Blagoslovljene Bozicne praznike

Transcription

Blagoslovljene Bozicne praznike
9143 Šmihel pri Pliberku · St. Michael ob Bleiburg
Božič - Weihnachten 2013 - št. 41
http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/c2921
Blagoslovljene Božične praznike
Sveto Dete Betlehemsko öudeä blaäene
noöi, blagoslavljaj, z nami bodi
sredi stisk in radosti. Miru in
odreüenjskega veselja, ki ga nam
prinaüa Odreüenik s svojim prihodom na svet ter obilje boäjega
blagoslova v letu 2014.
Vam æeli
Vaø æupnik s œlani ÆS
Gesegnete
Weihnachten
und alles Gute, sowie Gottes
Segen auf all Euren Wegen
im neuen Jahr 2014
wünscht Ihnen
Ihr Pfarrer
mit dem Pfarrgemeinderat
ČESTITKA /
GLÜCKWÜNSCHE
P. reinhold ettel SJ
„Ich steh
an deiner Krippe hier“
Paradiž ni moj dom,
pot je moj dom…
Če bi hrepenenja
ne bilo v mojem srcu,
bi umrlo to srce;
v paradižu samem
bi umrlo.
(Ivan Cankar)
Vedno takrat,
ko Bog lahko po nas
ljubi druge ljudi,
je božič…
da, vedno bo božič,
ko bratu in sestri
podarimo nasmeh
in ponudimo roko
(Mati Tereza)
Die Botschaft von Weihnachten ist der Friede.
Das Herz von Weihnachten ist die Liebe.
Die Stärke von Weihnachten ist die Aufmerksamkeit.
Die Fülle von Weihnachten ist das Teilen.
Die Schönheit von Weihnachten ist die Freude.
Die Seele von Weihnachten ist die Hoffnung.
Das Wesentliche von Weihnachten ist die Wahrheit.
Das Große von Weihnachten ist die Dankbarkeit.
Der Schlüssel von Weihnachten ist der Glaube.
Indische Christen Quelle unbekannt
Der heilige Abend – eine besondere Atmosphäre, Ergriffenheit, Staunen, Freude,
wenn die Familie oder jemand allein bei
der Krippe innehält. Der Pfarrer Paul Gerhardt (1653) schrieb den bekannten Liedtext. Er war beim Blick auf die Krippe
hingerissen: „Ich seh’ dich mit Freude an /
und kann mich nicht satt sehen.“ Mit
einem liebenden, fassungslosen Blick betrachtet er das Kind.
Mit dem Blick der Liebe das Ereignis der
Weihnacht bedenken. Wir feiern den Geburtstag Jesu, den Durchbruch zu einer
neuen Weltsicht, zu einem neuen Leben,
zu einer neuen Verhaltensweise. Wie in
jeder Geburt bricht etwas Neues auf. „Ich
„Ich seh’ dich mit Freude an /
und kann mich
nicht satt sehen.“
kann mich nicht satt sehen; weil ich
nichts weiter kann / bleib ich anbetend
stehen.“ Wir kennen diese Erfahrung, wie
sie auf den glänzenden Augen von beschenkten Kindern oder Partner gesehen
wird.
„Ich steh an deiner Krippe hier.“ Sagt das
nicht eine glückliche Mutter, ein glücklicher Vater, die sich über den Neuankömmling freuen. Die Mutter, der Vater
blickt das Kind an – und erlebt sich vom
Kind angesehen, wahrgenommen, beglückendes Bejahen.
Wie damals in der ersten Weihnacht, so
verwandelt auch heute das Stehen an der
Krippe des Gottessohnes. Es ist die Erfahrung des Segens: „Der Herr wende sein
Angesicht zu und lasse es über dir leuchten.“
„ICH stehe hier an deiner Krippe.“ ICH
stehe hier – nicht die anderen, nicht einfach die Hirten von damals, nicht Stellvertreter/innen oder Dienstboten. Unvertretbar ICH. Ich liege nicht, sitze nicht, ich
lümmle nicht, ich stehe hier. „Ich stehe zu
dir, du Gottessohn, ich stehe bei dir. Ich
nehme Stellung und stehe dafür ein“ –
heute, hier und jetzt, wo Jesus zur Welt
kommt und mit ihm
Gottes Güte.
Wie ist es für uns,
wenn wir zu Weihnachten die Krippe
zum Mittelpunkt unserer Feier machen
und vor der Krippe
stehen? Nehmen wir
diese Position ein?
Sie erreichen
Izdaja župnija Šmihel nad Pliberkom. Odgovoren: P. Franc Kramberger Sj, prov.,
2
A-9143 Šmihel pri Pliberku 9, tel. (0 42 35) 25 04 in Handy 0676/877 28 094, Fax (04235) 25 0 44,
e-mail: francek.kramberger\a1.net, http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/c2921/
mich unter:
Tel.: 0676 / 87 72 24 45
e-mail: r.ettel@aon.at
3
P. Franček Kramberger
Božična skrivnost je
božje učlovečenje
Kakšno globoko skrivnost skriva sveta
noč! Oznanilo, ki ga slišimo danes, je isto
oznanilo, ki so ga slišali že pastirji: »Danes
se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod.« Da je to oznanilo verodostojno, jim je dano znamenje,
da bodo našli otroka v jaslicah. Pastirji so
se podali na pot, ga iskali in končno našli.
Niso našli samo otroka, ampak tudi obljubo miru na zemlji. Bi lahko pastirji, preprosti ljudje, sporočilo o otroku v jaslicah
razumeli?
4
Dejansko ni lahko razumeti božičnega
oznanila, skrivnosti učlovečenja Božjega
Sina in iz tega črpati moči za lastno
življenje, v tolikih življenjskih situacijah, ki
jih moramo v teku let premagati. Sprva je
nepojmljivo, da Bog sprejeme človeško
podobo in usodo, vendar je resnično. V
novorojenem otroku, ki je nemočen,
izročen v jaslih, Bog stopa v človeško zgodovino in bedo ter ljudem dopusti, da se
ga dotikajo. V božični skrivnosti se nam je
Bog tako približal, da je dosegljiv in prepoznaven.
Božično skrivnost je težko dojeti z našim
razumom, še vedno ostaja skrivnost, kje in
kako Bog deluje v zgodovini človeštva.
Tudi mi se moramo podati na pot kot pastirji, da bi kot oni našli zaklad, o katerem
so jim oznanili angeli. Modri z vzhoda so
se podali na težko pot iskanja in so zaklad
tudi našli. Poti vseh so vodile v betlehemski hlevček, kjer je ležal zaklad –
otrok. Je možno to dojeti, da Bog stopa na
zemljo v otroku, da postane človek, z
vsemi posledicami, ki jih to prinaša?
Skozi stoletja cerkvene zgodovine so se
ljudje vedno znova podajali na pot iskanja
tega otroka, da bi lahko razumeli svoje
življenje. Bog nam je dal tudi ključ do te
skrivnosti: našo vero. Naša osebna vera še tako majhna in nagrizena od dvomov ima dostop do razvozlanja skrivnosti
učlovečenja.
Božična skrivnost, rojstvo Odrešenika, nas
vabi, da se približamo k jaslicam in božjemu otroku pogledamo v oči ter mu dopustimo, da njegov pogled prevzame
naše srce in oplemeniti naše življenje.
Kdor s srcem pogleda v oči drugega človeka, ga začuti in ga razume. Kdor s srcem
pogleda otroka v jaslicah, sreča Boga ljubezni in miru ter doživi tudi božjo ljudomilost in dobroto. Kdor v to veruje, ni
našel samo zaklada, ampak je tudi razvozlal skrivnost božje ljubezni do nas. Ob
jaslicah se človek spremeni in življenje
dobi novo razsežnost.
So ljudje, ki vzamejo kakšno skrivnost s
seboj v grob in tedaj je za vedno izgubljena. Božja skrivnost ljubezni pa ni
končala v grobu,
ampak je celo
V božični
premagala smrt
in je vstala. Zato
skrivnosti se
ta skrivnost, donam je Bog
godek svete noči ni smel ostati
tako približal,
zakrita
skrivda je dosegljiv
nost, saj je nain prepoznaven.. menjena celemu človeštvu. To
božjo skrivnost
je potrebno vedno znova oznanjati, da se
nanjo ne pozabi in da ne izgubi svoje
moči. Svet je propadal, Kristus pa se je
rodil.
Ponesimo v božične dni svetlobo svete
noči, ne samo s tem, da prižigamo lučke
na božičnem drevesu ob jaslicah, ampak
da lučka vere močneje zagori tudi v srcu,
ki je postalo jaslice za učlovečenega Boga,
Luč sveta.
KRATKE VESTI – INFO
Čiščenje cerkve – Pfarrkirchereinigung
V januarju 2014 čistijo župnijsko cerkev
vaščani iz Večne vasi. Lepo prosimo za solidarno pomoč vaščanov za čiščenje našega
svetišča – farne cerkve. S tem tudi slavimo
Boga. Velik in prisrčni »Bog lonaj!« vsem
pridnim ženam iz Strpne vasi, ki so požrtvovalno čistile našo cerkev v decembru
2013 .
Trikraljevska akcija 2013
Trije kralji vas bodo obiskali 3. in 4. januarja
2014, Vam zapeli in voščili vse dobro v
novem letu. Geslo letošnje akcije je: »Za
pravičen svet« Vaš dar je gradbeni kamen
za pravičnejši svet. Vaši darovi naredijo veliko dobrega v revnih regijah našega sveta.:
za izobraževanje otrok s ceste, zaščita življenjskega prostora staroselcev, lastno zemljo za kmečke družine., krepitev človekovih
pravic itd..
Dreikönig-aktion 2013
Sternsinger/innen besuchen Sie am 3. und
4. Jänner 2014. Das Motto der diesjährigen
Sternsingeraktion lautet: „Zeichen setzen
für eine gerechte Welt.“ Ihre Spende ist
Baustein einer gerechten Welt
Priprava na zakon Seminare für Brautpaare
Tinje/Tainach, Bildungshaus Sodalitas
Anmeldung: 04239/2642
officečsodalitas.at, jeweils 9.00–18.00 Uhr
Sa. 11. 01. 2014 slov.
Sa. 18. 01. 2014 deutsch
Sa. 08. 03. 2014 slov.
Sa. 15. 03. 2014 deutsch
Sa. 10. 05. 2014 slov.
Sa. 17. 05. 2014 deutsch
Sa. 27. 09. 2014 slov.
Sa. 04. 10. 2014 deutsch
5
Zakaj verujem – Warum ich glaube?
Leto vere smo zaključili z župnijskim romanjem v Rim.
Člani ŽS so bili naprošeni, da povedo, zakaj verujejo, kaj
jim vera pomeni. Naj bi njihovi odgovori tudi vas spodbudili k razmišljanju o svoji veri, da bi tudi vi lahko dali odgovor tistim, ki vas bodo vprašali za razlog vašega
verovanja in upanja?
TrauDi LiPuSch, Strpna vas
monika Bricman, Strpna vas
Vera mi pomeni
slediti Jezusu, pomagati ljudem,
ljubiti, upati in
zaupati, imeti čas
za sočloveka ter
pošteno živeti po
zgledu
Jezusa
Kristusa. Vera mi daje moč v vsakdanjem
življenju.
Vsak ima svoj
način verovanja.
Vera mi pomeni,
da zaupam v
Boga, da molim
pred jedjo in tudi
zvečer, hodim ob
nedeljah k maši in
pojem.
Delati
dobro in prijazno govoriti s sosedi. Če mi
ne gre dobro, pa prosim Boga za pomoč.
Moja izkušnja je, da se je skoraj zmeraj
obrnilo na dobro. Mislim, da je vera – zaupati.
PeTer kerT, Konovece
6
Če bi ne imel vere,
bi bil tako kot bi
bilo drevo brez
korenin. Vera v
Boga, ki je naš oče
in Stvarnik, ima
velik smisel v vsakdanjem življenju.
Zahvaljujem se za zdravje, za domači
dom, za življenje v miru, za drago družino,
za dobre odnose z ljudmi in da imam dovolj za preživetje.
Jezus pravi, da je vera brez del mrtva vera.
Zato vidim moje sodelovanje v farni skupnosti kot nekakšna zahvala Bogu, ki mi je
podaril moje talente, da jih z veseljem
uporabljam.
Veselim se Božiča, da bi se vera poglobila
v našem srcu in da se Jezus ni zastonj
rodil.
PePca Wakounik, Dvor
»Bog pomagaj!«
rečem velikokrat,
kar tako nekako iz
navade. Včasih pa
s težkim srcem
rečem: »Bog, prosim te za pomoč«.
Vem pa, da se
lahko vsak čas
obrnem na Njega. Nima nikoli zaprte ordinacije, te posluša in s tem ti je že pomagano. Pridejo pa trenutki, ko rečem:
»Hvala ti za vso radost in lepote tega
sveta!« Biti v stiku z Bogom, pomeni zame
verovati.
joZej BLažej, Letina
Vera mi pomeni
neko zatočišče v
osebnih težavah.
Ko sem imel kak
problem, stisko,
sem čutil oporo v
veri, čutil sem da
lahko vse to zaupam Njemu, ki je
prijatelj, ki mi stoji ob strani, me varuje in
me vodi.
Glaube bedeutet für mich nicht allein mit
meinem Leiden zu sein. Und stärkt mich.
eLke oBerTauTSch, St. Michael
Glaube bedeutet
für mich, das Wissen, dass Gott verändern und alles
zum Guten wenden kann, dass es
niemanden auf
der ganzen Welt
gibt der mich
mehr liebt als er, dass ich meine ganzen
Sorgen in seine Hände legen kann und er
mir immer wieder die Kraft gibt aufzustehen und weiter zu gehen. Dafür dank ich
ihm aus ganzen Herzen.
magDa haimBurger,
St. Michael
Glaube ist für
mich – Geborgenheit, Kraft, Freude
und Friede mit
Gott und allen
Mitmenschen!
Dr. heLene Domej, Rinkole
Katoliška vera, ki so mi jo posredovali
starši, sorodniki in okolica ter sem v
njej doraščala, je v veliki meri oblikovala moje življenje. Daje mi oporo in
moč ter me usmerja živeti za vrednote, kot so toleranca, medsebojno
spoštovanje, zavzemanje za težave
drugih, pomagati šibkim in socialno
ogroženim. Vera mi je pa tudi v
oporo pri skrbi za mojo družino in mi
daje energijo pri poklicnem delu in
za delovanje v farnem svetu.
Glaube bedeutet für mich Verantwortung in der Kirche wahrnehmen. Menschen liebevoll, persönlich und ehrlich
ansprechen. Wir sollen uns nicht nur
um die weltlichen Belange sondern
auch für das geistige Wohl bemühen.
Želim Vsem faranom blagoslovjene božične praznike in
srečno novo leto 2014!
Ich wünsche allen Pfarrangehörigen ein gesegnetes Weihnachtsfest und ein glückliches
neues Jahr 2014!
Dr. Helene Domej
7
Marija Ana Domej
roj. 15. 7. 1988 v Celovcu, biva v Rinkolah
ZG in ZRG za Slovence v Celovcu – Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Zakaj sem se odločila za študij
medicine:
Do 7. razreda gimnazije sem bila trdno
prepričana, da ne bom šla študirat medicine. Vendar sem v poletnih počitnicah, v
katerih sem delala v pisarni, ugotovila, da
bolj pisarniško delo in pravo, o katerem
sem nekaj časa razmišljala, le ne bo zame.
Odločila sem se, da bi raje delala nekaj, pri
čemer bi bila v stiku z ljudmi, kar bi bilo
raznoliko in ker sem poznala delo svoje
mame sem nekako prišla do ugotovitve, da
mogoče medicina le ne bi bila tako slaba
stvar.
Študij medicine v Ljubljani:
Tudi to, da sem po maturi pričela študij v
Ljubljani nisem zares načrtovala. Naknadno lahko rečem, da mi je bilo zelo všeč
in sem vesela, da sem naredila to izkušnjo.
Sicer na začetku ni bilo lahko, ker nobeden
od mojih sošolcev ni šel v Ljubljano, vendar sem s časom našla nove prijatelje in navezala stike, ki jih bom, upam da, ohranila
še naprej. Zdi se mi, da premalo izkoriščamo možnosti, ki so nam dane z znanjem
slovenščine. Vsakemu, ki razmišlja o nadaljni izobrazbi, izmenjavi ali podobnem v
Sloveniji, bi to samo priporočala, ker je
vsaka nova izkušnja obogatitev, ki ti je nobeden ne more več vzeti.
8
načrti: Čisto točno še ne vem kam me bo
pot zanesla po študiju. Zaenkrat sem se prijavila na pripravništvo v Ljubljani, poleg
tega pa upam, da bom čimprej lahko nostrificirala študij tudi v Avstriji. Ker sem
bila v času študija na izmenjavah v Nemčiji
in Ameriki, ter sem tako spoznala delo tam,
si lahko predstavljam, da bi mogoče del na-
daljne izobrazbe
opravila tudi v tujini in se potem
vrnila nazaj na Koroško.
kaj mi pomeni
vera:
Vera predstavlja
pomemben
del
mojega življenja. Posredovali so mi jo
predvsem starši, babica, stric in ostala družina ter tudi učitelji, duhovniki in druge
osebe, ki sem jih lahko spoznala do zdaj na
najrazličnejših mestih. Poleg tega pa igra
pomembno vlogo tudi okolica v kateri živimo. To sem predvsem opazila v zadnjih
letih, ko sem študirala v Ljubljani. Na primer verouk v šolah, ki se nam zdi samoumeven, krščanski prazniki, ki so tudi
državni prazniki zaznamujejo vpliv katoliške cerkve v naši državi. Zelo hvaležna
sem, da sem v sklopu različnih srečanj, kot
so to Svetovni dan mladih v Sydneju, katerega sem se udeležila skupaj s stricem in
sestrično ter mladino iz Štajerske in Mladifesta v Međugorju, lahko poglobila svojo
vero.
Was unbegreiflich ist, ist darum nicht
weniger wirklich.
Balise Pascal
Herzlichen Glückwünsch
unserer Dr. Maria Domej zum
erfolgreichen Abschluss
des Medizinstudiums!
Iskreno čestitamo naši
absolventki medicine dr. Domej!
Adventsingen in St. Michael –
Adventno petje v Šmihelu
Vsako leto na 3. adventno nedeljo ( letos
15.12.) KPD Šmihel prireja adventno petje
v Šmihelu. Letos so nastopali otroci LŠ
Šmihel pod vodstvom učiteljice Dagmar
Prasenc-Dumpelnik. Otroci so zapeli 4
pesmi, vsako v drugem jeziku. Gospod
ravnatelj Danilo katz in še trije otroci so
s kitarami spremljali zbor.
Nato je nastopil mladinski pevski zbor iz
Šmihela pod vodstvom g. Franca opetnika in so zapeli tri pesmi.
Za njimi je nastopilo pevsko društvo Gorotan pod vodstvom alberta krajgerja,
ki je vsako leto nepogrešljivi sestavni del
adventnega petja in je zapel nekaj pesmi.
Nazadnje je nastopila Vokalna skupina
4given iz Ljubljane, ki so zapeli nekaj
ritmičnih pesmi, v glavnem v angleškem
jeziku.
ga micka opetnik, predsednica društva
je pevce in obiskovalce pozdravila in se
njim na koncu tudi zahvalila. Med pesmimi je marjan rosenzopf recitiral meditativna besedila. Prostovoljni prispevki pa
so šli za koroške družine v stiski. Za sklep
pa smo skupaj zapeli »Je angel Gospodov…«
Pred cerkvijo je bil veselo druženje in pogostitev s pecivom, s čajem in kuhanim
vinom.
fc
9
11
Šmihel - St. Michael
ob/um 10.00 za žive in rajne župljane – für die Pfarrgemeinde
za blagoslov v naših družinah, † Rosi Marie APOUNIK,
† Günther GLINIK, † Rosalia ČERNC, † Jože KUŠEJ,
NE / SO: 29. 12. Šmihel - St. Michael
Šmihel - St. Michael
Šmihel - St. Michael
Šmihel - St. Michael
NE / SO: 5. 1.
ob/um 8.00 za žive in rajne župljane – für die Pfarrgemeinde
ob/um 10.00 † Katharina in Franz KUŽNIK, † Justina in Friedrich STUCK,
† Lekš in Matilde LUTNIK, † Ignaz SALER in vse rajne,
† KLOKARJEV oče Ivan, obl.in vhp., †Othmar MERKOUTZ,obl.
ob/um 18.30 rajni MOHARJEVI, † Agnes KRISTAN, † Cvetka VELIK
ob/um 10.00 za blagoslov v novem letu,
† Helena FLÖDL, † Janez ČEPIN, † Valentin ŠUMNIK
Ob izteku leta, se vam prisrčno zahvaljujem za vaš trud in pomoč v fari, za molitve, za darove in za
sodelovanje pri bogoslužju. Drug drugega bremena nosimo tudi v novem letu. P. kramberger, župnik
Zum Jahresschluss möchte ich allen herzlich danken, die im Laufe des Jahres durch ihren Einsatz
und ihre Mühe, durch ihre Sorgen und ihr Gebet das Leben unserer Pfarrgemeinde getragen haben.
Ich grüße alle Kranken und Menschen, die nicht zu den Gottesdiensten erscheinen können. Wir
gedenken ihrer im Gebet der Gemeinde.
Šmihel - St. Michael
SO / SA: 2. 1.
NOVO LETO - NEUJAHR
SR / MI: 1. 1.
ob/um 18.00 zahvalna maša, v zahvalo
† Kristo SRIENC, obl., † Eduard ZIMPASSER, † Karel JENIČ,
JAHRSCHLUSS
† Johann KRAIGER
Šmihel - St. Michael
STARO LETO –
TO / DI: 31. 12.
SV. DRUŽINA – HL. FAMILIE
ob/um 18.30 † Maria in Friedrich SATSCHEN
SO / SA: 28. 12. Šmihel - St. Michael
SV. ŠTEFAN -
† Doroteja DOMEJ in mož Ignac, † RIŽNARJEVA mati Marica
vhp.,
† UŽNIKOVI starši Gertrud in Marko in vhp., † Mirko in
HL. STEPHANUS
Anzej PERČ, Paula in Valentin PETJAK,, † KUČEJEV oče
Anza, † Maria in Norbert SERAJNIK ter vsi rajni JURJEVI,
† Michael, Max in Stefan PERČ, † Vinzenz WAUCH
Šmihel - St. Michael
ob/um 10.00 † Katharina KRIŠTOF, obl. in Gregor, † Štefan KRAUT,
† Marija PEČNIK-BICL, † Stephanie, Valentin in Friedrich
ROŽMAN, Stefanie in Josef ELBE, † Maria PRENAR,
obl. in vhp., vsi rajni BROMANOVI, † Fric JERNEJ, obl. in vhp.
ob/um 8.30
ob/um 10.00 † Alojz in Pavla ROSENZOPF in vhp., † Rudi URBAN,
rajni ŠOTOROVI, † Paul in Ema ČUJEŠ ter Wolfgang
FORSTER, † Jožef in Neža DEMŠAR ter Elisabeta ČIK in
vhp., Albert ČERNIC in vhp., † Margaretha KRAL, obl. in
Siegfrid, vsi rajni Merkoutz
Šmihel - St. Michael
za žive in rajne župljane – für die Pfarrgemeinde
† Sandra Vanessa POLESNIG, † Rosina SMRETSCHNIG,
† OŠTERMANOVI starši in vhp., † Robert SMREČNIK,
† Anni, Hinko in Stefan KOREN in starši ter Valentin SRIENZ
ob/um 8.30
ob/um 16.00 † Antonija KUMER, † Valentin ŠUMNIK, † Matilda NOVAK,
obl., † Maria PRUTEJ, 30 dan, † Cäcilia SKIAS obl. in Rudolf,
† Katarina KRIVOGRAD; † Štefanie KERT; † Maria, Stefan in
Roman BERCHTOLD ter Wolfgang KRENZ, † Hanzej KOREN
in mati Helena, Juliana POTOČNIK, obl. in Peter,
† Karel JENIČ
ob/um 22.00 uvod v polnočnico: petje božičnih pesmi –
Singen der Weihnachtslieder als Einführung in die Christmette
ob/um 22.30 polnočnica/Christmette † Roswitha KOLTER, † Ernst in
Nicole VALANT, Franc ČEBUL, † Franc in Amalija KRIŠTOF
od/von 24.12. 2013 do/bis 5. 1. 2014
Večna vas - Wackendorf
ČE / DO: 26. 12. Rinkole - Rinkolach
SR / MI: 25. 12.
OTROŠKA BOŽIČNICA –
KINDERMETTE
TO / DI: 24. 12.
v fari Šmihel / in der Pfarre St. michael
RED BOŽJE SLUŽBE – GOTTESDIENSTORDNUNG
FARNA STATISTIKA – 2013 – PFARRSTATISTIK
umrLi – VerSTorBen
Poroke - eheSchLieSSungen
KAP Simon in BLAŽEJ Sonja
LIPNIK Mag. Marijan in REČNIK Mag. Andreja
MÜNZER Martin und BRITZMANN Silke
VERHNJAK Paul Valentin in RABITSCH Renate
20. 07. 2013
17. 08. 2013
21. 09. 2013
05. 11. 2013
krŠČenih - geTauFT
21 krstov
fantov 10, deklic 11, zakonskih 7, nezakonskih 14
12
LIPUŠ Julian, Traundorf/Strpna vas 61
* 06. 10. 2012 – kr. 05. 01. 2013
KOREN Luca Stefan, Hinterlibitsch/Suha 2
* 10. 08. 2012 – kr. 02. 03. 2013
VAUTI Miloš Izidor, St. Michael/Šmihel 7
* 05. 11. 2012 – kr. 02. 03. 2013
BRICMANN Lara Daniela, St. Michael/Šmihel 43
* 13. 12. 2012 – kr. 24. 03. 2013
PARTL Nico, St. Michael/Šmihel 143
* 07. 12. 2012 – kr. 07. 04. 2013
URANK Nikolai, St. Michael/Šmihel 106
* 28. 08. 2007 – kr. 07. 04. 2013
SRIENZ Sophie, St. Michael/Šmihel
* 15. 12. 2012 – kr. 14. 04. 2013
IGERC Jonas, Hof Dvor 65
* 09. 02. 2013 – kr. 27. 04. 2013
BLAŽEJ Anna Lena, Unterlibitsch/Podlibič 2
* 14. 10. 1012 – kr. 19. 05. 2013
MESSNER Alina Marie, St. Michael/Šmihel
* 21. 10. 2012 – kr. 20. 05. 2013
DOBNIK Daniel, St. Michael/Šmihel 152
* 09. 03. 2013 – kr. 09. 06. 2013
HUTTER Gregor, Wackendof/Večna vas 7
* 07. 04. 2013 – kr. 23. 06. 2013
SCHORSCH Saphira, Lettenstätten/Letina 17
* 28. 02. 2013 – kr. 06. 07. 2013
KUCHAR Ayleen, St. Michael/Šmihel 53
* 03. 05. 2013 – kr. 18. 08. 2013
JANTSCHKO Salina Sabrina, Gonowetz/Konovece 108
* 18. 06. 2013 – kr. 25. 08. 2013
MÖDRITSCHER Elija Falko Lukas, Gonowetz/Konovece 104 * 07. 02. 2013 – kr. 31. 08. 2013
KOVAČIČ Mario, St. Michael/Šmihel 148
* 24. 06. 2013 – kr. 19. 10. 2013
TOMAŽ Christin, Rinkolach/Rinkole
* 09. 08. 2013 – kr. 03. 11. 2013
TOMAŽ Marie, Rinkolach/Rinkole
* 09. 08. 2013 – kr. 03. 11. 2013
ELSBACHER Jana, Feisritz/Bistrica 79
* 14. 07. 2013 – kr. 03. 11. 2013
LUDRANT Luis David, St. Michael/Šmihel 107
* 13. 04. 2013 – kr. 17. 11. 2013
19 umrlih
moških 12, žensk 7, sprevidenih 14, nesprevidenih 6
MERKAUTZ Othmar, Gonowetz/Konovece 26
BRESNIK Apollonia, St. Michael/Šmihel 22
KUŠEJ Josef, St. Michael/Šmihel 10
LUTNIK Alex, Moos/Blato, 19
ČERNC Rosalia, Hof/Dvor 26
MERT Karl, Feistritz/Bistrica 7
SLAMANIG Herbert, Pirkdorf /Breška vas
WAUCH Vinzenz, Rinkolach/Rinkole 4
SRIENZ Valentin, Wackendorf/Večna vas 4
GLINIK Günther, Feistritz/Bistrica 95
STRMŠEK Majda, Kühnsdorf/ Sinča vas
EBERWEIN August, Replach/Reple 4
MERVA Stefan, Feistritz/Bistrica 25
KRAUT Rosalia roj. Kap, St. Michael/Šmihel 35
POLESSNIG Sandra Vanesa, Unterbergen/Podgora 14
APOUNIK Rosemarie, Feistritz/Bistrica 91
KOREN Heinrich, Wackendorf/Večna vas 40
KRAJGER Johann, Traundorf/Strrpna vas 71
PRUTEJ Maria roj. Ramusch, Traundorf/Strpna vas 47
* 14. 07. 1934
* 28. 01. 1932
* 05. 02. 1930
* 08. 07. 1926
* 11. 07. 1929
* 28. 10. 1923
* 28. 10. 1965
* 28. 12. 1947
* 26. 05. 1934
* 07. 09. 1941
* 07. 03. 1954
* 05. 08. 1923
* 17. 10. 1932
* 29. 08. 1928
* 23. 05. 1997
* 22. 09. 1937
* 22. 06. 1929
* 15. 06. 1948
* 21. 02. 1926
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
–
† 09. 01. 2013
† 16. 01. 2013
† 03. 02. 2013
† 04. 02. 2013
† 17. 02. 2013
† 18. 02. 2013
† 18. 03. 2013
† 26. 04. 2013
† 21. 05. 2013
† 29. 05. 2013
† 28. 05. 2013
† 08. 07. 2013
† 03. 07. 2013
† 20. 07. 2013
† 21. 07. 2013
† 29. 08. 2013
† 26. 09. 2013
† 22. 10. 2013
† 21. 11. 2013
Iztopili iz Cerkve – Kichenaustritte:
6 (moški/männl.), 2 ženski/weibl.)
Prvoobhajancev/Erstkommunionkinder 17
Birmancev/Firmlinge 38
Priprava na krst/Taufgespräche 19
Pogovori z žalujočimi/Trauergespräche 21
Obisk bolnikov/Krankenbesuche 195
13
naši Birmanci / unsere FirmLinge 2014
Entscheidende
Lebensabschnitte
werden im Leben der Christen von
den Sakramenten begleitet. Diese
sind die ausdrückliche Zusage, dass
Gott den Menschen nahe ist und sie
auf ihrem Lebensweg begleiten will.
Die Firmung ist das zweite Sakrament
der Aufnahme in die Gemeinschaft
der Kirche. Wer im Kindes-, Jugendoder Erwachsenenalter zur Firmung
herantreten will, muss dabei auch
seine Kirche annehmen, die ihrerseits
bereits die Annahme durch die Taufe
ausgesprochen hat. Darüber und über
eine Reihe wichtiger Dinge wird bei
der Firmvorbereitung gesprochen. In
Gruppen mit Gleichaltrigen sollen die
jungen Menschen die Werte des Glaubens als Grundlage für die Lebensgestaltung kennen lernen. Dann sollen
sie bei der Firmung das Ja der Eltern
und Paten bestätigen, das diese bei
der Taufe gegeben haben. Schließlich
sollen sie dann ihr Leben mit Christus
gestalten.
Der Lebensabschnitt um das 14. Lebensjahr ist von der Suche nach den
wahren Werten des Lebens gekennzeichnet. In dieser Zeit kann und soll
die Firmvorbereitung Orientierungshilfe für das Leben sein.
14
Die angemeldeten Jugendlichen sollen Ihre Eltern und Paten unterstützen, begleiten, für sie beten und
sie selber ihren Glauben zu vertiefen.
Und nicht nur noch als letzte Pflicht in
der religiösen Erziehung zu erfüllen.
120 let pevsko društvo gorotan
Letošnjih birmancev je 29 in so razdeljeni v dve skupini. Eno skupino
(11 mladih) vodita ga. elke obertautsch in elisabeth Butej, obe
članici ŽS, drugo (18 mladih) pa p.
župnik in irmgard Stendl. So zelo
simpatični in polni življenja, vendar
vsi ne hodijo iz lastnega prepričanja. Potrebno je veliko potrpljenja in ljubeznivosti, da bodo
spoznali Jezusa Kristusa in bi njegov evangelij navdihoval njihovo
življenje. Brez vrednot je življenje
prazno in plehko. Družba se pogreza v potrošništvo in tava v megli
brezciljnosti.
Dobro je vedeti: ni nujno, da imajo
birmanci botra. Lahko jih starši sami spremljajo k birmi. Važno je,da
so birmanci pripravljeni in vedo,
zakaj gredo k birmi. To je odločitev
za Kristusa in za njegove vrednote.
Leto 2013 je bilo v znamenju 120-letnice
društva. Da bi ta lepi jubilej primerno proslavili tako kot prosvetni in tudi kot cerkveni zbor, smo v nedeljo 16. junija 2013
peli kot cerkveni zbor pri slovesni maši v
farni cerkvi v Šmihelu. Ob spremljavi Anje
Kapun na orglah smo kot glavni del maše
poleg drugih skladb zapeli Troštovo četrto
mašo. Kako zelo Šmihelčani in tudi drugi
cenijo naše cerkveno petje, predvsem pa
prelepe Marijine pesmi, smo doživeli ob
koncu maše, ko smo pred ljudskim oltarjem
zapeli še našo »Dajte mi zlatih strun« ali
»Sonce že zahaja«, aplavza skorajda ni bilo
konec, spodbujajoče besede pohvale mnogih, ki smo jih čuli po maši, pa so bile tudi
za nas pevke in pevce zelo prijetne.
Seveda smo se za to mašo kar temeljito pripravili. Edi Oraže nam je, kot že za 110-letnico tudi tokrat priskočil na pomoč kot
odličen mojster lepega petja. Na skupno
šestih pevskih seminarjih nas je pripravil
tako za jubilejno mašo, kakor tudi za jubilejni koncert v soboto 23. novembra 2013.
Prav za ta koncert pa nam je odlično priredil Švikaršičevo » V Šmihelu no kajžico
mam«. S tem koncertom pa smo tudi že
zaokrožili naše jubilejno leto 2013, ki je
bilo za vse pevke in pevce zelo naporno, a
polno lepih pevskih užitkov. Poleg jubilejnih prireditev in priprav nanj smo imeli
še nekaj drugih nastopov, kot šmarnice v
celovški stolnici ali slovenske šmarnice pri
Gospe Sveti.
V mešanem zboru pod vodstvom Alberta
Krajgerja trenutno poje 36 pevk in pevcev.
Pri svetih mašah pa nas na orglah večkrat
spremlja domačinka Anja Kapun, ki sicer
živi na Dunaju.
V okviru pevskega društva Gorotan pa deluje tudi »Mladinski zbor Šmihel« ki poje
sedaj že peto leto in katerega skupno vodiva Miriam Smolnik in jaz. Srečanje mladinskih zborov, božični koncert v Domu
starih v Pliberku ali nastopi pri cerkvenih
slovesnostih so vsakoletne stalnice zbora.
Mladi dijaki so sedaj nekateri že dorasli v
študente in so odšli v Gradec ali na Dunaj.
Vaje za nastope so tako možne le ob tistih
sobotah ali nedeljah, ko se študentje vračajo
domov. Naš naslednji cilj pa je, da pridobimo spet nekaj mladih pevk in pevcev,
tako da bodo zajeti tudi tisti pevci in pevke,
ki so že prerasli starost otroških zborov.
V Šmihelu žal nimamo več otroškega
zbora, ki je že pred leti prenehal. Upam, da
nam bo uspelo nekoga najti, ki bi prevzel
to nalogo. Otrok, ki bi radi peli v zboru je
v Šmihelu, mislim, še kar precej. Torej, nas
še čaka mnogo dela.
Franc Opetnik, predsednik
15
Micka Opetnik, OBFrAu
KPD
Sˇ mihel
E-Mail: office@smihel.at
Internet: www.smihel.at
Das Wort sagt
wer ich bin
Ustvarjalna mladina
Tržaški pisatelj in prejemnik Tischlerjeve
nagrade Boris Pahor je zapisal: mladim je
treba povedati , biti prijatelj s celim svetom
še dolgo ne pomeni dopustiti, da zamre materin jezik in naša kultura. Da bi lahko
mladi razvijali čut za kulturo in širili slovenski besedni zaklad si prizadevamo v
šmihelskem društvu. V dveh gledaliških
skupinah, dveh lutkovnih skupinah in dveh
skupinah ustanovljene gledališke šole
imajo mladi možnost pridobivanja gledaliških veščin in širjenja slovenskega besednega zaklada. Približno 60 mladih se tako
srečava v skupinah, skupno druženje in gledališko in lutkovno ustvarjanje jih povezuje, farna dvorana pa jim postaja kraj
umetniškega delovanja in uživanja kulture.
Ti mladi ustvarjalci so bodočnost društva,
zato namenja KPD Šmihel veliko pozornosti, časa in finančnih sredstev prav mla-
16
dim. Njihove vsakoletne premiere so odraz
inovativne ustvarjalnosti in iskanja novih
gledaliških pristopov. Mednarodni lutkovni
festival Cikl Cakl, ki ga društvo prireja
vsako leto v mesecu oktobru je sad doslednega društvenega dela. Festival se je v 15
letih razvil v izviren festival evropske razsežnosti, saj prinaša v Šmihel mednarodnost, ki jo je možno uživati na predstavah
in v lutkovnih delavnicah. Mladi pa so radi
pripravljeni sodelovati pri raznih društvenih prireditvah in akcijah. Vsakoletni koncert »Dvorana Rocks« odraža njihovo navdušenost, saj s tem projektom dokažejo visoko organizacijsko in umetniško ravan.
Tudi v zadnjem letu je društvo ostalo zvesto
ideji ustanoviteljev - skrbeti za izobraževanje. Predavanja in delavnice zaznamujejo
delovanje društva v zimskem in vigrednem
času. Stalnice kot so Vaški praznik, društveni izlet, adventno in Marijino petje, obhajanje kulturnega praznika pa bogatijo
šmihelsko kulturno delovanje.
Odbornice in odborniki KPD Šmihel
vam želimo blagoslovljen Božič ter
srečno in zadovoljno novo leto,
za katero upamo, da bo polno
kulturnih viškov.
„Sag mir ein Wort und ich stampfe dir
aus dem Zement eine Blume heraus“,
schrieb die Dichterin Christine Lavant in
einem ihrer zahlreichen Gedichte. Was
ein Wort vermag ist in dieser kurzen
Zeile bildlich beschrieben. Dem slowenischen Wort und der Kulturarbeit hat
sich der Kath. Kulturverein St. Michael
– Katoliško prosvetno društvo Šmihel
verschrieben.
An die 45 Kulturveranstaltungen wurden im Jahr 2013 organisiert. In slowenischer Sprache waren es die Premieren
der Puppentheatergruppe und der Theatergruppe, Gastspiele befreundeter Theatergruppen und Vorträge. Zweisprachige
Kulturangebote waren das sehr gut angenommene Kulturfrühstück mit Jani
Oswald und Tonč Feinig auf dem Katharinakogel. Zu den Höhepunkten der
diesjährigen Kulturarbeit zählt aber
sicherlich das Abschlussfest der Volksschule St. Michael – Ljudska šola Šmihel, bei welcher die Kinder der vereinseigenen Theaterschule das mehrsprachige Theaterstück „Kralj Matjaž –
König Matthias“ zur Begeisterung der
zahlreichen Besucher aufführten. Das
heurige 15. Figurentheaterfestival Cikl
Cakl brachte in unseren Ort Kreativität
und Innovation. Wir bewunderten klassisches Figurentheater und multivisuelle
Vorstellungen, poetische, magische,
provokative und künstlerisch vollendete
Vorstellungen professioneller Figurentheatergruppen aus ganz Europa. Die
Sprachenvielfalt der Vorstellungen und
der Austausch von Kulturen machten
das Festival zu einem Ort der künstlerischen Bereicherung und des kreativen
Gestalten.
Und so blicken wir zurück auf ein
Jahr, das viele schöne und bereichernde Kulturangebote beinhaltete.
Der Kath. Kulturverein – KPD
Šmihel wünscht Ihnen ein gesegnetes Weihnachtsfest, für das Jahr
2014 Glück und Zufriedenheit.
Unser Kulturangebot aber möge
Ihnen viel Freude bereiten.
17
Warum schenken wir?
Geschenke spielen eine wichtige Rolle im
menschlichen Zusammenleben. Freiwilliges Geben wird in unterschiedlichen Ritualen in allen Gesellschaften gepflegt.
Etwas zu verschenken widerspricht eigentlich der wirtschaftlichen Vernunft. Wer eine
Leistung erbringt, der erwartet in der Regel
eine Gegenleistung. Die Menschen kalkulieren die Kosten und den Nutzen ihrer
Handlungen. Umsonst etwas hergeben –
das passt nicht in dieses Muster. Denn auf
den ersten Blick sieht es so aus, als könnten
Geschenke nur auf der Kostenseite verbucht werden. Aber was steht auf der
Nutzenseite? Die Dankbarkeit des Beschenkten? Gesellschaftliches Ansehen?
Ein Gegengeschenk?
Das Geschenk ist aus keiner Gesellschaft
wegzudenken. Weltweit dient es dazu, Beziehungen zu erhalten und zu stärken. Der
Austausch von Gaben ist der Kern des Zusammenlebens und der Beginn einer friedlichen Zivilisation. Wo kein Austausch und
Schenken gepflegt wird, nimmt sich der
Stärkere einfach, was er will. Die Gabe ist
die Grammatik, nach der unsere Gesellschaft funktioniert.
Denn auf die Gabe folgt eine Gegengabe.
Dieses Prinzip der Gegenseitigkeit hält die
Menschen zusammen. Wer jemanden etwas
gibt, sei es Geld, Zeit oder eben in diesen
Tagen ein Weihnachtsgeschenk, der erwartet dafür etwas zurück. Beziehungen zwischen Menschen werden so zu einem Netz
aus Geben und Nehmen, das sich durch die
Zeit zieht.
Gabe und Gegengabe müssen zueinander
passen. Wer sich selbst viel Mühe gibt, um
das richtige Geschenk für einen Freund zu
finden, ist maßlos enttäuscht, wenn er selber nur einfallslose Socken bekommt. Doch
die Balance zu halten - das ist an Weihnachten schwierig.
und absichtsloses Schenken –
einfach aus Liebe?
Der Psychologe Siegfried Brockert fordert:
"Wir müssen wegkommen von dieser Kosten-Nutzen-Rechnung". Für ihn ist Schenken wie Lieben: "Wir wollen uns von
unserer besten Seite zeigen und den anderen glücklich machen, weil Glück zurückstrahlt." Für dieses Glück müsse man aber
den Gedanken daran, was man wohl für
seine Gabe zurückerhält, aufgeben. D a n n
wird wahrhaft Weihnachten – das Fest der
voraussetzungslosen Liebe Gottes, der für
uns Mensch und Bruder geworden ist, d.h.
mit dem Kind in der Krippe (und nicht die
Krippe gefüllt mit Geschenkspaketen).
18
SREČAL SEM SVOJO DRUŽINO:
Praznovanje
božiča
Pred nami je božični dan, dan božjega
sočutja z nami. To je dan, ko se je Bog sklonil k nam in postal v vsej polnosti naš brat.
Postal je sočuten z vsemi našimi čutenji, z
našim veseljem, srečo, zlasti pa z vsemi našimi bolečinami, ker jih v vsem razume, saj
jih je v vsem okusil. Zato je mogoče k
njemu tudi moliti in sicer v vseh naših
bolečinah.
Božič je praznik , ko je Bog v polnosti posvetil naše telo, ker si je privzel človeško
telo. Pretrpel je vse. Pozna telesno bolečino, telesno trpljenje v brezupu, človeški
strah in dvom, vsa občutja, ko se poslavljamo s tega sveta.
Pozna tudi bolečine sramu in gnusa, ko je
bilo naše telo osramočeno, oblateno in obdano z gnusom in ga je zato mogoče prositi
za očiščenje bolečih spominov, s katerimi
smo večkrat globoko zasvojeni.
Božič je tedaj, ko se mati notranje pomiri,
ko najde in zmore pokazati najžlahtnejša
čustva hrepenenja in ljubezni ter nežnosti
do otrok. To je božič, kamor lahko
vstopi Bog; to so tiste jaslice, kamor
se lahko rodi. Seveda pa mora biti
mati na božič pripravljena narediti
te jaslice izključno zaradi sebe.
Božič je tedaj, ko je oče doma, ko
se lahko skloni k otrokom, ki si
vzame čas zanje in jih skuša razumeti. To je največji praznik otroka,
praznik nežnosti in sočutja, ter
predvsem praznik, ko oče lahko v
božični idili zaživi z otrokom, zlasti
morda s tistim, s katerim skozi leto
ni našel pravega stika. To je dan, ko naj bi
se starša bolj posvetila otrokom, ter v njih
začutila božjo ljubezen samo.
Božič je praznik bodočih staršev, zakoncev,
zaročencev, fantov in deklet, otrok in zlasti
starejših, ki morda v osamljenosti pričakujejo, da se jih bo kdo spomnil. To je dan
za vse nas, ko se Bog sklanja k nam, ko prihaja med nas in nas čaka, da se mu približamo. Ne potrebuje naših darov, potrebuje
samo naša topla in odprta srca, ki mu želijo
priti nasproti.