Sekoj koj edna{ ja do`iveal

Transcription

Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,
Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Prof. d-r Voislav Ja}inski
Administrator: Jovan~e Jovanovski
Lektor: Pavlina Nu{eva
Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska,
Angelka Mihajlovska, Vlatko Mitanoski,
Aleksandra Sokolovska, Evrosima
Lokvi~ka, Sotir Kostov
Dopisnici: Mende Mladenovski, Nata{a
Despotovska Dimitrievska, Kiro Kiproski,
Marjan Velevski, Sa{o Ristovski,
Miodrag Mickovi}, Tomo âlovski,
Ivica êlikovi} i Jaglika Naumova
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno – grafi~ko ureduvawe:
Marjan Delevski
Pe~ati: „Mikena”, Bitola
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: matica@maticanaiselenici.com
Prviot broj na ilustriranata revija
za iselenicite „Makedonija” izleze
vo oktomvri 1953 godina.
DENARSKA `-ska: 200001275131340
STOPANSKA BANKA AD SKOPJE
P
"SON"
rirodno kako site generacii,
taka i mojata si ima{e svoj son.
Na{ite rasmisluvawa bea kako
}e se razvivavme, kakov ìvot
}e imame natamu.Edna i edinstvena e Vistinata deka vo biv{ata dràva na
site ni be{e ovozmoèno da se {koluvame,
da napreduvame sekoj spored svojot intelekt
i um.Uspevaa onie upornite i umnite bez razlika od kade doa|aa i od kogo poteknuvaa.
]e re~at nekoi „toa be{e ednoumie„. Ne znam
kakvo li vreme bilo, no navistina e nerazbirlivo za ovie nabedenive, ne znam izraz
kako da gi nare~am sega{nive makedonski
politi~ki rakovoditeli, kako? ni{to, {to
bilo pozitivno od tie godini da ne se praktikuva i sega. Nie vo toa vreme rastevme i
zboruvavme na makedonski, si bevme Makedonci, nikoj ne ni brane{ da kaème deka
sme Makedonci. Nikoj ne ja zabrani nitu
spre~uva{e nadgradbata na makedonskiot
narod, koj vo {kolstvoto gi dobi site mo`ni
stepeni za akademski gra|ani, stasavme da
imame i sega da slavime 40 godini na MANU
( Makedondska akademija na nauki) da imame
svoi glasila: novini,produkciski ku}i, svoi
radia i televizii, sportski dru{tva so nad
60 godini postoewe, folklorni dru{tva so
bogata i golema tradicija ustanovi zdravstveni i red drugi institucii, so eden zbor
imavme li~ni karti i patni ispravi koi ni
go ~uvaa dostoinstvoto vo svetot, da imame
svoja aftokefalna crkva. @iveevme vo
dràva so site atributi {to ja krasat edna
dràva. Ama taa umre,ja nema pove}e, no ostavi ne{to {to ovie sega{nive ne znaat
da go so~uvaat i da go nadgradat.Dene{nava
na{a dràva ne e biv{a, ami sega{na –nezavisna samostojna Republika Makedonija,
no nikako porane{na. Si pomisluvam da ne
ni ja snema. Republika Makedonija si be{e
dràva Makedonija!I toga{ vo ednopartizmot vo koj ima{e ~etiri institucionalni
skalila da se mine: niz mladina, sindikat,
socijalisti~ki sojuz i niz partijata, ako
Top
Pi{uva:
uva: Evrosima Lokvi~ka
Lokvi~k
nekoj saka{e da pravi kariera. Ama dràva
navistina imavne, sakal nekoj da priznae,
mu se bendisuva ili ne. Ima{e lu|e sonuvaa
i za edinstvena Makedonija obedineta so
„trite fakeli”. Ne ima{e sekakvi, ama mirno i stabilno ìveevme.Moèbi ne tolku
sre}no , ama sepak egzistiravme vo edno
vreme koe brzo pomina, no vreme {to u{te
pobrzo go zaboravivne.
Sonot za poubava idnina vo ova
vreme na makedonskiot pluralizam od
den na den stanuva se posurov i te{ko
ostvarliv za progres i podobar pokomoten i bogat ìvot.Se izme{aa lon~iwata
vo „Skopje se pomalku skopjani”, a vo
Makedonija kako {to stojat rabotite se
pomalku Makedonci. Чudno no vistinito,
ama tokmu taka. I kako te~e vremeto sega
samo nie “grev~iwa” ke ostaneme beleg
na jugoslovenskoto minato. Duri i edna
nekoga{na pokraina nema da ima nikakva
dodavka.Se pra{uvam zo{to? Zatoa {to
ima Kauza i „vojnici” i rakovoditeli koi
ne znaat za kompromis koga e vo pra{awe
dràvnosta i dràvata. E jadni li nie, se
ostvari dumata na onoj... profesorot koj
denes sedi lagodno vo Sobranieto na Skopje : „narodot }e izbere takva vlast kakva
{to zasluùva”. I taka ni ostana sonot
za podobro utre. Se ispolitiziravme do
zlaboga, samo za politika zboruvame i se
molime da nema vojna. A vremeto si minuva, sonot za Makedonija ostanuva son i za
novive generacii na Makedonci.Samo do
koga }e sonuvame?
Maticata - most na makedonskoto zaedni{tvo
Dali sakate da ja primate ilustriranata revija na iselenicite od Makedonija kako podarok
koj }e pristiga na Va{ata doma{na adresa? Edinstveno {to treba da napravite e da ni go ispratite
popolnetiot kupon i da uplatite na na{ata smetka onolku kolku {to e potrebno za da gi pokrieme
tro{ocite za isporaka na revijata “Makedonija” do Va{iot dom. Potoa “Makedonija” sekoj mesec
}e bide del od Va{ata doma{na biblioteka. Nara~ajte, ~itajte i prepora~ajte ja „Makedonija”
na Va{ite rodnini i prijateli i so toa aktivno }e u~estvuvate vo ostvaruvaweto na edinstvenata
misija na Maticata: Obedinuvawe na site Makedonci nasekade vo svetot!
SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7
SWIFI CODE STOB MK 2X
IBAN
30 EUR
Za Evropa
1000 DEN
30 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
MATICA
OD MAKEDONIJA
80 AUD NA
MKISELENICITE
07200001499528133
Za Amerika
60 USD MK 07200001581931670
1062335
80 CAD MK
07200001581934289
korisnik: “MATICA NA ISELENICI
OD MAKEDONIJA, ul. “27 mart” br.5
@IRO
S-KA 200001275131340
za ilustrirana
revija “Makedonija”
ISBN 0542-206 X
3
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
TRETA MAKEDONSKA TRANZICIJA
Makedonija
Ogledalo
ZAGLIBENI VO
A
ko za zemjite od dene{na
jugoisto~na Evropa moè
da se kaè deka ve}e go
zaokruìja procesot na
op{testveno transformirawe, odnosno tranzicija, pove}e ili
pomalku uspe{no prebroduvaj}i go toj
sistemski transfer koj{to usledi po
padot na Berlinskiot yid – ne samo
formalno, tuku i su{tinski – kako pad
na edna petdeceniska, bi rekle, civilizaciska (ili studeno-voena) konfrontacija, za Republika Makedonija
takvata procenka vo najmala raka bi
bila neprimerna. Nie, pokraj toa {to
vo izminative decenija i polovina ne
uspeavme da go nadmineme toa nu`no
evoluirawe na op{testveniot sistem,
tuku epten zaglibivme vo lavirintite na
naopaku kreiranata tranzicija ~ija{to
cel, kako {to sega se osvedo~uvame,
ne bil sevkupniot op{testven napredok, tuku ra|awe na edna oligarhiski
struktuirana elita koja na smetka na
ogromnoto mnozinstvo makedonski
gra|ani gi uìva benefitite od bukvalnoto razgrabuvawe na porane{niot
op{testven i dràven imot i kapital.
Ili, moàm po~ituvani na{inci
u{te pokonkretno i so mirna sovest da
konstatiram deka na{ata, makedonska
tranzicija e svoeviden egzemplar kako
ne se izveduva toj sloèn proces od
koj{to zavisi natamo{noto egzistirawe
na koja bilo dràva vo sli~na situacija.
Ovde{nata tranzicija osven {to masovno go osiroma{i kvantumot na realni
dràvni resursi, producira{e isto
takvo masovno osiroma{uvawe na sevkupnoto gra|anstvo. Vo me|uvreme, dodeka
site nie ovde i, se razbira, vie tamu, se
zamajuvavme so problemite i sobitijata
na takvata tranzicija, vo Makedonija
se iznedri edna nova nomenklatura,
eden ~uden politi~ko-biznismenski
komplot, koj {to se etablira{e kako
nezamenliva i trajna vrednost. Se izrodi kvazipolitika ~ija{to primarna
cel na dejstvuvawe be{e, i s$ u{te
e, mnogu daleku od vodewe na javnite
raboti vo javen interes. I sledstveno
na toa, na{ata javna scena ja preplavija raznorazni kvazipoliti~ar~iwa,
kvazieksperti i koe-gode stru~waci,
androidi od najdolen vid i rod. Namesto da se polzuvaat pojdovnite pozi-
4
Pi{uva:
M-r Ivan Xo Petreski
Se izrodi kvazipolitika ~ija{to primarna cel na dejstvuvawe be{e, i s$ u{te e, mnogu
daleku od vodewe na javnite
raboti vo javen interes.
Vreme na oligarsi i
kriminalni privatizacii
tivni pretpostavki koi{to gi ima{e
makedonskoto op{testvo na po~etokot
na devedesettite godini od minatiot
vek, kako relativno kvalitetna baza
za natamo{en razvoj na dràvata, seto
toa vo godinite {to sledea be{e del
po del razgraduvano i anulirano, taka
{to denes na site ni se ~ini kako od toa
nasledstvo da nema ni traga ni glas. Sosema logi~no be{e {to vo toa me|uvreme
Republika Makedonija zapa|a{e vo s$
podlaboka kriza, ili poto~no re~eno
– agonija, kako na vnatre{en taka i na
nadvore{no- politi~ki plan. Go zagubivme pravoto, najmnogu blagodarenie
na na{ite politi~ki i drugi eksperti,
da go nosime na{eto ustavno ime, ja zabatalija nacionalnata ekonomija, produciraa armija nevraboteni - odnosno
denes vo najgolem broj socijalni slu~ai
po site parametri {to ja odreduvaat
op{testvenata siroma{tija – se nametna edna nikade vo Evropa nezabeleàna
op{testvena anemi~nost ({to zna~i
op{testvo bez elementarni vrednosti,
eti~ki, delovni, politi~ki i drugi).
Zatoa, koga od takvata perspektiva i
predispozicii se ocenuva u~inokot na
Vladata na premierot Nikola Gruevski
za ovaa 2007 godina, prostor za preodna, a kamoli za zadovolitelna ocena
– nema! I Gruevski, kako i negovite
prethodnici, prodolùva vsu{nost, so
politika vo koja najmnogu ima deklaracii, a malku ili voop{to nema konkretni rezultati. Za razlika od prethodnite
vladi, ovaa na koalicijata me|u VMRODPMNE, albanskata DPA i NSDP (navodno novite socijaldemokrati) na Tito
Petkovski, zaedno so eden kup sitni
privrzoci, ako godinava vo ne{to be{e
agilna, toga{ toa be{e kolektivnoto
fotografirawe po razni povodi za koi
“PR” (publice relations) ekspertite na
vladata odlu~uvaa deka se dobri za javna (zlo)upotreba.
Vsu{nost Gruevski, koj pokaà
prili~no skromen politi~ki kapacitet, ve{to ònglira{e so narodnite
Ogledalo
LAVIRINTI
nadeì, i pritoa vo takvoto koketirawe
ne bira{e pari i sredstva da dopre i
da manipulira so ~ove~kite o~ekuvawa.
Duri, vo septemvri neposredno pred
praznuvaweto na Denot na dràvnosta,
toj po pravilo kolektivno se slika{e
na ~elo na negoviot kabinet pritoa
soop{tuvaj}i i na javnosta ovde deka
platite na penzionerite i na dràvnata
administracija se zgolemuvaat. Se razbira toa zgolemuvawe vo sporedba so
porastot na ìvotnite tro{oci vo Republika Makedonija ne zna~i ama ba{
ni{to za doma{nite buxeti, odnosno
za goloto egzistirawe, no Vladata krajno perfidno se obide “reformski” da
poentira iako toj {aren balon mnogu
skoro }e pukne kako meur od sapunica.
[to }e bide toga{, ostanuva da vidime.
No, sepak, mora da se bide dokraj
objektiven. Imeno, Gruevski vo svojot
deficit od vizija ne e osamen. Imeno, od istata ,,bolka” pati i opozici-
jata ~ija{to nekonstruktivnost i
politi~ki diletantizam vo ista mera
}e ja obeleàt ovaa godina. Vpro~em,
fijaskoto so politi~koto nedogovorawe za klu~nite od nacionalen interes pra{awa, kako {to se, na primer,
reformite na sudstvoto kolku {to odat
na tovarot na vlasta, isto tolku odat
na du{a i na opozicijata. A, prostete,
no edna dràva bez implementirana
i vo delo oìvotvorena elementarna
legalisti~ka baza ne moè ni da se
nare~e dràva, a kamoli da funkcionira... Pa, koj }e bide toj {to, na primer,
}e finansira kakov bilo proekt vo
dràva vo koja pravnata sigurnost na
ona {to e najsveto, tamu na zapadot i vo
siot civiliziran svet – privatna sopstvenost – ne postoi.
Otsekoga{ so mirna sovest javno sum
tvrdel i tvrdam deka moderna, odnosno
samostojna Makedonija strada od bolesta na nepostoewe na politi~ko lider-
stvo, {to seto ova vreme se pokaùva
kako poguben faktor koj{to e krucijalniot generator na na{ata sevkupna
op{testvena nestabilnost i besperspektivnost. Vo krajna linija, dovolno
e da go zememe kako ilustracija najnoviot izve{taj na Evropskata komisija
za Makedonija obelodenet na po~etokot
na mesecov i sekomu }e mu bide jasna retrospektivata na ovaa godina.
Identi~na po neuspehot kako i godinite
zad nea. Evropskata unija diplomatski,
zavieno zad velot na eden politi~ki
kultiviziran re~nik, sro~i izve{taj
koj pred s$ e namenet i e ekskluzivna
poraka isklu~itelno do ovde{nite
politi~ki eliti ocenuvaj}i ja, odnosno
jasno definiraj}i ja nivnata nekompetentnost da se spravat so problemite.
I deka namesto toa tie samo gi multipliciraat istite. No, kako {to vidovme
cela nedela otkako izve{tajot be{e
obznanet i distribuiran vo Makedonija politi~arite, bez ogled dali se
od vlasta ili od opozicijata se otepaa
od naporot kako da se obvinat edni so
drugi zanemaruvaj}i ja su{tinata – tie
site dobija negativna ocenka.
Zatoa, ~inam deka nie ovde morame
glavnite napori da gi naso~ime kon
kone~no gradewe na nova politi~ka
elita koja }e gi zadovoluva standardite na modernoto vreme. No, istovremeno, }e gi sodrì odli~jata na kompetentno, dalekuvido, verodostojno,
patriotsko i pred s$ ~estito vodstvo.
Bez tie atributi ne moè da se predvodi ni najsiten biznis a kamoli edna
dràva bez ogled dali e taa “mala”
ili “golema”, razviena ili nerazviena. Nie Makedoncite niz istorijata,
mnogu pati sme dokaàle deka znaeme
da se spravuvame so isku{enijata,
deka potrebata od samo`rtva ne ni e
tu|a, naprotiv. Ottamu, ne se daleku od
vistinata onie koi s$ poglasno velat
deka kone~no treba da mu go svrtime
grbot na ova sekojdnevie ispolneto
so prazni frazi i deklaracii, so
laèn patriotizam, podlo licemerie
i kvazidràvotvornost. Neka ovaa
2007godina {to zaminuva ni bide
poslednata linija {to }e go ozna~uva
krajot, no i po~etokot na nekoe novo
vreme...
5
Makedonija
THIRD MACEDONIAN TRANSITION
Ogledalo
STUCK IN THEIR
I
f we can say about the countries
of present day Southeastern Europe
that they have already rounded off
the process of social transformation, or transition, more or less successfully overcoming the systems transfer
which followed after the fall of the Berlin
Wall – not only formally but fundamentally – as the fall of a five-decade-long,
we could say, civilizational (or cold war)
confrontation, then this kind of assessment of the Republic of Macedonia would
be, to say the least, un-exemplary. While
failing in the last decade-and-a-half to
overcome that necessary evolution of the
social system, we also got deeply stuck
in the labyrinths of the wrongly created
transition whose goal, as we are now
witnessing, was not the overall social
progress, but the birth of an oligarchstructured elite which, on account of
the huge majority of Macedonian citizens, is enjoying the benefits of the literal grabbing away of the former social
and state-owned property and capital.
Or, my dear respected fellow citizens,
I can conclude even more concretely and
with a clear conscience that our Macedonian transition is a unique example of
how not to conduct that complex process
on which the further existence of any
country in a similar situation depends.
The transition here, while massively depleting the quantum of realistic state
resources, also produced the same kind
of massive impoverishment of the entire
population. In the meantime, while all
of us here, and of course you over there,
are astounded by the problems and existence in such a transition, in Macedonia
a new kind of nomenclature has emerged
- a strange political-businessman’s conspiracy, which has established itself as
an irreplaceable and permanent value. A
new quasi politics emerged whose primary goal was, and continues to be very
far from the leading of public matters in
the interest of the public.
Thus, our public stage was flooded
by all kinds of little quasi politicians,
quasi experts and make believe professionals, and androids of the lowest kind
and species. Instead of taking advantage of the starting positive assumptions which Macedonian society had
6
in the early 1990’s as a relatively good
foundation for further development of
the country, in the years that followed
all of this was taken apart bit by bit and
annihilated, so that today it appears to
all of us that there is no trace at all of
that inheritance. It was quite logical that
in the meantime the Republic of Macedonia continued falling into an increasingly
deeper crisis, or agony more precisely,
both domestically and in respect to its
foreign policy. We lost our right to bear
our constitutional name, thanks to our
political and other experts; they completely neglected the national economy;
they produced an entire army of unemployed – namely, today the majority of
which are on social welfare according to
all the parameters that determine social
Or, my dear respected
O
fe
e
fellow
citizens, I can
cconclude even more
concretely and with a clear
conscience that our Macedonian transition is a unique
example of how not to conduct that complex process on
which the further existence
of any country in a similar
situation depends.
Ogledalo
OWN DOING
poverty – and a social anemia, like no
other seen anywhere in Europe (meanethic,
ing a society without elementary ethic
business, political and other values), has
been imposed.
Therefore, when assessing the effects of Prime Minister Nikola Gruevski’s
Government for the year 2007 from this
kind of perspective and predispositions
there is no room for a passing, and even
less so for a satisfactory grade! Like his
predecessors, Gruevski is in fact continuing a kind of politics comprised mostly
of declarations and little or no concrete
results.
Unlike the previous governments, if
this coalition between VMRO-DPMNE, the
Albanian DPA and Tito Petkovski’s NSDP
(allegedly the new social democrats)
along with a series of other small attachments was agile at anything this year,
photothen it was their taking group photo
graphs upon various occasions for which
the government’s public relations experts
had decided they were good for public
(ab)use.
Actually, Gruevski, who has shown
quite modest political capacity, juggled
skillfully with the people’s hopes, and
while ‘flirting’ he did not think twice
about the money or means he was using
to reach and manipulate the human expectations. Even in September, immediately prior to Independence Day, as usual
he had his group photo taken with him
at the front of his cabinet, at the same
time announcing to the public that pensions and state administration salaries
would increase. Of course, this increase
compared to the soaring living costs in
co
the Republic of Macedonia really means
th
absolutely nothing to the household budab
gets, i.e. to the basic survival, but still
ge
in a most perfidious manner the Government tried to gain “reforms” points even
me
though this colorful balloon is going to
th
bu
burst like a bubble of soap very soon.
What will happen then, remains yet to be
Wh
seen.
se
However, one must remain objective
to the end. More precisely, Gruevski is
not alone in his deficit of vision. The opno
po
position, whose lack of constructiveness
and political amateurishness will mark
an
this year to the same degree, also sufth
fe
fers of the same “illness”. Namely, just
as much as one can blame the government in power, the opposition is also to
me
be blamed for the fiasco with the political lack of agreement on key issues of
ca
national interest, such as the reforms in
na
th
the judicial system. And, excuse me, but
a country without an implemented and
effectuated elementary legalistic foundaef
ti
tion cannot even be called a country, let
alone function as one... Who would, for
al
instance, finance any kind of project in
in
a country in which the legal security of
that which is most sacred in the West and
th
the entire civilized world – private propth
erty – does not exist.
er
I have always spoken openly with a
clear conscience and I will say again that
cl
modern, i.e. independent Macedonia sufmo
fers from the illness of the lack of political leadership, which has proven all along
to be a destructive force which is the crucial generator of our overall social instability and hopelessness. If nothing else,
all we need to do is take as an example
the latest report of the European Commission on Macedonia announced early
this month, and we will all see clearly
the retrospective of this year - identical in its failures to the years before it.
Diplomatically, and concealed behind the
veil of a politically cultivated vocabulary,
the European Union presented a report
which is above all intended for, and is
an exclusive message sent solely to the
political elites here, assessing or clearly
defining their incompetence to deal with
the problems and that instead of dealing with them, they are only multiplying
them. Still, as we witnessed for an entire
week after the report was released and
distributed in Macedonia, the politicians
regardless of whether they be from the
party in power or the opposition, went
out of their way in their efforts to blame
each other neglecting the essence – that
they all got a negative assessment.
Therefore, I believe that we here must
focus our main efforts towards finally
creating a new political elite that will
meet the standards of the modern age,
and which will at the same time possess
the characteristics of a competent, provident, reliable, patriotic, and above all an
honorable leadership. Without these attributes one cannot even head the tiniest
business, let alone a country regardless
of whether it is “small” or “big”, developed or undeveloped. We, Macedonians
have on many occasions throughout history proven that we know how to deal
with temptation, and that the need for
self-sacrifice is not strange to us, but on
the contrary. Therefore, they are not far
from the truth who say in an increasingly
louder voice that finally we need to turn
our backs on this ordinary everyday life
filled with meaningless phrases and declarations, fake patriotism, sly hypocrisy
and quasi nation-building. Let this passing year of 2007 be the last stroke that
will mark the end, but also the beginning
of a new age...
Ivan Joe Petreski, MA
7
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE
Meridijan 41
MERIDIJAN 41
CRVENO
I CRNO
[
8
RED AND
BLACK
Pi{uva: prof. d-r Voislav Ja}inski
to li se toa simboli na eden narod, na edna nacija ?
Zar ne se toa od pamtiveka Verata, Grbot, Himnata i
Znameto. Tie se karakteristi~ni simboli, unikatni
vezovi, nepovtorlivi fakti, koi go otslikuvaat narodot, nacijata, po~vata, „kralstvoto”. Toa se unikatnite karakteristiki za koi vistinskiot narod se ra|a, ìvee, qubi,
pee, se bori i gine. Toa se simbolite koi zna~at ve~nost.
Koga se formira maalska druìna se gradi op{tina, se sozdava
parohija, koga se beleì teritorijata i se sozdava dràva, glavna cel
na „glavatarite” e da si odberat svoi znaci i ìgovi, znameto, grbot,
himnata, da zastanat zad niv i da se zakolnat vo niv. Vaka pameti vekot, se razbira ako se raboti za vistinski voda~i i dràvnici koi
sozdavale kralstva i republiki - vistinski dràvi, i se razbira taka
pravat rodoqubite, narodnite izbranici koi dobile pravo da go vodat
i da se griàt za svojot narod.
Taka e sekade vo svetot, samo ne e na edno malo par~e balkansko,
kade kako {to }e duvne vetrot, taka se menuvaat nemenlivite ne{ta,
na{ite vekovni raboti - himnata, grbot i znameto.Lesno e da se pogodi,
Balkanot e mal. Se raboti za na{ata mila tatkovina Makedonija.
E... tuka pod [ara, pokraj Vardar, na Pelister, pod Osogovo, Koùv
i Belasica „kralskite” pravila ne vaàt. Tuka se pravi s$ samo da ne
nema. Nekoj, nesakaj}i, namerno gi ispu{ti rabotite od race. ,,Makedonskite vladeteli” na nezavisnata samostojna Makedonija koi otvoraa crveno {ampawsko na plo{tadot „Makedonija” pred svojot narod,
i ja slavea dràvata, dozvolija so godini da ìveeme kako biv{a jugoslovenska republika (~udno, ostana samo taa, edinstvena) da imame dve
znamiwa, da nemame definiran dràven grb i himna, koja nedaj boè
kako stojat rabotite i taa }e se menuva. Nikoj li ne be{e malku poumen
da trgneme od po~etokot, ako e toa na{iot po~etok, da si gi definirame
dràvnite simboli. I, svetite raboti da ne gi menuvame!
Dali ovie lu|e {to se namestija na vrvot na dràvata imaa
pova`ni raboti? Dali tie si bea samobendisani, samouvereni, deka
rabotite sami po sebe }e si legnat. Navistina, kaj im be{e umot? Se
formiraa partii, eden kup politi~ki subjekti nebare sme Kinezi.
Samo da pokaème demokratija i pluralizm, se dozvoli da se formiraat etni~ki ~isto ednonacionalni partii. Mu se dozvoli na eden
narod borej}i se za svojata kauza da ima tri dràvi na Balkanot so
edno zname, koe patem e i dràvno-politi~ki simbol i vo Makedonija.
Kade se videlo vo svoja zemja pokraj nejzinoto, kakvo-takvo, da se vee
i zname na tu|a zemja. Pa i vo Amerika ima mnogu narodi i narodnosti... Ama edno e znameto, edna e himnata i edna e dràvata. A kaj nas?
Se zaboravi na NARODOT, vpro~em koj li go pra{uva. Polovina raja i
pove}e nema da izleze na izbori, nema da glasa, i, pak, onie izbranite
so procenti blizu polovina od elektoratot koga }e dojdat na vlast ,pak,
go zaboravaat narodot, negoviot grb, znameto i himnata. Koj go esapi
narodot, toj e sozdaden da trpi i mol~i.
I taka vo vladeeweto na stranite koi mu pripa|aat na crvenoto i
crnoto, narodot si go krka. [to ne se naslu{a i nagleda ovoj makedonski narod, {to li u{te }e trpi. Kako ne im e sram na onie koi dozvolija
sekoja nadvore{na medijatorska faca da bide faktor, da ne komanduva. Kade go ima toa? Nikade, samo kaj nas, tuka vo Makedonija, kade,
{to }e posaka malcinstvoto, taka i ke bide. ]e se izmislat formuli i
razli~ni esapi po koi }e bide kako „gazda kaè”. Koj go pra{uva narodot, koj saka da si imame dràva, sloboda, mir i dobar ìvot. Toj narod
po s$ izgleda zasluùva takva dràva, koga ne e kadaren da si izbere
vistinski lu|e koi }e bidat edinstveni koga e vo pra{awe makedonskata klauza.
A vaka vo crvenoto i crnata atmosfera te{ko i gorko na narodot.
Po s$ izgleda kako {to odi vremeto ovde kaj nas s$ {to ima prefiks
makedonsko }e go snema. Arno taka ni treba koga im dadovme da ne vodat
razno-razni tipovi fobi i fili. Do koga }e bide crveno i crno...?
Pla~i majko makedonska! Pla~i da pla~eme s$ dodeka ne dojdat vistinski junaci!
Makedonija
Written by: mr. Voislav Jakinski Ph.D.
W
hat is the meaning of the symbols for the people
people, for one
nation? It has always been the religion, the cote of arms, the
hymn and the national flag. Those are characteristic symbols,
unique embroidery, unrepeatable facts that give a picture of
our nation ,,the soil’’, ,,the kingdom’’. Those are unique characteristics for which a true nation grows, lives, loves, sings, fights and
dies for. Those are the symbols that signify eternity.
When you form a neighborhood gang you build a community, creates
a eparchy, when you mark a territory and you create a state the main
purpose of the ,, tribe heads’’ and to choose their own signs and marks,
the flag, the cote of arms, the hymn, to stand behind them and to take an
oath in them.That`s how it was with centuries, of course if it` s about real
heads of tribe and statesmen that were creating kingdoms and republicsreal countries ,and of course that` s how real national electives do , the
ones that won the right to lead and to take care of their nation.That`s how
it is all over the world, except in one small Balkan peace ,where the things
change as the wind blows, here even the unchangeable things change,
as the century items-the hymn, the cote of arms and the flag. It’s easy
to guess, the Balkan is small. Our dear motherland Macedonia is an issue.
E...here under Sara, near Vardar, under Osogovo, Kozuv and Belasica
,,the royal’’ rules do not apply. Here they do everything to make us disappear. Somebody intentionally and willingly leaves the things out of control. ’’The Macedonian governors’’ of independent Macedonia that were
opening a red Champaign on the square,, Macedonia’’ in front of their
nation celebrating the state, allowed us to live ad former Yugoslav republic for years (strangely, the only one left) and have two flags, not to have
a defined state cote of arms and a hymn that how the things are, is about
to be changed. Wasn’t there anyone smarter to start from the beginning,
if it is our start, to define our state symbols? And the holy matters are not
to be changed!
Do these people that put them selves on the highest position in the
state have more important matters? Were they so self centered and self
confident that the things will settle down by them selves. Where was their
mind? Parties were formed, a lot of political subjects also, as we were Chinese. Just in order to demonstrate democracy and pluralism, they formed
purely one ethnical political party. It was allowed to one nation fighting
for one cause to have three countries on the Balkan with one flag, which
by the way is a state political symbol in Macedonia too. Where have you
seen a state in which beside its national flag a flag of another country. In
America there are a lot of nations and nationalities....But the flag is one,
the hymn is one and one is the state. And here? They forget about the
PEOPLE, in fact who is asking the people. Half of them and more will not
go out on elections, will not vote, and again the ones chosen with a low
percentage will come to govern and will forget about the people, its cote
of arms, its flag and its hymn. Who cares about the people, they should
suffer and keep quiet.
And so, under the governance of the parties that are red or black,
people suffer. What have these people seen and heard in the last few
years, what else will they suffer? How could they allow some outside mediator to be an important factor and to command us? Where else in the
world it can be? Nowhere, except here in Macedonia, where the minority
gets whatever it wants. They will make up a lot of formulas and different
calculations after which they’ll just say, whatever the boss says’’. Who is
asking the nation that only wants to have a country, freedom, peace and
a good life? That nation after all probably doesn’t deserve that kind of a
country, when is not capable to choose real people that will be unified
when Macedonian clause will be in question.
And on this way in the red and black atmosphere it will be difficult
and bitter for the people. After all how the time is passing here everything
that has a prefix Macedonian will be gone. So let it be that way when we
allowed to be leaded by persons with, phobic’’ and ,phily’’.For how long it
will be red and black....?
You cry Macedonian mother! Cry mother and let’s all cry until the real
heroes come!
Niz Klu~alka
G
HISTERIJA
-à Dora Bakojani, ministerkata za nadvore{ni raboti na
Grcija, kako se bliì krajot na
godinava kr{i noze i nemoè
da se zavrti doma deca da vidi,
tr~aj}i po evropskite i svetskite
metropoli za da rovari protiv svojot
severen sosed i na razni na~ini da gi
potkupuva doma}inite za da obezbedi
podr{ka vo namerata i nastojuvaweto
da i go odzeme imeto na Makedonija,
na zemjata koja i dolì del od teritorijata koja i ja okupira{e i da se
obezbedi ako moè od vra}awe na
dolgot. Zo{to, jasno e i posle tolku
izminati godini i posle tolku mnogu
proleani solzi, nevideni pritisoci,
raseluvawa, odroduvawa, nacionalni
obezli~uvawa i klasi~ni torturi, vo
Grcija i natamu ìvee i se bori za
svoite gra|anski i ~ovekovi prava
brojno naselenie koe mu pripa|a na
makedonskoto nacionalno malcinstvo. Grcija e vo gr~, stravuva i nespie
od strav da ne se vrati 1913 godina,
koga ja dobi na upravuvawe od Ligata
na narodite osvoenata teritorija od
sega{na Republika Makedonija i da
ne se zavrti slu~ajno istorijata, pa da
ostane od nea samo plove~ka dràva
po ostrovskite kamewarnici.
Neka mi prostat site onie na
koi im pre~i vakviot re~nik vo
me|unarodnata komunikacija bidej}i
ne e diplomatski, no nemoàm
poinaku novinarski da ja objasnam
histerijata na Grcija, nejzinata
politika, mediumskite kampawi,
podbucnuvawata i manipulirawata so
sopstveniot narod koj e podgotvena
duri da go digne na vostanie ako na
Makedonija svetot i go prifati sopstvenoto ustavno ime. Nema potreba
posebno da potsetuvam kakvi se bizarni raboti im se slu~uvaa vo posledno
vreme na makedonci vo Grcija za da
se omalovaàt i da se isprovociraat, od nacionalisti~kite ispadi so
na{ite sportisti do maltretirawata
na gra|ani na grani~nite premini.
Grcija, o~igledno gleda deka ve}e e
potisnata vo }o{e i nema manevarski prostor kade da bega. Pove}e od
120 zemji nemaat dilemi i ja priznaa
Makedonija so nejzinoto vekovno i
ustavno ime. Falat samo u{te malku
dràvi ~lenki na Obedinetite nacii
da go storat toa i od me|unarodnata
scena da slezat akterite kako {to e
Pi{uva: Vladimir Tulevski
Grcija e vo
gr~,stravuva i
nespie od strav da ne se
vrati 1913 godina,koga ja
dobi na upravuvawe od
Ligata na narodite
osvoenata teritorija
od Makedonija i da ne
se zavrti slu~ajno
istorijata, pa da ostane
od nea samo plove~ka
dràva so ostrovskite
kamewarnici.
posredeuva~ot Nimic od kogo nema
nikakva polza isto kako i od negovite
predhodnici od koi se iznaslu{avme
razni nebulozi i budala{tini, apsurdni i sme{ni predlozi za dolni i
gorni, skopski i vardarski i neznam
kakvi ne Makedonii.
Na oficijalna Atina kone~no i se
razjasni deka Makedonija ne otstapuva od svojot stav i po nikoja cena
nema da se soglasi da go smeni imeto.
Posledno, {to be{e i kapak na celata
ovaa gr~ka kampawa e splotenosta na
dràvniot vrv vo Skopje na vlasta i
opozicijata, na verskite lideri na
site nacionalnosti, na celiot narod
{to ìvee vo “skratena” Makedonija,
i na Makedonci i na Albanci i na
Turci i na Srbi i na Vlasi i na Romi
i duri, boè mi prosti i na {turcite
koi go rasipuvaat zimuvaweto za da
izvikaat Makedonija, Makedonija
!!! Po cena i da ne vlezeme vo NATO,
imeto ne go davame. Toa e na{iot
kone~en odgovor {to gi pobudaluva
po~ituvanite ni sosedi. A,toa ne e
samo glas od povardarieto, toa e glas
i od u{te re~isi tolku Makedonci
ras{trkani po dijasporata koi se
ednoglasni i ne sakaat da slu{nat
za nikakva fleksibilnost ili kompromis. Ekspertite od analiti~kiot
centar na Maticata na iselenicite
na Makedonija koi mo{ne precizno i
seriozno gi sledat slu~uvawata okolu
imeto, ocenuvaat deka pridonesot na
na{ite vo svetot okolu lobiraweto
i {ireweto na istoriskata vistina
stanuva se poevidenten i prestavuva
zna~aen pridones za re{avaweto na
ovoj ve{ta~ki nametnat problem.
Pokraj se ova {to plasiravme od
na{a strana kako stav so site mo`ni
politi~ki i drugi podr{ki, mirno
i na dostoinstven na~in, tokmu vo
vreme na golemata turneja za lobirawe po Evropa, {eficata na gr~kata
diplomatija ja stigna i porakata od
Va{ington, koja se ~ini ja dotepa so
toa {to SAD jasno i glasno ni zastana
zad Makedonija i kaà deka imeto
ne moè da bide pre~ka za pokana
za NATO i za Evropskata Unija.Taka,
xabe i be{e, i kratkotrajna radosta
na gr~kata ministerka, }erkata na
porane{niot premier Micotakis,
eden od tvorcite na “platformata”
za obezli~uvawe na Makedonija, g-à
Bakojani, koga den pred ladniot tu{
od preku Atlantikot dobi poddr{ka
od Francija,poto~no od nejziniot kolega ministerot Bernar Ku{ner koj i
re~e deka Pariz ja podrùva gr~kata
pozicija za iznao|awe na sloèno ime
za Makedonija. Iako, Ku{ner kogo dobro go pametime od vremeto koga be{e
prv ~ovek na protektoratot Kosovo, i
so Albancite se pokaà kako fleksibilen “komercijalen” diplomat i
pruì raka na Grcija, misijata padna
vo voda posle glasot na Amerika. Za
àl i za {teta, moèbi na buxetot na
Atina, kojznae !?
Zna~i, bezrazli~no na gr~kata
histerija, Makedonija se izjasni
za ustavnoto ime i nema vra}awe
nazad,duri i da bideme odbieni od NATO i EU. Na krajot od
krai{tata,interesot za ~lenstvo vo
Alijansata i vlez vo Unijata, ne e
samo makedonski. Brzo }e se pokaè
deka toj e vzaemen. Siguren sum !
9
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE
Makedonija
Periskop
MAKEDONCITE „INSPIRATORI“ ZA PREDVREMENOTO ZAMINUVAWE OD
PIREJ
Pi{uva:
doc. d-r. Marjan Koteski
N
a 3 oktomvri 1995 godina
odekna vesta vo eterot na
makedonskite i svetskite
informativni
agencii
deka nad mirotvorecot od
vè{teniot Balkan, prviot makedonski
pretsedatel Kiro Gligorov, od ponovata makedonska istorija, be{e izvr{en
atentat vo momentot koga na pat kon
negoviot kabinet vo Sobranieto na
Republika Makedonija (so dale~inski
upravuva~) be{e aktivirana bomba
ne{to pred 10,oo ~asot vo neposredna
blizina na hotelot Bristol - Skopje.
Voziloto ,,ami 8”, parkirano na ulicata Makedonija, vo koe{to, najverojatno, ima{e pove}e od 5 kilogrami
TNT se pretvori vo atomska pe~urka
nad Skopje, Republika Makedonija. Epilog od ovoj nastan bea dvajca mrtvi,
a pretsedatelot go preìvea atentatot.
Glasinite za mo`nite storiteli na
ovoj teroristi~ki akt se mnogubrojni,
no nikako da se dojde do poseriozni
indicii na nekoja li~nost, grupa i
sli~no. Vtoriot makedonski pretsedatel Boris Trajkovski, koj be{e izbran
na 15. 12. 1999 god., ìvotot go izgubi
vo ,,avionska nesre}a” na 26.02.2004
godina nad s. Rotimqe, Bosna i Hercegovina. I za ovoj tragi~en nastan za
makedonskata nacija s$ u{te se {irat
glasini deka vistinata e mnogu daleku,
onolku kolku {to e oddale~en Mostar
od Skopje. Site politi~ki partii koi
doa|aat na vlast se obiduvaat da serviraat svoi viduvawa za nastanot, no
vistinata e edna. Pretsedatelot Gligorov preìvea atentat, a dodeka vtoriot
makedonski pretsedatel od ponovata
makedonska istorija ìvotot go zagubi
vo nerazjasneti okolnosti vo ,,avionska nesre}a”. Tretiot makedonski pretsedatel na Republika Makedonija e izbran na 28.01.2004 godina, na mestoto
na zaginatiot vo avionskata nesre}a
Trajkovski. Be{e aktiven vo svojata
rana mladost vo politikata, a SDSM ja
predvode{e od 1991 godina pa s$ do
negovata inauguracija za pretsedatel-
10
Z krv za
Zla
pr
prvite
r
lu|e na
makedonskata
m
dràva.
- Pretsedatelite na udar.
- Za Kiro im uspea (delumno),
za Boris celosno,
za Branko }e vidime... ???
ski kandidat na ispraznetoto pretsedatelsko mesto vo 2004 godina. Crvenkovski kako lider na SDSM, tripati
be{e pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija, bi rekol periodi~no
go sledat kontroverzii okolu negovata
politi~ka aktivnost. Zo{to e toa taka,
nad Gligorov da se izvr{i atentat,
a istragata da e tolku kontroverzna,
Trajkovski da nastrada vo ,,avionska
nesre}a”, a istragata za toj nastan da
e tolku mnogu indikativna {to so pravo ostava prostor za somnenie, a nad
Crvenkovski katadnevno odredeni mediumi vo Republika Makedonija, elektronski i {tampani da vr{at ,,pi{ani
i audiovizuelni atentati”, nu`no vo
momentot go predizvikuvaat moeto
vnimanie i vnimanieto na po{irokata
makedonska javnost.
Za Kiro im uspea
(delumno).....???
Na 3 oktomvri 1995 godina, Republika Makedonija go doìvuva
najgolemiot udar, atentatot vrz
toga{niot pretsedatel Kiro Gligorov, koj poradi edna gre{ka na atentatorot ( atentatorite) istiot be{e
neuspe{en. Iako so te{ki povredi
na glavata pretsedatelot Kiro Gligorov sepak preìvea i po samo nekolku
meseci se vrati vo politi~kiot ìvot.
Odma po atentatot o~ite na javnosta se
vperija kon edna politi~ka partija
VMRO-DPMNE, koja toga{ òl~no go
napadna i kritikuva{e Gligorov poradi promenata na imeto na dràvata.
Nikoga{ ne se dokaà nikakva involviranost na ovaa partija, no, za àl,
i ne se izneseni atentatorite pred
liceto na pravdata. Ni{to pomalku
stra{en ne e faktot {to do den- denes
ne go znaeme motivot za atentat vrz
prviot makedonski pretsedatel Kiro
Gligorov.
Kratko vreme po atentatot makedonskata policija èstoko i bez mnogu
skrupuli po~na istraga za atentatot,
( {to vpro~em i sekoja dràva bi go
storila istoto). Nabrzo be{e pronajdena ènata {to go vozela amito za
koja se dozna samo deka se vika Suzana,
a na 18.01.2006 godina MVR ja odrà
i prvata pres-konferencija za atentatot. Be{e soop{teno deka toga{niot
mlad minister za vnatre{ni raboti
Qubomir Fr~kovski emotivno go
doìveal atentatot {to vsu{nost
be{e i vo pravo, bidej}i i pogolem
del od makedonskata javnost na takov
ili ,,sli~en” na~in go doìvea atentatot. S$ {to be{e otkrieno bea samo
nekolku op{ti indicii koi podocna
prerasnaa vo aferi, kako na primer,
za narkodilerot Aslan Nui{i od skopskoto selo Gr~ec, be{e poso~en kako
moèn izvr{itel. Navodno toj bil del
od t.n. ,,Bratislavska vrska” zaedno
so Petrit Ame i so u{te nekolku drugi
lica. Ovde da ne ja zaboravime bugarskata ko-rporacija ,,Multigrup,, koja,
isto taka, be{e poso~ena kako mo`no
involvirana, bidej}i i toga{ i sega vo
nea rabotat visoki bugarski li~nosti
od bugarskite razuznava~ki slu`bi.
Vakvata èstoka i beskrupulozna reakcija na Makedonskata policija ima{e
i svoi posledici vrz svoite vraboteni. Kako primer }e ja navedam smrtta
na mladata policajka Tawa, vrabotena vo [estata uprava na MVR, koja
u~estvuvala vo istragata za atentatot.
Taa be{e najdena mrtva so prostrelna
rana vo gradite. Nekolku stotina metri podaleku od nejzinoto telo pronajden e nejziniot slu`ben pi{tol
(iako obdukcioniot naod, so istragata
pokaà deka se raboti za samoubistvo,
moite indicii zboruvaat za ubistvo).
Seto ova govori za toa deka i po atentatot nad pretsedatelot Gligorov,
aktivnostite na inspiratorite, organizatorite, izvr{itelite, jatacite i
sorabotnici ne prestanuvaat.
POLITI^KATA SCENA NA SVOITE PRETSEDATELI
Periskop
Rotimlje: Pretsedatelot Branko Crvenkovski na mestoto kade se urna kingerot
so delegacijata na pretsedatelot Boris Trajkovski
Za Boris celosno.
Eden od najiskusnite makedonski piloti Marko Markovski so pominati pove}e od 5000 ~asa letawe, na
26.02.2004 godina vo mo{ne specifi~ni
vremenski uslovi go krena vladiniot
kinger so pretsedatelot Trajkovski i negovata pridru`ba da go odvede pretsedatelot na zakaàniot sostanok vo Mostar.
Letot kon Mostar za ovoj iskusen pilot
pretstavuva{e rutinska rabota bidej}i
mar{rutata mu be{e tolku poznata {to
i so vrzani o~i, {to bi rekol narodot,
moè{e da sleta na Mostarskiot aerodrom, bidej}i istiot poteknuva{e od
Mostarskata {kola, a neboto nad Bosna
i Hercegovina mu be{e popoznato od
makedonskoto nebo. Kako i na 3 oktomvri 1995 godina, taka i na 26 fevruari
2004 godina, makedonskite i svetskite
informativni ku}i, najprvo diplomatski ja objavija vesta za is~eznuvaweto na
vladiniot makedonski kinger, so nade`
deka istiot }e bide brzo pronajden on-
aka kako {to site nie posakuvavme.
Ne sakavme povtorno da veruvame
deka za tolku kratko vreme na mladata
makedonska dràva }e i se slu~at dva
vakvi nastana. No, za àl, vesta brzo
prostrui deka pretsedatelot Boris Trajkovski nastrada vo avionska nesre}a,
vo planinite nad seloto Rotimqe, samo
nekolku kilometri pred Mostarskiot
aerodrom. Misterioznata istraga za
padot na pretsedatelskiot avion ostavi
mnogu pra{awa otvoreni, kako {to se:
1.SFOR go na{ol padnatiot avion
u{te istiot den, a ne po 24 ~asa.
Vakvoto tvrdewe se potkrepuva so
faktot {to i ìtelite na seloto Rotimqe dadoa takva izjava.
2.Kingerot ima{e vo svojata oprema
ured za locirawe takanare~en lokator.
3.Reonot nad Rotimqe sprotivno na
tvrdeweto na istra`nite slu`bi ne bil
miniran. Vakviot fakt go potkrepija i
makedonskite istra`ni organi, koi
vo neposredna blizina na padnatiot
kinger zabeleàle izmet od dobitok
{to ukaùva na faktot deka terenot ne
bil miniran. Zlatko Mileti}, na~alnik
na policiskata uprava na Bosna i Hercegovina dade izjava za mediumite deka
makedonskiot kinger e padnat vo minsko
pole, po zavr{uvaweto na istragata.
4.Mestoto na nastanot na padnatiot
kinger za celo vreme bil kombinirano
obezbeduvan na zemja so svoe fizi~ko
prisustvo, a na nebo so hilikopteri.
Ovoj fakt go potvrdija bosanskite federalni vlasti.
5.Mo{ne indikativno e prerasporeduvaweto na dvajcata kontrolori na
letot od francuskiot kontingent, Alen
Lurdel i Paskal Fadet, so obrazloènie
deka im zavr{il slu`beniot prestoj vo
Bosna.
6.Najindikativen e faktot {to kaj
eden patnik od padnatiot kinger bila
pronajdeno granka od drvo vo negovata
raka. Fakt {to ukaùva deka istiot vo
momentot na padot i potoa bil ìv.
Pri~ina za padot na makedonskiot
11
Periskop
kinger so koj se prevezuva{e pretsedatelot bila gre{kata na ,,Marko Markovski, najdobriot makedonski pilot
so pominati pove}e od 5000 ~asa let i
negoviot kopilot, Branko Ivanovskiprvenec na Mostarskata {kola za letawe od Republika Makedonija. Perverzno zarem ne? “ .
Za Branko }e vidime...???
Vedna{ po inauguracijata na Branko
Crvenkovski za tret pretsedatel na Republika Makedonija na den 28.01.2004
godina, otrovnite streli bea upateni
kon sega ve}e pretsedatelot na Republika Makedonija, Branko Crvenkovski,
èstoko napa|aj}i go deka e kriminalec, organizator na organiziraniot
kriminal vo R.Makedonija, ne~esen,
alkoholi~ar, imeno site nesre}i koi
go zafatija ovoj makedonski narod mu
se prepi{uvaa na negovoto politi~ko
konto. Чovek kolku i da e indolenten
sprema ovie ,,pi{ani i elektronski
atentati” vrz li~nosta na pretsedatelot Branko Crvenkovski, ne moè da
ostane ramnodu{en, a da ne go postavi
pra{aweto : Zarem e mo`no? Od analizite na trite slu~ai na dosega{nite
makedonski pretsedateli go izvlekuvam zaklu~okot deka inspiratori za
izvr{uvaweto na atentatite nad makedonskite pretsedateli Kiro Gligorov
i Boris Trajkovski sme nie – del od
makedonskata nacija, koi{to rabotime
sprotivno na Gocevata misla koja veli:
,,dobar e onaj Makedonec koj{to raboti
za makedonskite interesi”. Organizatori, isto taka, se del od makedonskata
nacija vo sodejstvo so odredeni na{i
kom{iski dràvi, koi{to ne moàt da
se pomirat so faktot deka denes R. Makedonija e respektibilen, me|unarodno
priznat politi~ki subjekt, koj so brzi
~ekori grabi kon NATO i evrointegraciite, a nivnite politi~ki interesi
za Republika Makedonija kako zemja za
potkusuruvawe odat dlaboko vo istorijata. Za izvr{itelite, sepak tie se lu|e
koi{to za {aka dolari gi ima sekade na
svetot, spremni da izvr{at s$ {to }e im
se pobara. Za jatacite i da ne zboruvame
bidej}i konkurencijata e pregolema, za
evro }e go sokrijat i najgolemiot belosvetski kriminalec.
Kako i da e, {to i da posakuvaat neprijatelite na Republika Makedonija,
odnadvor i odnatre makedonskiot narod e kako trevata pirej – ti go gazi{,
toj se isprava, ti go kosi{, toj se {iri.
Faktite zboruvaat deka takov e i taka da
bide i vo idnina momentalniot pretsedatel na R. Makedonija – Branko Crvenkovski.
WEEDS
O
n 3 of October 1995 made an
echo in the air the news of the
Macedonian and the world informative agencies that over the
peace maker from the hot Balkan, the first Macedonian president Kiro
Gligorov from the modern Macedonian history an assassination was executed in the
moment when he was on his way to his
cabinet in the Parliament of R.Macedonia
(with a remote control) a bomb was activated about 10 o’clock near the hotel Bristol in Skopje. The vehicle ,,ami 8’’,parked
on the street ,,Macedonia’’ in which there
were more than 5 kilos TNT turned its self
into an atomic mushroom over Skopje, R.
Macedonia. As an epilogue of this event
there were 2 dead ,and the president survived the assassination. The rumors for the
possible executors of this terrorist attack
are numerous, but without more serious
indications of a person, group or similar.
The second Macedonian president Boris
Trajkovski who was elected on 28.01.2004
lost his life in an air crash on 26.02.2004
over the vil.Rotmilje, Bosnia and Herzegovina and for this tragic event for the
Macedonian nation there are still rumors
that the truth is very far away, as far as
Mostar is from Skopje.
All the political parties that come to
govern are trying to serve their own estimations for the event, but the truth is
only one. The president Gligorov survived
an assassination atempt ,while the second
Macedonian president from the new Macedonian history lost his life in ,,un clarified’’
circumstances in a ,,plane crash’’. The
third Macedonian president is elected on
28.01.2004,on the place of the tragically
killed in a plane crash president Trajkovski.
He was active since his early youth in the
politics, and leaded SDSM from 1991 until
his inauguration for a president candidate
on the empty president’s place in 2004.
Crvenkovski as a leader of SDSM was three
times a president of the Government of
R. Macedonia., would say periodically followed by controversy about his political
activity. Why is it so, to execute an assassination over Gligorov, and the investigation is so contra verse, Trajkovski to die in
a ,, plane crash ’’ and the investigation for
that is so full with indications that leaves
a lot of space for doubts.
For Kiro they succeeded
(partially)..???
On 3 of October 1995 R. Macedonia
faces the largest attack, the assassina-
12
Makedonija
T Macedonians’’
The
motivators’’ of the
m
premature departure of
p
their presidents from the political
scene. For Kiro they succeeded
(partially), for Boris completely,
for Branko we will see...???
tion over the days President Kiro Gligorov, who because of one flaw of the
assassinator (assassinators) the one was
unsuccessful. Although with severe head
trauma The President Kiro Gligorov survived and after few months returned in
the political life. Right after the assassination the eyes were pointed towards
one political party VMRO-DPMNE that in
those times hardly attacked and criticized Gligorov because of the change of
the name of the state. An involvement of
this party was never proved, but unfortunately the assassinators still haven’t been
faced with the justice, and up to today
we don’t know the motive for the assassination of the President Kiro Gligorov.
Shortly after the assassination the
Macedonian police started a tremendous
investigation and without scruples .Soon
the woman that drove the ,ami’’ was found
and the only fact about her is her name
Suzana, and on 18.01.1996 MIA held the
first press conference for the assassination. It was announced that the Minister
for Interior Affairs Ljubomir Frckovski is
very emotional about the assassination,
and was right about it, because a bigger
part from the Macedonian public on the
same way or similarly reacted about it.
Everything that was discovered without
just few general indications that later
turned into affairs ,like for example ,for
the nark dealer Aslan Nusiti from the Skopje village Grcec that was pointed as a
possible executor. Hypothetically he was
a part of s.c. ,,Bratislav relation’’ together with Petrit Ame and with few other.
Here we shouldn’t forget the Bulgarian
corporation ,,Multigroup’’ that was also
pointed as possibly involved, because
in those days and now in it are engaged
high personalities from the intelligence
services. These tremendous and non
scrupulous action of the Macedonian
police had consequences on its employees. As an example I’m going to line the
dead of the young police officer Tanja,
Periskop
employed in the sixth district of the DIA
that participated in the investigation of
the assassination attempt. She was found
dead with a wound in her chests. Few hundred meters from her corps was found her
gun (although the medical survey results
speak about suicide, my indications speak
about murder). It all speaks about the
fact that after the assassination attempt
over the President Gligorov, the activities
of the motivators, organizers, executores
and collaborators do not stop.
On 3 of the most experienced Macedonian pilots Marko Markovski with more
than 5000 hour of flying on 26.02.2004
in very specific whether conditions lifted
the government king air with the President Trajkovski and his escort to take the
president on the scadualed meeting in
Mostar.
The flight to Mostar for this expe-
desired. We didn’t want to believe that in
such a short period two accidents of this
kind will happen to the young Macedonian
state.
But unfortunately short after the
news a bout the dead of the President Trajkovski was announced, in the mountains
over the village Rotmilje,few kilometers
before the Mostar airport. The mysterious
investigation for the fall of the president’s
plane left a lot of opened questions, as for
example:
1. SFOR found the plane the same day
not 24 hours later. This opinion is confirmed in the statement the people from
Rotmilje.
2. The king air had its device for locating called locator.
3. The area over Rotmilje contrary to
the declaration of the intelligence services
was mined. This fact was affirmed by the
Macedonian investigate organs, that noticed cattle trash close to the king air that
points the fact that the region was not a
rienced pilot was a pure routine because
the itinerary was so familiar to him that
he could fly it with tied eyed, how the
people use to say, could have landed on
the Mostar airport, because he came out
from the Mostar school, and the sky over
Bosnia and Herzegovina was more familiar to him that the Macedonian one. Like
on 3 of October 1995 ,the same on 26 of
February 2005 the Macedonian and world
media, at the beginning in a diplomacy
manner announced the information about
the disappearing of the government
Macedonian king air with the hope that
it will be found as we all expected and
mine field.Zlatko Miletic , the chief officer
of the police of Bosnia and Herzegovina
gave a statement for the media that the
Macedonian king air is fallen in a mine
field, after the end of the investigation..
4. The place of the accident of the
fallen king air was all the time monitored
on earth by physical presence, and with
helicopters by sky. This fact was confirmed
by the Bosnian federal authorities.
5. Very indicative is the rotation of the
two flight controllers from the French contigent. Alen Lurdel and Pascal Fadet,with
an explanation that their official stay in
Bosnia is over.
For Boris completely
6. the most indicative fact of all is
that one passenger of the king air had a
branch in his arm. A fact that points that
in the moment of the fall and after it he
was alive.
The reason for the fall of the Macedonian king air was a flaw of the pilot Marko
Markovski,the best Macedonian pilot with
more than 5000 hours of flying and his
copilot Branko Ivanovski- the best student of the Mostar school of flying from
R.Macedonia. What a perversion, isn` t it?
For Branko we will
see....???
Right after the inauguration of Branko
Crvenkovski for third president of R. Macedonia on day 28.01.2004,poisen arrow were
pointed toward the new president Crvenkovski attacking him that he is a criminal,
organizer of the organized crime,disonest,
alcoholic,namely all the misfortunes that
happened to the Macedonian
people were put on his account. From the analyses of
the 3 cases of the Macedonian presidents we extract
the conclusion that we are
the motivators for execution of the assassinations of
the presidents Kiro Gligorov
and Boris Trajkovski - a part
of the Macedonian nation,
that work against the Goce`s
thought that says: ,, A good
Macedonian is the one that
works for the Macedonian
interests.’’ The organizers are
also a part of the Macedonian
nation that in collaboration
with some neighbor states,
that can not accept the fact
that Republic of Macedonia is
a respectable, internationaly
recognized political subject
that moves ahead towards
NATO and EURO integrations.
On the other hand for the executores, they are very small
number of people that would
do anything for a dollar; they
exist all over the world, ready to execute
the requested. For the compromised ones I
wouldn’t `t says anything because the competition is too large, for just a Euro they
would hide the best wise world criminal.
However, whatever the enemies of
Republic of Macedonia would desire, from
inside and outside, the Macedonian people are like the weeds, you step on it, it
stands, you mow it, and it spreads. The
facts speak that it is like that it’s going to
stay in the future the now days president of
R.Macedonia-Branko Crvenkovski.
d-r Marjan Koteski
- university professor
13
NIZ KLUÂLKA
POLITI^KO DOSIE: IZBORI 1994
Makedonija
IZMESTENI SISTEMI
Vremeplov
SUSPENDIRANA
DEMOKRATIJA I
DEMONSTRIRAWE
NA MO]
Pi{uva
Sotir Kostov
D
a, tokmu taka! Gospodovoto
leto 1994-to be{e i ostana
vreme-nevreme. Za Makedonija i nejzinite gra|ani.
Se oddràa Parlamentarni i
Pretsedatelcki izbori, koi, spored toa
kako bea “reìrani” i izvedeni, preizvikaa tektonsko izmestuvawe i poremetuvawe na normalnite sistemi; politi~ki,
izboren, demokratski, ideolo{ki i
eti~ki.
Izmestuvaweto se izvede so zagovor
i izmama vo koi akterite pokaàa vrven
performans. Bilo koga i da se navratam
na ovoj nastan, bez razlika koj e povodot,
ne moàm a da ne se setam na zborovite vo
knigata Spomeni na Ana Avstriska od Madam de Motvil: “Kralot premol~no be{e
glava na ovoj zagovor. Golemiot {titonosec San-Mer be{e du{a na zagovorot. Se
sluèa so imeto na vojvodata od Orlean,
edinstven brat na kralot, ~ij sovetnik
pak be{e vojvodata od Bujon..Kralicata
znae{e za planot i gi znae{e imiwata na
zagovornicite..”.
Ne{to sli~no i se slu~i i na Makedonija vo 1994-tata.Site akteri na iz-
14
Vremeplov
borniot cirkus, bez sram no besprekorno
gi igraa i odigraa svoite roqi. Site do
eden: pretsedatelskiot kandidat, “Sojuzot”, izbornite organi, nezavisnite sudii i obviniteli, “`rtvite” i `rtvite.
Osnovni i su{tinski karakteristiki na
izborite bea nus-pojavite:
l pojava i nekolkugodi{no funkcionirawe na vonparlamentarna
opozicija(VMRO-DPMNE i DP)
l o~igledna disproporcija pome|u
osvoenite glasovi i raspredelenite
mandati(Sojuzot za Makedonija so osvoeni 30% od glasovite dobi 95 mandati,
a samo SDSM so 21% osvoeni glasovi
dobi 59 prateni~ki mesta)
l ekstremna partiska podelba so
naglasena etnifikacija
[to vsu{nost zna~e{e ova? – Bri{an
prostor! Tokmu taka: “is~isten” prostor
za komotno, nezakonsko, kriminalno,
nedemokratsko i avtoritarno vladeewe
na Branko Crvenkovski, Kiro Gligorov i
Sojuzot za Makedonija. A toa dovede do
izopa~uvawe na politi~kiot sistem, {totuku vovedenata demokratija, koe ne{to
pak za dolgo vreme gi pervertira{e
osnovnite politi~ki, pravni i eti~ki
normi i vrednosti.
I na vrap~iwata na pokrivite i
ìcite im stana jasno deka Makedonija
zapadna vo golema i dlaboka kriza. Na-
jizrazeni simptomi i indikatori na
toa izopa~uvawe i izobli~uvawe bea:
demokratska kriza, kriza na politikata
na identitetot, kriza na ideologijata,
kriza na liderstvoto i otsustvo na legitimnost vo izborot, odlu~uvaweto i
dejstvuvaweto. Slobodno moè da se
istakne i konstatira deka izbornata
1994ta za Makedonija be{e “Orvelova
1984-ta”. Vsu{nost toa be{e godina na
Golemiot Brat i negoviot triumf vo i
nad Makedonija
Mizerno. Odvratno. Morbidno.
Mizerno poradi izopa~uvawe na demokratijata. Odvratno bidej}i politikata se svede na obi~na {a{ma. I morbidno zaradi bezkrupoloznata borba za
funkcii i privilegii, i za jagma {to
producira{e nevidena korupcija, golem
kriminal i ustoli~uvawe na “novo” ednoumie.
So eden zbor grozomora. I zamislete
seto toa vo imeto na demokratijata, plutalizmot, pravoto i vistinata. Vistinata
pak e sosema poinakva i porazitelna: se
propagira{e i inaugurira{e – po kratka
postapka – ednoumie i avtokratija.
Dali nekoga{ ste se zapra{ale koj
toa ni go smesti?
Pove}e od jasno e deka toa bile
i seu{te se stada od sevozmo`ni
politi~ki travestiti, regrutirani od
toga{ dov~era{niot ka-pe-jot i bandi na
karieristi i vucibatini, gladni za vlast
i slast. Vo haos i bezzakonie.
Na {to li~e{e seto toa? – Sogolena
politi~ka prostitucija, kako nov iskaz na primitivizmot. Zaprepastuva~ko
be{e otsustvoto na elementaren moral.
Dene{nite analizi, napraveni od pristojna vremenska distanca, pokaùvaat:
Se bilo povrzano! Inspiratori, planeri,
akteri, pri~ini, posledici, celi i efekti – se, ama bukvalno se. Zatoa i celo e
koga ima se! No, sepak nedostasuva edna
kategorija, a toa se “ovozmoùva~ite” i
analiza na nivnoto odnesuvawe i dejstvuvawe. Inaku, ovozmoùva~i se, veruvale ili ne, Qub~o Georgievski i Pero
Go{ev ili poto~no Pero i Qub~o.
Den denes seu{te se pra{uvam: dali
istorijata na Republika Makedonija }e
be{e poinakva dokolku na izborite 1994ta vo svojata izborna edinica petar Go{ev
ne gube{e so 1:0 od svojot protivnik od
Sojuzot za Makedonija? Moèbi, velam
moèbi ne }e ima{e otkaùvawe od vtoriot izboren krug!?! – Definitivno najglup potez vo politikata, {to dosega nekoj
go napravil vo pluralisti~ka Makedonija. Za “zna~eweto” na toj poteg, posledicite {to gi predizvika, za “principite”
na Go{ev i za “neiskustvoto” na Qub~o,
ne{to pove}e vo sledniot broj.
15
REVIJA
ILUSTRIRANA RE
REVI
VIJA
VI
JA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Postamend
ISTORISKIOT LEGITIMITET
ITET
E MAKEDONIJA
ONIJA - M
MAKEDONCI
A
Pi{uva:
Jovan~e Jovanovski
M
ETNI^KO I
akedonskiot narod se
formiral vo ramkite na
geografsko-istoriskiot
prostor na Makedonija
vo eden kontinuiran razvoen proces (pleme, narod, nacija). Toj
se zdobil so legitimitet vrz teritorijata na Makedonija i stanal naslednik
na site istoriski i kulturni avtohtoni
tradicii i vrednosti, nosej}i go imeto
Makedonija niz vekovite kako svoe
etni~ko i istoriski legitimno ime.
Postoeweto na makedonskata nacija
konstantno gi voznemiruvalo sosednite dràvi (Grcija, Bugarija, Srbija i
16
I
Imiwata
„Makeddonija“ i „Makedoncci“ postoele i opstojuvale niz istorijata, no
isto taka bile i negirani.
So ovie imiwa e povrzana
borbata okolu legitimitetot vrz teritorijata na
Makedonija.
Alba
Albanija).
ja). Zaedni~ko
Z
vo nivnata politika e neprifa}aweto na postoeweto
na makedonska nacija, jazik i dràva.
Ovie dràvi, osobeno po podelbite
na Makedonija od 1913 i 1919 god.,
nastojuvale da go denacionaliziraat
makedonskiot narod. Na toa mu se sprotivstavil makedonskiot narod vo site
delovi na Makedonija pod tu|a vlast,
vodej}i borba za nacionalna sloboda i
sopstvena dràva. Predvoden od nacionalnite organizacii i komunisti~koto
dvièwe, toj istovremeno se borel za
makedonskoto nacionalno i dràvno
ime.
Postamend
ISTORISKO IME
Po formiraweto na makedonskata
federalna dràva (1944 god.) za prvpat
vo ponovata istorija na Makedonija se
oficijalizira istoriskoto ime Makedonija-Makedonci.
Po Vtorata svetska vojna zapo~nuva
procesot na me|unarodna promocija i
afirmacija na makedonskata dràva,
nacija, jazik i kultura.
Srbija vo 1944 god. ja prizna makedonskata nacija i dràva, {to go potvrdi so spogodbata od 1996 god. so koja ja
prizna R Makedonija pod ustavnoto ime.
Bugarija, osven vo periodot 1944 - 1948
god., kontinuirano ja negira makedons-
kata nacija i jazik, iako vo 1991 god. ja
prizna nezavisnosta na R Makedonija.
Grcija, iako ja priznava{e Makedonija
kako dràva vo ramkite na SFR Jugoslavija, od 1991 god. go osporuva imeto
na Republika Makedonija, so tendencija
da se negira i istoriskiot identitet
i legitimitet na makedonskata nacija
i jazik. So Privremenata spogodba od
1995 god., Grcija ja prizna nezavisnosta na R Makedonija i nejziniot teritorijalen integritet.
Vo procesot na steknuvawe nezavisnost i me|unarodno priznavawe na Republika Makedonija, celosno se afirmira
makedonskata dràva, nacija, jazik i kul
kultura. Priznavaweto na Republika Makedonija od strana na golem broj zemji, od
koi pove}eto ja priznaa pod nejzinoto
ustavno ime, ozna~uva triumf na istoriskata vistina i pravda i potvrda na
istoriskiot legitimitet i kontinuitet na
makedonskata nacija i dràva.
Politikata za mir i aktivna sorabotka na R Makedonija so sosedite i
drugite zemji i nejzinata re{enost da
gi primenuva me|unarodnite standardi,
e najdobriot pat za nejzin natamo{en
prosperitet i za nadminuvawe na recidivite od minatoto.
17
G.G. STEFAN, POGLAVAR NA MPC
Makedonija
Oko
MAKEDONSKATA
PRAVOSLAVNA
CRKVA ZA NAVEK
Intervju so Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski g.g. Stefan
Va{e Blaènstvo, koi se kanonskite osnovi vrz koi se temeli avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna
crkva?
Pravoslavnata crkva e edna, sveta,
soborna i apostolska. Nejzinata podelba
na samostojni crkvi, avtokefalni ili avtonomni, ne mu protivre~i na edinstvoto
na Crkvata, za{to, kako veli poznatiot
kanonist Valsamon - ,,site crkvi Bo`ji se
smetaat za edno telo”, odnosno deka site
pomesni crkvi se soedinuvaat vo Crkvata,
~ija glava e Hristos.
Vo prvite hristijanski vremiwa, sekoj
grad ili provincija, koi imale episkop,
na nekoj na~in bile samostojni crkvi. No
duri podocna, od pettiot vek pa navamu,
nekoi se imenuvaat kako avtokefalni,
odnosno za crkvi koi{to imaat episkop
kako svoja glava, so suverena i nezavisna
vlast. Mo`no li e da ima Ruska crkva, bez
voljata na ruskiot narod, ruskata erarhija
i ruskata dràva? Taka e i so Srpskata, i
so Bugarskata, i so Romanskata i so site
pomesni pravoslavni crkvi! No, obi~no
crkovnata ja sledi dràvnata samostojnost. Taka bilo, eve, i so Ohridskata, taka
i so Pe}skata arhiepiskopija. ]e moè{e
li taka lesno i sveti Sava vo 1219 godina
da ja osamostoi crkvata, ako ja nemalo
toga{nata srpska dràva, ili, pak, vo
1920 godina da ja obedini patrijarhot
Dimitrij? Vpro~em, site samostojni crkvi se potpiraat vrz istite kanoni i vrz
praktikata, odnosno tradicijata vo Pravoslavnata crkva! Toga{, ako moèa da se
vozobnovat ili organiziraat vrz istite
kanoni i vrz istiot princip i Srpskata,
i Bugarskata i Gr~kata, a pred nekolku
godini i Albanskata, zo{to da ne moè
i MPC? Taa ni{to ne bara pove}e od ona
18
{to, vsu{nost, go imala kako avtokefalna
crkva i od ona {to drugite go barale koga
bile vo sli~na situacija.
Se tvrdi deka Makedonskata pravoslavna crkva e ,,komuwarski” proizvod
i deka se vrzuva za ,,minlivi kategorii
kako {to se nacija, dràva”. Koi se argumentite koi govorat vo prilog na avtokefalniot duhoven i kanonski razvoj
na MPC i nejzinoto pravno nasledstvo
na drevnata Svetiklimentova crkva i
na Ohridskata arhiepiskopija?
MPC ne e nov proizvod, tuku taa
pretstavuva ìva vrska i aktivno
prodolènie na slavnata Ohridska arhiepiskopija. Ovde, vo Makedonija, vo 1959
godina, a potoa vo 1967 god. ne se sozdade
nova crkva, tuku se vozobnovi i zaìvea
Svetiklimentovata crkva, ili, ako sakate,
i Svetipavlovata crkva vo Makedonija.
Toa zna~i deka vo Makedonija, hristijanstvoto i Crkvata Hristova e so apostolsko
poteklo i so avtokefalno dostoinstvo.
Taa vo vremeto na car Samuil bila izdignata i na stepen na patrijar{ija, no so
propa|aweto na negovoto carstvo, taa ne
bila ukinata, tuku bila na rang na arhiepiskopija. Podocna, otkako se sozdale
novi dràvni sostojbi i crkovno-duhoven
razvoj na severnite nejzini eparhii, pod
rakovodstvo na srpskite knezovi od rodot
na Nemawa, od Ohrid se oddelila Pe}skata
arhiepiskopija. Sveti Sava, prekr{uvaj}i
go praviloto da pobara odvojuvawe od majkata crkva Ohridskata arhiepiskopija,
oti{ol vo Nikeja, kade {to toga{ se nao|al
progonetiot carigradski patrijarh i od
nego pobaral tomos za priznavawe. Toa,
arhiepiskopot i Sinodot na Ohridskata
arhiepiskopija ne go premol~ale, tuku
ukaàle deka se prekr{eni kanonskite
postapki i deka e zaobikolena majkata
crkva, pa zatoa ohridskiot arhiepiskop
Dimitrij Homatijan go prekinal kanonskoto edinstvo so Pe}skata arhiepiskopija
i ne ja priznal nejzinata avtokefalnost. No, po izvesen period, sporot bil
nadminat i Ohrid zapo~nal kanonsko i
liturgisko op{tewe i zaedni~arewe so
Pe}skata arhiepiskopija.
Zatoa, ona {to nekoga{ go napravil Ohrid i na{ava za Srpskata crkva,
projavuvaj}i qubov i razbirawe za svoite
bra}a i sosedi, toa denes ne saka da go
napravi SPC za nas, so {to bi ni vratila za
dobroto so dobro. Ta od kade sega i vo eden
vakov istoriski i realen kontekst na{ata
MPC e komunisti~ki proizvod? Samo ~ovek
koj{to ne gleda so crkovni o~i i so o~ite
na vistinata moè slepo da se drì za
nevistini i nemo`ni raboti! Zarem komunistite, koi se borea protiv crkvata - sozdadoa crkva?! Zarem nevernicite vo eden
bezbo`ni~ki period posakuvaa vera?! Zarem ne gi zatvoraa crkvite i manastirite,
proglasuvaj}i gi za kulturno nasledstvo i
duhovno mrtvi muzei?! Zarem ne pla}avme
vleznici namesto da palime sve}i vo makedonskite manastiri?! A i sve{tenicite
stanaa zarobenici, koi so godini ostanaa v
zatvor, a nekoi tamu ma~eni~ki po~inaa...
Seto ova go doìvuvavme kako proizvod na
toa antiboè~ko vreme, a ne kako vreme na
crkvoqubie. Pa, ne e damne{no toa vreme
za da se zaboravat ovie vistini, za koi dobro znaat i bra}ata Srbi i Crnogorci, i
site onie koi{to zlonamerno i zajadlivo
ja etiketiraat na{ata sveta Crkva. Naprotiv, MPC e crkva ma~eni~ka a, eve,
prodolùvaat nejzinite stradawa i od
onie koi se isti i spored verata i spored
kanonite.
Prodolùva na str.20
Oko
BIOGRAFIJA
Gospodin gospodin Stefan e poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva. Negovata polna titula e
Arhiepiskop Ohridski i Makedonski i Mitropolit Skopski.
Roden kako Stojan Veqanovski
(r. 1 maj 1955) vo selo Dobru{evo,
Makedonija.
Vo 1969 godina se zapi{uva
na Makedonska pravoslavna bogoslovija ,,Sv. Kliment Ohridski”
vo Skopje i zavr{uva vo 1974 godina. Istata godina se zapi{uva na
Teolo{kiot fakultet vo Belgrad
kade diplomira vo 1979 godina. Po
negovoto vra}awe Svetiot arhijerejski sinod na Makedonskata prvoslavna crkva go nazna~uva za u~itel
vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija „Sv. Kliment Ohridski”. Vo
1980 godina se zapi{uva na postdiplomski studii vo Institutot
„Sv. Nikola” vo Bari, Italija koj se
specijalizira vo patrijar{iski i
vizantiski studii. Vo 1982 godina
toj diplomira na Institutot.
Koga se vra}a vo Makedonija toj
stanuva profesor na Pravoslavniot
bogoslovski fakultet ,,Sv. Kliment
Ohridski” vo Skopje.
Se zamona{uva vo manastirot
,,Sv. Naum” vo Ohrid na 3 juli 1986
godina, a na 12 juli e imenuvan za
Mitropolit Strumi~ki, a nabrzo
potoa e imenuvan za mitropolit na
Bregalni~kata eparhija.
Vo narednite godini toj raboti i kako dekan na Bogoslovskiot
fakultet vo Skopje, portparol na
Svetiot arhijerejski sinod, kako
glaven urednik na crkovniot vesnik „Crkoven @ivot” i glaven sekretar na Arhiepiskopot Ohridski i
Makedonski.
Vo Ohrid od 9 do 10 oktomvri
1999 godina na Crkovnoto nacionalno sobranie (sostaveno od duhovni
i svetovni ~lenovi) e izbran za poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva. I pokraj 44-godi{nata
vozrast na g.g. Stefan, MPC ima{e
doverba vo negovata intelektualna
i moralna zrelost.
19
Prodolènie od str.18
Od trite crkovni centri na Balkanot:
Ohrid, Trnovo i Pe}, proizlegoa sovremenite tri avtokefalni crkvi - od Trnovo i Trnovskata patrijar{ija ja imame
Bugarskata crkva; od Pe} i Pe}skata arhiepiskopija e Srpskata crkva, a od Ohrid
i Ohridskata arhiepiskopija e Makedonskata crkva. Mnogu jasno, mnogu to~no,
istoriski e potvrdeno ova pravilno
nasledstvo, bidej}i sekoja od ovie tri
drevni crkvi be{e duhovno vrzana za
svojot narod: Trnovskata za bugarskiot,
Pe}skata za srpskiot, a Ohridskata za
makedonskiot narod. Niz istorijata se
menuvale arhiepiskopi i patrijarsi
vo site tri centri, pa doa|ale i nesrbi
na srpskiot patrijar{iski prestol i
nebugarski na trnovskiot ili nemakedonski na ohridskiot, ama narodot ostanuval ist! Toj narod - taa pastva e na{eto
duhovno bogatstvo i pravno nasledstvo
na drevnata Svetiklimentova ohridska
crkva. Sve{tenosluìtelite dojdenci,
koga im stanuvalo te{ko si zaminuvale
od Makedonija, pa doa|ale dru|i tu|inci,
no narodot ostanuval. Tie si odele, kako
{to se veli vo svetoto Evangelie, bidej}i
stadoto ne bilo nivno...
Oko
Ohridskata arhiepiskopija. Vo taa 1959
godina Svetiot arhierejski sobor na SPC
donese odluka so koja ja prizna MPC so
nejzinoto ime: Makedonska pravoslavna
crkva, kako vozobnovena Ohridska arhiepiskopija, koja deluva na teritorijata
na toga{nata “Narodna Republika Makedonija, kako samostojna crkva, koja }e se
rakovodi so sopstven Ustav i Sinod, ta
Ustavot na SPC pove}e ne vaì za MPC i
nejzinata erarhija”. Seto ova {to toga{ go
dala SPC e i pove}e od avtonomija, bidej}i
go upotrebila terminot “samostojna”, a ne
avtonomna, a ovoj izraz vo crkovnoto pravo soodvetstvuva na avtokefalna. Ako toa
toga{ sme go dobile pred 45 godini, zo{to
sega SPC treba da ni go dava istoto, duri i
pomalku od toa, formulirano kako nekakva “naj{iroka avtonomija” - termin {to
ne postoi vo niedno crkovno pravo i nema
kanonska osnova. Nie, nivnata “naj{iroka
avtonomija” vedna{ baravme da se zameni
so “najtesna avtokefalija”.
Inaku, celi pet decenii, u{te od 1958
do sega, SPC, i oficijalno i neoficijalo, i pismeno i usno, na{ata crkva ja
imenuva{e Makedonska pravoslavna crkva, a denes saka da go negira toa ime.
Kako gledate na idninata na odnosite me|u MPC i SPC?
Koi se pri~inite za negatorskiot
stav na SPC sprema MPC i {to vo toj
kontekst zna~i Ni{kata nacrt-spogodba?
MPC e prirodno prodolènie na
Ohridskata arhiepiskopija, koja bila
avtokefalna vo celiot period na svoeto
postoewe, do nekanonskoto ukinuvawe od
sultanot, vo 1767 godina. Edna godina pred
toa, istiot sultan ja ukinal i Pe}skata
arhiepiskopija, a mnogu porano i Trnovskata. Zna~i, posledna bila ukinata Ohridskata arhiepiskopija. Taa, pak, i posledna
se vozobnovi! Imeno, kako {to se osloboduvale balkanskite narodi od ropstvo i
sozdavale svoi dràvi, taka i vo ramkite
na tie dràvi gi vozobnovuvale drevnite
arhiepiskopii, koi prodolìle da ìveat
kako posebni avtokefalni pomesni crkvi. Taka napravile i Srbite, i Bugarite, pa
najposle i nie Makedoncite. Duri i Albancite, kako i Grcite i Romancite, na toj
na~in, po osloboduvaweto na dràvite,
formirale svoi pomesni pravoslavni
crkvi. Nie sme posledni vo taa postapka
pri vozobnovuvaweto na svojata drevna
crkva, zatoa {to, od poznati pri~ini,
makedonskiot narod posleden od balkanskite narodi se zdobi so svoja posebnost:
i dràvna, i jazi~na, i kulturna, pa i
crkovna. Nie, vozobnovuvaj}i ja Ohridskata arhiepiskopija kako MPC, ne izmislivme ni{to novo tuku samo go sledevme
primerot na na{ite sosedi, koi{to sega
ne n# priznavaat. Tie istoto go napravija
pred nas, spored istite kanoni, soodvetno
na novosozdadenite dràvni uslovi. Seto
toa vaè{e i be{e dobro i ispravno koga
20
Makedonija
go pravea za sebesi, a sega koga e za nas
- ne vaì! Tie moèle toa da go baraat za
sebe, a nam ni zabeleùvaat! Zatoa te{ko
se nao|aat vistinski pri~ini za nivniot
negatorski stav kon MPC. Pri~ini nema!
Kanonite se zapazeni! Crkvata postoela
i ovoj narod kako {to ja qubel svojata
Ohridska arhiepiskopija ja saka i MPC,
se raduva na nea i ja po~ituva. Zatoa i
sega ja brani i ja ~uva!
Ni{kiot nacrt tekst pretstavuva
rabotna verzija od dokumentot na koj se
rabotelo od komisiite na dvete crkvi. Toj
raboten dokument i go nosi epitetot “nacrt” - koj {to nema obvrzuva~ki karakter,
bidej}i e proizvod samo na edna faza od
razgovorite me|u komisiite. Za da bide so
va`nost dokument od takov karakter treba
da bide usvoen od Sinodot ili Soborot,
a toa ne se slu~i. Toj nacrt tekst Svetiot
arhierejski sinod na MPC ne go prifati i
za na{ata crkva istiot ostana bez pravno
dejstvo. So nego, MPC, se vra}a{e na poziciite od 1959 godina, koga e vozobnovena
Najiskreno - sakam idninata da ja
napravime podobra od minatoto i od
sega{nosta! Samo taka }e se posvedo~ime
kako vistinski duhovnici i Hristovi
sledbenici. Sakam da gledame so Hristovite evangelski gledawa i da se rakovodime spored Negovata zapoved za
qubovta. Kako }e Go sakame Boga, ako ne
se sakame me|u sebe. Sveti apostol Jovan ja upatil slednava poraka: “... da
se sakame eden so drug, oti qubovta e od
Boga, i sekoj, koj saka, e roden od Boga i Go
poznava Boga; koj ne saka, toj ne Go poznal
Boga, oti Bog e qubov... Ako nekoj re~e, Go
sakam Boga, a go mrazi svojot brat, laèc
e: oti, koj ne go saka svojot brat kogo go
videl, kako moè da Go saka Boga kogo ne
Go videl? I taa zapoved ja imame od Nego:
koj Go saka Boga, da go saka i bratot svoj”
(1Jovan 4,7-8 i 20-21).
Dokolku imame vistinska qubov Hristova, toga{ e vistinska i na{ata vera i }e
najdeme vistinsko re{enie. Nema problem koj{to ne moè da go re{i qubovta!
Po se izgleda taa ovde otsustvuva i zatoa
mesto primer na qubov i razbirawe kako
pravoslavni crkvi, sosedi i bra}a, postanavme prezir za svetot! Mislam deka e
stasano do dnoto na zloto i ima potreba
od duhovno budewe i so evangelska qubov
prio|awe na sporot! - [to }e izgubi SPC,
a i ostanatite pomesni pravoslavni crkvi, ako imaat so sebe u{te edna vistinska
sestra - avtokefalnata Makedonska pravoslavna crkva, koja ìvee i deluva, koja de
fakto i postoi, a de jure administrativno
se osporuva?!
Makedonija
SJAJOT I BEDATA NA AMERIKA (7)
++389
ATLANTIK SITI
S
ekoj stranec koj{to stignal vo Amerika posakuval i
o~ekuval ovaa vetena zemja
da mu donese sre}a.
No, sre}ata nikoga{ ne
doa|a sama. Taa treba da se bara- rekle
nekoi.
Taka, otkako golem broj Makedonci
videle i se uverile deka so rabota vo
SAD ne }e moàt da dojdat do tolku posakuvaniot bogat i sre}en ìvot, svojata sre}a ja pobarale vo gradovite
na kockata i sre}ata. A takvi barem
vo Amerika gi ima mnogu. No, pred s$
predni~at Las Vegas i poslednata decenija i pol gradot kazino Atlantik
Siti.
Atlantik Siti e Las Vegas vo malo.
Do ovoj grad- kazino od Wujork se
stignuva za nepolni tri ~asa. Sekoj
den, a osobeno vo vikendite iljadnici i iljadnici turisti od cela
Amerika itaat kon Atlantik Siti
da si ja probaat sre}ata. Iako vo
najgolem broj slu~ai najgolemiot
broj od niv izleguvaat ,,nasmeani” i
nesre}ni sepak, vodeni od èlbata i
o~ekuvaweto deka eden den sre}ata,
22
Specijalno od Wujork
Mende Mladenovski
sepak, }e im se nasmevne tie povtorno i povtorno doa|aat vo ovoj grad.
A gradot od godina vo godina
stanuva s$ poubav i popriv-le~en.
Re~isi sekoja godina pokraj ve}e legendarnite kazina ,,Ta~ Mahal”, ,,Tramp
Plaza”, ,,Cezar”, ,,Balis”, niknuvaat
i novi kazina, koi po svojata arhitektura i gradba se posleden zbor na
arhitektonskite dostignuvawa.
Taka najnovoto kazino vo Atlantik Siti ,,Borgata” sega e edno od
najprivle~nite i najposakuvanite.
Toa ,navistina, e prekrasno,
izgradeno kako vo bajkite.
Atlantik Siti e osobeno prekrasen
no}e, koga bleska vo siot svoj sjaj i
rasko{.
I jas voden od èlbata da si ja
probam sre}ata za vreme na mojot
prestoj vo nekolku navrati go posetiv Atlantik Siti. Na krajot od site
igri zarabotuva~kata be{e 300 dolari }ar.
Iako dosega mnogu pati sum
bil vo ovoj grad-kazino, sepak,
sekoe povtorno moe doa|awe tamu
me voodu{evuva i impresionira.
[etaj}i taka po drvenoto {etali{te
imate vpe~atok deka kazinata se izraboteni kako od maketa. I re~isi
sekoe kazino e preslikano kako od
bajkite i go otslikuva gradot ili
vremeto za koe se odnesuva.
Taka, na primer, kazinoto ,,Cezar” so seta svoja gradba te pravi
da se ~uvstvuva{ kako vo vremeto na
vladeeweto na Cezar vo Rim. Dodeka
iljadnici i iljadnici vqubenici vo
kockata si ja probaat svojata sre}a,
tie {to do{le tuka ne samo da se kockaat tuku i da uìvaat vo ubavinite na
++389
KAKO LAS VEGAS
kazinata ne moàt da se izna~udat
kako e izgradeno ova kazino. Kako da
e Rim preselen vo Atlantik Siti.
Koga }e vlezete vo ko~ijata na
Cezar se ~uvstvuvate kako ovoj rimski imperator. A vnatre vo kazinoto
slikata e impresivna. Zvucite na
stoticite avtomati gi paraat u{ite
na iljadnici kockari. Restoranite
se posebna prikazna, a apartmanite
kade {to se smestuvaat kockarite se
kako vo bajkite.
Ne{to podolu so svojata arhitektura i gradba impresionira i kazinoto ,,Ta~ Mahal” na Donald Tramp.
Inaku Tramp e eden od najgolemite sopstvenici vo Atlantik Siti
koj{to ima nekolku svoi kazina.
Kazinoto ,,Ta~ Mahal” e praveno
vo indiski stil, i e klasi~na kopija
na Indiskiot ,,Ta~ Mahal”.
Iako po svojot izgled i po arhitekturata e ne{to fantas-ti~no,
sepak, cenite vo ova kazino kako i
vo ostanatite vo Atlantik Siti se
voobi~aeni i dostapni za sekogo.
Tie se duri i sosema skromni za
amerikanskite priliki, pa zatoa iljadnici i iljadnici turisti od SAD
go koristat sekoj vikend za da go posetat ovoj grad,
A vo ,,Ta~ Mahal” moète da se
kockate kolku vi du{a saka i za kolku
sakate vlog. Sekoj se kocka spored
xebot i hrabrosta.Od iljadnici i iljadnici dolari kolku {to ~ini eden
èton na blek xek pa s$ do èton od
1 cent za kolku {to i moète da si
igrate na brojnite avtomati.
I taka dodeka se polnat aparatite se ètoni se praznat xebovite na
qubitelite na kockata.
Zatoa sovetot na mudrite i iskusnite e: pred da vleze{ vo kazinata
vo Atlantik Siti prvo {to treba da
napravi{ e da si ostavi{ pari za
benzin i za patarina dokolku nema{
nalepnica so ,,Izi pes”.
Potoa kockaj se kolku {to saka{,
za{to lesno moè{ da ostane{ bez
pari pa da ne moè{ da se vrati{
nazad.
A takvi vqubenici vo kockata
vo Atlantik Siti gi ima iljadnici
i iljadnici, od najmala vozrast na
21 godina, kolku {to e granicata za
polnoleten vo Amerika pa s$ do 90 i
kusur godini.
Za vreme na edna moja poseta
na Atlantik Siti imav mo`-nost
da vidam edna baba koja sigurno
ima{e nad 90 godini kako uporno i
strasno se kocka{e na blek xek i so
mlade{ki zanes saka{e da go nadigra
krupieto.
No, toa e Amerika.
I na krajot u{te ne{to koga
stanuva zbor za Atlantik Siti i cela
Amerika. Kolku samo struja se tro{i
tamu za svetle~ka reklama toa e nezamislivo. Zatoa, tamu turistite
pove}e gi sakaat no}ite od denot,
bidej}i navistina ne moè da se
opi{e zadovolstvoto, no}e da se vidat tie kazina koi se kapat vo razni
svetle~ki boi.
Koga }e go vidite toa i }e se vratite vo Bitola navistina na ~ovek mu
se stemnuva i mrak mu pa|a pred o~i.
(Prodolùva)
23
Nezaborav
MAKEDONIJA
NAVIVA ZA VAS
Ova je zemlja na шampioni
Vo srce шto ja nosime
I vo radost i vo solzi
Nie ќe te bodrime
Neka grmi na tribini
Koga za tebe пееме,
Ke нi dade, Gospod sila
Zajedno da slavime
Makedonija naviva za vas
Peаt milioni kako eden glas
Makedonija saka pobeda
Milion srca - edna molitva
Javi se ju`na, sever i zapad
Neka ne ~ujat kolku sme
Crveno, òlta, toa e boja
Za koja ìvot davame
Neka znae sega svetot
Za nas Makedoncite
Edno sonce na Aleksandar
Nas ni sveti v gradite
Александар Митревски
ANGEL NEBESEN
/NA TOШE PROESKI/
O, Gospode, Boè
koj li moè
i ova prokletstvo
da izdrì
zar malku % bile
crnila i patila
na ovaa na{a mila.
Zgasna yvezdata
so vol{eben glas
{to ne obikoluva{e
i obedinuva{e site nas
od Skopje do Sidnej-Melburn
Kopenhagen i Toronto
so pesnata i oroto.
Solzi è{ki i prete{ki
pla~ bolki lelekawa
gnev taga i lutina
ni go grabna angelot
na spiewe vo utrina.
Iako be{e samiot mlad
gi {tite{e decata od glad
ne saka{e da vidi bolen
zatoa be{e posebno golem.
Ti angelu makedonski
na{a gordost, idol i ikona
za sekoga{ }e ostane{
vo na{ite srca i misli
kako za svetot Elvis Prisli.
Ve~no }e ne ma~i
tvojata nedopeana pesna
tamu kaj Gumewe i vojvodite
na{ata Sveta zemja
angelu neka ti bide lesna.
Pero Dam~evski Kocin-Sidnej
Makedonija
Objektiv
4-TA MAKEDONSKA VEÊR VO BELGRAD, R. SRBIJA
Vo Belgrad, Republika Srbija vo sabota na 3 Noemvri vo ekskluzivniot hotel „Maxestik” se odrà 4-ta ta makedonska
ve~er vo organizacija na Makedonskoto zdruènie „Ko~o Racin” od Belgrad. Gostite gi pozdravi pretsedatelkata na
dru{tvoto „Ko~o Racin” g-ca Lidija Demnieva. Na veselbata prisustvuvaa nad 400-ni gosti, i pretstavnici na makedonskite dru{tva vo R. Srbija, a gi zabavuva{e ansamblot „[arena Gajda” i interpretatorot Stef~e Stojkovski od R.
Makedonija. Na ovaa gala ve~era prisustvuvaa delegacii na Ministerstvo za Nadvore{ni Raboti, predvodena od Zam.
Minister g-din Zoran Petrov, vr{itel Ambasador vo R. Srbija i NATO vo Brisel, N. E. g-din Kire Ilievski, kako i
delegacija na Maticata na iselenicite od Makedonija predvodena od pretsedatelot m-r Ivan Xo Petreski. Prisuten
be{e i g-din Gojko Ilievski, pretsedatel na makedonskata zaednica vo R. Srbija.
26
Objektiv
Po povod jubilejot 40 godini od postoeweto na MANU
pretsedatelot Branko Crvenkovski im dodeli orden na
Republika Makedonija na akademicite Gorgi Filipovski,
Blagoj Popov, Jordan Pop-Jordanov, Ksente Bogoev, Gorgi
Efremov, Matea Matevski i Cvetan Grozdanov.
Premierot na Republika Makedonija,
g-din Nikola Gruevski im dodeli 125
stipendii na studentite po informatika so najgolem prosek od dràvnite i
privatnite univerziteti.
27
Makedonija
Objektiv
PROSLAVA
Sv. ma~.
Dimitrij
Solunski proslaven vo Markov
manstir, skopsko.
Pove}e stotici vernici
prisustvuvaa
na ve~ernata
bogoslu`ba koja
ja odrà sekretarot na skopskata
eparhija protojerej stavrofor
Kosta Stanoevski
vo sosluènie na
bratstvoto na istoimeniot hram.
Godine{en kum
e g-din Dragan
Mladenovski od
Skopje.
PREMIERA NA "SENKI"
Premierata na tretiot film na svetski poznatiot makedonski reìser Mil~o Man~evski, “Senki”, vo stilot na svetskite premieri. Crven tepih,
mnogubrojna publika, ogromen respekt kako za
avtorot, taka i za izvonrednata akterska ekipa.
28
Na osvetuvawe i evangelisuvawe na vozobnoveniot
manastir na sveti Atanasij vo s. Le{ek svoeto prisustvo go potvrdija i uvaènite gosti kako: ambasadorot
na Evropskata unija vo R. Makedonija g. Ervan Fuere,
direktorot naAgencijata za rekonstrukcija pri Evropskata unija g. Luixi Sandrin; ambasadorite na prijatelskite zemji Francija, Rusija i Bugarija, pretstavnik na Svetskata Banka, direktorot na Komisijata
za odnosi so verskite zaednici g. Yvonko Mucunski,
pretsedatelot na Maticata na iselenicite od
Makedonija g. Ivan Xo Petreski, pretsedatelot na
Svetskiot makedonski kongres g. Todor Petrov, pretstavnici na Rimokatoli~kata crkva vo Republika Makedonija, kako i vidni li~nosti od politi~kiot ìvot
Objektiv
29
RODNOKRAJSKI ZAPIS
Makedonija
Ogni{te
LE[E^KIOT MANASTIR
SARDISUVAN, RAZURNUVAN NIKOGA[ OTKORNAT,
OPSTOJUVA GORDO I DOSTOINSTVENO
Vo kve~erinata sproti praznikot
Sveta Bogorodica na 28 avgust 1905
godina komitite od ~etata na vojvodata Nikola Panov Gostivarec, ne~ujno
se dvièla na polna mese~ina od
seloto Rotince niz Slatinsko pole vo
pravec na Le{o~kiot manastir, za da
se priklu~at na proslavata. Samo {turcite ja naru{uvale dlabokata ti{ina.
Minuvaj}i niz mestoto Kalinovo bile
zabeleàni od bostanxiite Jakup i
Bajazit, koi bile zasolneti vo koliba.
Jakup mislej}i deka komitite idat pravo na niv so pu{kata strelal vo ~etata,i
ubil eden komita. Komitite odgovorile
so plotun, go ubile Jakupa, a te{ko go
ranile Bajazita. Znaej}i deka }e trgne
potera po niv vedna{ se oddale~ile.
Ubieniot komita go pogrebale vo seloto
Tudence, a potoa se upatile kon planinata @eden.
Utredenta 7000 vooruèn ba{ibozuk
predvoden od Alim begot Derala, Adem
aga Tresija, i Abdul Mexit Ku~eto
se upatile kon manastirot smetaj}i
deka tamu se zasolnile komitite.
Ba{ibozukot od site strani go opkolil
manastirot, ja soprele vodata za piewe
i dozvoluvale samo da se vleze a ne i
da se izleze od nego. Manastirot bil
sardisan celi 5 dena. Vo nego imalo
okolu 3000 gosti od razli~ni vozrasti.
Bratstvoto na manastirot gi smiruvalo
gostite da ne se pla{at, da bidat trpelivi bidej}i manastirot ne bil vme{an
30
Pi{uva:
Tomo âloski
vo slu~uvawata. Za da se prehranat gostite bile potro{eni 82 tovari ìto,
zaklani 14 vola i 50 ovci i se ispile
10000 litri vino.
Po intervencija na ruskiot i avstroungarskiot konzul, turskite vlasti
od Prizren go ispratile voeniot komandant Alaj beg Gali so asker od 300
kowanici i 2000 pe{aci koi izvr{ile
detalen pretres na manastirot. Bidej}i
ne prona{le komiti, naredile da se
oslobodat zato~enicite. Me|utoa manastirot ne go zapalile, iako vo ponovite
interpretacii na narodnata pesna se
naveduva deka manastirot bil zapalen,
raskaùva hroni~arot na ovoj kraj, profesorot Ilija Petru{evski, ~ija rodna
ku}a e vo neposredna blizina na manastirot i prodolì - izvorniot tekst
na narodnata pesna po povod ovoj nastan glasi:
Bog da bie arnauti slatinski
sardisale Le{o~kiot manastir
prvi be{e Alim begot Derala
drugi be{e Adem aga Tresija
treti be{e Abdul Mexit Ku~eto
kaì pope egumene kade ti se
komitite
air efendum bre sultanu ovde nema
komiti
komiti se vi{e selo Slatino
bog da prosti Alaj begot Prizrenec
toj mi prati suvarije i go pu{ti
manastirot.
Prviot zapis za manastirot poteknuva od 1326 godina. Lokalitetot bil samo
episkopski dvor na monasite koi ìveele
vo konacite kaj crkvata “Sveti Atanasij”
koja toga{ se nao|ala na vozvi{enieto
severno od okolu 700 m od sega{niov
manastirski kompleks. Crkvata e podignata od strana na prviot polo{ki episkop Joanaki vo prvata polovina na 14
vek. Kaj mesnoto naselenie poznat e kako
star manastir. So doa|aweto na Turcite
ìvotot na monasite stanal nesiguren i
tie go napu{tile manastirot.
Vo sredinata na 17 vek skopskiot i
polo{ki mitropolit Nikanor koj e roden
vo Le{ok od rodot Glavinovi gi obnovil
starite konaci kaj crkvata “Sveti Atanasij”, a izgradil i novi konaci okolu
crkvata “Sveta Bogorodica” koja se nao|a
vo neposredna blizina na Le{ok.
Manastirot e zapalen od Turcite vo
17
1710 godina. Po povlekuvaweto na avstr
triskite vojski na Pikolomini. Razurna
nata bila crkvata “Sveti Atanasij” kako
i konacite okolu crkvata “Sveta Bogorodi
dica”.
Manastirot vo urnatini ostanal se
do 1818godina koga go obnovuva ermona
nahot Kiril Pej~inovi}. Po smrtta na
Ki
Kiril ~ij amanet bil: “~uvajte mi go
ma
manastirot”, manastirot prodolìl ekono
nomski da zajaknuva.
Najstarite rakopisi pi{uvani na
ma
makedonski jazik se so~uvani tokmu vo
ov
ovoj manastir.
Vo 1924 godina e zapo~nata izgradba
bata a vo 1936 e zavr{ena i osvetena nova
vata crkva “Sveti Atanasij” na lokaliteto
tot kaj crkvata “Sveta Bogorodica”. Vo
pe
perodot od 1965 do 1968 godina pod rako
kovodstvoto na egumenkata Melanija izyid
idan e yidot okolu manastirot. Mo{tite
Ogni{te
Vo
obra}aweto
Mitropolitot
po
polo{ko- kumanoski, gospodin Kiril
re
re~e deka osvetuvaweto na ovoj hram i
na mnogute drugi {to se osvetija i {to
}e bidat osveteni godinava e vo ~est na
40 godi{ninata od vozobnouvaweto na
ce
celosnata aftokefalnost na drevnata
Oh
Ohridska ahiepiskopija. Pove}e da gradim
ime a ne da urivame. Da gradime cvsto
ed
edinstvo , vistinski a ne licemeren
mi
mir, sloga, qubov i razbirawe bidej}i
si
site sme ednakvi pred boga bez razlika
na nacionalnata, verska ili rasna pripa
padnost.
Osvetuvaweto so svoeto prisustvo
go udostoi prestavnikot na EU vo Makedo
donija Ervan Fuere koj vo govorot istakna deka kulturniot mozaik }e ja odvede
dr
dràvava vo EU i pora~a yvonata na manas
astirskata crkva “Sveti Atanasij” ve~no
da bijat kako simbol na pomiruvawe i
do
doverba me|u etni~kite zaednici.
Vo vekovnoto postoewe manastirot
e sardisuvan, razurnuvan, no nikoga{
na Kiril Pej~inovi} bile preneseni vo
nova grobnica, isto~no od novata crkva.
Vo manastirskiot dvor crkvata
“Sveta Bogorodica” e eden od najstarite
objekti. Prvite zapisi za crkvata poteknuvaat od 1326 godina. Nekolku pati
e obnovuvana, edna{ od polo{kiot episkop Nikanor. Poslednoto obnovuvawe e
izvr{eno vo 1879 godina {to se gleda od
ikonata na Isus Hristos kade e potpi{an
Mihail Zograf \ur~inov od Gali~nik.
Malata crkvi~ka koja se nao|a vo
konacite e posvetenana na slovenskite
prosvetiteli Kiril i Metodij i e podignata vo 1896 godina. Ikonostasot go
izrabotil Jakov Zograf od Lazaropole.
Denes i vo nea se vr{i bogoslu`ba.
Imeto na naselbata Le{ok prv pat
se spomenuva vo 1019 godina vo gramotata na Vasilij Vtori kako grad Leaskumcosu, koga gradot bil priklu~en kon
Ohridskata arhiepiskopija. Vo turskite
dokumenti pri popisot od 1487 godina
Le{ok e zaveden kako Le{ki.
Za vreme na konfliktot vo 2001 godina rano nautro, to~no vo 3,15 ~asot na
21 avgust kaj manastirot odekna straotna
eksplozija. Le{ok se trese{e. Pred
da zazori trojca nestrplivi le{o~ani
Nikola Boìnoski, Blaguw Acoski i
Nikole Peroski se upatile kaj manastirot i {to da vidat, celiot vo urnatini. Po vra}aweto bil informiran
sve{tenikot na manastirot i Krizniot
{tab vo Skopje.
Rekonstrukcijata na crkvata po~na
vo juni 2003 godina. Be{e izvr{ena
konzervacija i sanacija na grobot na
prosvetitelot Kiril Pej~inovi} koj se
nao|a do samata crkva.
Za voozobnuvawe na crkvata Evropskata agencija za rekonstrukcija
odvoi 530.000 iljadi evra. Dopolnitelni 150.000 evra bea odvoeni za
freskoìvopisuvawe na crkvata.
Na 14 oktomvri 2oo7 godina od site
kraevi na Makedonija i dijasporata vo
manastirot se sleva{e iljaden narod
za da prisustvuva na osvetuvaweto na
rekonstriranata manastirska crkva
“Sveti Atanasij”.Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva Gospodin,
Gospodin Stefan vo sosluènie so {est
mitropoliti ja osveti crkvata i pri toa
odrà govor vo koj istakna: „Ovoj svet
manastir e ìv svedok {to moè ~ovekot
i vo dobro i vo zlo. Kolku malku treba{e
ne~ija omraza za da ovoj hram se pretvori vo urnatini i kolku qubov treba{e
potoa od kupot kamewa da se izgradi ova
golemo preubavo delo.
otkornat, opstojuva gordo i dostoinstveno.
Tuka be{e i majkata Bora na sogovornikot Petru{eski koja so vozbuda ni
veli: “Jas bev na prvoto osvetuvawe na
crkvata vo 1936 godina. Toga{ imav 17
godini. Ima{e mnogu devojki i ergeni
i site oble~eni vo narodna nosija.
E~ea zurli i tapani , se vieja ora. Eve
doìveav da prisustvuvam i na vtorovo osvetuvawe. Se raduvam {to gledam
mnogu narod.”
Radosta be{e golema na site. Na kraj
go prosledivme nastapot na kulturno
umetni~koto dru{tvo i na estradnite
peja~i i uìvavme vo izvedbata na izvornite ora i pesni.
31
KAROLINA VUÎDOLOVA ]ERKA NA PORANE[NIOT FUDBALER
Makedonija
Aplauz
NA VARDAR,
ARDAR, E EDNA OD NAJP
NAJPOZNATITE PEJA^KI VO [VEDSKA
XEZ YVEZDA
Pi{uva:
i{uva: Miodrag Mickovi}
Mickovi
P
ostarite qubiteli na fudbalot
vo Skopje sigurno se se}avaat na
beskompromisniot fudbalski
borec Blagoja Vu~idolov, koj
igra{e vo slavnata generacija
na „crveno-crnite”, koja vo dale~nata 1961
godina go osvoi Kupot na Jugoslavija, {to
sigurno e i najgolem uspeh vo bogatata istorija na najtrofejniot klub vo Makedonija.
Verojatno ne ja zaboravile i negovata
sopruga, temperamentnata Niki, koja igra{e
ko{arka vo Vardar na betonskoto igrali{te
{to se nao|a{e vedna{ zad barakata za
proda`ba na bileti za fudbalskite natprevari.
Vo dresot na Vardar Blagoja Vu~idolov
ima odigrano 230 natprevari, igra{e zaedno so Lazarevski, Tode Georgievski,
Kokinovski, Dacevski, Din~evski, Mirko
Ilievski, [ulin~evski. Niki Vu~idolova
be{e kapiten na Vardar, edna od najdobrite
ko{arkarki vo toa vreme.
Site od semejstvoto Vu~idolovi pove}e
od triesetina godini ìveat vo Geteborg,
[vedska, no ~esto }e „skoknat” do Skopje
da se vidat so prijatelite, da se potsetat
na onie ubavi sportski imiwa. Ovaa, prikazna ne e posvetena na niv dvajcata tuku
na nivnata }erka Karolina Vu~idolova,
edna od najpoznatite interpretatorki na
brazilska xez-muzika vo [vedska. Imavme mo`nost pred izvesno vreme da ja zapoznaeme vo Skopje, da slu{neme za nejzinata
peja~ka kariera, iako i taa vo po~etokot se
zanimava{e so sport, jasno so ko{arka, kako
i nejzinata majka. Rodena vo Skopje, odli~no
govori nekolku stranski jazici, {to e u{te
pointeresno, odli~no govori portugalski, bidej}i celata nejzina kariera
e povrzana so Brazil i poznatata
grupa od taa dràva
32
„De Noso trio”.
Karolina, igraj}i ko{arka, ima{e i
nekolku nastapi za kadetskata reprezentacija na [vedska, no sepak, muzikata i xezot
bea nejzina golema qubov, ne{to kako magnet
{to ja privlekuva{e.
- Diplomirav na konzervatorium za
muzika vo Geteborg, fokusiraj}i se na brazilskata muzika, osobeno na xezot, koj be{e,
a i denes e moja opsesija, ni raskaùva{e
Karolina. U{te od mojata 20. godina po~nav
profesionalno da se zanimavam so muzika,
patuvav niz svetot, peev i imav mo`nost da se
zdobijam so dobra muzi~ka podloga, bidej}i
peev razli~ni tipovi muzika na pove}e
jazici, {to mnogu mi koriste{e. Me|utoa,
brazilskata muzika stana mojata idnina.
U~estvuvav vo nekolku brazilski proekti vo
xez-klubovite i na festivalite so poznati
muzi~ari, kako {to se Daniel Turel, Hektor
Bignert, Peter Alkvist...
Od kade taa golema qubov sprema brazilskata muzika, kolku brzo go nau~ivte
portugalskiot jazik koj se zboruva vo Brazil?
- Koga ne{to se saka, ne e te{ko. Pokraj
portugalskiot, odli~no govoram {panski,
italijanski, angliski, jasno i {vedski. Gledate kolku dobro govoram i makedonski, ne
sum go zaboravila maj~iniot jazik. Vo Malme,
kade {to ìveeme, doma zboruvame samo na
makedonski.
Karierata na Karolina Vu~idolova
trgna vo nagorna linija koga vo 1999 godina
se sretnala so eden od najpoznatite brazilski muzi~ari i aranèri Nelson Farija, koj
bil impresioniran od glasot na Karolina
i nejzinata interpretacija na brazilskata
xez-muzika.
Samo po nekolku nastapi so grupata „De
Noso trio”, ~ij {ef i voda~ e Nelson Farija,
dobi pokana da otpatuva za Rio de @aneiro,
kade {to u~estvuva{e vo snimaweto na soloalbumot na grupata so u{te nekolku poznati
brazilski muzi~ari.
Karolina prestojuva{e podolgo vreme
vo Rio i Sao Paolo, sorabotuva{e i pee{e
zaedno so drugi poznati muzi~ari od ovaa
ju`noamerikanska dràva, a vo 2005 godina ja dobi nagradata za najdobra stranska
peja~ka vo Brazil. So grupata „De Noso trio”
Karolina ima organizirano pove}e od deset
koncerti vo [vedska koi bile odli~no poseteni, bidej}i [ve|anite, kako {to ni re~e,
ja sakaat brazilskata muzika.
Vo tekot na godinata, so grupata „De
Noso trio” Karolina Vu~idolova ima{e
u{te ~etiri koncerti vo Stokholm, Geteborg, Malme i Helsinborg, a momentalno e na
turneja vo Sao Paolo vo Brazil, kade {to se
planirani ~etiri koncerti.
Preku na{iot menaxer, za septemvri
imame organizirano ednomese~na turneja
vo zemjite na Skandinavija, za nea
morame dobro da se podgotvime,
ni re~e na krajot od na{iot
razgovor vo Skopje Karolina
Vu~idolova, vetuvaj}i deka }e
se obide so grupata da gostuva vo Skopje, {to e nejzina
golema èlba.
Veruvam deka qubitelite
na dobrata xez-muzika vo Makedonija }e bidat odu{eveni od
brazilskiot melos. Lu|eto od
grupata sakaat da gostuvaat vo
gradot kade {to sum rodena,
bidej}i ~esto im zboruvam za
Makedonija, pa duri ve}e nau~ija
desetina makedonski zbora.
QUBE ILIEVSKI - XEKSON - KANTAVTOR
Aplauz
MAKEDONIJA
VO SRCETO
Pi{uva Jaglika Naumova
V
o klubot na Maticata na iselenicite od Makedonija
ne poseti poznaiot vokalen
interpretator na narodni i
patriotski pesni g-n Qube
Ilievski - Xekson po poteklo od
Makedonija, koj ìvee i raboti vo
dale~nata Avstralija, so kogo imamvme mnogu prijatni momenti pri ova
druèwe
Bi sakale li da ni kaète ne{to
pove}e za sebe?
Najnapred dobro Ve najdov site
ovde vo Maticata.Na po~etokot bi
sakal da kaàm deka sum po poteklo od
selo Lisi~e, Skopje koe za mene pretstavuva iskra na Makedonskiot patriotizam. Se smetam sebe si za golem patriot i vqubenik vo Makedonija, koj
si ja saka i propagira makedonskata
Kauza nasekade vo svetot preku muzi-
kata. Vo Avstralija sum od 2001
godina i ìveam so semejstvoto na
mojata }erka koja se iseli vo 1991
godina. Po profesija sum ekonomski tehni~ar i dodeka bev vo Makedonija rabotev vo *Rade Kon~ar*vo
Skopje. Po moeto zaminuvawe vo
Avstralija celosno i se posvetiv
na makedonskata narodna pesna
koja e moj ìvot, moja inspiracija,
moj pottik za ponatamo{na borba
za ostvaruvawe na makedonskiot
ideal i afirmacija na makedonskata Kauza.
Kakvi bea va{ite prvi impresii od Avstralija i va{ite
muzi~ki po~etoci vo ovaa dale~na
zemja?
Moram da kaàm deka na po~etok
mi be{e mnogu te{ko. Pred se ne go
poznavav jazikot, ne moèv da gi
sledam televiziskite programi, ne
moèv da razgovaram so nikogo, ne
poznavav nikogo, i se ~uvstvuvav
kako na nekoja tu|a i druga planeta.
No sepak so golem trud uspeav da se
adaptiram vo novata sredina.Slobodno moàm da kaàm deka tamu na petiot kontinent imame edna mala Makedonija, kade na{ite iselenici imaat
mnogu pogolem patriotizam od kolku
mn
ovde vo tatkovinata.Tamu se neguva
ov
se {to e makedonsko od verata na{a
pravoslavna ,jazikot i kulturata , a
pr
najmnogu na{iot folklor so pesnata
na
na{a makedonska.
na
Kakov be{e va{iot prv kontakt
so muzikata vo Avstralija?
Slu~ajno imav mo`nost da se zapoznaam so muzi~kiot direktor na
po
eden mnogu poznat festival na makeed
donska narodna muzika vo Avstralija
do
,,Peam da te natpeam,, i ottoga{
,,
rabotite trgnaa na podobro na planot
ra
na mojata muzi~ka kariera.
Kolku albumi imate vo va{iot
muzi~ki opus?
mu
Dosega vo mojata kariera imam
izdadeno dva albuma so makedonski
iz
narodni pesni a vo ovaa prilika bi
na
sakal da spomenam deka vo podgotosa
vka e moj nov i voedno tret album za
vk
na{incite vo Avstralija i Nov Zena
land .
la
33
Makedonija
MAKEDOSKIOT MAJSTOR ZA DRAMSKI STAPICI GORAN STEFANOVSKI
Scena
ZLATNO PERO
NA NARODOT
Pi{uva
i{uva Vlatko Mitanoski
S
OPUS
Avtor e na delata: Klin~ (tv-igra, 1974), Jane Zadrogaz (drama, 1974), Чirakot
[ekspir (radio-drama, 1975), Soslu{uvaweto na èlezni~arot (tv-drama, 1976),
Tome od benziskata pumpa (tv-film, 1978), Na{i godini (tv-serija, 1979), Divo
meso (drama, 1979), Tumba, tumba, divina (tv-drama, 1980), Let vo mesto (drama,
1981), HI-FI (drama, 1982), Duplo dno (drama, 1983), Tetovirani du{i (drama,
1985), Bu{avata azbuka (tv-drama, 1985), Crna dupka (drama, 1987), “Long Play”
(drama, 1988), Kula vavilonska (drama, 1989), Travijata (libreto, 1989), Zodijak
(libreto, 1990), Чernodrinski se vra}a doma (drama, 1991), I ¦ Чernodrinski
(libreto, 1991), Goce (edno~inka, 1991), Saraevo (drama, 1993), Starecot so kamen okolu vratot (edno~inka, 1994), Oazata na Mira (tv-drama, 1994), Sega mu e
majkata (edno~inka, 1995), Bahanalii (drama, 1996), “EX-YU” (edno~inka, 1996),
Airlija tranzicija (tv-serija, 1996), “Casabalkan” (drama, 1997) i drugi.
34
ekoj koj edna{ ja doìveal
magijata na teatarot do krajot na ìvotot }e ja nosi
negovata
avtenti~nost.
Umetnost koja vo sebe krie
nepovtorlivost. Sovr{ena vo svojata nesovr{enost. @ivi lu|e
koi na scenata di{at so zdivot na
likovite koi gi igraat. Go ispolnuvaat kriteriumot sega i ovde.
Sekoja teatarska pretstava e na
nekoj na~in nova, poinakva. Dijametralno sprotivno od kino pretstavata. Dijametralno sprotivno od
re~isi s$. Moèbi tajnata se krie
vo dramskite stapici za koi avtorot koj gi pi{uva dramite treba
da e vistinski virtuoz. Treba da ja
ima ulogata na dirigent, na filmski reìser, na nekoj koj znae s$.
Makedonskata knièvnost i
makedonskata teatarska umetnost
ne moè da se zamisli bez deloto
na majstorot za dramskite stapici
Goran Stefanovski.
Goran Stefanovski e roden na
27 april 1952 godina vo Prilep.
Zavr{il Filolo{ki fakultet vo
Skopje, na grupata za angliski jazik
i knièvnost. Na Univerzitetot
vo Belgrad studiral dramaturgija
na kade {to i magistriral na tema
Scenskite napatstvija kako osnova
na dramaturgijata na Semjuel Beket.
Rabotel vo dramskata redakcija
na Televizija Skopje, a potoa kako
asistent na Filolo{kiot fakultet
“Blaè Koneski” vo Skopje. Od
1986 godina e profesor po dramaturgija na fakultetot za Dramska
umetnost vo Skopje. Momentalno
ìvee i raboti vo London. ^len e
Vo svojot raboten opus zabeleàni drami i pisanija od sekojdnevijeto na na{iot ~ovek. Dramaturg so
najmnogu prestavi od koi najpoznati se Divo Meso,
Demonot od debar maalo, crna dupka.
“Casabalkan”
LAUREAT
Dobitnik e na mnogu nagradi, kako vo zemjava,
taka i vo stranstvo: “Stale Popov”, “11Oktomvri”, “Steriina nagrada” (dvapati), “Vojdan
Чernodrinski” ({estpati), “Vilenica”.
“Divo meso”
Scena
na Makedonskiot PEN centar. ^len
e na i Dru{tvoto na pisateli na
Makedonija od 1979 godina, a ~len
e i na Makedonskata akademija na
naukite i umetnostite.
Stefanovski veli deka nekoi
denovi ~ita drami, nekoi denovi gi
pi{uva. Toa go povrzuva so jadeweto i so prigotvuvaweto hrana, pa
}e re~e: “Jadeweto e instinktivno, gotveweto mora da se nau~i.”
Spored Stefanovski dramite ne se
pi{uvaat, tie se pravat, a osnovna
edinica na dramskoto strukturirawe se: dramskite agli, presvrti,
krivini. Tie ja ~inat dramskata
tenzija, dramskata energija!
Goran Stefanovski veli deka
lu|eto imaat sovr{en vroden instinkt za tkaewe prikazni koi se
stolb na identitetot. Istaknuva
oti prikaznata mora da bide to~na,
a pogre{nata prikazna moè skapo
da ne ~ini, moè duri da ne odvede do smrt! Go veli i slednovo:
“Imame nasu{na potreba da ja razbereme prikaznata za sebe, da se
ogledame, da se prepoznaeme, da
se okuraìme... Niedna kultura ne
moè da opstane bez to~na, sna`na
i avtenti~na prikazna! I ne samo
toa : kulturata E tokmu taa to~na i
sna`na i avtenti~na prikazna.
„Vo eden teatarski osvrt za
dramata “Divo meso” na Goran
Stefanovski, Emilija Evtimova
istaknuva deka iako dramata vremenski se locira pred po~etokot
na Vtorata svetska vojna, vo Skopje,
neverojatno e kako poentata na ovoj
dramski tekst funkcionira tokmu
sega, vo ovoj mig, vo vremeto na
instaliraweto na „noviot svetski
poredok, na krajot na 20-tiot vek.
Evtimova }e go re~e i slednovo:
“Kontekstot e aktuelen. Vreme sega{no. Ako nekoga{ na ‘Evropa &
se prde{e za nas’, denes za Balkanecot problemite se u{te postra{ni.
Toga{ Evropa moèbi znae{e koi
sme. I sega „‘Starata izvetvena
dama’ toa moèbi go znae. Toga{
idejata be{e da & se dokaè na taa
studena, bes~uvstvitelna, povr{na,
„kapitalisti~ka, ideolo{ki nesoodvetna Evropa, deka i nie sme
va`ni, i deka sme & dostojni. Sega,
prvata rabota e da se ubedime i
sebe vo toa, a prethodno da si odgovorime na pra{aweto, tokmu koi
sme. A, duri potoa, da ja ubedime vo
ona, vo koe doprva nie samite treba
da veruvame”.
A navistina treba da veruvame
vo mo}ta na avtenti~nata umetnost
od Makedonija i vo makedonskite
avtori. Goran Stefanovski e eden
od niv.
35
Makedonija
KAKO E SOZDADEN PREPOZNATLIVIOT OHRIDSKI GERDAN POZNAT VO CEL SVET
Ornamentika
OHRIDSKI B
Pi{uva : Jaglika Naumova
Dale~nata 1924 godina, proteran
od strna na ruskiot reìm za vreme na
Oktomvriskata revolucija vo Ohrid
pristigna eden tainstven ~ovek po
ime Jovan [ubanovi}. Kako stranec
koj ne poznava nikoj, ja posetil prvata
i vo toa vreme edinstvenata kafeana
vo Ohrid, ~ij sopstvenik bil Nikola
Filev. Po nekoe vreme, tainstveniot
tu|inec se sprijatelil so negoviot
sin, Mihajlo Filev. Druèj}i se i
sekojdnevno {etaj}i pokraj prekrasnoto Ohridsko Ezero, [ubanovi}
i Filev si razmenuvale ìvotni
iskustva. Po nekoe vreme koga tainstveniot tu|inec ja zdogleda ribata
pla{ica (koja e endemski vid) i sjajot na nejzinite krlu{ki, sfati deka
toj bi moèl tuka da ja iskoristi
tajnata koja ja ~uval.
Ohridskiot biser najdobro
stoi na vratot na ènite, no
vo posledno vreme s$ pogolem broj maì go kupuvaat
ovoj skapocen nakit, koj za
niv se izrabotuva po posebni
nara~ki. Naj~esto se kupuvaat
ogrlici, zrna za prsten ili,
pak, biser so filigran.
Imeno, od Bajkalskoto Ezero Jovan so sebe donel tajno izrabotena
ume{nost, taen proces koj }e stvori
ohridski biser. Toj samiot bil majstor
za izrabotka na biseri od krlu{kite
na ribata, od koja so posebna postapka, koja samo toj ja znael, pravel glazura od ribiniot pigment.
Na toj na~in, zaedno so Mihajlo
Filev, za prv pat napravi glazura
od krlu{kite na ohridskata riba
pla{ica i kako odraz na golemoto
prijatelstvo, mu ja ostavil tajnata
kako blagosloven podarok .
Podocna Jovan za 20 zlatnici ja
prodal tajnata postapka za izrabotka
36
Ornamentika
BISER
na biseri na semejstvoto Talevi. Na
toj na~in im ja ostavil tajnata na
dvete semejstva, Filevi i Talevi, koi
zapo~nale so procesot na izrabotka
na biseri vo 1924 godina. Ovie dve
semejstva vo svojata 83-godi{na
tradicija proizvele poseben brend
od biserot, za Ohrid i za Republika
Makedonija, postignuvaj}i svetska
afirmacija, propratena so niza na
sertifikati i priznanija na mnogubrojnite svetski saemi na nakit.
Biserot kako suvenir im se prodava
na mnogu turisti koi go posetuvaat
Ohrid i preubavoto Ohridsko Ezero.
Na toj na~in tie, osven impresii,
so ohridskite biseri {irum svetot
ja prenesuvaat i tajnata na edno prijatelstvo.
Kvalitetot na biserot najprvin se
ocenuva po negoviot sjaj, a sjajot najmnogu zavisi od vnimatelnosta na majstorot koj go izrabotuva, bidej}i sekoj
del od ovoj nakit se izrabotuva ra~no.
Majstorite posvedo~ija deka pri izrabotka se upotrebuvaat prirodni
materijali i se vloùva mnogu trud
i qubov. Sekoe zrno na ohridskiot
biser, go dobiva svojot sjaj taka {to
se prema~kuva so specijalna emulzija
od 5 do 6 pati, a koja se nanesuva so
specijalna ~etki~ka izrabotena od
vlakna na ververi~ka ili, pak, od
opa{kata na kowite. Pome|u sekoe
prema~kuvawe mora da pomine eden
~as, a za visokiot kvalitet na biserot najva`no e su{eweto. Blagodarenie na vakvata obrabotka, zrnoto na
ohridskiot biser e kompaktno do taa
merka {to moè da izdrì teìna
od 300 kilogrami, a pritoa da ne se
o{teti i da ne pukne. Vodata e edinstveno nivno opkruùvawe i samo toa
e potrebno za nivno ~istewe. Ako se
odrùva pravilno, odnosno povremeno se stavaat vo ~ista voda, tie stanuvaat ve~ni, tvrdi Mihajlo Filev,
sopstvenik na edna od dvete edinstveni robotilnici za izrabotka na biseri vo Ohrid. Kako del od kulturnoto nasledstvo na Ohrid, i zanaetot
za izrabotka na ohridskiot biser e
del na svetskoto kulturno nasledstvo
i e pod za{tita na UNESKO. Poradi
specifi~nnata tehnologija, godi{no
se izrabotuvaat najmnogu okolu stotina kompleti od ovoj nakit, a Mihajlo
Filev posebno go istaknuva crniot
biser kade e potrebno da se izdvoi i
do sedum pati poveke sedef otkolku
kaj belite biseri. Najevtinata vakva
ogrlica ~ini okolu 500 evra, dodeka
odredeni primeroci od ovoj unikaten
nakit dostignuvaat cena i od nekolku
iljadi evra. Ohridskiot biser najdobro stoi na vratot na ènite, no vo
posledno vreme s$ pogolem broj maì
go kupuvaat ovoj skapocen nakit,
koj za niv se izrabotuva po posebni
nara~ki. Naj~esto se kupuvaat ogrlici, zrna za prsten ili, pak, biser so
filigran.
Ohridskiot biser od rabotilnicata na Filev ili, pak, Talev vo ramkite na svoite kolekcii go poseduvaat
golem broj na istaknati li~nosti. Od
koi }e izdvoime samo nekolku i toa,
Jovanka Broz, kralicite na [vedska
i Danska, soprugata na Hozea Kareras,
soprugata na poznatiot amerikanski
pisatel Sindi [eldon, ukrainskata
pop-zvezda Ruslana, pokojniot pretsedatel na Makedonija Boris Trajkovski,
porane{niot amerikanski sekretar
Kolin Pauel, bugarskiot pretsedatel,
kako i drugi brojni li~nosti kako od
doma{niot taka i od stranskiot xetset.Svojata presti`nost, ohridskiot
biser ja ima potvrdeno i so unikaten
primerok na ogrlica koj i den- denes
se nao|a vo Bakingemskata palata.
37
Makedonija
MAKEDONSKI NARODNI PRAZNICI I VERUVAWA
Obi~ai
TRADICII
ZDRAVICA:
Dva an|ela letaa po pestoli gospodski,
kitki cve}e }itea, rajski pesni peeja:
Aliluja, Aliluja, Gospodi pomiluj,
poveli napij se Ivane, pomogol ti dene{en.
Pi{uva:
Angelina Mihajlovska
aj
V
o ìvotot na makedonskiot ~ovek posebno zna~ajno
mesto
imaat
praznicite,
najrazli~nite praznuvawa {to
se prisutni vo tekot na celata
godina. Narodnite obredi se povrzani
, glavno, so “nesekojdnevni” nastani
(verski praznici i sve~enosti). Na{iot
narod so posebna vozbuda go proslavuva
ra|aweto na noviot ~len vo semejstvoto,
potoa praznuva rodendeni, imendeni,
so mnogu veruvawa, obi~ai i pesni go
proslavuva stapuvaweto vo brak (svadbata) potoa praznuva mnogu praznici:
narodni, crkovni, dràvni itn. Site tie
se prosledeni so mnogu obi~ai, pesni,
blagoslovi itn. Tie praznikot go izdignuvaat nad sekojdnevieto i go pravat
privle~en i so zadovolstvo o~ekuvan.
Makedonskiot narod praznuva mnogu
praznici, no posebno zna~ewe imaat
doma{nite praznici. Praznikot t.n.
Slu`ba, se praznuva edna{ vo godinata
i e povrzan so eden den i eden svetec
od religijata. Obi~no sekoja ku}a si
ima svoj praznik, odnosno eden doma{en
svetec koj go po~ituvaat kako za{titnik.
Vo negova ~est se pravat gozbi, se kanat
gosti, no doa|aat i nekaneti. Vinoto e
~esto prisutno vo hristijanskite obredi
i ja simbolizira Hristovata krv, proleana za spasenie na celiot ~ove~ki rod.
A smislata na ovie praznici spored
veruvaweto e da mu ugodat na svetecot,
odnosno nivniot za{titnik, no i da im
se najde kako {to se veli na umrenite na
onoj svet. Toa e t.n. davawe za du{a na
ovie praznici. Isto taka, ima praznici
{to gi praznuvaat i celi sela. Praznuvaweto na doma{niot praznik zapo~nuva
ve~erta sproti praznikot- den. Toga{
se odi vo crkva kade {to se sluì
ve~erna bogoslu`ba. Sve}ite , isto taka,
se obreden predmet i tie imaat pove}e
simboli~ki zna~ewa no, naj~esto ja
simboliziraat svetlosta poradi {to se
koristat i vo najrazli~ni sve~eni momenti. Lambata {to se osvetuva vo crkva,
a ~esto se pali vo domovite pred ikonata na doma{niot svetec. Se veruva deka
38
svetlosta ja rasteruva ne samo temninata tuku i zlite duhovi koi osobeno
no}e go napa|aat ~ovekot. Osven vinoto,
sve}ata, lambata vo obredni predmeti
u{te spa|aat: vodata, lebot, ìtoto, temjanot, masloto i ikonite. Sve{tenikot
so krstot i molitvata ja o~istuva vodata od negovite demoni i potoa taa
ima vol{ebna mo}, sluì za za{tita na
ku}ata od razni nesre}i. Zatoa se poprskuva so svetena voda.
Lekoviti se vodite na Bogojavlenie
koga se frla krstot vo vodata i toga{
lu|eto polnat voda od rekite i ezerata
kade {to e izvr{en obredot frlawe
na krstot i ja ~uvaat vo tekot na celata
godina, za za{tita od razni zla. Ovaa
ceremonija e na VOJORDAN koj se slavi
na 18.januari sekoja godina. Na toj den
krstot se frla vo vodata i po nego vedna{ skokaat lu|e. Onoj {to uspeval da
go fati i izvadi krstot dobival pari od
prisutniot narod. Potoa krstot se prodaval na licitacija i toj {to }e go kupel, go zadrùval kaj sebe 40 dena i pak
go vra}al za slednata godina.
Pred Vojordan na 2.januari se slavi
IGNAT (podignat) Bogonosec. Se veruva
deka toj praznik gi pottiknuva decata da
rastat, pa zatoa utroto na toj den, majkite
gi “teglat” ili gi podigaat za u{i ili za
glava za da “porasnat” pove}e. Isto taka,
se veruva deka ako prvata li~nost {to
ti vleze vo ku}a na toj den e nekoj mlad
i ubav ~ovek (ili devojka), cela godina
}e ima{ sre}a. Ako, pak, prvo na gosti ti
dojde nekoj starec taa godina nema da ti
odi najdobro. Toa veruvawe odelo dotamu
{to nekoi koga }e videle deka starec se
dobliùva do nivniot dom se kriele ili
mu ja zatvorale vratata, ~ekaj}i nekoj
mlad da vleze prv vo nivniot dom.
Sleden praznik e KOLEDE, koj se slavi
no}ta pome|u 5 i 6 januari sekoja godina.
Ve~erta sproti Boìk, grupa ma{ki deca
sobiraat suvi granki i palat golem ogin,
koj potoa go preskoknuvaat. Po polno},
odat po ku}ite peej}i koledarski pesni,
sobiraj}i koledarki. So sebe nosat torbi i pravat ~epera{ki na koi gi redat
kola~iwata {to se pravat specijalno
za ovoj praznik, od testo, so prstenesta
forma.
Spored datumite koga se slavat
praznicite se delat na podvi`ni i
nepodvi`ni. Podvi`ni se onie {to
sekoja godina go menuvaat datumot i
zavisat od najgolemiot hristijanski
praznik Veligden. Dodeka nepodvi`ni,
postojani praznici sekoja godina pa|aat
vo ist datum. Pokraj Vojordan, Kolede i
Ignat takvi praznici u{te se: Boìk,
Bogorodi~nite, Preobraènie, i dr.
Site ovie praznici se povrzani so razni
obi~ai, potoa pesnite, veruvawata i dr.
Na 6.januari nave~er so sve~ena
ve~era sekoja godina go slavime BADNIK. Taa ve~er na samata ve~era treba da
se prisutni site ~lenovi na semejstvoto.
Na trpezata se postavuva zelnik, a na sredinata od nego, ispe~en kola~ nare~en
“kravaj~e”. Vo kravaj~eto se stava stara
para. Pred samata ve~era najstariot od
semejstvoto go kr{i kravaj~eto na dva
dela. Delot {to ostanuva vo desnata
raka e posveten na “Boga”, a onoj vo levata raka se kr{i na tolku par~iwa kolku
{to ima ~lenovi semejstvoto, odnosno
toj del e za ku}ata. Onoj vo ~ij del }e se
najde parata dobiva podaroci (naj~esto
pari) i se smeta deka taa godina }e ima
pove}e sre}a. Po ovaa mala ceremonija
se po~nuva so ve~erata. Obi~no se jade
sarma, grav, kompir, ovo{je, odnosno
od s$ po malku samo da e posno jadewe.
S$ dodeka trae ve~erata nikoj ne smee
da stane od masata. Potoa pari~kata se
stava vo ~a{a so vino od koja pijat site
po red. Taka tamu stoi do idnata godina.
Po ve~erata ~ar{avot go trese nemaèna
devojka i toa na onaa strana od kade
{to saka da i dojde mom~eto. Vo nekoi
kraevi, pak, se ostava trpezata nerazdignata do slednoto utro. Ova e povrzano
so veruvaweto deka no}ta }e dojde dedo
Boè i da moè i toj da si kasne. Isto
taka, vo sekoj dom se vnesuva badnikovo
gran~e za sre}a. Spored nekoj taa no} ne
se spie tuku preno}uvaat budni, zatoa se
smeta deka taa no} e nare~ena “Badnik budnik”. I se smeta deka imeto na ovoj
den doa|a od bdeeweto, odnosno budnosta pokraj badnikoviot ogan.
Na 7, 8, i 9-ti januari se slavi BO@
IK, kako najgolem hristijanski praznik,
zo{to na toj praznik se slavi ra|aweto
na Isus Hristos. Obi~aite {to se izveduvaat denes se ostatoci od minatoto,
no pogolemiot broj od niv se is~eznati i
nie denes za niv doznavame od zapisite
na sobira~ite na makedonski folklorni
i etnografski materijali. So Boìk
zapo~nuva periodot od 12-te denovi t.n.
nekrsteni ili pogani a nekoi gi vikaat
i ristosovi denovi {to traat do Vodici,
period ispolnet so mnogu aktivnosti
na negativni demoni. Spored narodnoto veruvawe od Boìk do Vodici koga
Isus ne bil krsten a Bogorodica bila
leunka, razni zli demoni kako vampiri,
karakonxuli ve{tici idr. gi izveduvaat svoite orgii i se obiduvaat da mu
napakostat na ~ovekot. Duri na Vodici
koga se kr{teva vodata se prekinuvaat i
Obi~ai
ku}ite i peat surovarski pesni za {to
dobivaat podaroci.
Sleden praznik povrzan so obi~ai e
SVETI TRIFUN koj se slavi na 14.fevruari sekoja godina. Ovoj praznik ,glavno,
poznat po obrednoto zakrojuvawe na lozjata. Spored sobira~ite na makedonskite
narodni umotvorbi toj bil poznat kako
pokrovitel na meanxiskiot esnaf no i
za{titnik na lozarite i gradinarite.
Sveti Trifun se praznuva na 1 se~ko
spored stariot kalendar ili na 14 fevruari spored noviot kalendar. Na ovoj
den rano nautro se odelo vo crkva kade
{to popot peel molitva i svetel voda.
Od ovaa voda za koja se smeta deka so
osvetuvaweto e oslobodena od site negativni demoni i ima lekovita mo} lu|eto
zemale vo {i{iwa i gi prskale lozjata pri {to go izveduvale i obrednoto
zakrojuvawe. Otkako doma}inot }e go
Ve~erta sproti Boìk, na Kolede,
se sobiraat suvi granki i se pali golem ogin
nivnite dejstvija. So Boìk e povrzana
i poslovicata:”Pred Boìk zad Boìk
kaj i da si doma da si” {to ima dvojno
zna~ewe: za vreme na golemiot praznik
treba da se bide vo krugot na semejstvoto
i tuka da se proslavi ra|aweto na Spasitelot, no ne e na odmet da se potseti
deka vo najstudeniot period od godinata
najprijatno i najbezbedno mesto e sopstveniot dom.
Najmnogu praznici ima vo januari
zatoa i na 14.januari se slavi SUROVA.
ovoj praznik se sovpaga i so Vasilica.
Spored legendata Isus ne bil krsten i
|avolot se ma~el da go izlaè da ne se
krsti za da ne se ispolni voljata Bo`ja.
Se smeta deka ovie denovi za ~ovekot
se opasni bidej}i toga{ mrtvite se vo
dvièwe. Obi~aite se sli~ni kako i
na Badnik. Se pravi sve~ena ve~era
so zelnik, kravaj~e i pari~ka vo nego.
Sekoj mora da ostane buden do 12 ~asot
na polno}. Ovoj praznik vo nekoi kraevi
u{te se vika “Stara Nova godina”. Grupa
lu|e se sobiraat okolu zaedni~kiot ogin
a po polno} mladite se sobiraat, odat po
poprskal so sveta voda lozjeto zastanuval na edniot negov kraj, a drug ~len na
semejstvoto zastanuval na drugiot kraj .
Toga{ doma}inot }e viknel: “Dedo Trifune, kade si?” Drugiot koj bil legnat
me|u lozite za da ne se gleda odgovaral”
ûja, ûuuja!” Ova se povtoruva tri pati
po {to doma}inot }e re~el: Nemoga da
te vida od crni beli grozdaci.” Potoa
izvikuval “Ela da jademe i da pieme!”
Dvajcata doa|ale do sredinata na lozjeto odreùvale edna loza, vtora na eden
kraj i treta na drug kraj. Vo sredinata
na lozjeto iskopuvale dupka dlaboka 2
do 3 pedi, vo nea go stavale {i{eto so
ostanatata svetena voda i go zakopuvale. Toa go pravele za da go za{titat
lozjeto od gradobijni oblaci. Otkako
}e zavr{ele so toa, stavale trpeza na
koja celoto semejstvo jadelo, pielo i se
veselelo do docna ve~erta. Sledniot den
po Sveti Trifun e praznikot “Sretenie
Gospodovo”.
Umrelo dete za bani~ka se slavi eden
den pred Pro~ka i sekoja godina datata
se menuva. Na toj den se deli bani~ka.
39
Kopani~ari
Ritualot e posveten na nastan koj navodno navistina se slu~il na toj den. Kaj
nekoi lu|e trebalo da dojdat gosti i
doma}inkata za taa prilika napravila
bani~ka. Nejzinoto sin~e ja zamolilo da
mu dade edna pred da dojdat gostite, no
taa go odbila. Na krajot od pregolema
èlba da kasne bani~ka, istiot den
umrelo. Vo spomen na nego na toj den se
deli bani~ka.
PRO^KA se slavi na krajot od fevruari ili vo po~etokot na mart i sekoja
godina datata se menuva. Grupa mladi se
sobiraat se maskiraat vo najrazli~ni
kostimi, se iscrtuvaat so boi po liceto
i odat po ku}ite. Ova, glavno, se odviva
ve~erno vreme. Preku denot, isto taka,
se odi po ku}ite no pomladite so portokal (koj e simbol za ovoj praznik) i
podavaj}i ja rakata na postariot izgovaraat: “Pro{~evaj”. Taka simboli~no se
prostuvaat. Toj zbor se izgovara i ako ne
bile skarani a simboli~no zna~i deka
nema da ima karawe taa godina. Se pravi
baklava specijalno za toj praznik.
ÊT’RSE - Praznikot na “~etirieset
ma~enika” se slavi na 22. mart sekoja
godina. Se sovpa|a so prviot den od proletta. [tipjani na ovoj den masovno se
ka~uvaat na ridot “Isar” a re~isi sekoja
ku}a od toj del na gradot organizira
doma{na slava. Sekoj {to }e se iska~i
na ridot sobira 40 kamen~iwa i gi frla
od ridot kon rekata Bregalnica. Edno
se zadrùva za sebe i ve~erta se stava
pod pernica. Koe mom~e }e go sonuva taa
ve~er toa }e bide idniot soprug. Specijalno za praznikot doma sekoj pravi po
40 tiganici, s$ {to se pravi se stremi da
bide vo vrska so brojot 40.
VELIGDEN - Se slavi obi~no na
krajot od april ili po~etokot na maj pa
sekoja godina datata se menuva. Ve~erta
pred Veligden narodot se sobira pred
crkvata. Tamu se ~eka do polno} sekoj
vo rakata drì sve}a koja ne treba da
izgasne no ako izgasne ne smee da se
pali so kibrit tuku samo od druga sve}a.
Po zavr{uvawe na crkvata sekoj treba
od toj ogin od sve}ata da odnese doma.
Den pred toa se varat jajca koi se vapcuvaat vo najrazli~na boja. Sekoj {to odi
vo crkva nosi po edno jajce i to~no na
polno} se kr{at so jajcata. Isto taka,
decata se kapat so crveni jajca za da
bidat zdravi. Pri sekoja sredba lu|eto
izgovaraat “ Ristos voskrese”.
\UR\OVDEN -Se slavi na 6 maj. Se odi
na crkva. Mladite berele od rastenieto
“Zdravec”i si gi ukrasuvale oblekite
i portite od ku}ite. Se mesi poga~a, na
decata okolu racete im se vrzuva ukras
(|ur|ovdenka) napraveno so crven i bel
konec i so stara para na niv.
IMENDEN obi~no se slavi na
ma{kite deca. Ako imeto {to go nosi e
poznato vo religijata kako ime na nekoj
svetec. Se organizira doma{na slava na
koja site gosti se dobrodojdeni.
40
Makedonija
LOKALITETOT MARKOVI KULI NA PADINITE NA VODNO
Markovi Kuli (ili grad Чrni~e)
e tvrdina - zbeg na gradot Skopje koja
leì 4,5 km na jugoistok od centarot
na Skopje. Ka~en e na isto~niot kraj na
planinata Vodno, vrz izdaden i strmen
varovni~ki greben 350 m. visoko nad
poleto i Vardar vo podno`jeto. Ozgora
ima pogled vrz poleto mnogu kilometri
na sever, severoistok i istok. Povrzan
e so patot {to po izohipsa vrti okolu
planinata, a na toj pat izrasnale slovenskite srednovekovni sela Sopi{te,
Vodno, Nerezi, Kru{opek, Gr(ada)~ec.
Pi{uva:
Dobri
Dobr Petrovi}
CRNIÊ NE E
Najstari ostatoci
Rekonstrukcija na tvrdinata kako
kastel vo VI vek
Na zaramnetiot vrv vo VI vek bil
izgraden eden neobi~no silen kastel
so golemina 360 h 90 m. Yidovite mu
bile {iroki do 2,5 m i zajaknati so 40
kuli. Strani~nite kuli imale forma
na pentagoni so golemina do 11 m; akropolata bila braneta so 9 trigoni.
Чelnata triagolna kula se potpirala
na masiven bastion, golem 16 h 13 m.
So iskopuvawata od 1976 do 1980 g.
bila istraùvana stratigrafijata na
sloevite i nivnata hronologija, potvrdena so moneti od Justinijan I do
Iraklij.
Otkopani se delovi od obyidieto
i 7 kuli; sondirani se cisternite za
voda i delovi od vodovodnata mreà,
kako i delovi od drugi gradbi. Ovoj
golem i nevoobi~aeno silno ukrepen
kastel so nevoobi~aeno golemi cisterni za voda i nevoobi~aeno golem
broj kuli sluèl kako glavna za{tita
i zbeg na ìtelite od ranovizantiskiot grad {to stoel vo centarot na
dene{no Skopje; gradot koj nesomneno
moè da se identifikuva so Justinijana Prima.
ja
Srednovekovni ostatoci
Plan na gorniot del na kreposta
Blagodarenie na iskopuvawata i
to~nata stratigrafija denes moème
so golema sigurnost da zboruvame za
istorijatot na tvrdinata i niz sredniot vek. Najverojatno vo X vek po~nala
obnovata na nekoga{nata akropola.
Novoto obyidie gi sledi ostatocite od
VI vek, naslojuvaj}i se vrz niv. Ukrepeniot prostor merel 130 h 80 m. Obnoveni bile 4 kuli na isto~niot yid i
~elniot bastion.
Isto~niot yid e otkopan po celata dolìna. Nekoga{nata porta kon
srednata terasa vo ova vreme bila
zayidana, a na severoisto~niot agol e
otvorena nova potrena niz koja se vleguvalo i niz koja se cedele otpadnite
vodi od cisternite. Yidot e {irok
Kopani~ari
O - ISTORISKI PAMETNIK
samo 1,6—1,7 m. Kulite imale nekolku
katovi, sudej}i spored dupkite za gredi (eta`ni) {to gi otkrivme vo niv.
Podovite vo suterenot leèle vrz ranovizantiskite podovi. Pokrivnite
keramidi se od nov, Komninski tip i
bile nalepeni so malter vrz svodovite
na kulite. Vo dve kuli otkrivme sloj so
silen poàr i vo niv par~iwa od slovenski crepni i vizantiski moneti od
XIII vek (Teodor I, 1204—1222 g.),
kako tragi od osvojuvawe na kreposta.
Prostorot vo obyidieto bil
CRNO
izgraden. Otkopani se pove}e gradbi
{to bile koristeni vo sredniot vek.
Toa se:
Cisterni za voda
Od preslovenskite gradbi ostanale
dobro zapazeni i nepotrupani dvete
golemi cisterni za voda. Bile gradeni
izvonredno masivno, dlaboki do 10 m,
a sobirale najmalku 2.400 m2 voda. Pomalata cisterna bila prepokriena so
keramidi vo XI i XII vek. Do nea bila
postavena i nova vodovodna linija,
gradena od kerami~ki tubuli so malter (vodata bila nosena od izvorite
kaj s. Gorno Vodno). Eden krak od vodovodot vodel do jugozapaniot agol na
pogolemata cisterna, snabduvaj}i ja i
nea so proto~na voda. Me|utoa, svodot
nad nea vo sredniot vek verojatno bil
ve}e urnat, a severniot yid dlaboko
probien, taka {to moèlo odnadvor
slobodno da se vleguva vo cisternata
kako vo otvorena prostorija. Delot
na cisternata verojatno bil koristen
kako kowu{nica. Pokrien bil so kos
drven pokriv mnogu ponizok od rabot
na cisternata. Na ova upatuvaat dopolnitelno vse~enite leì{ta za gredi
niz pilastrite vo zapadniot yid. Kraj
ju`niot yid na ovaa cisterna vo XI i
XII vek stoela edna dolga gradba paralelna so nea, yidana bez malter. Podot
i leèl vo viso~ina na kruni{teto na
cisternata. Vo nea e najdena slikana
vizantiska grn~arija od XI - XII vek.
Bawa
Bawata bila izgradena na tesniot
prostor pome|u pomalata cisterna i
obyidieto, a vrz ostatocite na eden
magacin od VI vek. Ima specifi~en
sistem za zatopluvawe ozdola, sosem
poinakov od anti~kite hipokaustni
uredi. Nosa~ite na podot se gradeni
vo vid na masivni krajyidni bankini i
sredi{ni kvadratni podiumi. Me|u niv
se ostaveni kanali za protok na topol
vozduh, dlaboki do 0,75 m. Pomali
kanal~iwa za topol vozduh se vse~eni
vo masata na nosa~ite, a cevkite za
ventilacija vertikalno bile vyidani
vo yidovite i obloèni so kerami~ki
tubuli. Edno loì{te (prefurnium)
e otkrieno pod pragot na zapadniot
del, la~no nadsvodeno so golemi tuli.
Podot vo dvete prostorii bil obloèn
o~igledno so drveni {tici, ~ii {to
izgoreni ostatoci se najdeni na celiot
prostor. Bawata gore bila zasvodena i
pokriena so keramidi od Komninski
tip, a gle|osanata grn~arija datira od
XII do XIII vek.
Dvorec
Rekonstrukcija na vizantiski
dvorec vo kreposta
Dvorecot se nao|a vo sredi{niot del
na akropolata. Ima pravoagolna osnova
(22,5 h 12 m.). Toj e graden so malter, a
brojnite drveni gredi vo yidovite mu
davale pogolema cvrstina (sistem santra~). Yidovite bile ukraseni so dersuvawe, a podot pokrien so malterna
ko{ulka. Gradbata imala 3 prostorii
vo edna niza i otvoren trem pred niv
po celata dolìna. Ima indicii deka
gradbata imala i kat. Ova e klasi~en
tip na golemi balkanski ku}i so ~ardak, so~uvani i denes tuka kako „turski” tip ku}i. Vo severozapadniot agol
na tremot, odnadvor, bil potpren sanitarniot jazol. Datiran e so slikanata
vizantiska grn~arija i keramidite od
Komninski tip vo XI - XII vek. Goleminata na ovaa gradba, kvalitetot na
yidaweto i ukrasite, pokraj dominant-
nata polo`ba nad okolinata, zboruvaat
za nejziniot reprezentativen karakter.
Stanuva zbor nesomneno, za eden dvorec
(vila) na upravnite golemci od Skopje
od toa vreme. Pomo{nite gradbi okolu
nea samo se nayiraat na terenot i ne se
otkopani.
VOENI BARAKI
Pogled na Skopje
od ~elnata kula
Na prostorot do Чelnata kula,
odnatre, otkopani se tragi od dve
drveni gradbi potpreni na obyidieto (severno i ju`no). Imale
pod nasipan od svetol lapor dobro niveliran, a temelite bile
napraveni od 2—3 reda kr{en
kamen. Obnovuvani se dva pati.
Yidovite i pokrivot bile drveni, a bile pokrieni so keramidi
od Komninski tip. Od seto ova
najdeni se izgoreni ostatoci,
prosledeni so klinci, spojki i so
drugi naodi, potoa tragi od sekojdnevno ìveewe - par~iwa od
ogni{na grn~arija, brojni ìvotinski koski ugazeni vo podovite i
dr. Vo pra{awe se voeni stani{ta
— baraki, pokraj ~elnata kula
koja ja demnela celata tvrdina i
{irokata okolina.
Vo povelbata na kralot Milutin na manastirot Sv. Gorg na Serava zabeleàno e imeto na ovoj
„grad”: Чrn~e (1300 g.). Imeto
mu ìvee vo dene{nata naselba Crni~e, smestena na padinite na Vodno severozapadno od
nekoga{nata krepost. Funkcijata
na istata moè da ja zamislime
kako visoka straà, zbeg i dvorec
nad Skopje.
41
Makedonija
JUGOISTO^NA EVROPA I SKANDINAVIJA - VO I OKOLU PERSPEKTIVITE NA EU
Dijaspora
RAZVOJNA BALKANSKA
PROGRAMA
Makedonija ostanuva me|u prioritetnite zemji vo ramkite na bilateralnata politika na [vedska za finansiska
poddr{ka na razvojot na demokratijata
i ~ovekovite prava i unapreduvaweto na
ìvotnata sredina i klimatskite uslovi.
A kako {to se naveduva vo studijata na
finskiot Inistitut za stopanski dvièwa
vo Helsinki, ekonomskiot rast vo Isto~na
Evropa vo narednite decenii }e bide dvojno povisok od Zapadna Evropa.
[vedskata vlada }e go zgolemi obemot
na finansiskata pomo{ od dràvniot
buxet nameneta za poddr{ka na razvojot na siroma{nite zemji i zemjite vo
konfliktni i postkonfliktni podra~ja,
soop{ti neodamna [vedskoto minister-
zemjite od jugoisto~na Evropa kon evropskite integrativni procesi sozdava pretpostavki za namaluvawe na siroma{tijata
vo tie zemji i e neophodno za unapreduvawe na demokratijata i stabilnosta vo
Evropa.
Novite prioriteti vo {vedskata razvojna politika se lansiraat vo momentot
koga e aktuelna javna debata vo [vedska
okolu potrebata finansiskata pomo{ od
ovaa nordiska zemja da bide prosledena
so pogolem kvalitet i efikasnost. So
stavawe na fokusot vrz konkretni zemji,
[vedska saka da go zajakne partnerstvoto
vo domenot na svojata bileteralna sorabotka i so toa da prodolì so svojata
orienatcija kako edna od vode~kite zemji
stvo za nadvore{ni raboti, Ednovremeno
brojot na zemjite primateli na finansiska pomo{ od [vedska vo narednite
godini }e bide re~isi prepoloven i }e
se namali od sega{nite 70 na 37 zemji. Vo
fokusot na novata {vedska razvojna sorabotka, me|u drugoto, }e bide borbata protiv siroma{tijata vo Afrika, kako i intenziviraweto na reformite vo Isto~na
Evropa, pri {to, osven kon Makedonija,
finsnsiskata pomo{ }e bide naso~ena i
kon Albanija, Bosna i Hercegovina, Srbija, Kosovo, Gruzija, Moldavija, Ukraina i
Turcija.
Spored
{vedskata
ministerka
za razvojna sorabotka Gunila Karlson, natamo{noto dobliùvawe na
porane{nite sovetski republiki i na
donatori so visok kvalitet na ostvarenite rezultati vo razvojnata sorabotka.
Vkupnata finansiska pomo{ {to ja
dodeluva [vedska iznesuva okolu 3,2
milijardi evra na godi{no nivo.
Makedonija so 80 posto od prosekot vo
EU vo 2050
Ekonomskiot rast vo Isto~na Evropa
vo narednite decenii }e bide dvojno povisok od Zapadna Evropa, se naveduva vo
studijata na finskiot Inistitut za stopanski dvièwa vo Helsinki.
Spored rezultatite na ovaa studija, vo
Makedonija BNP po glava na ìtel, prilagoden spored kupovnata mo} na naselenieto, do 2050 godina }e iznesuva 80 procenti
od prosekot na vode~kite 15 ekonomii vo
ramkite na EU. Ednovremeno se naveduva
42
Ivica êlikovi}
deka vo 2005 godina nivoto na BNP vo
Makedonija, spored istite kriteriumi,
iznesuvalo 24 posto od EU-prosekot.
Finskiot institute za stopanski
dvièwa prognozira deka Rusija, trite
balti~ki zemji, Slovenija i Ungarija vo
2050 godina }e imaat vode~ka pozicija
vo isto~no-evropskata liga i re~isi }e go
dostignat nivoto na zapadno-evropskiot
ìvoten standard. Vo isto~no-evropskite
zemji {to se opfateni so finskata studija (vkupno 21) se o~ekuva rast na BNP vo
prosek 3,7 procenti godi{no vo periodot
2006-2050. Toa bi moèlo da se sporedi
so prose~nite 1,9 procenti rast vo 15
zemji {to bea ~lenki vo EU do golemoto
pro{iruvawe na Istok vo 2004 godina.
Gruzija, spored prognozite vo studijata, i
vo idnina }e ostane najsiroma{na zemja
vo Isto~na Evropa.
[to se odnesuva do zemjite vo
po{irokiot region na Balkanot koi se
opfateni so studijata, do 2050 godina se
o~ekuva Hrvatska da dostigne nivo od 84
posto od EU-prosekot, Bugarija 82, a Bosna
i Albanija 79 posto.
Modelot na procenkite vo studijata se
zasnovuva, me|u drugoto, vrz o~ekuvaniot
investickiski takt i rast na produktivnosta. Drug zna~aen faktor {to e zemen
predvid e rastot na naselenieto pri {to
se prisutni zna~ajni razliki. Vo Bugarija, na primer, se o~ekuva namaluvawe na
naselnieto za 34 procenti do 2050 godina. Negativen razvoj vo toj kontekst se
o~ekuva i vo Rusija, Ukraina i Romanija.
Vo Azerbexan, Albanija i Turcija se prognozira najgolem prirast na naselenieto.
Vo studijata se konstatira deka od
istoriska perspektiva gledano zemjite
vo sostavot na EU se dobliùvaat ekonomski edna kon druga. Se dodeka isto~noevropskite zemji prodolàt so reformi
na svoite strukturi i ovozmoùvaat ekonomska integracija so ostatokot na svetot,
procesot na dobliùvawe na isto~nite
ekonomii kon zapadnite verojatno }e
prodolì.
Dva prsta
ZDRAVO,
Vi ispra}am fotografija od Makedonskata izlo`ba.
Sre}en sum {to
skromno , dostoinstveno, so prekrasnata
mariovska nosija se
pretstavivme pred
posetitelite i
drugite dobronamernici na bibliotekata vo Benkstaun. Se
nadevam deka ovaa
inicijativa nema da
zastane tuka i deka
kje prodolìme
da go dokaùvame
na{eto prisustvo vo Avstralija
razbira}i go svetot
kako pole za kulturen natprevar
me|u narodite .
Iskreno Va{,
Vasko Gorgievski
1/8-10 Weigand ave
Bankstown
Sydney, Australia
PISMO OD Ê[KA
GRI@A ZA IDNITE
GENERACII
Dobar den ~est mi e da ve pozdravam jas ìveam vo Чe{ka Republika pa prvo bi ve zapra{al a
potoa zamolil dali bi mozelo da
se stori nesto poveke za nasite
makedonci koi ìveat vo ovaa
dràva da se obedinat so pomo{
na makedonskoto dru{tvo koe e
registrirano a jas bi rekol deka
i ne postoi od pri~ini tie luge
koj go vodat izgleda se preoptereteni so svoi biznis celi pa da bi
gi oslobodile malku da mu pomogneme pred s$ so va{a pomo{ da go
aktivirame toa drustvo zatoa {to
ve}e vamu po~naa da se ra|aat novi
Makedon~iwa a da ne bi ja zaboravile na{ata kultura, obi~ai
i tradicii, da se ne{to osnova
barem nekoe folklorno dru{tvo
da gi upatime na{ite potomci po
na{iot prav makedonski pat da ne
dozvolime da go izgubime na{eto
kulturno bogastvo.
So golem pozdrav,
ivanoski@seznam.cz
STOP THE POLITICS THAT DESTROYED THE BALKANS
The Right government of Greece, few
only days afterwards her small victory in
the elections (with 152 members in parliament from 300 total and with 42% of votes,
who is 3,5% less from last elections), began
nationalistic attack against our neighbouring country of Republic of Macedonia, and
changing the book of history as just wanted
the Far Right party. This attack becomes at
the same time with a neoliberal attack in
social level, with announcing Right metres
for the retired-age, as well as neoliberal
metres for the universities and mass deletions of students.
We declare the friendship and our solidarity to the people of Republic of Macedonia, the people of Albania, of Turkey, of
Cyprus (Greek-Cyprus and Turk-Cyprus),
the people of Bulgaria, and to all Balkan
people, and we say that all are our brothers!
We must fight for unity of Balkans and the
creation of Balkan federation, for peace-
Dobar den
Pozdrav do site vas
vo redakcijata i vi posakuvam mnogu uspeh vo
ponatamosnata rabota .
VE MOLAM pustejte go
vaseto i nase spisanie na
demilitarization-end of obligatory military
service, free transporting of citizens in the
Balkans, for Balkans in Europe.
To stop the nationalisms that become in
order to separate the Balkan peoples and in
order to we buy enormous equipment (armaments) from the industries of arms, but
also in order to stop the fight against the real
problems, the environmental destruction,
the new nuclear factories in our region, the
invasion of GMOs, the factory-farming and
the annihilation of small farmers, the poverty and the marginalisation, etc, etc.
Stop the politics that destroyed the
Balkans, that separated the Balkan peoples,
and who have made our region the poorest and downgraded region of Europe, that
govern the nationalisms!
The future is in friendship, collaboration and solidarity!
mojata adresa i dostavete
mi konto kaj da platam
clanarina za 1 godina.
Solarov Vanco
Sandgasse 19 b
5734 Reinach AG
Schweiz
George Chalkias
<oikologos1@yahoo.gr> έγραψε:
Pozdrav i se nadevam deka ke gi ispolnite
moite zelbi.
FALA MNOGU .
Solarov Vanco
filip_nikola@yahoo.de
43
Dva Prsta
Makedonija
PISMO DO NIMIC OD VINO@ITO
SE E JASNO: MAKEDONIJA NE E GR^KA!
5ti noemvri 2007 g.
Dostaveno do:
Metju Nimic
Specijalen prestavnik na
Generalniot sekretar na ON
Obedineti Nacii, Wujork
Kopie do:
Generalniot Sekretar na
ON Ban Ki Mun
Ministerkata za Nadvore{ni
raboti na Grcija Dora Bakojani
Ministerot za Nadvore{ni
raboti na Republika Makedonija
Antonio Milo{oski
Po~ituvan G-din Nimic,
Dozvolete ni kako ~lenovi na makedonskoto malcinstvo vo Grcija da Vi se
obratime u{te edna{* izrazuvaj}i gi
na{ite stavovi vo vrska so nesoglasuvaweto na gr~kata dràva so upotrebata
na imeto „Republika Makedonija” od
strana na sosednata dràva.
Za nas postojat dva glavni aspekti od
koi moè da se razgleduva ovaa tema. Edniot ima ~isto tehni~ka sodrìna okolu
op{tata upotreba na imeto Makedonija,
kako od strana na Grcija taka i od strana
na Republika Makedonija. Drugiot aspekt e politi~ki i se nao|a vo ramkite
na op{toto takanare~eno makedonsko
pra{awe vo Jugoisto~na Evropa kakvo
{to go poznavame od po~etokot na minatiot vek pa se do den denes.
Koga stanuva zbor za politi~kiot aspekt na pra{aweto probavme i vo minatoto obra}awe do vas da rasvetlime nekoi
strani na ova pra{awe. Kon ova dozvolete ni da veruvame deka kako ~lenovi
44
na makedonskoto malcinstvo vo Grcija
imame mo`nost da go poznavame i analizirame slu~ajot od eden specifi~en
agol bidej}i istovremeno sme i gr~ki
gra|ani. So drugi zborovi imame dvojna uloga, ja poznavame dobro „situacijata na terenot”, sistemot vo dràvata,
gr~koto op{testvo i op{tite politi~ki
stavovi vo Grcija gledaj}i od „vnatre”,
bidej}i na{eto obrazovanie, informirawe i ìveewe ne se razlikuva od ona
{to go ima kaj gr~koto op{testvo na koe i
samite pripa|ame.
1. POLITIЧKIOT ASPEKT
1.1 Osporuvaweto od strana na Republika Grcija na pravoto na sosedniot
narod i dràva da go nosi imeto {to go
ima izbrano i koe {to go nosi, indirektno vlijae i na na{iot makedonski
identitet. Za nas, od su{tinska va`nost
za na{eto opstojuvawe e po~ituvaweto na
na{iot identitet i posebnost kako makedonsko malcinstvo vo Grcija. Smetame
deka i nam treba da ni e dadena mo`nosta
slobodno da si go birame na{iot identitet, da go uìvame toa pravo i da bideme
po~ituvani kako takvi. Ako makedonskiot identitet se osporuva vo celina,
toga{ smetame deka se osporuva i na{iot
identitet. Za àl, ova osporuvawe doa|a
od dràvata ~ii gra|ani sme nie samite.
Pravoto na samoopredeluvawe i birawe
na identitet se zasnova pred se na univerzalnite principi za po~ituvawe na
~ovekovite i malcinskite prava. Istovremeno kako etni~ki Makedonci na
nikoj od na{ite gr~ki sogra|ani ne im
ja osporuvame mo`nosta da gi uìvaat
istite prava.
1.2 Smetame deka politi~kiot aspekt na pra{aweto pretstavuva pred se
vnatre{en problem na gr~kata dràva.
Za àl pogolemiot del od gr~kata javnost
(no i javnosta na drugite dràvi vo regionot),
), nikoga{ nema{e mo`nost celosno i objektivno da bide informirana
i educirana okolu pra{awata povrzani
so po~ituvaweto na li~nata i kolektivnata samoidentifikacija na eden
narod ili edna nacija. Tokmu poradi ovoj
fakt sme pesimisti vo odnos na perspektivata na regionot koga zboruvame za
takanare~enoto „makedonsko pra{awe”
vo celina. Na{iot pesimizam se zgolemuva koga gledame kako se postavuvaat ne
samo gr~kiot tuku i bugarskiot nacionalizam kon ova pra{awe, no toa e tema za
nekoja druga prilika.
1.3 Gr~kiot nacionalizam ja ima
slednava glavna karakteristika: Si go
ostvari nacionalniot mit deka sovremenite gr~ki gra|ani se potomci i direktni naslednici na anti~kata Elada,
a soodvetno so decenii gi educira{e i
sopstvenite gra|ani. Ova e dominatna
ideologija ne samo denes tuku od samoto formirawe na sovremenata gr~ka
dràva vo 1827 godina. Koga gr~kata
dràva teritorijalno go priklu~i delot
od Makedonija vo 1912-1913 godina, si
go pro{iri „mitot” i vo novite teritorii. So drugi zborovi, prose~niot gr~ki
gra|anin, no i pogolemiot del od gr~kite
politi~ari razmisluvaat vaka:
„Nie sme potomci na anti~kite Elini.
Anti~kite Makedonci bile Grci. Anti~ka
Makedonija be{e del od anti~kiot elinski svet. Zna~i denes nie sme naslednici
na anti~kiot svet vo celina na ovie prostori i samo nie go imame ekskluzivnoto
pravo na istoto.”
Ova pretstavuva ideolo{ka konstrukcija koja kontinuirano gi diktira politi~kite opredelbi na gr~kata
politi~ka elita vo odnos na makedonskoto pra{awe. Ovaa konstrukcija e domi-
nantna vo gr~koto op{testvo. Nie kako
~lenovi na makedonskoto malcinstvo
go otfrlame sekoj anti~ki pristap koga
zboruvame za sovremeni nacii-dràvi.
Nie sme etni~ki Makedonci vo Grcija
vrz osnova na pravoto na samoidentifikacija i samoopredeluvawe kako {to se
poznati vo dene{niot progresiven demokratski svet.
1.4 Za àl od na{a gledna to~ka,
gr~kiot nacionalizam, kako i bugarskiot,
seu{te se nemaat pomireno so faktot za
postoewe na posebna makedonska nacija.
Tokmu toj fakt e i klu~ot na makedonskoto pra{awe. Sprema toa, voop{to ne e
slu~ajno {to Grcija celo vreme razgovara za imeto na sosednata dràva koe ne
bi sodrèlo nacionalni tuku samo geografski osobini. Sli~na politika no vrz
druga osnova vodi i sosednata Bugarija.
Ovaa ideja denes gr~kata diplomatija ja
promovira kako „kompromisno re{enie”.
Toa zna~i deka za gr~kata strana odnaroduvaweto i denacionalizacijata na pogolemiot del od gra|anite na Republika
Makedonija i indirektno na makedonskoto malcinstvo vo Republika Grcija za
gr~kata strana pretstavuva kompromisna
pa duri i demokratska ponuda, kako i
„golemo otstapuvawe” od prvobitnata
pozicija deka ima apsolutno pravo na
terminot „Makedonija”. So drugi zborovi, gr~kata argumentacija im go osporuva
pravoto na postoewe na eden narod i edna
nacija kako takvi, kako i pravoto samata
taa nacija da si go bira imeto, identitetot, simbolite i sl.
1.5 Su{tinata na vnatre{niot problem za ova pra{awe za Grcija e odbivaweto da se priznae i da se po~ituva oddelen
i poseben makedonski etni~ki-nacionalen identitet kako razli~en od gr~kiot
bidej}i so toa }e kolabrira gr~kiot mit
za nacionalna homogenizacija forsiran
so decenii vo dràvata.
1.6 Kako {to napomenavme i vo minatoto pismo, makedonskoto pra{awe
pretstavuva problem za Grcija pred se
poradi faktot {to na nejzina teritorija
postoi makedonsko malcinstvo. Ovde se
krie tajnata na gr~kata argumentacija
okolu navodniot iredentizam na Skopje. Ubedeni sme deka ako ne postoe{e
makedonskoto malcinstvo na nejzinata
teritorija, Grcija najverojatno nema{e
da se protivi na upotrebata na terminot „Makedonija” od strana na sosednata
dràva. Argumentot {to teoretski bi
moèl da drì na evropskata i svetskata
scena za ovoj iracionalen spor bi moèl
da glasi vaka:
„Gospoda
pretstavnici
na
me|unarodnata zaednica! Ako dràvata
koja se nao|a na na{ata severna granica se imenuva so imeto Makedonija, se
pla{ime deka vo idnina }e se pojavat
Dva prsta
iredentisti~ki aspiracii vo Severna
Grcija od strana na makedonskoto malcinstvo.”
No takvo ne{to gr~kata diplomatija
ne izgovara bidej}i mnogu dobro znae
deka odgovorot na takviot stav ne moè
da bide drug osven:
„Po~ituvajte gi pravata na makedonskoto malcinstvo, priznajte go, za podocna
da ne vi se pojavat problemi so iredentizmot.”
Navistina e mnogu te{ko da se ubedi
me|unarodnata zaednica okolu „skopskiot iredentizam” ako se zeme vo predvid toa deka Republika Makedonija pretstavuva edna mala i sosema slaba dràva
vo odnos na Grcija. Makedonskoto malcinstvo vo Grcija e vsu{nost „slabata
alka” na lanecot na gr~ki argumenti ne
samo po pra{aweto na iredentizam, tuku
i okolu makedonskoto pra{awe voop{to.
2. TEHNIЧKIOT ASPEKT
2.1 Ovde morame da naglasime deka
od principielna gledna to~ka, ne e fer
ednata strana (vo ovoj slu~aj Grcija), da
bara od drugata strana (Republika Makedonija), da si go smeni imeto koga takvo
ne{to nema vice versa t.e. od drugata
protiv prvata.
2.2 Po~vata na tehni~kiot del na
pra{aweto se temeli na faktot deka
po{irokiot region na Makedonija kakov
{to go poznavame barem vo posledniot
vek, se prostira osven na teritorijata na
Republika Makedonija i na delovi vo Republika Bugarija (Pirinska Makedonija),
Albanija (regionot na Prespa), i sekako
na del od severnata teritorija na Republika Grcija {to isto taka go nosi imeto
Makedonija kako posebna geografska
edinica. Koga zboruvame za Albanija ili
Bugarija voop{to ne se javuvaat nikakvi
problemi okolu upotrebata na terminot
„Makedonija” od strana na Republika
Makedonija.
2.3[to velat faktite? Imeno, vo
Grcija ne postoi edinstvena adinistrativna provincija {to se vika „Makedonija”. Od 13 adminstrativno periferii vo Grcija, 3 edinici go nosat imeto
Makedonija. Toa se „Periferija Zapadna
Makedonija”, „Periferija Centralna
Makedonija” (so Solun/Tesaloniki vo
istata) i „Periferija Isto~na Makedonija” vo severna Grcija. Iako pove}e
od edna periferija go nosi imeto „Makedonija” nema nikakva konfuzija pome|u
ovie periferii. Toa e poradi faktot
{to sekoj eden od ovie tri periferii
ima prefiks („Periferija Zapadna”,
„Periferija Centralna”, „Periferija
Isto~na”) pred zborot „Makedonija” i
taka se razlikuvat edna od druga. Po ovaa
logika, isto taka ne moè da ima konfuzija pome|u edna ili pove}e od ovie
periferii vo Grcija i nezavisnata i
suverenata dràva {to se vika Repubika
Makedonija, ime {to go ima prefiksot
„Republika” pred zborot „Makedonija”.
2.4 Koga zboruvame za gr~kata administracija, treba da potencirame deka
Grcija kako dràva nema federalno
ureduvawe. Grcija nema takva decentralizacija so federativni karakteristiki
vo nieden region, ili pak soodvetna administrativna edinica bilo na jug ili
na sever. Istoto vaì i za po{irokiot
geografski prostor {to go nosi imeto
Makedonija vo severna Grcija, konkretno
za gorenavedenite administrativni edinki.
2.5 Mora da potencirame deka vo
poslednite 15-20 godini se vovedeni
imiwata vo gr~kiot javen sektor koi
{to go sodràt terminot „Makedonija”.
Najtipi~ni primeri se: „Ministerstvo
za Severna Grcija” koe so odluka na
gr~kata Vlada vo 1988 godina be{e preimenuvano vo „Ministerstvo za Makedonija i Trakija”, vo periodot koga be{e
evidentno deka }e se rasturi Jugoslavija
so mo`nost za sozdavawe na nezavisna
makedonska dràva. Drug takov primer
e „Industriskata {kola vo Solun” koja
be{e preimenuvana vo „Univerzitet
Makedonija” vo 1990 godina. Istoto se
slu~i i so aerodromot „Tesaloniki-Mikra” koj be{e preimenuvan vo „Aerodrom
Tesaloniki-Makedonija” vo 1992 godina,
koga Republika Makedonija ve}e ima{e
proglaseno nezavisnost.
2.6 Na{ata cel e da Vi pokaème deka
pozadi site ovie preimenuvawa vo Grcija se krie politi~ka pri~ina. Celta e da
se zasili i na nekoj na~in da i se promovira na gr~kata strana „makedon{tinata”
kako del od grcizmot, odnosno da se dobie nekoj vid na copyright na terminot
„Makedonija”. Od druga strana pak, imame
dràven subjekt {to go nosi imeto „Republika Makedonija”. Od 1944 do 1991
godina postoe{e Narodna Republika
Makedonija i podocna Socijalisti~ka
Republika Makedonija, kako federativna
komponenta na porane{na Federativna
Narodna Republika Jugoslavija, a podocna Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija. Dodeka od 1991 postoi
nezavisen dràven subjekt Republika
Makedonija.
2.7 Terminot „Makedonija” be{e
upotrebuvan od strana na Republika
Makedonija postojano od 1944 pa se do
po~etokot na 90-te bez nikakov problem, odnosno bez nikakvi reakcii od
gr~kata strana. Vpro~em postojat mnogu
oficijalni dokumenti duri i za bilat-
45
Dva Prsta
eralnata sorabotka pome|u toga{nata
Socijalisti~ka Republika Makedonija i
Grcija, bidej}i federalnata edinka SR
Makedonija, vo ramkite na jugoslovenskoto ureduvawe ima{e mo`nosti i za
takvi odnosi, se razbira pod odredeni
uslovi. Sekako postojat i gr~ki dokumenti vo koi mnogu pred 1944 godina
se definira{e makedon{tinata kako
ne{to razli~no od grcizmot. Takvi se na
primer Bukvarot na makedonski jazik koj
be{e pe~aten vo 1925 godina od strana
na gr~kata dràva a koj be{e namenet za
~lenovite na makedonskoto malcinstvo.
Istiot imavme ~est i mo`nost da vi go
ispratime. Takov e i primerot so popisniot list od 1920 godina, vo koj decidno
se spomenuva postoewe na makedonski
jazik kako takov vo Grcija.
2.8 Smetame deka kako vo minatoto,
taka i denes ne moè da ima nikakva
„zbrka” ili „zabuna” na me|unarodno
nivo pri upotrebata na imeto Republika
Makedonija. Ovoj termin ~isto i jasno
opi{uva i definira dràven subjekt.
Imenuvawata pak na odredeni regioni vo
Severna Grcija so terminot „Makedonija”
se odnesuvaat pred se na vnatre{nite
potrebi na gr~kata administracija. Na
primer, koga bi se sporeduvale terminite
„Republika Makedonija” i „Periferija
Zapadna Makedonija”, }e se zaklu~i deka
tie se razli~ni eden so drug.
2.9 Koga stanuva zbor pak za univerziteti, aerodromi, ministerstva i
drugi subjekti vo Grcija {to gi dobile
makedoniziranite karakteristiki vo
poslednite 15-20 godini vo naslovite,
moè mnogu lesno na ist na~in da se
preimenuvaat ili pak da si gi vratat
starite nazivi za da nema mesto za nikakva „zabuna”, ako taka smeta gr~kata
dràva. A i da ostanat takvi, pak nema
da ima „zabuna” bidej}i stanuva zbor za
vnatre{na rabota na Grcija i vnatre{na
upotreba na gorenavedenite termini.
2.10 Vo ovoj kontekst interesno e
da se napomene deka kako {to nema nitu
eden region, nitu edno mesto vo Grcija
{to se vika Republika Makedonija, isto
taka ne postojat drugi gr~ki gra|ani vo
Grcija koi se samonarekuvaat etni~ki
Makedonci, osven pripadnicite na
makedonskoto malcinstvo vo Grcija.
Zna~i ne moè da ima nikakva „zabuna”
duri i na ova pole.
2.11 Kako {to spomenavme pogore,
pred terminot „Makedonija” postoi
prefiks „Republika”. Periferiite vo
Grcija isto taka imaat prefiksi pred
terminot „Makedonija” („Periferija
Zapadna”, „Periferija Centralna”,
„Periferija Isto~na”). Ako Grcija
seu{te misli deka moè da ima „zabuna” logi~no bi bilo gr~kata strana da
46
si najde dodatni prefiksi ili sufiksi
so koj dopolnitelno bi se definirale
administrativnite edinici vo severna
Grcija.
2.12 Generalno gledano smetame
deka tehni~kiot aspekt na pra{aweto
moè lesno da se re{i ako stru~wacite
od dvete strani se dogovorat za na~inot
na imenuvawe na artikli, proizvodi,
uslugi i sli~no vo bilateralnite odosi
na dvete dràvi.
3. DOBROSOSEDSKITE ODNOSI
I ULOGATA NA ME\UNARODNATA
ZAEDNICA
3.1 Nie veruvame deka za da imame
postojan mir, dobri me|udràvni odnosi i solidarnost pome|u balkanskite
dràvi i narodi, treba pogolemite
dràvi na Balkanot, konkretno Srbija,
Grcija i Bugarija, kone~no celosno
da go ispo~ituvaat pravoto na makedonskiot narod za samoopredeluvawe,
istovremeno po~ituvaj}i gi i pravata
na makedonskite malcinstva vo sopstvenite dràvi. Se razbira, site malcinstva na Balkanot bi trebalo da
odbijat da stanat instrumenti na bilo
koja golemodràvna politika, ne{to
{to za àl se sproveduva{e od strana
na odredeni dràvi i reìmi vo minatata decenija vo ramkite na porane{na
Jugoslavija.
3.2 Op{ta e konstatacijata i vistinata deka koga me|unarodnata zaednica
sogleda deka ima{e prekr{uvawe na
elementarnite ~ovekovi prava za vreme
na vojnata vo Bosna i Hercegovina i
podocna vo Kosovo, re{itelno nastapi
i intervenira{e duri i so voeni sredstva, vo soglasnost na ON. Celta be{e
da go za{titi naselenieto, da go stabilizira regionot, no i da mu odrì
„politi~ka lekcija” na eden totalitaren i nedemokratski reìm kakov {to
be{e reìmot na Slobodan Milo{evi}
vo porane{na Jugoslavija.
3.2 Vo konkretniot slu~aj smetame
deka me|unarodniot faktor, kako i ON
moàt da odigraat isto taka klu~na uloga koga stanuva zbor za mirot, stabilnosta i idninata na regionot. Smetame
deka site ovie godini gr~kata politika
deluva{e krajno destabilizira~ki na
balkanskite prostori, prvo so potkrepata na reìmot na Milo{evi} vo 90-te,
kako i so kontinuiranoto odbivawe i
osporuvawe na pravoto {to go ima sosednata dràva i narod, a toa e pravoto
da si go nosat imeto {to ve}e go imaat
izbrano, a so toa i identitetot.
3.4 Za sre}a takviot odnos do sega
nema{e negativni posledici vo kohezijata i stabilnosta na Republika
Makedonija
Makedonija blagodarej}i pred se na
podkrepata {to me|unarodniot faktor
ja pruì na ovaa mlada dràva. No fakt
e deka gr~kata politika indirektno ja
ko~e{e Republika Makedonija site ovie
godini vo patot kon evropskata i svetskata integracija.
3.5 Vo ovie ramki se nadevame deka
me|unarodnata zaednica nema da napravi gre{ka i da gi pothrani balkanskite
agresivni nacionalizmi (konkretno
gr~kiot), so toa {to }e go ospori makedonskiot identitet kako takov. Znaeme
deka tokmu ovoj dràven antagonizam
vo po~etokot na minatiot vek zaedno so
osporuvaweto na makedonskiot identitet od strana na balkanskite dràvi,
gi hrane{e teritorijalnite aspiracii na toga{nite balkanski dràvi.
Me|unarodnata zaednica toga{ ne ja
po~ituva{e voqata na makedonskiot
narod za nacionalna i dràvna emancipacija so {to }e dojde{e do formirawe na makedonska dràva so poseben
etni~ki i nacionalen identitet. Regionot, narodite {to ìveele vo nego,
a osobeno makedonskiot narod trpele
te{ki posledici od takvite balkanski
politiki kako vpro~em {to i samite
me|unarodni reporteri kako „Karnegi
komisijata” opi{uvaat. Iskreno se
nadevame deka istorijata nema da se
povtori.
3.6 Poradi ovie pri~ini veruvame
deka me|unarodnata zaednica treba
kone~no da isprati jasna politi~ka
poraka kon negativniot stav na na{ata
dràva, Grcija, a vo korist na Republika Makedonija. Veruvame deka ova
}e pomogne vo zaroduvaweto na progresivni ideolo{ki reformi vo samata
gr~ka dràva kako i vo ramkite na celoto gr~ko op{testvo, koi se neophodni
za naso~uvawe na gr~kata regionalna
politika vo pozitivno-konstruktivna
nasoka. Ova e od isklu~itelna va`nost
za mirot i stabilnosta na na{ite
prostori, osobeno poradi toa {to se
nabliùva razvrskata na „jugoslovenskata kriza” so neminovnoto re{avawe
na kosovskiot problem.
So po~it,
od imeto na ~lenovite na
partijata
Politi~kiot sekretarijat
na ESA Vinoìto
Anastasijadis Stavros
Parisis Atanasios
Voskopulos Filipov Pavlos
Vasilijadis Petros
Dimcis Petros
Kazijas Petros
Kligacis Pantelis
Manyas Lefteris
Bules Anastasios
(„MAKEDONSKA NACIJA”
- NEZAVISNO SPISANIE ZA
OP[TESTVENITE PRA[AWA
I KULTURA, GOD I, JANUARI
- FEVRUARI 1971,)
„VISTINATA”
NA STARITE
FALSIFIKATORI
Bugarskoto spisanie „Svoboda”
koe izleguva vo Kanada kako „Organ na
Vrhovkoto rakovodstvo na Bugarskiot nacionalen front” vo svojot broj
za januarimart 1971 g., od svoite 24
stranici i’ losvetuva na „Makedonska
nacija” celi ~etiri stranici. Vo taa
dolga statija nekoj si Dr Dramaliev
se obiduva da diskutira na „visoko
nau~no nivo” so na{iot uvaùvan sorabotnik Dragan Bogdanovski, avtorot
na trudot «Stranici za nacionalnata
afirmacija na makedonskiot narod«
koj vo prodolènija izleguva vo na{eto
spisanie. Za toj Dramaliev Makedoncite se »makedonski del od bugarskiot
narod« t. e. »Bugari«. Za potvrduvaweto
na ova stara teorija na bugarskite nacioialisti Dr Dramaliev naveduva csl
eden kup »seriozni« stranski nau~nici
koi vo svoite trudovi Makedonskite
Sloveni gi prikaàle kako »Bugari«.
No argumentite na Dr Dramaliev za nas
Makedoncite se stari poznati bugarski
lagi, zo{to i Srbite i Grcite moàt da
navedat isti kupovi imiwa na stranski
nau~niii i publicisti vo ~ii trudovi
Makedoncite se prikaàni kako »Srbi«
ili »Grci«. I bidej}i vo duhot na logikata nie Makedoncite ne moème ednovremeno da bideme i Bugari, i Srbi
k Grci, toga{ najubavo e seta taa proizvolno napi{ena literatura da se ostavi na strana i na nas Makedoncite da
bide ostaveno slobodno da go iskaème
na{eto nacionalno ~usvtvo. Samo toga{
Ke se vidi kolku Bugari ima vo Makedonija.
»Makedonska nacija«
KOGA I BUGARSKITE
KOMUNISTI
ZBORUVAA VISTINA
Vedna{ po doa|aweto na bugarskite
komunisti na vlast esenta 1944 g., nivniot
{ef Georgi Dimitrov izjavi deka pred
bugarskite istori~arimarksisti se
postavuva zada~ata „da gi is~istat Augievite {tali na bugarskata buròaska
Antikvarnica
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iskaàt svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za àl, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
zaìvea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar ìvot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
minato i etni~kata pripadnost
na Makedoncite ne samo {to ne
stoea na poziciite na velikobugarskite aspiracii, tuku i vodea borba protiv onie bugarski
istori~ari koi u{te stoea na
poziciite na velikobugarskiot
{ovinizam. Denes bugarskata
„marksisti~ka” istoriografija
plovi vo istata ona stara lodka
na velikobugarskiot {ovinizam.
Bugarskite komunisti denes ja
negiraat nacionalnata samoDimitrov i Tito bitnost na makedonskiot narod,
a nekoga{ tie mislea i pi{uvaa
sosema obratnoto. Eve nekolku
istoriografija”. Stariot komunist
Dimitrov znae{e deka celata bugar- primeri za toa ne{to:
Bugarskiot istori~ar Jaroslav Joska istoriografija bila vo slu`ba na
cov
vo statijata „Balkanskata vojna”,
bugarskata dràvna politika i taka otstapuvala od nau~nosta i se ggretvoru- objavena vo spisanieto „Istori~eski
vala vo propaganden servis na veliko- pregled” god. III (1946—47), kn. 4—5,
bugarskiot {ovinizam. Vo periodot od pi{uva:
„Nadvore{nata politika na Bugarija
1944 do 1948 godina bugarskite komuod
Osloboduvaweto
do Balkanskata vojnisti po pra{aweto na istoriskoto
47
Antikvarnica
Stoilov
na, zemaj}i, soobrazno so me|unarodnata
situacija i silata i mo`nostite na
zemjata vo momentot, razli~ni formi,
uporno gone{e edna cel: podgotovka za
zavladuvawe na Makedonija. Baraj}i go
prijatelstvoto so sultanot, kakva {to
be{e politikata na Stambolov. ili
potkrepata na carska Rusija, kakva {to
be{e politikata na Stoilov, bugarskata
borùazija ,preku svoite politi~ki partii na vlast, ja ima{e pred o~i sekoga{
Makedonija. I prijatelstvoto so sultanot i potpiraweto na carskata Rusija
bugarskata borùazija gi polzuva{e za
zasiluvawe na svoeto vlijanie vo Makedonija. Sredstvata na taa politika bea
Egzarhijata i u~ili{tata.
Na svoite zavojuva~kk celi, me|utoa,
bugarskata borùazija im dava{e forma
na nacionalno obedinuvawe. So toa taa
saka{e da gi vovle~e narodnite masi vo
ve{ta~ki sozdavaniot od nea nacionalizam . . .”.
Istiot ovoj bugarski istori~ar vo
edna svoja druga statija „Vme{uvaweto
na Bugarija vo Prvata svetovna vojna”,
pe~atena vo „Istori~eski pregled”,
god. IV, kn. 4—5, pi{uva:
„Bugarskata
buròazija
ispolzuvaj}i go bliskoto rodstvo na
bugarskiot i makedonskiot narod, ja
prikriva{e svojata imperijalisti~ka
politika za gospodstvo na Balkanot
so fal{ivata politika za nacionalno
obedinuvawe na drugite, spored nea.
pod tu|o ropstvo delovi na bugarskiot
narod. Nastanite, me|utoa, vo tekot na
Balkanskata i Me|usojuzni~kata vojna
go pokaàa vistinskoto lice na bugarskata buròazija”.
Vo statijata „Formiraweto na bugarskata nacija”, pe~atena vo „Istori~eski
pregled”, god. IV, kn. 3., bugarskiot
istori~ar Jono Mitev, formiraweto
na bugarskata nacija vremenski i teritorijalno strogo go razgrani~uva od
formiraweto na makedonskata nacija:
»Ne moè da ne se odbeleì kolku
antinau~ni se sfa}awata na nekoi
bugarski istori~ari i sociolozi. koi
istaknuvaat deka izniknuvaweto na nacionalniot ìvot na niza novi nacii
pretstavuva „bakteriska mikrofauna,
48
Stambolov
koja mu donesuva samo poniùvawe na
sopstvenoto kulturno nivo i sozdava
politi~ki haos vo svetot”.
TRIBUNA NA NA[ITE ÎTATELI
„MAKEDONSKA NACIJA”
TREBA DA BIDE
KULTURNO SPISANIE
Na{iot ~itatel profesor Blagoj
Milenkovski ni pi{uva od Geteburg,
[vedska:
„Dvata broja na spisanieto gi dobiv.
Mi se dopa|aat. Imam svoi zabele{ki
na nekoi raboti. No celinata e zadovolitelna. U{te od prvo sakam da vi obrnam vnimanie:
1. Ne smeete da pozvolite spisanieto da bide bulevarski vesnik od
voobi~aeniot emigrantski tip. A takva
tendencija pokaà ve}e vtoriot broj.
Mene ne me interesira politikanstvo.
Sepak mislam deka kultura mora da ima
sekoj, a osobeno onoj {to izdava edno
spisanie. Navistina, odgovornosta za
objavenite vo spisanieto materijali
ja snosat avtorite, no, za avtoritetot
na spisanieto odgovara redakcijata.
So toa {to Tito, Nikson, Palme, Gustav
VI ili bilo koj drug dràvnik }e go
nare~eme „drdorko”, „glupav” i sli~no
si nanesuvame {teta samo sebe si, a ne
na nekoj drug. Samo eden glupav i neciviliziran prostak moè da si pozvoli
da navreduva otvoreno preku vesnik.
Edno e da nekogo ne trpime kako
privatno lice, kako slu`beno lice ili
kako politi~ar. No sosema drugo e da
go navreduvame otvoreno preku vesnik.
Toa ni eden vesnik od seriozen karakter ne go podnesuva i ne go objavuva. Jas
~itam najmalku 20 dnevni i periodi~ni
spisanija. Nikade ne sum videl da nekoj
nare~uva nekogo „drdorko”. Kritikata
ne smee da bide li~no presmetnuvawe.
Lu|eto so bolni ambicii da se pokaàt
umni, {egoviti i seznategni ne treba da
imaat mesto na stranigogte na „Makedon-
Makedonija
ska nacija”. Samo so seriozni napisi,
dokumentirani i obmisleni }e moème
da stekneme avtoritet. A avtoritet
e toa {to nam sega najmnogu ni treba.
Kako novo spisanie, koe gi pravi svoite
prvi ~ekori. morame da i’ dokaème na
javnosta deka sme nacionalno, kulturno
i politi~ki zreli i svesni. Duri toga{
}e moème da ra~uname na razbirawe i
podr{ka od site strani.
So toa {to }e objavime deka ovoj
ili onoj e „sviwa” i sli~no nema da
go navredime imenovaniot. Toj }e ni se
smee v lice i }e re~e: prostaci! I }e
ima pravo toa . ..
Ne smeete da pozvolite zabrana na
politi~kite sva}awa na ~itatelite i
sorabotnicite. Neka na stranicite
na spisanieto se pojavat napisi od
site sva}awa. Za mene ne igra nikakva
uloga dali nekoj po svoeto politi~ko
ubeduvawe e komunist, socialdemokrat,
konzervativec ili ne{to drugo. Sekoj
sloboden ~ovek ima pravo da go iznese
svoeto mislewe, no i da bide spremen
negovoto mislewe da bide kritizirano
od lu|e so inakovi politi~ki sva}awa.
Pod uslov da i napisite i kritikite gi
ispolnuvaat osnovnite normi na razum
i kulturna trpelivost.
Za nas e va`no deka site sme Makedonci. Ne e va`no da imame site ednakvo politi~ko sva}awe. Site lu|e
ne se ednakvi i nema toa nikoga{ da
bidat. Eden saka da jade kompirk, drug
grav, tret saka boranija i sli~no. Dali
taa razlika ne’ pravi neprijateli? Ne,
ne veruvam. Jas mislam deka sekoj ima
pravo da se oblekuva, hrani i ìvee
kako {to saka. Istoto pravo vaì i za
obrazovanie. politi~ki ubeduvawa i
op{testvo. Za mene se lu|eto lu|e, bez
obzir na nivnite politi~ki sva}awa.
Spored toa, sekoj Makedonec, {to se
bori za dobroto na makedonskiot narod
bi trebalo da ima pravo da se pojavi vo
spisanieto...
Car Gustav
I MAKEDONSKITE
KOMUNISTI DA NE
BILE ZABORAVENI
Makedonskiot pe~albar D. S. ni
pi{uva od Zapaden Berlin:
Mojot prijatel be{e ovie denovi vo
Minhen i donese 5 primeroci od Va{eto
spisanie.
Jas imav prilika da ~itam i drugi
vesnici i spisanija ovde vo Berlin.
bilo srpski ili hrvatski. no moram da
re~am deka taka dlaboko pi{uvawe kako
Va{eto ne sum pro~ital.
Po moe mislewe situacijata ne
treba tolku da se zaostruva za da dojde
do edna gra|anska vojna tuku treba so
edna umna ideolo{ka borba, i kako {to
Goce Del~ev go razbira{e ìvotot, na
kulturno pole da se obedinime i razbereme.
Antikvarnica
Po moe mislewe ne treba da gi ignorirate onie iljadnici komunisti koi
se na vlast vo Makedonija, za àl toa e
denes edna stvarnost i so niv treba da
se vleze vo diskusija.
Goce Del~ev
Vo procesot na demokratizacijata {to e sega vo Makedonija treba da
o~ekuvame i da se borime za voveduvawe na pove}epartiski sistem i vo
eventualnoto negovo ostvoruvawe treba
da se ima vo predvid deka }e postoi i
edna komunisti~ka partija.
Jas mislam glavnata borba koja sega
treba na ideolo{ko pole da se vodi e
borba za voveduvawe pove}epartiski
sistem vo Makedonija. Postignuvaweto
na ova cel gi otvara carinski barieri
na Makedonija sprema zapadnite zemji
a toa zna~i plasirawe na na{ite zemjodelski proizvodi vo Zapadna Evropa.
Zaedno so jakneweto na privatnata
inicijativa jas go gledam edinstveniot
pat za spasuvawe na Vardarska Makedonija.
Po moe mislewe vo taa nasoka treba
da bide pi{uvaweto vo Va{eto spisanie bidej}i edna direktna konfrontacija so komunistite }e vodi kon pogolemo
stradawe na Makedonija .. .”.
49
Na krstot
ÛDOTVORCI
Св. Николај Чудотворец, архиепископ Мирликиски
O
вој славен светител, когошто и денес го слават по сиот свет, им
беше единец син на своите богати и угледни родители, Теофан и
Нона, жители на градот Патара во Ликија. Бидејќи им беше син
единец даруван од Бога, тие Му го посветија на Бога, принесувајќи
Му така дар. Знаењето за
духовниот живот Св. Николај го стекна преку
својот чичко Николај, епископот Патарски, и
се замонаши во манастирот „Новиот Сион“,
основан од тој негов чичко. По смртта
на родителите Николај им го раздаде
наследениот имот на сиромасите и ништо
не задржа за себе. Додека беше свештеник
во Патара тој многу се прочу со делата на
својата милостиња, иако ги криеше грижливо,
за да го исполни зборот Господов: „Да не
знае твојата лева рака што прави твојата
десна рака“ (Матеј 6, 3). Кога се предаде на
самотност и на безмолвие, мислејќи така да
проживее до смртта, му дојде глас одозгора:
Pi{uva: Protoerej
„Појди на подвиг меѓу народот, ако сакаш
Gligor Damjanovski
да бидеш од Мене овенчан.“ Веднаш потоа
според чудесната Божја Промисла беше
избран за епископ на градот Мир во Ликија. Милостив, мудар, неустрашлив. Св.
Николај му беше вистински добар пастир на своето стадо. За време на гонењето
на христијаните под Диоклецијан и Максимијан го фрлија во затвор, но тој и
во затворот ги поучуваше луѓето на законот Божји. Присуствуваше на Првиот
Вселенски Собор во Никеја и од голема ревност за вистината го удри еретикот
Ариј. За ова дело го отстранија од Соборот и од архиерејската служба, с$
додека на неколкумина од првите архиереи на Соборот не им се јавија Самиот
Господ Христос и Пресвета Богородица и не го објавија своето благоволение
кон Николај. Чувар на Божествената вистина, овој чудесен Божји светител
беше и одважен заштитник на правдата меѓу луѓето. На двапати спаси по тројца
луѓе од незаслужена смртна казна. Милостив, вистинољубив и праведен, одеше
меѓу луѓето небаре ангел Божји. Уште за време на животот луѓето го сметаа за
светител и го повикуваа на помош во маки и неволји и им се јавуваше во сон и
на јаве на тие што го повикуваа, еднакво лесно дали се блиску или далеку, и им
помагаше. Од неговото лице блескаше светлина како од лицето Мојсеево, па и
со самата своја појава им носеше на луѓето утеха, мир и добра волја. На старост
малку се разболе и се упокои во Господа, многустрадален и многуплоден, за
вечно да се весели во Небесното Царство продолжувајќи да чудотвори на
земјата, помагајќи им на верните и прославувајќи Го својот Бог. Се упокои на 6
декември 343 година.
50
Makedonija
Св. Климент Охридски ûdotvorec
S
вети Климент Охридски е
еден од учениците на Кирил
и Методиј кој учествувал во
извршувањето на Моравската
мисија. По смртта на Св.
Методиj бил истеран од Панониjа од
Германците и побарал спас во Охрид,
во областа Кутмичевица каде во
886 година ја формира Охридската
книжевна школа или попозната како
прв словенски Универзитет, од кој како
подготвени излегле 3500 ученици.
Климент Охридски е познат по
тоа што ја има создадено кирилицата,
која ја прави врз основа на грчката
азбука но со модифицирани букви
за прилагодување кон словенските
фонетски карактеристики.
Покрај црковните и педагошките
дејности,
особено
учителско
проветителски, Климент развил и богата
книжевна дејност. Автор е на многу
поучни и похвални слова како похвалата
на Кирил Филозоф, похвалата на
пророкот Захариј и св. Јован Крстител, за
Кирил и Методиј, Јован Крстител, Михаил
и Гаврил. Но, во неговото творештво
преовладуваат поучителните слова кои
се однесуваат на општохристијанските
светители: Св.Ѓорѓи, Св.Тома, Св.Антониј,
потоа слова посветени на Богородица и
слова посветени за настаните од животот
на Исус Христос.
Св. Климент бил и првиот епископ
Македонски со титула епископ велички.
Во чест на светецот, во Република
Македонија многу училишта, улици и
државни институции го носат неговото
име. Најголемата црква во Скопје
(соборниот храм) го носи името на Свети
Климент. Исто така името на светецот го
носи и атнтарктичката станица.

Sekoj koj edna{ ja do`iveal

Transcription

Similar documents

Grammar of the Macedonian Literary Language

VEV^ANI

Roden e vo Skopje, samo na den

Untitled

Izvestuvawe

Univ.-Prof. Dr. Thomas Abel, Deutsche