Poti ob žici in njene 60-letne tradicije

mestna knjižnica ljubljana
Pot spominov in tovarištva predstavlja povojni pomnik
na čase, ko je Ljubljano obdajala bodeča žica. Je mestni rekreacijski obroč, ki vsako leto na začetku maja privabi več
kot 30.000 udeležencev. Pohod za vse starostne skupine
je speljan po nezahtevni 32,5 km dolgi progi, na kateri je
organiziranih osem kontrolnih točk. Prvi organizirani pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« je bil 23. junija 1957,
o čemer so obširno poročali v tedanjih najpomembnejših
časopisih Slovenski poročevalec in Ljudska pravica.
Leta 2016 se meščani Ljubljane udeležujemo že šestdesetega pohoda po vrsti.
Pohod ob žici leta 1980. Vir: Arhiv društva Zeleni prstan.
2
60. obletnica Pohodov ob žici
ALI STE VEDELI?
Tekom šestih desetletij je imela prireditev Pohod ob žici
različne nazive:
• Partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane,
• Ob žici okupirane Ljubljane,
• Pohod po poteh partizanske Ljubljane,
• Objemi svoje mesto,
• Pohod po poteh svobodne Ljubljane,
• Pohod Ljubljana,
• Pohod ob žici.
Zadnji naziv prireditve Pohod ob žici velja od leta 2005.
Ime same fizične poti Pot spominov in tovarištva (v uporabi je tudi kratica PST) pa velja od leta 1987.
ZGODOVINSKO OZADJE POTI SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
Starejši meščani se živo spominjajo obdobja med 1939 in
1945. Takrat je divjala druga svetovna vojna, ki je povzročila na milijone človeških žrtev, razseljenega prebivalstva
in ogromno gospodarsko ter okoljsko škodo na vseh celinah.
V začetku aprila 1941 je vojna izbruhnila tudi na ozemlju tedanje Kraljevine Jugoslavije. To je bila aprilska
vojna, ki je na slovenskem ozemlju trajala le šest dni. Jugoslovanska vojska je po nekaj dneh invazije nemških in
italijanskih vojaških sil kapitulirala. S tem je bila omogočena prosta pot okupatorskim državam, da so razkosale prvo
Jugoslavijo.
60. obletnica Pohodov ob žici
3
Nemčija je imela v oblasti severni del Slovenije (Gorenjsko,
slovensko Štajersko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino,
območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju), Italijani pa
Notranjsko, večino Dolenjske ter Ljubljano. To območje se
je imenovalo Ljubljanska pokrajina in je bilo 3. maja 1941
priključeno Italiji. Ljubljansko pokrajino (»Provincia di Lubiana«), ki je zavzemala Notranjsko, večino Dolenjske in
Ljubljano, je do junija 1943 upravljal visoki komisar Emilio
Grazioli, od junija do septembra 1943 pa G. Lombrassa in
R. Moizo.
ALI STE VEDELI?
Ivan Hribar (1851–1941) je bil znan slovenski bančnik,
politik, diplomat in publicist. Bil pa je tudi ljubljanski župan ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Znan je bil
kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec.
Ob začetku druge svetovne vojne je ob italijanski okupaciji Ljubljane zavit v jugoslovansko zastavo skočil v
Ljubljanico. Vračal se je s sestanka z italijansko upravo, ki
mu je ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni
hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski
okupaciji, in je raje izbral smrt. Ob Ljubljanici pod Novim
trgom od 2010 stoji velik kip, ki ga je v njegov spomin
izdelal Mirsad Begić.
4
60. obletnica Pohodov ob žici
Kip Ivana Hribarja ob Ljubljanici.
Vir: http://www.kam.si/1772_kip-ivana-hribarja.html
Uprava in gospodarske razmere v Ljubljanski pokrajini
Italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini je bil v prvih
mesecih milejši od nemškega v severnem delu Slovenije. Z
upoštevanjem slovenskih kulturnih in prosvetnih ustanov
si je v nasprotju z nemško nasilno politiko hotel pridobiti
naklonjenost slovenskega prebivalstva, kar se je začasno
posrečilo pri nekaterih socialnih plasteh in večini duhovščine. Razpustil je vse jugoslovanske in slovenske politične stranke in organizacije, bil pa je strpnejši do kulturnih
zavodov, športnih, dobrodelnih in drugih nepolitičnih organizacij in društev ter do slovenskega tiska.
60. obletnica Pohodov ob žici
5
Vir: Slovenski dom, 13. 4. 1941. Hrani Slovanska knjižnica.
Okupatorji so kmalu po zasedbi Slovenije razširili sistem racionirane preskrbe prebivalstva, ki ga je za nekatera živila
uvedla že jugoslovanska uprava. V Ljubljanski pokrajini so
vsi denarni zavodi po italijanski zasedbi morali zamenjati
del denarnega premoženja po prvotno določenem tečaju.
Italijani so ustanovili tudi poseben Zavod za zadružništvo
in pripeljali v Ljubljano podružnici bank Banca commerciale Italiana in Banca di Roma.
Po porazu Italije v vojni septembra 1943 so tudi v Ljubljani
prevzeli vajeti Nemci. Naše ozemlje je prišlo pod operacijsko cono Jadransko primorje. Od 22. 9. 1943 ga je upravljal vodja pokrajinske uprave general Leon Rupnik, ki je
bil sicer tudi ljubljanski župan. Njegovo avtonomijo so na
mnogih področjih omejevali nemški svetovalci.
6
60. obletnica Pohodov ob žici
Prizori iz Ljubljane v prvem mesecu italijanske zasedbe.
Vir: Documenti di vita Italiana, Lubiana, nuova provinzia italiana,
maggio / maj 1941. Hrani SLK.
60. obletnica Pohodov ob žici
7
ALI STE VEDELI?
Juš Kozak (1892–1964) je bil slovenski pisatelj, esejist in
gledališki kritik ter urednik. Rodil se je v šentpetrskem
predmestju Ljubljane. Napisal je številna dela v različnih
literarnih oblikah (romani, eseji, novele) in smereh (impresionizem, socialni realizem). Podobo časa pred drugo svetovno vojno, ko je fašizem grozil z uničenjem
evropske kulture, je Kozak razgrnil v zbirki pripovednih esejev Maske (1940), kjer je prepričljiv popis mesta Ljubljana in njegovih spominov na otroštvo. Kozakovo najobsežnejše delo je roman Lesena žlica (1947 in
1952) z mozaikom spominov, ki opisujejo dogodke iz
življenja pisatelja in njegove družine ter hkrati kroniko
preganjanega naroda.
Ljubljana – mesto v žici, mesto heroj
Ko je na Slovenskem in posebej v Ljubljanski pokrajini 1941
zaživel osvobodilni boj in so se začele aktivistične akcije, je
italijanski okupator začel obračunavati s prebivalstvom v
obliki racij, usmrtitev, internacij, aretacij in zapiranja v ječe.
Januarja 1942 so zaradi vse izrazitejšega odpora fašisti Ljubljano sklenili ograditi z bodečo žico, ki je ostala
vse do osvoboditve maja 1945, 1171 dni. Samo mesto
Ljubljana so razdelili na cone. Iz mesta je bilo možno
oditi skozi 11 nadzorovanih prehodov le s posebnimi
prepustnicami. Namen italijanskega okupatorja je bil
ločiti mesto, ki ga je imel za središče protiitalijanske dejavnosti, od podeželja, hkrati pa onemogočiti vodenje in
8
60. obletnica Pohodov ob žici
oskrbovanje partizanske vojske ter dotok novih borcev.
Štab poveljstva enajstega armadnega zbora, ki mu je 19.
1. 1942 poveljstvo druge armade ukazalo »normalizacijo«
Slovenije in uničenje glavnega sedeža upora v Ljubljani, je
sklenil prestolnico zapreti, potlej pa po dolgem in počez
preiskovati, dokler ne bi odkril vseh najpomembnejših ljudi narodnoosvobodilnega boja, aktivistov pa tudi simpatizerjev OF, zaplenil skladišč zbranega blaga, orožja, odkril in
uničil skrivnih tiskarn, delavnic in vsega, kar je služilo narodnoosvobodilnemu boju.
Italijanski načrt za ograditev Ljubljane z žično ograjo in 69 bunkerji.
Vir: Junaška Ljubljana 1941–1945. Ljubljana, 1985.
60. obletnica Pohodov ob žici
9
Prva faza ograjevanja je potekala od konca januarja
do 23. februarja 1942. Že konec januarja 1942 je italijanski okupator začel Ljubljano ograjevati z žično zaporo
in delo je bilo 23. februarja končano. V tla so zabijali vrste
kolov in nanje razpeli mrežo iz bodeče žice v višini okoli
170 cm. Zgradili so še več utrdb, stražarnic, položajev in
plotov. Utrdbe so v glavnem delali iz dvojnih lesenih sten,
med katere so nabili prst, ponekod pa so jih obložili še s
kamenjem. Žična zapora je bila sprva dolga 18 km. Do konca maja 1942 so jo še dodajali in utrjevali, obenem pa tudi
prestavljali. 23. februarja 1942 ob 15. uri, ko so Ljubljano
obkrožili z neprehodnim pasom vojakov in žične mreže, je
začela veljati prepoved izhoda iz mesta, ki jo je izdal visoki komisar Emilio Grazioli. V mesto so smeli skozi enajst
prehodov na glavnih cestnih vpadnicah samo dobavitelji
živil in tisti ljudje, ki so imeli take javne službe, da je bil
njihov odhod utemeljen, morali pa so se na nadzorovanih
prehodih izkazati z osebnimi listinami. Vsem, ki bi hoteli kje
drugje iz mesta ali v mesto, je visoki komisar zagrozil, da
bodo nanje streljali že po enem samem pozivu podnevi,
ponoči pa brez poziva, ujetim kršiteljem pa da bo sodilo
vojaško vojno sodišče. Mesto je bilo ujeto in zaprto, po
pločnikih so stali leseni španski jezdeci z ozkimi prehodi,
skozi katere so mogli ljudje le po eden. V nekaterih ulicah
so bila tudi cestišča zaprta s španskimi jezdeci. Po mestu
so vozili kamioni, polni vojakov s čeladami, ki so merili z
orožjem na vse strani, v križiščih so prežale na pešce strelne cevi, pa tudi vsi prehodi čez ulice so bili zastraženi. Šele
po nekaj dneh so začeli izdajati dovolilnice za prehod. Ob
prehajanju so vsakega natančno pregledali.
10
60. obletnica Pohodov ob žici
ALI STE VEDELI?
Šport tudi med vojno – v obdobju 1941–1945 so v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini potekala stalna tekmovanja
v nogometu in namiznem tenisu. Med nogometnimi klubi
je bila vodilna Ljubljana. Na boljših nogometnih tekmah je
bilo tisoč ali več gledalcev. Organizirane so bile tudi tekme
v odbojki, plavanju, tenisu, kolesarstvu, pred koncem vojne
pa tudi v smučanju in boksu. Jeseni leta 1941 so v Italiji na
različnih tekmovanjih nastopili športniki iz Ljubljanske pokrajine. Po kapitulaciji Italije in prihodu Nemcev je bil v pokrajinski upravi cone Jadransko primorje odprt športni referat. V tem času je delovalo 9 športnih zvez in 31 klubov.
Vir: M. Žganjar, Ljubljana v bodeči žici. Ljubljana, 1980. Hrani SLK.
60. obletnica Pohodov ob žici
11
Že 24. februarja 1942 zjutraj je okupator z dvema bataljonoma sardinskih grenadirjev, bataljonom graničarjev, z vojaškimi in civilnimi karabinjerji in finančnimi stražniki ter nekaj
agenti javne varnosti začel izvajati preiskave in racije, ki so
nepretrgoma trajale do 15. marca. Mesto so razdelili na trinajst odsekov in potem drugega za drugim, nekatere tudi po
večkrat, obkolili in temeljito preiskali hiše, lokale, podjetja in
tovarne. Aretirali so vse zdrave moške med dvajsetim in tridesetim letom in jih odpeljali v vojašnice. Zaprli so 878 oseb.
ALI STE VEDELI?
»Pa-pa emergenza« je bila dogovorjena šifra za splošen
preplah v Ljubljani, šifra, s katero naj bi komanda mesta obvestila podrejena poveljstva o partizanskem napadu in o vstaji
v mestu. V namen obrambe so mesto razdelili na sedem con s
conskimi poveljstvi, ki so bila zadolžena braniti pred partizanskimi napadalci vse pomembnejše objekte v posamezni coni.
Druga faza ograjevanja in utrjevanja žičnih zapor je bila
na vrsti od maja 1942, nato pa je sledila še tretja faza od
konca julija 1942. Nastanek obsežnega osvobojenega ozemlja ob Kolpi in na Kočevskem maja 1942 in celo na robu Barja pod Krimom ter uporniška trdnost Ljubljane sta okupatorja
privedla do sklepa, da je treba Ljubljano še bolj utrditi in še
bolj zavarovati tako pred napadi od zunaj kot pred morebitno sočasno vstajo v mestu. General Mario Robotti je 11. 5.
1942 imenoval posebno komisijo, ki je izdelala obrambni načrt pred sovražnikom od zunaj in od znotraj. Žično zaporo so
začeli prestavljati navzven, na nove položaje, primernejše za
obrambo. Gradili so utrdbe, obrambne zidove, položaje za tež12
60. obletnica Pohodov ob žici
ko orožje, na mnogih mestih so zgostili, razširili ali pa povišali
žično mrežo, napeljali v utrdbe telefonsko zvezo in elektriko.
Prva žična meja, ki so jo postavili okoli Ljubljane februarja 1942, je bila
začasna. V Mostah so jo na primer potegnili tik ob Žalah, ki so ostale na
zunanji strani. Pozneje so večji del meje prestavili za nekaj metrov navzven.
Vir: M. Žganjar, Ljubljana v bodeči žici. Ljubljana, 1980. Hrani SLK.
Eden izmed številnih bunkerjev na Rožniku
in eden tistih v severnem delu Ljubljane.
Vir: M. Žganjar, Ljubljana v bodeči žici. Ljubljana, 1980. Hrani SLK.
60. obletnica Pohodov ob žici
13
Novo utrjevanje Ljubljane je bilo uvod v veliko italijansko
poletno ofenzivo, ki je trajala tri mesece. Nameravali so
zatreti in ponovno zavzeti osvobojeno območje ter ošibiti
partizane. Kruto so se znesli nad prebivalstvom, posebej
na ljubljanskem Brdu je bilo konec julija 1942 krvavo.
Italijanski vojaki v poletni ofenzivi julija 1942 na Ljubljanskem barju.
Vir: Junaška Ljubljana 1941 – 1945. Ljubljana, 1985. Hrani SLK.
ALI STE VEDELI?
Ilegalčki so bili otroci, ki so med NOB živeli v Ljubljani,
starše pa imeli v partizanih, zaporih, internaciji ali pa so
postali sirote teh staršev. Za ilegalce je skrbela Slovenska
narodna pomoč, katere predhodnica je bila v predvojnem
času Rdeča pomoč. V okviru OF so julija 1941 pri Slovenski
narodni pomoči organizirali otroški sektor. Do junija 1942
ga je vodila Ada Krivic, nato pa do konca vojne Ana Ziherl
s pomočnicami. Otrokom, ki so bili brez staršev, so priskrbele varne domove in zanesljive krušne starše, prinašale
živilske karte, hrano, obleko in zdravila ter drugo opremo
14
60. obletnica Pohodov ob žici
za otroke. Število otrok je do konca vojne zraslo na skoraj
200. Ilegalčki je naslov knjige pričevanj in zbrane zapuščine Ade Krivic ter istoimenskega dokumentarnega filma, ki
je bil predvajan na RTV Slovenija.
Ovire na Igriški ulici. Vir: Ljubljana v ilegali, 3. knj.,
Mesto v žici, Ljubljana, 1967. Hrani SLK.
Konec leta 1942 je bila zapora dolga 29.663 m, visoka do
dva metra, široka pa 8–10 m. Mesto so Italijani ograjevali
in utrjevali vse do kapitulacije. Ljubljano je ob koncu vojne
obdajalo 206 večjih in manjših utrdb.
60. obletnica Pohodov ob žici
15
Konec maja 1945 so prebivalci in prebivalke Ljubljane odstranili žico in podirali ograde in številne bunkerje, zasipavati strelske jarke. Nekatere večje utrdbe so še uporabljali, bodisi za skladišča ali bivališča, opeke s sovražnikovih
zgradb so uporabili za obnovo porušenih poslopij ali za
nove gradnje.
Za izredne zasluge v narodnoosvobodilnem boju je bila Ljubljana leta 1970 odlikovana z redom narodnega heroja.
ALI STE VEDELI?
V spomin na obdobje, ko je bila Ljubljana ožičena, so po
Ljubljani na določenih mestih postavili številne spomenike, bodisi kipe ali pisna obeležja. Takšne spomenike
najdemo na Pogačarjevem, Novem in Kongresnem trgu, v
Rožni dolini, na Metelkovi ulici. Takšni so na primer pomniki
na ženske demonstracije v Ljubljani 1942 in 1943. Obeležje na Metelkovi predstavlja sklepno dejanje označevanja
vseh lokacij v Ljubljani, kjer so se pogumne ženske sredi
druge svetovne vojne zbirale in demonstrirale proti okupatorju. Ženske so v demonstracijah v letih 1942 in 1943 zahtevale osvoboditev na tisoče zapornikov in internirancev iz
fašističnih in nacističnih taborišč in okupatorjevih zaporov.
Ženske so se množično zbirale, najprej prosile, potem pa
zahtevale pravice za svoje najbližje. Ženske demonstracije
v Ljubljani 21. junija 1943 predstavljajo v okviru več kot polletne demonstracijske in manifestativne dejavnosti žensk v
Ljubljani tistega leta približevanje vrhu demonstracijskega
gibanja, ki je nato doseglo vrh z demonstracijami pred sodnimi zapori in sodno palačo 1. avgusta 1943.
16
60. obletnica Pohodov ob žici
Spomenik ženskim demonstracijam na Kongresnem trgu.
Vir: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=11228,
Vir: OF v Ljubljani – država v državi. Ljubljana, 1981. Hrani SLK.
60. obletnica Pohodov ob žici
17
KAKO SMO ZGRADILI DANAŠNJO POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
(besedilo je prispevala gospa Ana Nuša Kerševan)
Prvi pohodi in teki trojk so potekali po originalni trasi nekdanje žice. Leta 1961 je bila trasa označena s 102 osmerokotnimi spominskimi kamni (avtor: arhitekt Vlasto Kopač), ki so
jih financirala ljubljanska podjetja. Že pred tem pa so bili postavljeni spomeniki na križiščih, kjer so ljubljanske vpadnice
prečkale traso nekdanje žice (Celovška, Tržaška, Zaloška, Litijska in Dolenjska cesta). Leta 1968 je bil sprejet odlok o zaščiti spominskih kamnov, spomenikov in trase žične zapore.
Gradnja PST Šmartinska – Zaloška.
Vir: Arhiv društva Zeleni prstan.
Leta 1972 je Mestna konferenca Zveze mladine Slovenije
predlagala ureditev sprehajalne poti na trasi nekdanje žice.
Predstavili so idejni načrt treh študentov arhitekture, ki so
18
60. obletnica Pohodov ob žici
predlagali 34 km dolgo in 6 metrov široko pešpot, posuto
s peskom in obdano z zeleno, z drevjem posajeno površino. Leta 1974 je bil ustanovljen odbor za izgradnjo takrat
imenovane Aleje spominov in tovarištva. Odobreni so bili
načrti ter poimenovanje Pot spominov in tovarištva. Začetek gradnje je bil simbolično označen s posaditvijo drevesa. Kasneje je bilo ob trasi na novo posajenih preko 6000
dreves. Saditev novih dreves se še vedno nadaljuje.
Saditev prvih dreves ob PST Bežigrad.
Vir: Arhiv društva Zeleni prstan.
Gradnja je najbolj intenzivno potekala v obdobju od leta
1977 do leta 1985. PST je bila grajena s prostovoljnim delom predvsem mladinskih delovnih brigad iz Ljubljane in
Slovenije, pa tudi iz ostalih takratnih jugoslovanskih republik in mest iz tujine, s katerimi je bila Ljubljana pobratena.
60. obletnica Pohodov ob žici
19
Gradnja PST Šmartinska – Zaloška, delovna brigada kadetov JLA.
Vir: Arhiv društva Zeleni prstan.
PST je bila simbolično odprta ob pohodu na praznik
osvoboditve Ljubljane, 9. maja 1985. Takrat so bili ob križiščih z vpadnicami postavljeni jambori za zastave, POT je
bila označena z novimi usmerjevalnimi tablami in zemljevidi (avtor: arhitekt Janez Koželj).
Gradnja PST Brdo – Koseze, mladinske delovne brigade.
Vir: Arhiv društva Zeleni prstan.
20
60. obletnica Pohodov ob žici
Zaradi pojavov vandalizma in zanemarjanja vzdrževanja
PST je bilo leta 1992 na pobudo Ljubljančanov ustanovljeno
društvo Zeleni prstan. Osnovni namen ustanovitve društva
je bil, »da bi namen, pomen in videz Poti spominov in tovarištva ohranili za današnjo rabo in prihodnost, da bi kot organizirana javnost v pomenu civilne družbe bdeli nad vzdrževanjem in dokončanjem gradnje in da bi krepili, spodbujali in negovali voljo mirnega, srečnega in zdravega življenja.«
Pohod ob žici 9. maj 2010.
Vir: Arhiv društva Zeleni prstan.
Saditev drevesa v šolskem parku OŠ Jožeta Moškriča, sept. 2012.
Vir: Arhiv društva Zeleni prstan.
60. obletnica Pohodov ob žici
21
Udeležba na pohodih
Pot spominov in tovarištva ni namenjena le vsakoletni veliki spominski prireditvi, ampak vsakodnevni sprostitvi in rekreaciji mladih in starih prebivalcev Ljubljane. Vendar nam
podatki o udeležbi na vsakoletnih pohodih povedo, kako se
je zanimanje med meščani krepilo, pohodi pa so tekom let
dobivali dodatne elemente: vrsto dodatnih tekmovanj, tekov za različne kategorije, nekaj časa so se pridruževala tudi
tekmovanja motoristov, podeljevale so se različne priložnostne nagrade. Danes je značilni element pohoda priljubljen
tek trojk. Pohod se je vedno prilagajal življenju mesta.
Na prvem pohodu leta 1957 so našteli 370 udeležencev,
že naslednje leto pa kar petkrat več. Najbolj množično so
se meščani udeleževali pohodov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so beležili okoli 100.000 pohodnikov in
raznih tekmovalcev (npr. leta 1981 jih je bilo kar 126.530).
Udeležba na Pohodih ob žici med leti 2000 in 2015.
Vir: podatki na spletni strani http://www.pohod.si/Udelezba.aspx
22
60. obletnica Pohodov ob žici
Viri:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Društvo Zeleni prstan, podatki predsednice Ane Nuše Kerševan
Slovenec, 1942
Ljudska pravica, 23. 6. 1957
Kos, Janez: Pot spominov in tovarištva, 50 spominskih pohodov, Ljubljana, 2006
http://www.pohod.si/
http://www.zeleniprstan.si/
http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zupani/1812-1910/ivan-hribar/
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-ljubljana-ima-nov-spomenik-ivana-hribarja/238128
http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/82346/detail.html.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Kazina,_Ljubljana.
http://www.kam.si/1772_kip-ivana-hribarja.html.
http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=11228,
Priporočena literatura iz Slovanske knjižnice:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana, MK, 1994, 8. Zv. (Nos – Pli).
Slovenska kronika XX. stoletja, 1941 – 1995;
Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana : Nova revija, 2011.
Čepe, M., Krivic, V., Lukež, N. (ur.): Junaška ljubljana 1941 – 1945. Ljubljana, 19
Krivic, V.: Ljubljana v ilegali. 3. Knjiga, Mesto v žici. Ljubljana, 1967;
Žganjar, M.: Ljubljana v žici, Ljubljana, 1980;
Žganjar, M.: OF v Ljubljani – država v državi. Ljubljana, 1981.
Kozak, J.: Lesena žlica. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1947 in 1952.
Čamernik, A.: Spomini na sodne zapore : pričevanje upravnika ljubljanskih sodnih zaporov v
letih 1941-42. Ljubljana : Založba Borec, 1980.
Štrajnar, M., Velagić, T. (ur.): Ilegalčki : vojna Ljubljana 1941 – 1945 : iz zapuščine Ade Krivic.
Ljubljana, 2004.
Smiljanić, Z., Vurnik, B.: Spomini in sanje Kristine B. : Ljubljana 1941-1945. Ljubljana, 2015;
Jankovič Potočnik, A.: Žica okrog Ljubljane : ob 70. obletnici začetka gradnje italijanskih utrdb
in žičnih ovir okrog Ljubljane. Logatec : Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti, 2012;
Pavlin, M.: Ljubljana 1941 : pričevanja fotoreporterja. Ljubljana : Modrijan, 1. izd., 2004.
Ferenc, T.: Fašisti brez krinke : dokumenti 1941 – 1942. Maribor, 1987.
40. jubilejni pohod : objemi naše mesto - pohod '96. Uredniški odbor Stane Koman, Janez
Kos, Slavko Krušnik. Ljubljana : Izvršni odbor društva Zeleni prstan, 1996;
Krušnik, S.: Podmornica na suhem. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1961. (Zbirka Čebelica ; 63);
Menard, V.: Kronika NOB terenov Tržaška cesta - Kozarje in »Lado Miklavc« Vič, Brdo, Vrhovci;
Ljubljana : Odbor ZB Kozarje, Vič, Vrhovci, 1971;
60. obletnica Pohodov ob žici
23
Do sedaj so v zbirki Kulturna dediščina za družine Mestne knjižnice
Ljubljana izšle naslednje knjižice:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Baron Anton Codelli
Poznaš Ljubljanski grad?
Nove stare otroške igre
Naši gasilci
Jernej Kopitar
Legende Turjaškega gradu
Ljubljana v času prve svetovne vojne
Mitološka in junaška bitja v Ljubljani
Za sodelovanje se iskreno zahvaljujemo gospe Ani Nuši Kerševan,
predsednici društva Zeleni prstan, ki je skrbnik dediščine Poti spominov in tovarištva.
Avtorja:
mag. Gašper Hudolin, bibliotekar MKL Slovanske knjižnice
Ana Nuša Kerševan, predsednica društva Zeleni prstan