarskoto nacionalno ropstvo, ilindenskiot ideal e ìv i vitalen
kako nikoga{ porano i borbata za nego-
voto ostvaruvawe se vodi protiv asimilatorskata i denacionalizatorskata
politika na bugarskiot okupatorski
reìm za zalaùvawe na nacionalnata
samobitnost na makedonskiot narod, za
izvojuvawe na pravo za sloboden nacionalen ìvot i razvitok. Dene{nite
makedonski generacii vo ovoj del na
ilindenska Makedonija sprotivno na
o~ekuvawata na bugarskata denacionalizatorska ma{ina si ostanuvaat krvno
verni na svojata makedonska nacija
i na idealot na velikiot Ilinden za
samostojna makedonska dràva. Za pirinskite Makedonci Bugarija e tu|a
dràva, bugarskiot reìm e okupatorski i ugnetuva~ki, toj e ANTIMAKEDONSKI i ANTIGOCEDELЧEVSKI.
Dene{nite vrhavisti vo Sofija,
sli~no na srbomanskite vrhovisti vo
Skopje, farisejski go proslavuvaat
Ilinden so cel da go izmamat i uspijat makedonskiot narod. Sega{nite
vrhovisti vo Sofija zaboravaat deka
idealot na Ilinden be{e slobodna
i samostojna makedonska dràva a ne
prisoedinuvawe na Makedonija kon
koja bilo balkanska dràva. So toa {to
dene{nata socijalisti~ka Bugarija ja
drì Pirinska Makedonija nasilni~ki
vo sostav na bugarskata dràva, {to ne
& dava pravo da se organizira i konstituira vo sopstvena makedonska republika, koe vo dene{nata makedonska
raspar~enost i politi~kata konstelacija na Balkanot bi bilo najpravedno
re{enie, ovaa dene{na Bugarija, e antimakedonska i antiilindenska. Makedoncite vo Pirinska Makedonija baraat
nacionalna sloboda i dràvnopravno
re{enie za svojot nacionalen problem,
koe moè da se ostvori ako dene{nite
bugarski rakovoditeli go prifatat idealot na Ilindencite, iskreno a ne podlo i makiavelisti~ki, a ova ne{to tie
moàt da go storat ako im dadat pravo
na Makedoncite vo Pirinska Makedonija ovoj del od seop{tata makedonska
tatkovina da go konstituiraat vo Makedonska (Pirinska) Republika koja moè
da bide protivteà na vrhoviziranata
Makedanska Relublika vo Jugoslavija i
da otvori novi perspektivi za ostvaruvawe na makedonskoto obedinuvawe.
Ilindenskiot ideal na Makedoncite vo
Pirinska Makedanija }e se ostvaruva
vo borbata protiv bugarskata asimilatorska politika i za konstituirawe
na Pirinska Makedonija vo makedanska
socijalisti~ka republika.
Ilindenskiot ideal ìvee i vo
makedanskite generacii na onoj del
od ilindenska Makedonija koj po podelbata na Makedonija od balkanskite
osvojuva~i ima{e najtragi~na sudbina,
Egejska Makedonija. Gr~kiot varvarski
okupator napravi masoven genocid vrz
Makedoncite, a preku prisilnoto iseluvawe i sistematskata i neprekidnata
Antikvarnica
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iskaàt svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za àl, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
zaìvea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar ìvot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
odnaroduva~ka politika nastojuva da go
likvidira makedonstvoto na ovaa vekovna makedonoka etni~ka teritorija.
Fa{iziranite gr~ki varvarski okupatori ne krijat kako toa {to go pravea
Tito i @ivkov deka se tie protiv idejata na velikiot Ilinden. No Ilinden
}e odnese pobeda i vrz gr~kiot krvav
okupator bidej}i vo ilindenskata bor6a ne se samo Makedoncite od Egejska
Makedonija ami so niv se i nivnite
bra}a od Vardarska i Pirinska Makedonija.
Sinovski dolg kon Ilinden ima i
mnogubrojnata makedonska emigracija
raseana po {irokite meridijani na
svetot, i koja pretstavuva zna~itelen
del od makedonskiot narod, no i od negovata nacionalna tragedija. Makedoncite vo stranstvo ne smeat da zaboravat
deka tie se progoneti od makedonskata
rodna grutka od balkanskite okupatori,
deka nivnite bra}a i sestri vo starata
tatkovina stradaat pod okupatorskite
reìmi na tu|incite, deka e krajno
vreme sonceto na slobodata da izgree
i nad vol{ebno ubavata, no tragi~na
makedonska zemja. Kako slobodni lu|e
vo svoite novi tatkovini Makedoncite
vo stranstvo dru`no trebe da rabotat za
ostvoruvawe na besmrtniot ideal na Ilindencite koj be{e i ostanuva da bide
SLOBODNA I OBEDINETA, CELOKUPNA
MAKEDONIJA - SAMOSTOJNA DR@AVA.
Zavetot na Ilindencite gi vika Makedoncite vo stranstvo da se organiziraat
vo nacionalii organizacii so ilindenska programa, da gi razobli~uvaat
lagite na balkanskite okupatari, da se
borat i da gi osuetat gnasnite planovi
na grstot makedonski kontrarevolucioneri, agenti na Belgrad, Sofija i
Atina koi dejstvuvaat kako emigracija
srede makedonskata emigracija. Makedonskata patriotska emigracija moè
so neumorna rabota i razumna politika
da mu dade nov polet na ilindenskiot
ideal.
Ilindenskiot patriotizam na iseleniot del od makedonskiot narod i
ovaa godina }e bide manifestiran na
tradicionelnite ilindenski piknici
vo Avstralija, Amerika i Kanada na koi
se sobiraat po nekolku iljadi Makedonci za da odadat sinovska po~it
na besmrtnite ilindenski heroi i da
kaàt pred svetot deka i makedonskata
emigracija go nosi vo sebe idealot na
Ilinden 1903 godina.
[to se odnesuva do Dvièweto za
osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija, toa pri ovogodi{nata proslava
na Ilinden ima pri~ina zo{to da bide
gordo. Nitu edna druga makedonska patriotska organizacija vo periodot od
poslednata svetska vojna do denes nema
tolku storeno za oìvuvawe na ilindenskiot ideal kolku {to ima storeno
DOOM. Nitu eden drug makedonski vesnik ili spisanie, kako vnatre vo Makedonija, taka i nadvor vo emigracijata,
nema tolku storeno za rasplamtuvawe
na ilindenskata iskra, kako {to toa
go stori „Makedonska nacija” za ovie
~etiri godini. Zatoa, ovogodi{niot
ilindenski praznik za Dvièweto za
osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i za „Makedonska nacija” e
praznik na USPESI.
Postignatite uspesi nema da n$ opijanat i nema da ne frlat vo neaktivnost,
naprotiv tie ni davaat pottik i .polet
za u{te poaktivna nacionalna rabota i
borba. DOOM ja prodolùva borbata na
Ilindencite i pod negovoto razvioreno ilindensko zname ima mesto za sekoj
makedonski patriot i borec.
ILINDEN E @IV
— ILINDEN ]E POBEDI!
49
Makedonija
SVETI PROROK ILIJA
Z
Na krstot
astanati na brdoto Karmil vo
Svetata Zemja, na mestoto koe
e nare~eno i “Sveti ‘rt”, go
zabeleùvame visokiot vrv ElMukhrak, kade {to se proslavuva
spomenot na pobedata na Svetiot prorok
Ilija nad oboàvatelite na la`niot bog
Vaal. Ovde se zabeleùva golem spomenik
- statuata na Golemiot prorok sveti Ilija.
Ovoj svet pravednik ovaa pobeda ja donel na
ova mesto. Vo blizina na spomenikot se gleda eden mal Karmilski manastir, izgraden
vo 1767 godina. Hristijanite, muslimanite i drugite, sekoja godina ovde
odrùvaat proslavi na praznikot
na Svetiot prorok Ilija.
Neizbe`no e da se setime na
ona {to se slu~ilo pred krajot na
caruvaweto na Solomonoviot pravnuk. Od Svetoto Pismo doznavame
deka pred krajot na vladeeweto na
Solomonoviot pravnuk Asa vo Judeja, vo Izrael, vo toga{nata oblast
Samarija i Galileja, zacaruval
bezbo` niot car Ahav.
Toj se oènil so Jezavela,
}erka na sidon skiot car Etval, i
bil pod nejzino vlijanie. Jezavela go po~ituvala i mu se poklonuvala na ve{ta~kiot t.n. bog Vaal.
Zatoa go nagovorila svo jot soprug,
carot Ahav, da izgradi `rtvenik na
Vaal vo Samarija i da go prinudi
narodot da go po~ituva i da mu se
poklonuva.
Toga{ se pojavil nebozemniot gra|anin, nare~eniot “ognen
~ovek” so du{a i so telo, udostoeniot Bogovidec i ~udotvorec,
koj gi objavuval Bo`jite ~uda
i spasenie to od Nego, Bo`jata
sila, pravda i vistina. Se pojavil
golemiot revnitel na verata Bo`ja
i na @iviot i Ve~en Bog, hrabriot
izobli~uva~ na bezzakonitite
carevi, koj e nare~en i “angel vo
telo”, stolb na prorocite, vtor Prete~a pri
Vtoroto Hristovo doa|awe vo svetot. Toj }e
bide vo najgolem sudir so izrailskiot car
Ahav i so negovata lo{a èna Jezavela.
Imeno, toj ne moèl da dozvoli narodot da
im sluì i da im se poklonuva na nekakvi
idoli. Sakal narodot da Mu sluì na Edinstveniot i @iviot Bog.
Svetiot prorok Ilija poteknuval od
Aronovoto pleme. Roden e vo 816 godina
pred Hrista, vo gradot Tesvit. Koga se rodil,
tatko mu Savah videl Bo`ji angeli okolu deteto, “kako so ogan da go povivaat deteto i mu
davaat plamen da jade”. Toa bilo znak deka
ova dete }e ima od Boga podareno ognena
sila i plamen karakter. Sveti Ilija slaven
ìveel vo vremeto koga Evrejskoto carstvo
bilo razdeleno na dve carstva: Judejsko i
Izrailsko - nad koe caruval Erevoam.
Erevoam, idolopoklonik, al~en “zaradi
privremenoto caruvawe samiot ot padna od
Boga, i site deset plemiwa izrailski gi
ottrgna od Nego”. No, Чovekoqubiviot Bog
sakal da gi spasi Svoite sozdanija. Go ispratil Sveti Ilija da im ja otkrie vistinata
i da se vratat kon Boga. Sveti Ilija gi gledal
50
Otec Tome Veljanov
bezzakonijata vo Izrail od strana na carevite, stare{inite i narodot, gledal kako
bezbo`nicite gi prinesuvaat svoite sinovi
i }erki kako `rtvi na demonite. Gi gledal
i ma~ewata i ubistvata na pravednicite, na
onie koi go sakaat vistinskiot Bog i poradi
toa du{evno stradal.
Toj gi izobli~il nivnite bezzakonija i
so zborovi silni kako ogan, go propovedal
Bo`joto slovo za da gi izvle~e od |avolot i
da gi vrati kon Boga. Go molel Boga da gi kazni bezbo`nite Izrailci, za da se pokajat.
Izrailskiot car Ahav izgradil idolopoklonski hram na siriskiot laèn bog - idol
Vaal. Sveti Ilija mu ukaàl na negovata zabluda, no toj ostanal neznajboèc. Toga{, pred
carot Ahav, Sveti Ilija ja najavil Bo`jata
kazna i so molitvi kon Boga “On go zatvori
neboto i ne padna do`d tri godini i {est
meseci”. Nastanala su{a. Lu|eto umirale od
glad i od èd. Bog mu se javil na Ilija, mu
se javil na svojot veren sluga: “Odi na istok, i skri se pri potokot Horat, koj e sproti
Jordan. I od onoj potok pij voda, a na gavranite sum im zapovedal da te hranat tamu”. I
navistina, po Bo`ja naredba gavranite mu
nosele hrana.
Vo Svetata Zemja, vo manastirot “Sveti
Georgi Hozevitski”, se nao|a pe{terata (kade
{to go hranele gavranite) i taa mu e posvetena na Sveti prorok Ilija. Tamu se nao|a ikona
so negoviot lik i gavranot so hrana vo klunot. Na toa mesto poklonicite mu oddavaat
po~it na Sveti Ilija, za slava na Boga. Sveti
Ilija pravel ~uda. Go umnoìl bra{noto i
maslo to vo ku}ata na siroma{nata vdovica
vo Sarepta Sidonska. Go voskresnal nejziniot umren sin: “Gospodi, Boè moj! Neka se
vrati du{ata na ova mom~e vo nego!” Gospod
go slu{nal glasot na Ilija i mu ja vratil
du{ata na mom~eto i toa oìvealo.
Ilija go predal mom~eto na majka
mu i й rekol: “Eve, sin ti e ìv!”
Pred carot Ahav i pred mnogu
svedoci, na gorata Karmil, ja
pokaàl silata Bo`ja. “Neka
stapat tie vo spor so mene za Boga,
pa }e vidime koj Bog e vistinski”,
izvikal hrabro. Narodot podgotvil
`rtva, no Vaal ne im ispratil ogan.
Sveti Ilija mu prinel `rtva na
Boga i “gledaj}i kon neboto, vikal:
Gospodi Boè Avraamov, Isakov i
Jakovov!... Isprati od neboto ogan
na `rtvata, za site ovie lu|e denes
da poznaat deka Ti si edinstven
Gospod Bog...!” Gospod isprati od
neboto ogan i ja zapali `rtvata.
Narodot poveruva deka Gospod e
edinstven Bog. Narodot gi fati
site proroci na Vaal, a “Sveti Ilija gi odvede na potokot Kison... i
tamu gi zakla so svojata raka...”.
Jezavela, ènata na carot Ahav,
mu se zakanila na Sveti Ilija deka
“taa utre{niot den }e go ubie vo
onoj ~as vo koj toj gi ubi prorocite Vaalovi”. I toj pobegna vo
Virsaveja i zamina vo pustina.
Bogovidecot Ilija do{ol na gorata
Horiv, i se naselil vo pe{tera.
Na gorata Horiv razgovaral so Bog
i “slu{na glas Bo`ji vo tivkoto
svetlo vetre”. Sveti Ilija mu rekol na Ahav:
“Bidej}i... go ubi Navutej i go grabna negovoto lozje, celiot tvoj dom }e bide istreben”.
Site zborovi na prorokot se ispolnile. Mu
prorekol za stra{nata smrt na Ahav i na negovata èna. Ovoj silen svetija, so svojata
nametka udril po rekata Jordan i po nea
zaedno so prorokot Elisej (negoviot naslednik) preminale kako po suvo.
No, “nenadejno se po javija ognena kola
i ogneni kowi i gi razdeli, pri {to Ilija
se ponese vo viorot kon neboto” - se voznel
na neboto so teloto. Zatoa na svetite ikoni
se naslikuva vo ogneni koli. Sveti Ilija, po
pove}e vekovi otkako se voznel na neboto, se
javil ìv na Gorata Tavor, vo Svetata Zemja.
Mu se javil na Gospod Isus Hristos pri Negovoto Preobraènie. Svetata Crkva ne u~i
deka ovoj svet prorok povtorno }e dojde na
zemjata pred Vtoroto Hristovo doa|awe, za
da ja uni{ti antihristovata sila. Golemiot
prorok Sveti Ilija, borecot protiv nepravdata i bogootstapni{tvoto, hrabriot pobornik za vistinata, Svetata Crkva go proslavuva na 2 avgust.

Izvestuvawe

Transcription

Similar documents

VEV^ANI

Untitled

Sekoj koj edna{ ja do`iveal

Roden e vo Skopje, samo na den

ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD