Ravenski razgledi 07/2014 - Občina Ravne na Koroškem

11
julij 2014
RAVENSKI RAZGLEDI
Glasilo Občine Ravne na Koroškem
UVODNIK
Razgled na Ravnah nam kaže v različne smeri. Res različne, kot smo ljudje, ki živimo
ali delamo na Ravnah, različni. V prvi polovici leta 2014 se v naši občini krepi zmerni
optimizem, ki smo ga spodbujali tudi v težjih časih. Pozitivna usmerjenost na podlagi
realnosti je tista, ki nas krepi in nas vleče naprej. Solidarnosti nam ne manjka in ravno
tako smo mesto in občina, ki ima veliko zagnanih prostovoljcev na različnih področjih.
Naj samo omenim, da smo prejeli listino Prostovoljcem prijazna občina, ki je rezultat
dela vseh, ki se pri nas prostovoljno trudite za naš lepši vsakdan.
Na Ravnah se v zadnjem obdobju še posebej veliko dogaja. Mladi kreativci so nas
presenetili z izjemno predstavo »Ahti šiht«. Z enkratnim uvidom v našo železarsko
dediščino so uprizorili glasbeno-gledališki spektakel in s svojimi mnogimi talenti na
poseben način oživili naš Muzej Ravne. Našo kulturno dediščino tako ohranjajo na zelo
živ način. Predstava je zelo zanimiva in upam, da vas jo bo videlo čim
več v živo. Hkrati smo v maju doživeli Festival solzic, na katerega ste
se zelo pozitivno odzvali. Festival ima rdečo nit predstavljanja naše
koroške kulture in umetnosti v navezavi z gosti. Obenem je ponosen
glasnik Prežihovega izročila in naše lepe narave. Z njim se želimo
enkrat na leto predstaviti celotni Sloveniji in širše. V prvem letu
obstoja je Festival solzic presegel pričakovanja in v prihodnje bo samo
še boljši. Na Ravnah se ljudje trudijo za vse generacije. Tako je Festival
Povodnega moža kot druženje naših najmlajših generacij letos na
Ivarčkem jezeru izvrstno uspel. V mestu pa smo uspeli odpreti Koroški
medgeneracijski center, ki že privablja v svoje prostore vse generacije.
Mlade in stare. Mimogrede naj napovem, da se bomo Prežihu
posvetili in oddolžili tudi z letošnjo ponovno izdajo romana Doberdob,
ki prihaja ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.
Na občinski upravi se trudimo delati dobro in kakovostno. Naš glavni
namen je zadovoljstvo občanov in skrb za razvoj kraja. Za ta namen
smo pristopili k uvajanju sistema kakovosti delovanja občinske
uprave. V mesecu juniju smo pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Tako se bomo še
bolj zavezali dobremu delu za vas. O delovanju občine v ožjem smislu vam poročamo
sicer v posebnem glasilu Guštanj, toda ne morem mimo čistilne naprave kot največje
naložbe občine v zadnjem času. Izgradnja poteka in upam, da cestni zastoji ne bodo
povzročili preveč preglavic v prometu. V sklopu tega bomo končno uspeli porušiti tudi
objekt stare kinodvorane. S čistilno napravo pa bomo bistveno izboljšali naše življenjsko
okolje.
Na Ravnah smo lahko veseli tudi dobrega poslovanja našega gospodarstva. Delovna
mesta so izjemnega pomena za naš razvoj. Družbe na lokaciji bivše Železarne Ravne
poslujejo dobro, investirajo in tako ohranjajo ter še povečujejo delovna mesta, lastni
razvoj ter tako pozitivno razvijajo kraj. Izjema so družbe, kjer so lastniki pretiravali
s kapitalističnim pohlepom in so dobra podjetja, ki zaposlujejo ljudi z znanjem, tako
zadolžili, da trenutno vsaj za dve družbi slabo kaže. Toda računamo na to, da bo znanje
naših ljudi prispevalo k temu, da se bo z lastniškim spremembami proizvodnja stiskalnic
in drugih programov na Ravnah ohranila. Ravno tako se Poslovna cona Ravne počasi
polni z novimi podjetniki in obrtniki. Občina pa bo zagotovila še nadaljnje pogoje za
razvoj gospodarstva z letošnjo izgradnjo novega podjetniškega inkubatorja.
Bliža se poletje, končuje se šolsko leto. V začetku novega šolskega leta 2014/2015
nas bo čakala še energetsko prenovljena Osnovna šola Prežihovega Voranca. Tu pa bo
tudi naša zelo pomembna pridobitev, nova zgradba Srednje šole Ravne, ki bo odprla
vrata novim generacijam mladine. Med poletnim časom bomo imeli imeli Ravenske
dneve 2014, ki bodo zabavni, kulturni in družabni. Želim vam prijetne počitnice, s pravo
mero oddiha in sprostitve v družbi svojih najbližjih. Vroče poletne dni si lahko ohladite v
mestnem kopališču ali na ponovno prijetno urejenem Ivarčkem jezeru. Imejte se lepo!
Vaš župan Tomaž Rožen
2
Pred 65 leti so izšle
Prežihove »Solzíce«
Ko so v pozni pomladi leta 1949 v zbirki »Solzíce« prvič izšle pretresljive mladinske
črtice koroškega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, je v slovensko literaturo
dobesedno planil nov tip mladinskih knjižnih junakov, ki so bili tako oddaljeni od
Župančičevega »cicibana« kot je oddaljeno veliko bogastvo od revnih ljudi. Preprosti
bajtarski otroci so v teh kratkih storijah postali glavni junaki.
Z
aživeli so samosvoje
življenje in s svojim
odzivanjem na življenjske
stiske in preizkušnje dokazali, da se zavedajo sveta,
ki jih obdaja. Zavedajo se
krivic, ki jim jih povzročajo
bogati in močnejši, so pa
pripravljeni te krivice pozabiti in odpustiti, saj v njih
poleg razuma, ki jim določa
zavedanje o svoji majhnosti
in nepomembnosti, bije toplo, čuteče srce. Že 7. julija
1949 je Kristina Brenkova
v Novem svetu podala zelo
svežo kritiko teh črtic in zapisala, da »gre za zrel plod
velikega umetnika«, saj pisatelj »pripoveduje drobne,
komaj vidne zgodbe s tako
neposrednostjo, kot je to
odlika le največjih mojstrov
v svetovni literaturi«.1
Leta 2011 smo ob 9. tradicionalnem srečanju na
Prežihovi bajti želeli v knjižni
obliki in s Fužirjevimi ilustracijami izdati pet najlepših črtic iz zbirke »Solzice«,
ki so se dogodile na dveh od
petih najemniških domačij,
ki so jih Vorančevi starši
zamenjali v slabih dvajsetih
letih, zadnja, peta, pa se je
zgodila takrat, ko so že bili
na svojem. Žal so avtorske
pravice (Založba MK) zakomplicirale in onemogočile
izid lepih črtic, ki bodo v taki
obliki lahko izšle šele 70
let po pisateljevi smrti (leta
2020).
Vseh črtic v zbirki je seveda
enajst, zato smo odbrali pet
najlepših, ob njih pa so v
zbirki še Tri pisanke, Nagrada, Višja matematika, Dobro
jutro, Potolčeni kramoh in
Prvo pismo.
Ko so bili pisateljevi starši
najemniki na domačiji pri
Kogelniku v Podgori (črtice
»Solzice«, »Bolečina« in
»Levi devžej«), je Voranc
moral pasti deset očetovih
krav tudi v temačni globači, ki so ji pravili Pekel.
Globača leži vzhodno od
te domačije v smeri proti
Kotljam. Na Koglu, tam,
kjer v tisti globači v maju še
danes dehtijo solzíce, se je
Kuharjevima kot tretji otrok
25. julija 1899 rodila hčerka
Ana. Sestrica pa je, žal, še
ne šestletna hudo zbolela in
17. februarja 1905, torej še
preden so po skoraj dvajsetletnem najemniškem
romanju prišli na svoje na
Préžihovo bajto, zgoraj pri
Préžihu umrla. Ko je jeseni leta 1899 Voranc začel
hoditi v ljudsko šolo v Kotlje,
je bila mala Ančka stara šele
slaba dva meseca, premlada, da bi ga mogla spremljati v skrivnostno in strašljivo
okolico globače, ko je Voranc
pasel v Peklu. Če bi kdaj bila
tam, bi se gotovo razveselila
deviško belih, dišečih cvetov
solzíc, s katerimi je Voranc
tistega sončnega majskega
jutra tako raznežil mater!
Le streljaj od njihove
domačije na Koglu proti hotuljski strani je bila ob breg
prislonjena Kumrova bajta.
Tam so bili doma »siroteji«
iz Vorančeve črtice »Levi
devžej«. Sirote, ki niti kruha
niso poznale, saj ga bajta
ni premogla, in so pozimi
živele zgolj od pečenega
krompirja, od kuhane bele
repe in pese. Voranc je, šele
ko je odrasel, dokončno
razumel materino sočutje
do sosedovih sirot, ko jim je
rezala debele kose dišečega
domačega rženega kruha in
polnila žepe s suhim sadjem. V črtici je tudi zelo lep
opis domače dimnice, ki pa
ni bila na Koglu, »Prežih je
opisoval kraupersko dimnico«2, ki je bila na domačiji
njegove matere na Preškem
Vrhu, p.d. Kravperh, malce
bolj zahodno od v literaturi
zaradi solzíc bolj znanega
Kogla.
Hotuljska kronika priča,
da je Kotlje zajel tisti veliki
požar 3. junija 1899. »V pol
ure je pogorelo 11 objektov:
Štalekar, Matevž, Križan,
Ardevova bajta, Hrovat in
končno še cerkev. Od cerkve
je zgorel strop in streha,
zvonovi so popadali in
popokali, razen manjšega
zvona. Notranjost cerkve ni
bila prizadeta.«3 Voranc je
v resnici začel hoditi v šolo
šele po tem požaru, črtico
»Bolečina« pa je verjetno
zaradi večjega čustvenega
efekta prikrojil tako, kot da
je že šolar v tej nepriljubljeni
ponemčevalni šoli, kjer je
bilo treba od drugega razreda naprej govoriti le trdo
nemško.
3
pa jo je imel zelo rad in jo
je smatral za svojo pravo
babico.
Zbirki se vidi, da je nastajala
postopno, zato v ospredju
ni bil le lik njegove matere,
saj se je s spomini na
otroštvo lepo oddolžil tudi
dobri babici. Obe sta mu
pomenili prvo zavetje za
občuteno ljubezen; obe
sta bili tudi tisti, ki sta mu
s svojim poznavanjem
kronike domače vasi in širše
okolice prvi obudili njegov
smisel za oblikovanje teh
pripovedi.
Leander Fužir:
Solzice, akvarel (2011)
Ko so Kuharjevi Kogel
zamenjali z najemništvom
na sončnem Preškem Vrhu
(črtica »Prvi maj«), so si v
teh letih z delom pridobili v
okolici ugled ter veljavo in si
vsi prislužili ime po tej lepi
domačiji. Oče je bil Prežih,
sicer še s trpkim priokusom,
da le še ni na svojem, fantje
pa so bili Prežihovi pobi in
Voranc si je domače ime te
sončne kmetije obdržal tudi
za svoj pisateljski psevdonim. Tu je mladi Voranc tistega davnega 1. maja pasel
»bicke«, ko mu je mlada delavska deklica s podarjenim
rdečim nageljnom pokazala,
da se ljudi iz črne tovarne ne
sme bati.
1
2
3
4
5
4
Leta 1912 so bili Kuharjevi
končno na svojem (črtica
»Ajdovo strnišče«). Četudi
je bila družina zelo revna,
je oče Prežih kot izvrsten
in marljiv tesar v skoraj
dvajsetih letih najemništva
prihranil skoraj vsak
dinar in ko je maja 1911
šel Prežihov grunt na
razprodajo, mu je zneslo
ravno za Prežihovo bajto
s hlevom in skednjem
in za devet hektarjev
travničnega sveta z nekaj
gozda. Končno so bili na
svojem in tu je tudi zadnje
leto svojega življenja še
žela ajdo njegova babica,
ki je bila pravzaprav
materina mačeha, Voranc
Opombe:
»Novi svet« 1949, št. 10, str. 997-999.
Lovro Kuhar-Prežihov Voranc: Zbrano delo. 3. Lj. 1971. Opombe, str. 603.
»Koroški fužinar« 1952, št. 1-3, str. 24.
Lovro Kuhar-Prežihov Voranc: Zbrano delo. 3. Lj. 1971. Opombe, str. 597.
Bibliografija založbe Mladinske knjige 1945-1966, Lj. MK 1967, str. 348.
Prva izdaja Solzic leta
1949 je izšla »v nakladi
45.000 izvodov in tisoč
izvodov na boljšem papirju
– naročniki ‚Cicibana‘ in
‚Pionirja‘ so knjigo dobili zastonj«.4 Lepa gesta
založbe do mladih bralcev!
»Ob samem natisu Solzic
se je založba odločila na
pobudo Ivana Potrča tudi
za ustanovitev Levstikovih nagrad in tako je
prišel med prvo skupino
nagrajencev tudi Prežih.«5
Naš pisatelj pa je prejel
za Solzice še Prešernovo
nagrado in nagrado vlade
FLRJ. S to še danes zelo
priljubljeno knjigo je slovenska mladinska literatura torej res dobila nekaj
novega in svežega, saj
so bile Solzice že v prvih
letih večkrat prevedene v
srbohrvaščino, nato pa še
v madžarščino, slovaščino,
makedonščino, češčino,
ruščino, italijanščino in
švedščino. Od novejših je
najbolj »eksotičen« kitajski
prevod, slovenskih ponatisov pa je že toliko, da jih je
težko prav vse popisati.
Mirko Osojnik
Z
a to številko Ravenskih razgledov bi vam
radi nanizali nekaj dejavnosti in dogodkov, ki tudi
zaznamujejo naše delo v
Koroški osrednji knjižnici
dr. Franca Sušnika Ravne
na Koroškem, in morda se
nam pridružite tudi sami.
Tudi knjižnice spremljamo
spremembe v družbi in se
jim poskušamo čim hitreje
prilagajati, saj se želimo
utrjevati kot informacijski,
izobraževalni ter kulturni
center lokalne skupnosti.
Vsekakor je naša osnovna
naloga tudi posredovanje
informacij, ampak razvoj
informacijske tehnologije
pred uporabnika vedno
bolj postavlja dileme, kako
pridobivati in vrednotiti
vso nepregledno množico
informacij in to vsekakor
pomeni intenzivnejše informacijsko opismenjevanje svojih uporabnikov, še
posebno starejše generacije. Vseživljenjsko učenje
je postalo naš vsakdan in
trudimo se oblikovati take
netradicionalne storitve,
ki bodo relevantne za vse
prebivalce.
Zato smo z letošnjo
pomladjo uvedli novo
ponudbo, ZA FIRBČNE
smo jo poimenovali. Do
sedaj smo firbčnim odraslim pripravili tečaj osnov
računalništva za odrasle.
Zaradi velikega zanimanja
smo oblikovali dve skupini.
Prav tako smo pripravili
tečaj pilatesa. Našo in
vašo radovednost bomo
poskušali potešiti tudi v
jesenskem delu z zanimivimi delavnicami in tečaji.
Seveda so vse dejavnosti
za firbčne brezplačne.
IZ KOROŠKE
OSREDNJE KNJIŽNICE
V nadaljevanju vam predstavljamo še nekaj iz naše
ponudbe storitev za vse občane. Vabljeni, veseli bomo
tudi vaših predlogov, pobud
… In pa seveda: Dolgo vroče
poletje z najboljšo prijateljico knjigo želimo knjižničarke in knjižničarji KOK!
Mag. Irena Oder,
direktorica KOK
Za firbčne,
foto: Katja Čop
Stripoteka,
foto: Simona Šuler Pandev
Podelitev priznanj in nagrad
v Domu starejših na Fari, foto: Petra Makuc
Živahno dogajanje v stripoteki
Koroške osrednje knjižnice dr.
Franca sušnika
Februarski razpis Koroške
osrednje knjižnice dr. Franca
Sušnika za najboljši strip
z naslovom Zastripljeni je
do 14. aprila, ko je bil rok
za oddajo izdelkov, dočakal
nepričakovano velik odziv.
Kljub temu da je bila tema
prosta, pa tudi (skoraj)
ničesar drugega nismo
omejili ali pogojili, takšnega
števila prispevkov nismo
predvideli.
Na razpis Zastripljeni je
namreč prispelo skoraj 60
izdelkov, ki so bili tako rekoč
eden boljši od drugega.
Svoje prispevke so oddali
osnovnošolci s skoraj vseh
osnovnih šol Mežiške doline, ugotovili pa smo, da so
lahko celo drugošolci prava
konkurenca veliko starejšim
kolegom.
Člani komisije stripovskega
natečaja – koroško-ljubljanski stripovski mojster
Ciril Horjak, slikar in absolvent Akademije za likovno
umetnost Stanko Makuc in
bibliotekarki Simona Vončina, profesorica umetnostne
zgodovine, ter mag. Jelka
Kos, profesorica slovenskega in angleškega jezika
– smo tako imeli težko delo
pri odločanju o glavni nagradi. Ta je bila sicer bogata
– grafična tablica Bamboo
Pad, elektronski »risalni
pribor« – žal pa je nismo
mogli raztrgati na šest
kosov, kot smo si na koncu
želeli. Da je bil volk sit in
koza (skoraj) cela, je glavna
zasluga Cirila Horjaka, ki je
velikodušno podaril peterici
»drugih najboljših« svoje
grafike, v knjižnici pa smo
dodali osnovni risalni pribor
in Bukvopedijo.
Prvo nagrado je dobil Jure
Račnik za strip, ustvarjen
po Prežihovih Solzicah, drugo mesto pa si je s svojimi
deli prislužilo še pet mladih
ustvarjalcev: Zala Kokol,
Anže Hribernik, Gašper
Topolinjak, Grega Komar in
Tjaša Mravljak.
V Stripoteki smo 22. aprila
razstavili vse prispevke na
razpis, ki se prav vsi odlikujejo vsaj v kakšni značilnosti, večina pa jih izraža
tudi veliko mero domišljije.
Na svetovni dan knjige, 23.
aprila, smo ob prvi slovenski Noči knjige za vse
udeležence stripovskega
razpisa (in seveda tudi širšo
javnost) pripravili nagradno srečanje s slovenskim
stripovskim avtorjem dr.
Izarjem Lunačkom. Ta je
najboljšim mladim ustvarjalcem tudi svečano podelil
nagrade.
Do poletja sta se v Stripoteki zvrstili še dve zanimivi
razstavi, prva je bila 19.
maja – Prežihove Solzice v
5
stripu, 19. junija pa ji je ob pogovoru z avtorjema sledila
razstava originalov uspešnega slovenskega stripa Meksikajnarji. Razstavo si je v naši Stripoteki mogoče ogledati
še do 18. julija.
Mag. Jelka Kos, bibliotekarka
Korošci pa bukve beremo
Bralna značka za odrasle »Korošci pa bukve beremo« je
skupni projekt koroških splošnih knjižnic od leta 2010. V
Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika je del bralne
značke tudi lahko branje, kar predstavlja novost v slovenskem prostoru. Lahko branje je namenjeno vsem, ki zaradi različnih razlogov težko berejo. Pri bralni znački kot najbolj množični motivacijski obliki za branje letno sodeluje
okrog 150 bralcev. S priporočilnimi seznami kakovostne in
raznovrstne literature ter bralnimi srečanji vzpodbujamo
branje in razvijamo bralno kulturo. V okviru projekta poleg
knjižnic aktivno sodelujemo z drugimi zunanjimi ustanovami in partnerji (CUDV Črna na Koroškem, Dom starejših
Na Fari, Zavod RISA). Branje knjig poteka od novembra do
aprila. Ljubitelji knjig ste prijazno povabljeni, da se nam
jeseni pridružite pri 5. sezoni branja za odrasle.
K
ulturno društvo literatov Mežiške doline je do konca aprila pridno sledilo letnemu planu.
V januarju smo pripravili literarni večer za DU Ravne, kjer
nas vedno prisrčno sprejmejo in radi poslušajo. Naša članica Aleksandra Kocmut je izdala svojo šestnajsto knjigo,
eko detektivsko zgodbo za mlade z naslovom Razkritje v
Zelenem potoku. Sandra, čestitam!
1
2
V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne
na Koroškem posvečamo posebno skrb uporabnikom s
posebnimi potrebami, ki iz določenih razlogov ne morejo
dostopati do knjižničnih storitev, ki jih ponujamo. Sem
spadajo tudi tisti starejši ljudje naše skupnosti, ki so
vezani na dom.
Za storitev »Knjižnica na obisku« smo se odločili, ker je
eno od osnovnih načel splošnih knjižnic načelo dostopa za
vse, torej enakovredna dostopnost knjižničnega gradiva
za vse uporabnike.
Brezplačna storitev »Knjižnica na obisku« je namenjena
vsem tistim, ki sami ne morejo do knjižnice; invalidom,
dolgotrajno bolnim, starejšim. Izvajati smo jo pričeli pred
dvema letoma, danes pa je vanjo vključenih 8 naših članic,
vse so upokojenke. Na domu jih obiskujem enkrat mesečno in jim s službenim vozilom dostavljam knjige. Nekatere
izmed njih do knjižnice ne morejo dostopati zaradi starosti ali bolezni, druge pa živijo v težje dostopnih predelih
naše občine. Te bralke berejo predvsem družboslovne
romane, zelo pa jih zanima pa tudi gradivo z domoznansko tematiko, torej vse, kar je povezano s Koroško.
Veseli nas, da je »Knjižnica na obisku« tako zaživela. Še
naprej se bomo trudili, da bi bile dejavnosti, ki jih izvajamo, dostopne vsem skupinam uporabnikov. V naši knjižnici nameravamo tudi v bodoče razvijati in nadgrajevati
storitve za uporabnike s posebnimi potrebami. Želimo
ostati odprti tudi za starejše, naš cilj je, da bi bilo ljudem
prijetno v tihi družbi s knjigo.
V februarju smo nastopali na proslavi ob slovenskem
kulturnem prazniku v Črni, brali svojo poezijo in prozo
na 14. tradicionalnem pohodu na Volinjak, sodelovali z
Društvom za zdravje srca in ožilja pri organizaciji ogleda
»Štauharije«, nastopali na 6. Litru literature pri Matjažu
pod Peco, predstavili naš peti literarni zbornik Besede
med Uršljo in Peco upokojencem v Črni. V aprilu 2014
je naša najmlajša članica Lucija Mirkac imela v Koroški
osrednji knjižnici na Ravnah predstavitev svojih knjig in
smo nanjo vsi zelo ponosni, saj bo pri rosnih šestnajstih
kmalu izdala že osmo knjigo.
V marcu sta dve naši članici nastopili na Literarnem
večeru koroških literatov v počastitev 600. obletnice ustoličenja karantanskih knezov v slovenskem jeziku, imeli
smo občni zbor z literarnim večerom in nastopali smo ob
svetovnem dnevu poezije v Mežici. Naš član Stanko Grl je
izdal prvo pesniško zbirko Iz moje lovske mavhe. Prvenec
je najprej predstavil v gasilskem domu v Črni, kamor ga je
prišlo poslušat preko 300 ljubiteljev literature.
V aprilu, ob prazniku občine Ravne, je naš član Miha Lotrič,
ki je predsedoval društvu celih 15 let, prejel za delo na
kulturnem področju Veliko Prežihovo plaketo, za kar mu
iskreno čestitamo, saj vemo, da je priznanje prišlo v prave
roke. V Mežici smo aprila meseca imeli literarni večer, kjer
smo Mežičanom predstavili naš peti literarni zbornik. Ob
Dnevu knjige smo stanovalcem doma starostnikov na Fari
pričarali drobne, sramežljive nasmeške, saj smo jim pripravili literarno popoldne s šaljivimi vsebinami in naš Franc
je iz harmonike izvabljal lepe, poznane stare melodije.
Seveda vmes, ko nimamo nastopov, pridno pišemo, sodelujemo na vsemogočih literarnih natečajih revij, založb,
JSKD-ja …, kjer dosegamo vidna mesta in se merimo tudi
na slovenskem nivoju.
Letos bodo naši člani izdali še najmanj dve knjigi, saj imajo
nekateri neusahljiv hudournik besed, ki jih pridno in lepo
zapišejo. Berite nas!
Katja Čop, bibliotekarka
Ivana Čreslovnik
Petra Makuc, bibliotekarka
Knjižnica na obisku
6
Literati
sledimo planu
1: Naša članica Maja Miloševič nas je učila lepega nastopanja.
2: Miha Lotrič je dobil Veliko Prežihovo plaketo. (Foto: Danica Hudrap)
Festivalu solzic
ob rob
V najlepših majskih dneh, v času od 22. do 25. 5. 2014, se je na Ravnah na Koroškem in
v Kotljah dogodil praznik Koroške: FESTIVAL SOLZIC - Poklon Koroški pod Uršljo goro.
O
rganizacijo prireditve je prevzel in uspešno oddihal
ravenski Zavod za šport, turizem in mladinsko dejavnost, voditeljica festivala pa je bila gospa Renata Picej, polnokrvna Korošica, diplomirana psihologinja, novinarka in
organizatorka turističnih potovanj, urednica in voditeljica,
vodja številnih turističnih projektov, med njimi tudi potovanja s posebnimi vlaki po svetu itd. itd. Sama je namen
festivala utemeljila tako:
»Konec maja se bo na
prostoru Občine Ravne na
Koroškem odvijal Festival
solzic, kot kulturno-zabavno-turistična prireditev, s
poslanstvom kulturno-turistične prireditve za doma-
čine ter goste iz bližnje in
daljne okolice. Prireditev je
nova, njeni cilji so: povezati
koroške občine v prepoznaven turistični produkt
Koroške, izpostaviti Koroško
kot zanimivo turistično de-
stinacijo, vrniti Koroško na
zemljevid Slovenije, posebej
opozoriti na dogodek 25.
maja ob 12. uri – »Solzico
miru« (apel po miru, ki bo
iz osrčja Koroške – Kotelj
pod Uršljo goro, dosegel
vsa tista mesta, ki so mesta
glasnik miru po svetu (okoli
130 je vseh, aktivnih je 40);
le- ti bodo naslednje leto
povabljeni pod Uršljo goro
po turistični liniji in sicer
na prireditev »Roža miru
- Kotlje, Koroška, Slovenija)... in mnogo več! Festival
Otvoritev Festivala solzic
Jerca Mrzel nastopa
S »Kotl'jade« v Kotljah
Naši mladi upi
solzic postavlja v ospredje
solzice; Prežihove in tiste,
ki simbolizirajo pestrost
narave! Festival solzice je
poklon Prežihu in poklon
diverziteti narave, kulture,
dediščine, tradicije, življenja
in človeka pod Uršljo goro.
To bo turistična prireditev
v okviru kulture. Gre pa
tudi za to, da poleg kakovostne turistične prireditve,
slovenska Koroška znova
najde mesto na slovenskem
zemljevidu ter, da se hkrati
obe Koroški (avstrijska in
7
slovenska) predstavita kot
en prostor, sicer zgodovinsko razdvojen.«
Renata Picej je že na
predstavitvi svojega
romana Čas ladij, ki se
je odvila 17. maja 2012 v
Koroški osrednji knjižnici,
izrekla trditev, s katero
me je prepričala. Dejala
je, da v Ljubljani pozna
veliko Korošcev, za katere
ve, da bi lahko pomagali
Koroški, a, na žalost, zanjo
ne storijo ničesar. To pa
jim zameri. Že v dveh letih
po tej svoji izjavi pa je
sama pristorila toliko, da
je na Ravnah in v Kotljah
»zavekal« zdrav in vitalen
novorojenček, ki črpa moč
za svojo rast iz tradicije
8
koroškega bukovništva,
iz ljubiteljskih kulturnih
vzgibov domačinov in iz
lokalne gastronomske ponudbe, ki premore široko
paleto odličnih jedi in pijač
za vsak okus. Pa kulturni
PERPETUUM MOBILE na
Prežihovi bajti! Vmes je
seveda bilo tudi še marsikaj glasbeno zabavnega.
Festival se je torej dogodil.
Lahko bi tudi rekli, da je to
kulturni in turistični presežek Mežiške doline. Presežek tudi zato, ker so ljudje
aktivno sodelovali; najprej
tisti iz vseh treh koroških
dolin, ki so bili vtkani v
vsebino festivala, potem
pa še obiskovalci. Tudi ti so
menda prišli v presežkih!
Za tiste, ki bi temu radi
oporekali, naj povemo,
da je ta festival zagotovo
presežek že zato, ker je
(po dolgem času) prvi in
edini! Saj, kje so že tisti
davni časi, ko so bili Koroški festivali od 1945 do
1955 v tistih letih praznik
koroške dežele! Danes
nam pojem koroška krajina predstavlja geografsko
območje naših treh dolin,
Mežiške, Mislinjske in dela
Dravske doline. Vse tri doline so še vedno med seboj
življenjsko tesno povezane, kljub temu da v vsaki
od njih utripa samosvoje
življenje, zato predstavljajo zaokroženo pokrajino s
podobnimi zgodovinskimi
sledmi, kulturnim utripom,
podnebnimi značilnostmi,
rastlinskim in živalskim
svetom in naravnimi lepotami. In ko se oziramo nazaj, nam dragocena pisana
pahljača festivalskih prireditev nehote vsiljuje občutek, da so bili prav Koroški
festivali ena tistih trdnih in
močnih vezi, ki so Korošce
v sedanji krajini in na obeh
straneh državne meje
združevali tudi še potem,
ko je nesrečni plebiscit
Sloveniji odrezal tri bisere:
Rož, Podjuno in Ziljo. Ali se
vam ne zdi, da je FESTIVAL
SOLZIC tvorno in uspešno
nadaljevanje teh, za večino
že pozabljenih praznikov
koroške dežele?
Urednik
9
Razstave sodobne umetnosti so na Ravnah dolga leta potekale v
Likovnem salonu. Od obnovitve Kulturnega centra leta 2009 dalje
je tu tudi razstavišče, v katerem so nekaj časa razstave pripravljali
gostujoči kustosi ob podpori takratnega direktorja Aleksandra
Kotnika. Galerija Ravne je oktobra 2012 tudi formalno postala
enota Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec (KGLU).
Z
Likovna delavnica za otroke ob razstavi
Štefana Marflaka »Slika, kip, poezija«
Otvoritev razstave Tjaše Rener
»Od nekje do nekod«
Galerija Ravne
Gledališka pot 1, Ravne na Koroškem
Odpiralni čas:
torek, četrtek od 10. do 16. ure;
sreda, petek od 10:00 do 18:00 ure;
sobota: od 12. do 16. ure.
Nedelja in ponedeljek zaprto.
Po predhodni najavi možen
ogled tudi izven odpiralnega časa.
10
redno razstavno
dejavnostjo smo pod
vodstvom kustosa Jerneja
Kožarja sicer začeli že v
začetku leta 2012. Galerija
ponuja odlično priložnost
koroškim (pa tudi ostalim)
umetnikom, da razstavijo
svoja dela in je tudi odlična odskočna deska za
še ne toliko uveljavljene
umetnike. Program Galerije
Ravne sestavljajo razstave
domačih avtorjev mlajše
generacije, prav tako pa je
namenjena predstavitvam
zaključenih ciklov uveljavljenih likovnih umetnikov.
Do sedaj smo tako pripravili
13 razstav, ob katerih smo
izdali spremljajoče publikacije. Letos bodo razstavljali
še Uroš Weinberger, Vesna
Krebs, Matija Plevnik, Nina
Oblak in Primož Novak,
Maša Jazbec in Aljaž Velički.
Aktivno sodelujemo z Wiesom na Štajerskem, s katerim bomo pripravili nekaj
skupnih projektov. Vzpostavili smo tudi spletno stran
galerije (http://www.
glu-sg.si/sl/galerija-ravne),
kjer lahko spremljate tekoče
dogajanje kot tudi brskate
po arhivu razstav.
Prelomna točka za galerijo
je bila, ko so nam odobrili
zaposlitev preko javnih
del. To je bilo pomembno
predvsem zato, ker galerija
pred tem ni imela rednega
odpiralnega časa, kar se
je poznalo tudi na številu
obiskovalcev. Kot strokovno
sodelavko Galerije Ravne so
me izbrali septembra 2013.
V galeriji sem ostala 3 mesece, zdaj pa začrtano delo
prav tako v okviru javnih del
nadaljuje Petra Napečnik.
Strokovni sodelavec v galeriji je ključnega pomena,
ker se s tem uredi odpiralni
čas galerije, ki obiskovalcem
zagotavlja kontinuiteto,
hkrati pa je na razpolago za
dodatne razlage in nasvete
v povezavi z razstavo.
Kot (prva) strokovna
sodelavka v Galeriji Ravne
sem »orala ledino«. Potrebno je bilo pridobiti nove
obiskovalce, ki jih do takrat
ni bilo veliko, hkrati je bilo
potrebno oblikovati zanimiv
učni program, oziroma učne
delavnice, ki bi pritegnile šole in vrtce. Koroška
galerija likovnih umetnosti
si že vrsto let prizadeva
svojo dejavnost na različne
načine približati otrokom in
mladini, to poslanstvo pa
je prenesla tudi na Galerijo Ravne. Ljubezen do
umetnosti lahko privzgojimo že otrokom. Še večjo
motivacijo za pridobivanje
publike, ki bo zahajala v
galerijo, so nam dali komentarji, da na Ravnah tako
nihče ne bo prišel v galerijo.
Pa smo dokazali nasprotno!
Kaj torej galerija na Ravnah
nudi? V prvi vrsti je namenjena vsem, ki uživajo v
umetnosti – ne glede na
starost! Še vedno namreč
vlada prepričanje, da je
umetnost namenjena samo
neki peščici ljudi, ki umetnost razume. Ne! Umetnost
je za vse! Nobeno predznanje ni potrebno, da si lahko
nekdo ogleda razstavo in v
njej uživa. Najboljši primer
tega, pa tudi najbolj hvaležni obiskovalci, so definitivno
otroci, ki pridejo v galerijo
brez predsodkov, zadržkov
in enostavno uživajo v tem,
kar tam vidijo. Galerija nudi
možnost za odklop od natrpanega vsakdanjika. Pa še
brezplačno!
V učne delavnice, ki se
pripravljajo za šole in vrtce,
so vključeni otroci od
petih let naprej, zajemajo
pa didaktične naloge, s
pomočjo katerih otroci
spoznavajo sodobno
umetnost, predvsem pa se
naučijo opazovati. Delavnica
se običajno zaključi z
»ustvarjalnico«, ki se
tematsko veže na trenutno
razstavo. Otroci v tem
neizmerno uživajo, saj skozi
igro spoznavajo umetnost.
Šole lahko vsebine učnih
delavnic povežejo z učnim
načrtom, pridejo na obisk
v okviru kulturnega dne,
likovne vzgoje, ipd. Galerija
si je pridobila tudi precejšnje
število stalnih obiskovalcev,
česar smo zelo veseli.
Največja nagrada za
moje delo in trud, ki je bil
vložen v to, da je Galerija
Ravne zaživela, je bil
trenutek, ko je deček, ki je
bil dan ali dva pred tem s
sošolci in učiteljico na učni
delavnici, pripeljal očeta
na ogled razstave ter mu
z navdušenjem razlagal,
zakaj in kako. A kaj, ko ga
je oče vmes prekinil ter
ga vprašal, a je njemu to
resnično zanimivo, češ,
da takšne stvari lahko on
naredi sam doma. Ja, veliko
bo še potrebno postoriti,
da se mišljenje o (sodobni)
umetnosti na Ravnah (ali
na sploh!) spremeni, sem
pa prepričana, da je Galerija
Ravne na dobri poti. O tem
je dovolj zgovorna tudi
statistika obiskov, ki kaže,
da se obisk galerije veča iz
meseca v mesec.
Vsi, brez izjeme, vabljeni v
Kulturni center Ravne, kjer
se nahaja Galerija Ravne.
Ne bo vam žal!
Nina Jelen
S Kompleksom
mimo kompleksov
oroški mladinski kulturni center Kompleks je pred leti nastal kot rezultat večletnih prizadeK
vanj njegovega ustanovitelja, in sicer Kluba koroških študentov, ki je želel z zavodom, kot je
Kompleks, vzpostaviti kontinuiran kulturno-zabavni program na območju Koroške. S Kompleksom se tako mlada in zagnana ekipa že več let trudi odgnati številne komplekse – da je kultura
dolgočasna, da so izobraževanja nezanimiva, da se na Koroškem nič ne dogaja in predvsem, da
je povsod samo »komerciala«.
Glavna ambicija regionalnega mladinskega centra
Kompleks je tako zagon
kvalitetnih programskih
vsebin s področja kulture,
umetnosti in izobraževanja.
Mladim ponuja alternativen prostor za pobeg pred
pretirano komercializacijo,
ki upočasnjuje spoznavanje
ter učenje raznovrstnosti,
kvalitete in drugačnosti na
področjih ustvarjanja.
Mesečno Kompleks organizira preko 10 dogodkov,
v vseh letih delovanja pa
je gostil številna znana
glasbena imena (Dubioza
Kolektiv, Katalena, Big Foot
Mama, Dan D, S.A.R.S., Slon
in Sadež, MI2, Siddharta ...),
svetovno znane jazz virtuoze, nenehno pa spodbuja
tudi domače, še neuveljavljene skupine. V pretekli
sezoni 2013/2014 je publiki
ponudil okoli 80 dogodkov,
ki obsegajo raznolike vsebine, kategorizirane pod domeno .IT. Kompleks.IT (koncerti znanih in uveljavljenih
glasbenih skupin), Cover.
IT (tribute bandi), Present.
IT (nova glasbena imena, ki
obetajo), Travel.IT (poto-
pisna predavanja), Laugh.
IT (stand up, predstave),
Bang.IT (metal večeri), Dance.IT (elektronska glasba),
Art.IT (mesečne razstave),
Fešn.IT (moda), Game.IT
(analogne in digitalne igre),
Pokerface.IT (Kompleks
poker liga), Jam.IT (glasbeno
eksperimentiranje), Movie.
IT (filmski večeri), Sing.IT
(karaoke) ter Spin.IT (dance,
funk ter hip hop). Veliko pa
je tudi dogodkov, ki sicer ne
spadajo v omenjene domene, a so zaradi kvalitetne
vsebine vseeno uvrščeni
med Kompleksov program
–dijaški žuri, izobraževanja
AreneZnanja, literarni dogodki, dobrodelni koncerti
in odlični jazz večeri.
V oktobru 2013 se je namreč v Kompleksovih prostorih odvijal tudi 9. Festival
slovenskega jazza, ki je v
treh dneh na Koroško pripeljal številne jazz virtuoze
– občinstvo so navduševali
Vasko Atanasovski trio,
Lolita, Black Baloon, Jazoo,
Balžalorsky – Drašler 30
ter člani zasedbe Terra Nigra in mladi člani Jazz Ravne.
Dogodke je popestrila
11
razstava fotografij Mihe
Kolarja, ki je v minulih dveh
letih v svoj objektiv ujel nekaj času ukradenih trenutkov z odra Jazz Ravne.
KMKC Kompleks tako ni
samo prostor, namenjen
organizaciji številnih
dogodkov. Koroški mladinski
kulturni center združuje
mlade ter mlade po
srcu, jim daje možnost
ustvarjanja in uživanja ob
pestrih, raznolikih, zanimivih
in drugačnih vsebinah, ki
Dogodek
Otvoritev z Blow up
Face
Ditka in band Modno henganje
Festival slovenskega jazza
Dijaški žur
Stand up večer
Halloween Thraw
Art.it – Urška Saletinger in NAJOUA
TSPŽ Behind the scenes
Game.IT – XBOX night
Present.IT – Sausages in HellCats
Fešn.IT – Boy meets girl
Pokerface.IT – Kompleks poker liga
Kompleks.IT – Slon&Sadež
VEČER ČARODEJEV
JAZZ Ravne (Fornarelli / Cherillo)
Jam.IT: »Marmelada Session in *Le Jam
Spin.IT: Funk & hip hop beats
Travel.IT – Dežela vzhajajočega sonca
Dijaški žur – Adam
Literarni večer ob koncu Meseca poezije
Art.IT – foto razstava
Cover.IT! – Jimi Hendrix Tribute
Fešn.IT – modna revija
Šola jazza
NK Fužinar & Prima band
Pokerface.IT – Kompleks poker liga
JAZZ Ravne(Hamas in Papas)
ADIJO 2013 z Manouche
Present.IT! – Franz Strøsuk
AGRFT kratki študentski filmi in KOMPLEKSNI KVIZ
Art.IT – razstava Patricije Zbičajnik
Strike.IT Paranoid Indoor Fest
Sing.IT! – Karaoke večer
JAZZ Ravne(Nina Strnad in Peter Mihelič Trio)
Kompleks.IT – TIDE
Laugh.IT – Jonas Žnidaršič in Andrej Težak – Tešky
Pokerface.IT – Kompleks poker liga
12
Vrsta dogodka
Rock koncert
Rave koncert
Counrty koncert
Modna ekshibicija
Jazz koncert
Dijaški večer
Stand up
Metal koncert
Umetniška razstava
Filmski večer
Večer druženja ob igrah
Rock koncert
Modna ekshibicija
Poker večer
Jazz koncert
Večer magije
Jazz koncert
Umetniško ustvarjanje - koncert
Funk koncert
Potopisno predavanje
Dijaški večer - rock koncert
Literarni večer
Umetniška razstava
Rock koncert
Modna ekshibicija
Šola
Zaključek NK Fužinar
Poker večer
Jazz koncert
Electro-dance koncert
Alter koncert
Filmski večer
Umetniška razstava
Metal koncert
Dijaški večer
Jazz koncert
Rock koncert
Večer smeha - Stand up
Poker večer
jih ne najdejo na vsakem
koraku. Jih izpopolnjuje,
izobražuje in zabava. A
kar je najbolj pomembno
– pri tem ne pozablja na
pomembnost kvalitete, ki je
v teh norih časih ključnega
pomena.
In ker dejstva vedno govorijo sama zase, seznam dogodkov, ki so se v Kompleksu odvili v pretekli bogati
sezoni.
Ana Pisar,
Odnosi z javnostmi
Dogodek
Dobrodelni koncert za Boža Koresa
Kubansko-slovenski literarni performans
»A si upaš z mano tja?« tour – Tinkara Kovač!
S Tino v tujino (delo in študij v tujini)
Strike.IT – Metal koncerti na velikem platnu
Art.IT – Katarina Furlan: Portreti
Present.IT – Until Death
Kompleksni kviz
Poker.IT – Kompleks poker liga
Kompleks.IT – Niet
Jazz Ravne – Mihael Hrustelj Trio
Spin.IT – Reggaeneration sound
Travel.IT – Aljaska
ZircuS release party
PUST winterstrike fest
Mladi za Sudan – Tomo Križnar
Present.IT – Werefox
Poker.IT – Kompleks poker liga
Sing.IT – Karaoke z Dijaško skupnostjo
Nastopaj – izstopaj
Game.IT – XBOX night
Jam.IT: All Around Marmelada Session
Kompleks.IT – S.A.R.S.
Travel.IT – Z babico v Maroko
Kompleks.IT – Rock’n'roll ekskurzija
KurzŠlus
Art.IT – Rok Felkar
Present.IT – OKKTOBER in Run2None
Movie.IT – Animateka
Oblikovanje grafov: manj je več
Kompleks.IT – Blood or Whiskey
Laugh.IT – Pitoni z.o.o.
Movie.IT – Prisoners
KuzŠlus – Klara Klančnik
Večer erotične poezije z Nino Bizjak
Movie.IT – Dvojina
Dijaški žur Wacken Metal Battle
Tečaj nemščine
Vrsta dogodka
Dobrodelni koncert
Literarni večer
Rock koncert
Delavnica, ArenaZnanja
Metal koncert
Umetniška razstava
Metal koncert
Večer druženja ob igrah
Poker večer
Rock koncert
Jazz koncert
Dobrodelna prireditev
Potopisno predavanje
Alter koncert
Metal koncert
Dobrodelna prireditev
Alter koncert
Poker večer
Dijaški večer
Talent show
Večer druženja ob igrah
Umetniško ustvarjanje - koncert
Rock koncert
Potopisno predavanje
Rock koncert
Akustični koncert
Umetniška razstava
Rock koncert
Filmski večer
Predavanje, ArenaZnanja
Rock koncert
Stand up
Filmski večer
Akustični koncert
Literarni večer
Filmski večer
Dijaški večer
Metal koncert
Izobraževanje, ArenaZnanja
V objemu kulture
misli Grega Andersena, da življenje
V
doživljamo skozi zaznave, obarvano pa je
s tistimi barvami, za katere se določimo sami,
je najti smisel delovanja Kulturnega društva
Kotlje. Ljudje se po svoje spoprijemamo z
vsakdanom, a nekateri čutijo poslanstvo še
drugje, na področjih, kjer se razdajajo okolici,
sosedom, prijateljem, znancem, in s tem
zapolnjujejo tudi svoje življenje.
Smeri d.o.o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem
In člani KD v vasici, ki se
sramežljivo, a hkrati s ponosom stiska pod pobočje
Uršlje gore, so že pred leti
našli smisel svojega delovanja z oživitvijo društva,
ki naj bi vaščane in druge
popeljalo izven meja enoličnosti in jim dalo novega
poleta ali vsaj pobeg iz krute
resničnosti v malo drugačen svet. Mogoče v svet, ki
nam pomaga živeti dalje, ki
nas opominja, da je treba
dajati tudi drugim. Da nas
spomini, ki jih prepletemo s
sedanjostjo, ženejo naprej
in, navsezadnje, da koristno
združimo s prijetnim, s
čimer bi se gotovo strinjal
tudi naš rojak Prežihov Voranc. Spomin nanj oživljamo
z vsako prireditvijo v Kotljah.
Na žalost za kulturo ni vedno dovolj posluha ali denarja, saj si vaščani že nekaj let
želimo novo večnamensko
dvorano, ker se v dotrajani
stavbi kulturnega doma ne
počutimo več varni. Pa tudi
prostor ni najbolj »kulturen«. A kljub temu vztrajamo v našem poslanstvu.
Na začetku tega leta sem
vodenje kulturnega društva
v Kotljah prevzela Milena
Mesner. S člani odbora
(Bojana Verdinek, Tatjana
Merkač, Nada Naveršnik,
Irena Šturbaj, Ingrida
Cvitanič, Martin Pepevnik,
Danilo Vušnik, Irena Pušnik,
Bogdan Potočnik, Marjana
Mezner, Danilo Pungartnik,
Milan Štrekelj) smo skupina,
ki dobro sodeluje, kar se
kaže že kar lep čas. Letos je
bila poleg stalnega srečanja
članov in podpornikov
društva proslava v februarju
ob obletnici Prežihove smrti.
Za uresničitev proslave smo
se povezali tudi z učenci OŠ
Koroških jeklarjev in njene
podružnice v Kotljah, učenci
glasbene šole z Raven,
gosti iz Črne na Koroškem
in drugimi domačini iz naše
vasi, ki so bili pripravljeni
popestriti program in
druženje.
Dogovorili smo se, da bomo
skušali dvigniti raven zavedanja o kulturi s pisano
besedo, pripovedjo, sliko in
morda našli kakšno dobro in
novo idejo. Tako smo izvedli
literarni večer z naslovom
»Prav l‘po gleda Uršla dov
na nas«, ki ga je pod okriljem Kulturnega društva Kotlje vodila predsednica literarnega gledališča Hotuljski
vrelec Karin S. Dvornik. Tako
kot o Prežihu tudi o Gori ni
in ne bo nikoli povedanega
vsega. Vedno bo ostajala
tančica skrivnosti, ki jo bodo
plast za plastjo odkrivali
radovedneži, entuziasti,
romantiki, realisti. Srečanje
ob svetovnem dnevu knjige
je potekalo v prijetnem in
toplem vzdušju. Gostje so
nam širili obzorje s pomočjo
pisane besede – pogledom
v preteklost – in likovnim
ustvarjanjem.
Na prireditvah navadno nastopata tudi pevska zbora
Solzice in Rožmarin, ki delujeta v okviru društva.
Namen društva je, da bi s
svojim raznovrstnim delovanjem ohranjalo spomin
na koroškega rojaka, čigar
roman Doberdob bo ponatisnjen ob letošnji stoletnici
začetka 1. svetovne vojne,
da bi se vaščani na tak način
večkrat srečali, premostili
razlike v letih, se nasmejali
in napolnili z novo energijo. V povezavi s Krajevno
skupnostjo Kotlje, JSKD, občino, Prežihovo ustanovo in
lokalnimi ter drugimi društvi
usklajujemo dobro sodelovanje, saj si vsi prizadevamo
tudi za duhovni razvoj vasi.
Zato smo veseli, da se vsaj
nekateri udeležijo naših
skupnih prireditev. Hkrati
pa smo zadovoljni, da smo
pridobili sredstva za stalno
vzdrževanje Vorančeve poti,
po kateri se, če ne drugače,
odpravimo v oktobru, ko
se odvijajo Kuharjevi dnevi.
Zanjo skrbita Danilo Vušnik
in Alojz Pristavnik, ki obiskovalce rad popelje po njej.
Kljub ne rožnatim časom
poskušajmo najti del lepega,
osvežujočega, pomirljivega,
spodbudnega na srečanjih,
ki jih prireja Kulturno
društvo Kotlje.
Milena Mesner,
predsednica
Kulturnega društva
Si želite pridobiti ali osvežiti znanje tujega jezika?
Izobraževalni center SMERI iz Raven na Koroškem Vas vabi k vpisu v splošne
in specializirane tečaje angleščine, nemščine in drugih tujih jezikov. Delo poteka
v manjših skupinah in prijetnem vzdušju, nudijo tudi brezplačno svetovanje in
preizkuse znanja. Skoraj 20-letna tradicija, kvaliteta, plačilo na obroke in popusti za
upokojence, brezposelne in šolajoče se, so razlog več, da zaupate svojim smerem.
Usmerite se v pravo smer – SMERI Ravne na Koroškem!
Več informacij dobite na telefonski številki 82 20 631 ali na naslovu: info@smeri.si, www.smeri.si.
13
Materinski dan 2014
KD Svitanje je tudi letos pripravilo praznovanje
materinskega dne v Kulturnem centru na Ravnah, ki je bilo v petek, 28. 3. 2014.
Posebnost tokratnega programa je bila, da so otroci izvedli
recitacije, ki ne govorijo samo o mamah, ampak tudi o
očetih, dedkih in babicah. Sicer vsa leta poudarjamo, da
je materinski dan v bistvu starševski dan, pa vendar so
bili mnogi presenečeni, koliko lepih, zanimivih, šaljivih in
poučnih pesmi najdemo tudi za očete ali stare starše.
Za pokušino jih nekaj tudi objavljamo.
Babici
Očka korenjak
Mojca Pečnik
K
o se zvečeri,
pri nas doma nihče ne spi.
le strahovi prav glasno smrčijo,
se nikogar ne bojijo.
Jaz pa nočem in ne morem spati,
dokler se pred vrati
ne prikaže velik in močan kot največji velikan.
Me v naročje vzame
in tesno objame.
Ali veste, kdo je ta junak?
Moj očka, očka korenjak.
Mama
Jožef Fric
Tone Pavček
L
epo je biti mlad, babico imeti rad,
saj ponuja tople nam dlani,
srečen je, kdor jih drži.
Oj babi, babica, jaz sem tvoja ljubica,
ti skrbiš za mene vnučko mlado,
zato ima te moje srce rado.
Straši moji hodijo na delo,
tebi zaupajo oskrbo celo,
bodi zdrava, mi boš pesmi pela,
to želi si vnukica vesela.
M
ama je ena sama.
Prva radost je mama.
Prvi spev nina nana,
prva beseda: mama!
Dajmo vse rože mami,
dajmo vsa sonca mami.
Pesem, ki v nas se drami,
dajmo, zapojmo mami.
Naj ne ostane
brez mame nihče na svetu.
Naj žive naše mame,
mame − najlepše na svetu.
Na prireditvi so nastopali otroci – veroučenci iz župnije in učenci Osnovne šole Prežihovega Voranca, pevci Brančurja,
Malega cveta in mladi animatorji župnije Ravne. Na odru se je zvrstilo okrog 60 otrok in mladih, ki so z besedo in pesmijo
čestitali za praznik. Pozdrav in čestitko je izrekel tudi podžupan g. Milan Škafar. Program so oblikovale Marija Prikeržnik,
Ana Potočnik, Aleksandra Slatinšek Mlakar in Tanja Mavrel, ki je izdelala tudi priložnostna darilca, saj KD Svitanje na ta dan
obdaruje vse obiskovalke.
Marija Prikeržnik
Kulturno društvo Prežihov
Voranc Ravne na Koroškem
KD Prežihov Voranc je tudi v letu 2013 štelo
pet sekcij: folklorna skupina, harmonikarski orkester, Koroški oktet, ženska vokalna skupina
Deteljica ter gledališka skupina.
Program dela sekcij je že
ustaljen, saj je naše skupno
vodilo, da s svojo dejavnostjo sodelujemo na prosla14
vah in prireditvah občinskega značaja. Srečujemo se
tudi na vsakoletnih regijskih
srečanjih: Od Pliberka do
Traberka, Srečanje malih
vokalnih skupin, Slovenska
revija starejših folklornih
skupin, regijsko srečanje
gledaliških skupin, mednarodni dnevi narodnih noš v
Kamniku. Drugim povabilom
se v okviru finančnih zmožnosti z veseljem odzovemo
in se trudimo s svojo dejav-
nostjo dostojno zastopati
našo občino Ravne na Koroškem in ime društva Prežihov Voranc.
Program dela Koroškega
okteta je bil tudi v letu 2013
zelo ambiciozno zastavljen.
Vse od začetka 60. -ih let
so amaterska skupina, ki z
načinom dela sledi profesio-
nalnim zborom. Njihov moto
je tudi to, da želijo doseči
ustrezno kvaliteto, zavedajo
se pomembnosti aktivnega
in kvalitetnega dela v prihodnosti.
Tudi harmonikarski orkester
vsako leto pridno nabira
znanje novih skladb, velik
poudarek dajejo tudi učenju tehnike, vse to pa prav
gotovo poveča kvaliteto. In
nenazadnje: vidni so rezultati na tekmovanju za zlato
harmoniko Ljubečne.
Ženska vokalna skupina
Deteljica je tudi v letu 2013
nastopala na občinskih
prireditvah, na regijskem
srečanju pevcev ljudskih
pesmi in godcev ljudskih viž.
S stalno udeležbo na seminarjih za pevovodje želijo
vzdrževati in še dvigniti
kvaliteto petja.
Folklorna skupina je
najštevilčnejša in deluje že
67 let. Čeprav je povprečna
starost častitljiva, nas
uspešno zastopajo na
srečanjih folklornih skupin
regijskega in državnega
značaja. Seveda pa so
vedno zanimiv gost na
mnogih prireditvah v naši
bližini in zaplešejo tudi čez
naš plot. Veseli smo, da jim
je uspelo uresničiti priprave
v Izoli in nastopiti na dnevih
kakijev.
Zelo se trudi maloštevilna
gledališka skupina, ki ji je
lani uspelo naštudirati monodramo Boš že videla in
komedijo Amaterji.
Glede na vse doseženo
menim, da smo v letu 2013
uspešno uresničevali svoje
poslanstvo in ostali zvesti
dolgoletni tradiciji društva.
Na redni letni skupščini smo
ugotavljali, da kljub uradni
Brez Koroškega okteta ne gre nikjer - s Festivala solzic 2014
(foto: Danica Hudrap)
registraciji Zveze kulturnih
društev pred leti ta še ni
zaživela in ena nalog kulturnih društev, članic Zveze,
bo tudi razmislek o njenem
delovanju.
Za konec še povabilo:
Sokrajane vseh starosti
vabimo, da se nam pridružijo pri plesu, petju in igranju.
Iz leta v leto ugotavljamo,
da postajamo starejši, da
imamo veliko znanja, ki bi
ga radi prenesli na mlajše in
tudi tako zagotovili nadaljevanje naše bogate tradicije.
Še posebej vabimo, da se
nam pridružite tisti, ki radi
plešete in igrate. Folklorna
in gledališka skupina imata
zelo zanimive načrte, ki pa
bodo uresničljivi le, če nas
bo več. Folkloristom se
lahko pridružite ob sredah
zvečer ob osmih, ko imajo
vaje v kulturnem centru. O
gledališčnikih boste dobili
več informacij na 041 459
781.
Lokalni program kulture, ki
se pripravlja tudi v naši občini, bo prav gotovo dal odgovor na vprašanje, kakšna
je vloga in nenazadnje,
kakšna so pričakovanja
lokalne skupnosti od ljubiteljske kulture. A zopet smo
pri izhodišču: kdo je lokalna
skupnost – to smo mi sami,
in aktivneje se bomo vključevali v tovrstna društva,
lažje bomo izražali svoje
interese in dosegali cilje na
tistem področju, ki, priznamo ali ne, zelo pomembno
sooblikuje naš vsakdan, če
se zelo poenostavljeno izrazim.
Irena Oder,
predsednica KD
Prežihov Voranc
Folklorna skupina po lanskem nastopu na Prežihovi bajti
(foto: Blaž Kajzer)
Festival
Povodnega moža
Povodni mož. Tisti, o katerem govori legenda. Tisti, ki je nekoč živel na
vrhu mogočne Uršlje gore, a se je tam v samoti zelo dolgočasil in se je
preseli na Pohorje. Po dolgih letih se je vrnil domov pod Uršljo goro, natančneje na Naravske ledine. Zdaj se že tri leta zapored vrača v dolino,
da obišče otroke in ostale obiskovalce Festivala Povodnega moža.
V soboto, 7. junija 2014, je
potekal tradicionalni otroški
festival, ki ima ambicijo iz
lokalnega dogodka prerasti
v širše prepoznaven festival z maskoto - Povodnim
možem z Uršlje gore. Letos
je prvič potekal na Ivarčkem
jezeru. V osrčju objema
naše Gore, kjer je in še živi
Povodni mož. Popoldansko
pestro dogajanje je potekalo okoli jezera, ki je po
legendi nastalo iz kaplje, ki
je tam padla na tla Povodnemu možu, ko je ob selitvi
z Uršlje gore z 'lojtrskim'
vozom prevažal vodo na
sosednje bregove. Festival
15
foto:
Matevž Hudrap
je bil obogaten s številnimi
delavnicami ter s pestrim
glasbenim in animacijskim
programom. Okoli dva tisoč
obiskovalcev se je zbralo na
zabavi, ki sta jo popestrila
Adi Smolar s svojimi vedno poučnimi in zabavnimi
skladbami ter glasbena
skupina Masakr band s hiti
En majhen škrat, Palačinke,
Huda mravljica in številnimi drugimi, ki še posebej
navdušujejo najmlajše. Prisluhnili smo še mladim jazzistom, harmonikarskemu
orkestru Rošer, Glasbenemu
direndaju ter mladi pevki
Gaji Mlakar. Na odru so se
predstavili tudi učenci OŠ
Prežihovega Voranca, OŠ
Koroški jeklarji, OŠ Kotlje, OŠ
Dravograd in Vrtca Ravne.
Ustvarjali smo v frizerski
delavnici, delavnici poslikave
obrazov in majic, izdelali
čudovite šopke, preizkušali
svoje znanje v centru eksperimentov, spoznavali Evropsko unijo in listali po knjigah
iz Bukvarne Ajta. Seznanili
smo se tudi z delom policije
in gasilcev, ki so mladim
obiskovalcem predstavili
svojo opremo in vozila. Gasilci so jih na gasilski lestvi
dvignili trideset metrov visoko, da so si lahko ogledali
jezero in okolico iz višine. Za
otroke je bila zanimiva tudi
predstavitev AMZS in Lego
Booma SŠ Ravne, spoznali
16
so dejavnosti tabornikov,
uživali pri igranju košarke, se
preizkusili v gimnastiki, skakanju v 'žakljih', vlečenju vrvi
in številnih drugih športnih
aktivnostih. Nastopili so tudi
kot manekeni in manekenke.
K čudovitemu doživetju pravljičnega utripa na Ivarčkem
jezeru je pripomogla predvsem gradnja Pravljične
dežele, kjer so gradili domovanja junakov iz pravljic,
risank in pripovedk. Pri
izdelavi Pravljične dežele so
sodelovali tako posamezniki, kot tudi razredi, družine
in društva.
Festival je privabil preko
2000 obiskovalcev, na njem
pa so sodelovale šole, vrtci,
podjetja in druge organizacij
ter prostovoljci. Z organizacijo festivala Povodnega
moža želimo promovirati
naš kraj in celotno regijo.
Maskota povodnega moža z
Uršlje gore se je že dodobra usidrala v misli mnogih
otrok, njihovih staršev in
prijateljev. Prav tako pa je
festival postal prepoznavna
tradicionalna prireditev za
otroke in mladostnike, ki
vsako leto raste, se razvija
in je tudi medijsko vedno
bolj podprta. Prireditev je
podprla Občina Ravne na
Koroškem, častni pokrovitelj
festivala je bil župan dr. Tomaž Rožen, ki je obiskovalce
tudi pozdravil in nagovoril.
Hvala vsem, ki ste nam
pomagali in soustvarjali
čudovit, igriv in brezskrben
dan. Zahvala gre prostovoljcem, Planinskemu društvu
Ravne na Koroškem, Zavodu
za kulturo, šport, turizem in
mladinsko dejavnost, JKP
Log d.o.o., PGD Kotlje, PGD
Ravne, Koroški osrednji
knjižnici dr. Franca Sušnika,
osnovnim šolam, SŠ Ravne,
Vrtcu Ravne in donatorjem:
Medikem d.o.o.; Grammer
Automotive Slovenija d.o.o.,
Inter diskont d.o.o., Zavarovalnica Maribor d.d., Zip
center d.o.o., Amon trade
d.o.o., Mladinska knjiga
d.o.o., Orbico d.o.o., Ramšak d.o.o., Vilina, zabava za
otroke; Avtoservis Reflex;
TSU d.o.o. Salon pohištva
Montles; Buus frizerski salon; MK Pankrti; Avto Gala
d. o.o.; Delavska hranilnica,
Foto studio Aleksander Ocepek; Frizerstvo Petra P.
Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli
pomagali sooblikovati III.
Festival Povodnega moža.
Naslednjič se srečamo v
letu 2015, ko bomo spet
ustvarjali, plesali, peli, gradili, priklicali Povodnega moža
z Uršlje gore in preživeli lep,
razigran in sproščen dan v
zavetju naše prečudovite
koroške narave.
Danica Hudrap
Tek podnebne solidarnosti
v vrtcu Ravne
V vrtcu Ravne med drugim dajemo velik
poudarek tudi ekologiji z namenom, da otroci
spoznajo naravno okolje in se usmerjajo v
aktivno delovanje za njegovo ohranitev. Skozi
različne dejavnosti spoznavajo raznolikost in
lepoto narave tako, da je stik z njo običajen del
njihovega življenja.
Z
ato smo se v
letošnjem šolskem
letu delavke enote Ajda
odločile, da se pridružimo
mednarodnemu projektu
ozaveščanja javnosti z
naslovom »Tek podnebne
solidarnosti«, ki se izvaja
že tretje leto pod okriljem
Slovenske Karitas.
Namen projekta je, da
ljudje tečemo v solidarnosti
do ljudi v Afriki, ki jih
danes posledice globalnih
podnebnih sprememb
najbolj prizadenejo, čeprav
so s svojim načinom
življenja najmanj prispevali
k njim. Prvotni namen
projekta je bil, da ljudje
pretečemo dolžino ekvatorja
40.075 km in s tem
sklenemo krog solidarnosti
okoli planeta Zemlja. Prvi
krog solidarnosti so ljudje
pretekli že leta 2011. V
šolskem letu 2013/2014
se gradi že četrti krog. H
gradnji četrtega kroga smo
pripomogli tudi otroci in
delavke enote Ajda. Od
oktobra 2013 do junija
2014 smo tekli 9-krat. Vsak
mesec smo si izbrali en
svetovni dan, z različnimi
dejavnostmi smo dali dnevu
pomen, v tem dnevu pa
smo tudi tekli. Svetovni
dnevi so bili načrtno izbrani.
Vzgojiteljice smo jih izbrale
glede na povezanost z
ekologijo, zdravjem, ter
ohranjanjem otrokovega
življenjskega prostora.
Pretečene razdalje smo
beležili. S ponosom lahko
zapišemo, da je 135 otrok
(iz vseh skupin enote Ajda)
in 18 strokovnih delavk
skupaj preteklo 106 km
in 330 m. Zadnji tek je bil
izpeljan v mesecu maju. V ta
namen smo iz odpadnega
materiala izdelali vetrnice
in z njimi tudi tekli zaključni
tek. Po zaključnem teku
so otroci dobili diplome za
sodelovanje v projektu.
Poleg tega so v oddelkih
skozi celo leto potekale EKO
zaposlitve, preko katerih
smo v otrocih prebujali
občutek odgovornosti do
ravnanja z okoljem. Skupaj smo: ločevali odpadke,
večkrat očistili okolico vrtca,
sadili rastline, skrbeli za
živali, se igrali EKO spomin,
sodelovali v različnih EKO
delavnicah, kjer smo izdelovali iz odpadnega materiala,
uprizorili EKO modno revijo,
si ogledali dokumentarni film o dečku Naigiru iz
Kenije, prisluhnili ljudem,
ki skrbijo za naravo (lovec,
gozdar), si ogledali dramsko
igro » Čebelje težave«, ki
smo jo uprizorile vzgojiteljice vrtca in še bi lahko
naštevala.
V projektu smo sodelovali,
ker nam ni mar!
Polonca Paškvan,
dipl. vzgojitelj predšolskih
otrok, vodja projekta
v enoti AJDA
17
Svetovni dan zemlje
in stonoga Cica
»Si stonoga cica
je čeveljčke kupila,
da revica po rosi
bi bosa ne hodila.
Je ta desni in ta levi,
se sprašuje dan na dan,
ko odgovora ne najde,
vrže čevlje stran.«
Stonogi Mica in Cica obiščeta otroke v Glasbenem domu
Ravne, kjer otroci ob vodenem razgovoru in petju pesmic
izrazijo svoje znanje o zemlji, njeni čarobnosti,izjemnosti
in enkratnosti.
O
b tem srečanju otrok,
vzgojiteljic, vodstva,
povabljenih gostov občine
Ravne in Zavoda za šolstvo
so otroci prejeli tudi knjigo
avtorice Metke Šteharnik z
naslovom STONOGA CICA.
Gospo Metko Šteharnik
poznamo kot vzgojiteljico
predšolskih otrok vrtca
Ravne.
Poleg vsakodnevnega dela
Ga. Šteharnik, kaj vas je pritegnilo v svet pravljic?
Prav zagotovo izbira
poklica, kjer v svetu
pravljic skupaj z otroki
preživimo veliko časa
in hkrati občutenje
otrokovega razmišljanja.
V tem svetu moraš
živeti sam, da ga lahko
poustvarjaš.
Katera pesem vam je osebno
najbolj všeč in zakaj?
Pesmice so moji otroci v
literarnem svetu. Torej je
odgovor: »Vse.« Morda
nekoliko izstopata Potepuhi na nebu, ker rada
gledam mavrico, in Kresničke, ker me opominjajo
na minljivost življenja.
Je bil vaš začetek spontan
ali nameren?
Ko človek prime za pero
in začne pisati, je to vedno spontano. Šele spodbude drugih te pripeljejo
do namere in tako se je
zgodilo tudi zdaj.
Od kod vam vse te ideje?
Ideje ponujajo otroci
sami, če jih le dobro
opazuješ, si senzibilen
in znaš vse to povezati z
besedo.
Leta 1999 je v založbi ČZP
Voranc in Vzgojno varstvenega zavoda Mežiške doline
izšla pesniška zbirka z naslovom Nagajivi veter. Kakšen je
bil odziv nanjo?
Pesmi so otroci dobro
sprejeli in še danes jih v
vrtcu prebiramo kot popestritev za določen letni
čas ter v jutranjem krogu
za meditacijo.
18
Letos aprila sta občina Ravne
na Koroškem in vrtec Ravne
na Koroškem omogočila izid
vašega drugega dela – pravljice Stonoga Cica. Zakaj ste
dali pravljici prav ta naslov?
Otroci stonoge ne poznajo dobro in jo zamenjujejo
z gosenico, o kateri je
več zgodbic in pesmic. S
pravljico sem želela razširiti otroško vedenje tudi
na čisto vsakdanje dogajanje – levo in desno,
dnevi v tednu, osnovni
bonton, zdravo življenje
in moralni nauk - če si se
rodila kot stonoga, živi
njeno življenje.
Je še kdo sodeloval pri nastanku vaše knjige?
Pobudnik, da je knjiga
sploh zagledala »luč
sveta«, je bila ga. Marija
Meh, ravnateljica vrtca
Ravne. Lektorsko delo
je prevzela mag. Irena
Oder, pomoč pri barvni
s KRATKOHLAČNIKI, kot jih
sama imenuje, tudi popoldan ustvarja za njih. Z njo
sva opravili intervju, da jo
po bliže spoznate tudi vi,
bralci Ravenskih razgledov.
kompoziciji ilustracij je
nudil akademski slikar g.
Štefan Marflak.
Ilustratorka obeh vaših del je
vaša sodelavka, ga. Dragica
Igerc. Nam zaupate, zakaj
ste se odločili za sodelovanje
z njo?
Vzgojiteljica Dragica Igerc
vidi otroka skozi risbo,
tako kot jaz z besedo.
Enostavno se dopolnjujeva. Njena risba je preprosta, otrokom všečna
in z malo detajli izriše
vsebino.
O stonogi Cici ste napisali
tudi pesem. Kdo je zanjo napisal glasbo?
Glasbeni aranžma je
prispeval moj sin Gregor, ki mi tudi drugače
preigrava melodije
otroških pesmic, za uvrščanje le-teh v dejavnosti
na področju glasbe.
Ali stonoga Cica prinaša
kakšno sporočilo za otroke?
»BODI TO, KAR SI.«
Ga. Šteharnik,
hvala za intervju!
Intervju sta za vas opravili
Sabina Mihalič in
Polonca Paškvan
Foto: Polonca Paškvan
Skupaj na Prežihovino
Spoznavanje domačega kraja nekoč in danes je naloga, ki smo si jo v tem šolskem letu zastavili v
enoti Solzice. Naš projekt smo naslovili »MOJE MESTO RAVNE NA KOROŠKEM - NEKOČ IN DANES«. Že našim najmlajšim bi radi približali pomembne stavbe v kraju, kulturne znamenitosti in
pomembne ljudi, ki so zaznamovali Ravne. Mednje sodi tudi Lovro Kuhar-Prežihov Voranc, ki je s
svojimi literarnimi deli prikazal težko življenje ljudi na koroški zemlji. Po njegovih delih nosijo ime
tudi vse tri enote vrtca Ravne.
K
er vemo, da bi
nam o tem lahko
zelo veliko povedal Mirko
Osojnik, poznan muzealec,
dolgoletni kulturnik in
poznavalec Prežihovih del,
smo ga prijazno povabili
k sodelovanju. Še več, v
okviru projekta Etika in
vrednote smo ga izbrali za
vzornika enote Solzice.
Kaj so solzice? Kdo je Prežih? Kje je Prežihovina (ali
»žagovina«, kakor so jo
poimenovali otroci)? Vsa
ta vprašanja je zastavil g.
Mirko našim otrokom, ko
nas je prvič obiskal v vrtcu.
Zakaj pa se ne bi skupaj
odpravili do Prežihovine,
do spomenika in Prežihove bajte. Bodo naši otroci
zmogli tako dolgo pot, smo
se spraševali. Seveda, če
bomo solidarni, kar je tudi
ena od vrednot projekta in
bodo starejši otroci pomagali mlajšim.
V četrtek, 8. maja 2014,
nas je pričakalo toplo jutro, Uršlja gora pa se je že
kopala v sončnih žarkih. Po
zajtrku se je prva skupina
otrok (okoli 65), starih od
3-6 let na čelu z gospodom
Osojnikom in vzgojiteljicami
odpravila naprej proti Šancam in dalje proti Preškemu
vrhu do prve razgledne
točke. Odprl se nam je prelep razgled na Uršljo goro,
Kotlje in Prežihovo domačijo
s parno, kjer je mladi Voranc
pisal svoje prve zgodbice.
Pri spomeniku nam je
g. Mirko zelo slikovito
predstavil Voranca v otroških letih in nam pokazal
globačo, kjer je nabiral
solzice. V spomin na skup-
no druženje smo naredili
»gasilsko sliko« in si privoščili zasluženo malico.
Ogledali smo si še Prežihovo bajto s črno kuhinjo in
drugimi prostori ter značilnimi predmeti in pohištvom
iz nekdanjih časov. »Kako
so bili revni!« so otroci
komentirali videno, saj si
težko predstavljajo, kakšno
je bilo življenje nekoč.
Nazaj proti vrtcu smo jo
urezali kar po bližnjici. Veselje je bilo gledati naše
najmlajše korenjake, ki so
ob pomoči starejših otrok
in vzgojiteljic ali povsem
samostojno premagovali naravne ovire v gozdu,
preskakovali jarke in plezali
čez podrta debla. Prav nič
jih ni motilo, če so se spotaknili ob korenino in padli,
se umazali ali čofnili v blato.
Narava je pač magnet, ob
kateri pozabimo tudi na
takšne nezgode.
Premagali smo skupno pot,
pomagali drug drugemu in
s skupnimi močmi uspeli
doživeti košček zgodovine
naših Raven.
V vrtec so otroci prišli prijetno utrujeni, umazani in lačni, a z žarom sreče v očeh,
ki je ne more pričarati niti
najdražja igrača iz trgovine.
In si lahko želimo kaj lepšega kot so srečni, nasmejani
otroci?
Hvala g. Osojniku, našemu
vzorniku, za prelep dopoldan in upamo, da bomo
skupaj doživeli še kakšno
podobno ali povsem drugačno izkušnjo, ki nam bo v
pomoč pri spoznavanju zgodovine domačega kraja.
Valentina Slemnik
19
Projekt ETIKA IN VREDNOTE
v vzgoji in izobraževanju
v vrtcu Ravne na Koroškem
» Ne smemo nehati raziskovati. Na koncu raziskovanja bomo prispeli tja, kjer smo začeli, le da
bomo prvikrat resnično vedeli, kje smo.« (T. S. Eliot)
V
letošnjem
šolskem letu
smo se vključili v
projekt »Etika in
vrednote v vzgoji
in izobraževanju«,
ki temelji na
spoznanjih
o pomenu
spodbujanja
in utrjevanja
etike in splošnih
človeških
vrednot v vzgojno
izobraževalnem
procesu.
Vrtčevsko okolje je tisto,
ki otroku ponuja mnogo
priložnosti za učenje in
pridobivanje pomembnih
vrednot, ki so temeljnega
pomena za vsakega posameznika, ob vzgojitelju,
ki je občutljiv za potrebe
predšolskega otroka in se
zaveda, da vzgaja s svojim
zgledom ob vzajemnem
sodelovanju staršev vrtčevskih otrok.
Vsak začetek nam ponuja
nove priložnosti. Skupaj
smo se podali na to pot v
dobrobit vseh naših otrok
ter vseh odraslih, ki vstopamo v ta otroški svet.
Ključno vprašanje, ki se je
ob načrtovanju izvajanja
projekta porodilo ravnateljici v strategiji vodenja vrtca,
je bilo, kaj bodo pridobili
udeleženci vzgojno izobra20
ževalnega procesa, otroci,
zaposleni ter starši in kaj
vrtec kot organizacija, skozi
program Inštituta za etiko
in vrednote, v katerega se
vključujemo.
Izhodišča za
sodelovanje v
projektu
Razvojni načrt vrtca Ravne
na Koroškem, ki je bil načrtovan za petletno obdobje
(2009−2014) se zaključuje.
Pripraviti je potrebno novega. Dosedanji načrt je
temeljil na vrednotah, ki so
temelj našega vsakdana in
življenja v vrtcu. Pri načrtovanju teh vsebin je pomembno, da jih načrtujemo
in zapišemo skupaj vsi strokovni delavci, ki ustvarjamo
pogoje za vsestranski razvoj
predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec.
Predstavitev
projekta
Poslanstvo programa projekta je ponuditi vrtcem
učinkovita orodja na področju prenašanja in utrjevanja etike in splošnih človeških vrednot med otroke.
Program bo trajal 3 leta in
bo razporejen v module:
• znanje in modrost,
• delo in ustvarjalnost,
• tradicija,
• kultura,
• univerzalizem,
• pravičnost,
• integriteta,
• skrb za sočloveka,
• humanost.
V prvi fazi izvedbe programa
smo imeli različne aktivnosti.
Program projekta »Etika in vrednote v vzgoji in
izobraževanju« temelji na
prepričanju, da je eno od
najpomembnejših poslanstev vzgoje in izobraževanja
skrb za etično in s temeljnimi vrednotami usklajeno
ravnanje v vrtcih.
Ravnatelj in strokovni
delavci so med zaposlenimi
imenovali »Varuha etike
in vrednot«, Aljo Verdinek,
svetovalno delavko, ki
koordinira dejavnosti in je
hkrati oseba, na katero se
bodo lahko zaposleni in
starši obračali z vprašanji,
povezanimi z etiko in
vrednotami.
V okviru omenjenih področji bomo v 20 oddelkih
vrtca izvajali dejavnosti, ki
bodo smiselno načrtovane
z upoštevanjem razvojnih
značilnosti predšolskih otrok.
Vrtec ima pomembno vlogo
pri razvoj otrok. Zato je nujno potrebno najprej okrepiti
lastne kompetence za integracijo etike in vrednot v
vzgojno-izobraževalno delo,
posledično pa tudi ozavestiti in motivirati otroke za
odločanje in obnašanje, ki
temelji na etiki, vrednotah
in znanju.
Cilji projekta so:
• Krepitev kompetenc
vzgojiteljev za integracijo
etike in vrednot v vzgojno
izobraževalno delo.
• Ozaveščanje in motiviranje otrok za odločanje
in obnašanje, ki temelji
na etiki, vrednotah in
znanju.
• Krepitev stabilne družbe,
ki temelji na etiki, vrednotah in znanju.
Varuh spodbuja in usmerja
sodelavce v dejavnosti za
vsebinsko izvedbo projekta,
deluje v timu in je vezni člen
med vrtcem in institutom.
Varuh etike in vrednot si
osebno prizadeva, da bo
deloval skrbno in odgovorno ter z lastnim zgledom
stremel k trdnim etičnim
standardom in univerzalnim
vrednotam, ki so zapisane
v dokumentu Evropsko
ogrodje etike in vrednot.
Prizadeva si za dobrobit
vseh sodelujočih v projektu
in za čim večjo učinkovitost
dejavnosti za doseganje
želenih ciljev.
V vrtcu se je izoblikoval
projektni tim, katerega članice so vzgojiteljica Mateja
Hovnik Rožen, vzgojiteljica
Edit Dobnik ter svetovalna
delavka Alja Verdinek.
Izobraževanje »Varuhov
etike in vrednot« in seznanjanje z vsebino programa in
Evropskim ogrodjem etike
in vrednot.
Izvedba raziskave v vrtcu na
temelju vprašalnika o odnosu ključnih skupin (zaposleni, starši) do vprašanj etike
in vrednot v Vrtcu Ravne
na Koroškem. V raziskavo
je bilo vključenih: 40 naključno izbranih zaposlenih
in 40 staršev, katerih otroci
obiskujejo vrtec Ravne na
Koroškem. Nosilec raziskave je doc. dr. Kristijan Musek
Lešnik. Strokovni tim inšti-
tuta je na osnovi izpolnjenih
vprašalnikov pripravil
poročilo o zaznavanju stanja
na področju etike in vrednot
v našem vrtcu.
Projekt je bil predstavljen
na zboru vzgojiteljev,
svetu staršev in vrtca
ter regijskem aktivu
svetovalnih delavcev.
Projekt je bil predstavljen
tudi županu občine Ravne
na Koroškem, g. dr. Tomažu
Roženu , hkrati s povabilom
k sodelovanju občine in
širše lokalne skupnosti.
V okviru izvedbe prvega
modula Znanje in modrost
smo v lokalni skupnosti
izbrali vzornike, ljudi, ki
jih odlikuje visoka stopnja znanja na področju, na
katerem so se odlikovali,
hkrati pa imajo tudi širino,
ki je vrlina modrih ljudi. Z
vsakim vzornikom smo posneli intervju kot poslanico
otrokom in vzgojiteljem.
Namen video posnetkov je
predvsem njihovo sporočilo,
zakaj sta znanje in modrost
pomembni vrednoti. Vse tri
posnetke si lahko ogledate
na You Tube omrežju.
Alja Verdinek,
varuh etike in vrednot
Z veseljem in ponosom vam jih predstavljamo:
Mirko osojnik,
lokalni vzornik vrtca
Ravne na Koroškem
V enoti
vrtca
Solzice
potekajo
dejavnosti za
trajnostni vidik državljanske vzgoje, s katerimi želimo otrokom približati domači
kraj Ravne na Koroškem. Raziskovali
bomo preteklost in sedanjost Raven,
spoznavali pomembne stavbe v domačem kraju, kulturo kraja in znane
osebnosti.
Vrtec je razdeljen na tri enote, ki so
razpršene. Vsaka od enot ima ime po
eni od črtic Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca (Solzice, Ajda, Levi devžej).
Naša enota se imenuje Solzice, zato
bomo otrokom poskušali približati
pomen imena (rastlina, zgodba). Ob
tem bomo spoznali pisatelja Prežihovega Voranca in njegovo bogato
dediščino.
Pri izvajanju dejavnosti nam bo v
pomoč vzornik, g. Mirko Osojnik.
Rojen je l. 1949 in je do upokojitve
leta 2013 bil strokovni sodelavec v
Koroškem pokrajinskem muzeju –
Muzeju Ravne. Na FF v Ljubljani je
študiral slovenščino in primerjalno
književnost. Sam zase pravi, da je
profesionalno in ljubiteljsko kulturnik
(25 let predsednik ravenskega KD
Prežihov Voranc). Njegova specialnost
v muzeju je bila dokumentacija fotografskega gradiva in številna vodstva
na Prežihovi bajti. Veliko je raziskoval
in analiziral kulturno problematiko ter
o njej pisal. Posvečal se je tudi turistični propagandi Mežiške doline. Ima
dokaj obsežno bibliografijo, ki šteje
preko 250 objavljenih enot.
Že prvi stik z njim je zelo prijeten.
Počaščen in vesel je, da smo ga izbrali za našega vzornika. Z zanimanjem
si je ogledal prostore Solzic in obiskal
prav vse otroke, ki obiskujejo našo
enoto. Z njimi je navezal pristen stik,
skupaj so prepevali, plesali, starejšim
otrokom pa je pripovedoval zgodbe o
Prežihu, »fabriki« in Guštanju.
To je uspešen začetek skupne poti.
Poti na poti k znanju in sodelovanju
skupaj z otroki, njihovimi starši, strokovnimi delavci ter z lokalnim vzornikom, ki ga odlikuje visoka stopnja
znanja na področju, kjer deluje, hkrati
pa je v njem prepoznati širino, ki je
vrlina modrih ljudi.
Valentina Slemnik
KATJA JURGEC BRICMAN,
lokalnA vzornICA vrtca
Ravne na Koroškem
Katja
Jurgec
Bricman,
skupaj
s svojim
možem
Juretom Bricmanom, ustvarja, ročno
oblikuje unikatne porcelanske izdelke.
Sta svetovno znana umetnika v oblikovanju iz porcelana.
Njuni začetki segajo že v študentska leta, ko sta, zaradi same nuje
po preživetju in zaradi močne želje
in ustvarjalnosti, pričela z ustvarjanjem. Po izobrazbi sta oba profesorja likovne vzgoje. Njuno edino
vodilo je bilo kreativnost, iznajdljivost in močna volja ter veselje
21
do oblikovanja. Dokazala sta, da v
življenju lahko uspeš, če le slediš
svojim željam in si pripravljen učiti
se in raziskovati sam. Vse to je tudi
razlog, da smo se v našem kolektivu vrtca odločili, da za lokalnega
vzornika izberemo ustvarjalca.
Mnenja smo, da lahko predšolskim
otrokom preko svojih izdelkov in
njunega odnosa do ustvarjalnosti
in želje po ustvarjanju dajeta dober
vzgled, da imata znanje, modrost in
lastno prepoznavno podobo.
Verjamemo, da je veliko naših otrok, ki so spoznali njuno delo, lahko
začutilo to ustvarjalno energijo,
voljo do učenja. Pomembno je pri
otroku razvijati notranjo motivacijo
in prava spodbuda otroka popelje
do razvoja njegovih potencialov
in talentov. Otrokom je potrebno
ponuditi spodbudno okolje, jih
pravilno usmerjati in dati možnost
lastnega raziskovanja.
Zgodba izdelovanja nakita, kavnih
ter čajnih servisov je rezultat večletnega truda, ki sta ga vlagala v
svoje delo z ustvarjanjem in preizkušanjem. Res je, da sta najprej
uspela v tujini, vendar sta danes
prepoznavna po celotni državi in v
našem kraju Kotlje, kjer se nahaja
tudi naša enota Levi devžej. Najbolj
sta seveda postala prepoznavna ob
obisku britanske kraljice v Sloveniji,
ko je bil njun čajni servis iz porcelana izbran za diplomatsko darilo
kraljici Elizabeti II.
Pri svojem delu poskušata in
uresničujeta vedno nove ideje. Ne
ustavita se pri nekem izdelku in ga
potem serijsko izdelujeta, ampak
ga znova in znova dopolnjujeta z
novimi idejami.
Njuna največja vrednota je družina.
Topel odnos med starši in otroki.
Pri svojem delu znata ločiti družino
in poslovni svet. Vzgoja se prične
v družini in jima predstavlja pomembno celico in pri odraščanju
daje varnost in svobodo. Njuna
dva sinova, zdaj že odrasla, sta bila
deležna nenehnega spodbujanja k
razmišljanju z lastno glavo.
Znanje in modrost predstavljata
kot nekaj, za kar se je potrebno
truditi. Nenehno se je v življenju
treba učiti, iskati nove rešitve in
hkrati to novo znanje širiti med
druge in tako krepiti modrost med
nami.
Simona Svetina
PETER KORDEŽ,
lokalnI vzornIK vrtca
Ravne na Koroškem
Petra
Kordeža
odlikujejo
ljubezen
do človeka,
sočutje, upanje, sodelovanje ter
odprt človeški odnos. Odnos do
odraslih in otrok v vrtcu Ravne.
Po poklicu je zdravstveni tehnik na
delovnem mestu reševalca nujne
medicinske pomoči. Poleg službe
je aktiven tudi na drugih področjih
predvsem v skrbi za zdravje ljudi.
Je aktiven član koronarnega kluba
Mežiške doline, ki skrbi za mrežo
javno dostopnih avtomatskih
defibrilatorjev na Koroškem ter za
usposabljanje laikov v temeljnih
postopkih oživljanja. Ljudi
seznanijo s preprosto, učinkovito
ter varno napravo, ki rešuje
življenja.
Napačno bi bilo predvidevanje,
da je bila vzorniku poklicna izbira
»položena v zibel«. Kljub očetovi
zaposlitvi v reševalni službi, maminem delu v Leku in sestrinem obiskovanju zdravstvene šole je imel
povsem drugačne sanje. Želel je
graditi hiše in risati načrte, a se mu
v gradbeni šoli ni izšlo. »Maribor je
bilo preveliko mesto zame«, nam je
zaupal naš sogovornik.
Zaposlil se je v železarni, končal
metalurško šolo, bil po osamosvojitveni vojni nekaj mesecev poklicni
vojak, si poiskal vratarsko službo
v slovenjgraški bolnišnici, opravil
tečaj za bolničarja in vozniški izpit
C-kategorije ter se leta 1992 zaposlil v Zdravstveno-reševalnem
centru Koroške (ZRCK), kjer je zdaj
član ene od petih ekip 24-urne
nujne medicinske pomoči. Ob delu
je končal srednjo zdravstveno šolo
in se popolnoma predal svojemu
poslanstvu.
Peter Kordež v koronarnem klubu
deluje že pet let. Je vodja vaditeljev
telesne vadbe, ki jo organizirajo
za krajane. Vsaj enkrat na mesec
s kolegi po Koroški predstavlja
delovanje avtomatskih defibrilatorjev. V društvu so si vsi uspešno
prizadevali za namestitev le-teh po
lokalnih skupnostih, da jih je zdaj v
regiji že 63 javno dostopnih.
Ne samo, da je član društva, s
svojimi dejanji je postal človek, ki
je vedno pripravljen pomagati in s
svojimi plemenitimi in požrtvovalnimi deli pomaga k boljšemu življenju ljudi na Koroškem. Pri svojem
delu se srečuje z različnimi generacijami in mnogo zgodb je zapisanih
v njegovih izkušnjah. Skozi poklicno
in osebno pot se je razvijal, izpopolnjeval in njegova razmišljanja so
rezultat njegovega življenja, zato
ga vedno znova radi povabimo v
našo enoto Ajda in s ponosom sporočamo, da je naš vzornik …
In Peter pravi, da le skupaj smo
lahko še boljši …
Polonca Paškvan
»Modrosti se je možno učiti in naučiti. Učimo se je, če se učimo
videti znanje in stvari v širših povezavah in perspektivah in še
posebno, če se učimo videti stvari v luči tega, kar je najbolje za
skupnost in za posameznika.« (IEV)
22
»Tisti, ki posadi drevo,
posadi upanje« (Lucy Larcom)
Besede ameriške
pesnice iz 19. stoletja,
Lucy Larcom, smo
uporabili za naslov
našega tokratnega
prispevka. Ker veliko
povedo o nas. O naših
dejavnostih in ciljih.
[
olsko leto 2013/2014
je na Osnovni šoli
koroških jeklarjev predvsem
leto ekološkega osveščanja
mladih. Zagnano smo se
lotili projekta »Ohranimo
gozd«, v okviru katerega
skozi vse leto potekajo
najrazličnejše dejavnosti,
katerih cilj je, mlade
usmerjati in dokončno
usmeriti v preudarno
ravnanje z naravo v vsej
njeni celovitosti. Doumeti
morajo, da z nenehnim
poseganjem vanjo
uničujemo svoj življenjski
prostor in s tem zanamcem
jemljemo možnost življenja
na tem planetu.
Dnevi dejavnosti so tako
ali drugače povezani z
omenjenim projektom. V
novembru smo tako tehniški
dan, ko smo izdelovali
božično-novoletne izdelke,
ekološko obarvali. Male
praznične mojstrovine –
od okraskov do venčkov
in voščilnic – so nastajale
iz naravnih materialov.
Tako smo čisto praktično
preizkusili, kaj pomeni
reciklirati ali predelati za
ponovno uporabo. In tudi
obiskovalci našega božičnonovoletnega bazarja so
z nami delili zavedanje o
pomenu ohranjanja narave,
saj so stojnice kar dodobra
izpraznili.
Reciklirali smo tudi na
kulturni dan. Knjige, branje,
misli … Kako? Na knjižnem
sejmu so učenci menjali
knjige, svoje, pri pouku
izdelane, knjižne kazalke pa
so ponudili drugim. »Eko«
knjižne kazalke iz kartona
z lepimi mislimi o branju in
knjigah so tako zaokrožile
med mladimi. Lepe misli so
pravzaprav tipičen primer
recikliranja, čeprav se tega
niti ne zavedamo. Tudi
izvedba plesno-gledališke
igre Samotna jelka je eden
od primerov reciklaže.
Zgodbo pisatelja Vladimirja
Verdnika so naši mladi
gledališčniki predelali v
čudovito predstavo. V
decembru 2013 so jo
prvič predstavili javnosti.
Sporočilo igre z božično
tematiko je, da lahko prav
vsak od nas prispeva k
ohranitvi naših, za zdaj še
prostranih, gozdov. Zgodba
nekega drevesa (obenem pa
tudi deklice z imenom Jelka)
se je pred očmi številnih
gledalcev, ki so predstavo
že videli, razpletla srečno.
Naj bodo takšne vse zgodbe
iz narave. Ne le gledalci
– mladi in mladi po srcu –
tudi ljudje, ki se poklicno
ukvarjajo z ocenjevanjem
gledaliških predstav, so
doumeli sporočilo Samotne
jelke. Na 12. otroškem
festivalu gledaliških sanj, ki
se je odvijal v Slovenskem
mladinskem gledališču, je
bila nagrajena z gledališkim
Sanjkom za najbolj izvirno
predstavo v načinu
uprizarjanja in uporabi
gledaliških sredstev. Žirija,
ki je to nagrado izglasovala,
je svojo odločitev utemeljila
takole: »Jelka, ki je zrastla
pred našimi očmi, je bila
mogočna, lepa, naravna,
občutek je bil, da smo
sredi gozda in da lahko
čisto tiho in z veliko mero
spoštovanja občudujemo
to mogočnost narave.
Uprizoritev je bila nekaj
posebnega, saj je bila
izredno vizualna in gibalna.
Besed je bilo zelo malo, so
pa bile zelo skrbno izbrane
in jasno podane. S plesom
so bila zaznamovana
čustva in potovanje po
različnih prostorih in letnih
časih. Ta uprizoritev je
ponudila največjo mero
lastnega – gledalčevega
domišljijskega doživljanja
ob gledanju. Tako preprosto,
a z veliko tenkočutnosti,
smo spoznavali zelo
pomembna dejstva našega
sveta. Vendar to ni bilo
žuganje s prstom, kako ne
znamo skrbeti za naravo
in kako nepremišljeni
smo, ko imamo želje ali
se nam celo zdi vse, kar
je v naravi, samoumevno
in brez življenja, ki ga
poznamo med ljudmi.
Ne, ta predstava nas je
zazibala, pobožala in nam
omogočila vpogled v svet,
ki je hitečemu, sodobnemu
človeku, popolnoma
odtujen.«
Tudi naša zaključna
prireditev bo, kot številne
prireditve in dejavnosti
med šolskim letom, v tonu
»zelene«. Upamo, da so
naše letošnje aktivnosti
ohranile kakšno drevo. Smo
jih pa nekaj tudi posadili
in okolica šole je ozaljšana
z javorovim drevoredom.
In nadaljevali bomo v tem
duhu, da bomo nekoč
lahko rekli: »Ta drevesa so
še vedno tu, ta gozd je še
vedno tu. Zaradi nas.«
Jasmina Pečovnik
23
Glasbene aktivnosti podružnice Kotlje
U
čenci podružnične
šole OŠ Koroški jeklarji v Kotljah že vsa leta
obiskujemo pevski zbor, saj
smo zelo povezani z glasbo,
kar se vidi že po velikem
številu pevcev v zboru. Kar
36 šolarjev nas združuje
pevske moči na rednih tedenskih vajah in številnih
nastopih. Skozi šolsko leto
se naučimo lepo število
ljudskih in umetnih pesmi,
ki jih celostno obdelamo v
neke dinamične celote. Pri
tem se učimo tudi igranja na
Orffova glasbila, s katerimi
se spremljamo pri našem
petju ter si s tem dajemo
ritmično podlago poleg klavirske spremljave.
Močno smo povezani s
krajevno skupnostjo, tako
da nastopamo praktično na
vseh kulturnih prireditvah
v kraju, marsikdaj pa tudi v
domači ali sosednji občini,
seveda pa obvezno še na
šolskih prireditvah in prireditvah za starše. Tako se
vsako leto udeležimo kulturnih prireditev ob Kuharjevih dnevih, ob slovenskem
kulturnem prazniku, krajevnem prazniku Kotelj, sodelujemo na koncertih drugih
pevskih zborov, se udeležujemo revij pevskih zborov,
božičnih bazarjev itd. Radi
sodelujemo tudi s starejšimi
krajani in marsikdaj tudi na
odru skupaj zapojemo.
Poleg petja imamo znotraj
zbora še Orffovo sekcijo, ki
je tesno povezana s samim
petjem in nastopanjem. Pri
tem se otroci učimo naučene pesmi spremljati na Orffova glasbila. Spremljave so
avtentične, nastale iz zborovodkinih idej ter našega
smisla in občutka za ritem.
Seveda vse pesmi obogatimo tudi z ustrezno klavirsko
spremljavo. Skupaj z instrumenti želimo pokazati, da
pevski zbor zmore izvajati
tudi lastne izvirne spremljave na glasbila in se širši javnosti pokazati na bolj pester
in zanimiv način.
Prav tako kot petje nas
nadvse privlači tudi ples.
Tako že nekaj let deluje na
šoli tudi plesni krožek. Kar
20 otrok, deklet in fantov,
plešemo na vajah, kjer se
učimo osnov plesne aerobike. Ob ritmih moderne
glasbe se učimo raznih koreografij, ki jih učiteljica prilagodi naši starosti in bližajočim se praznikom, letnim
časom in različnim priložnostnim dogodkom. Na koncu
smo že pravi plesni mojstri,
ki z naučenimi plesnimi
točkami požanjemo velike
aplavze na številnih šolskih
in javnih prireditvah v kraju.
ker se Eva ukvarja z za
dekleta ne ravno značilnim
športom, nogometom.
zelo zgodaj, pravi, da se v
družini večkrat pošalijo, da
sta z bratom prej smučala
kot hodila. Njena vzornica
je bila in pravi, da vedno bo,
Tina Maze. Zakaj? Jasno, ker
nikoli ne obupa, vedno se
bori in stremi k najboljšemu.
Melanie Veselko,
mentorica prevskega zbora
in plesnega krožka
NAŠA ŠPORTNICA
O
snovna šola koroških
jeklarjev ne slovi le
po odličnih dosežkih mladih
glasbenikov, matematikov,
fizikov, kemikov in še koga,
temveč tudi po odličnih
športnikih. Ne le na šolski,
tudi na klubski in državni
ravni. Med vsemi zagnanimi
mladimi plavalci, plesalci,
smučarji, košarkarji,
odbojkarji, atleti, telovadci,
in še bi lahko naštevali, je
kar težko le enega od njih
posebej izpostaviti. Pa
vendarle. Odločitev je padla,
24
Eva Potočnik, v šolskem
letu 2013/2014
sedmošolka, trinajstletnica
torej, ljubiteljica živali in
pustolovskih romanov,
sodi med uspešnejše
perspektivne športnike pri
nas. Začela je kot smučarka,
že pri štirih letih, sčasoma
se je njeno zanimanje
razširilo na atletiko in
nogomet. Smučala je Eva že
V letu 2013 je na tekmovanju na Soriški planini postala državna podprvakinja v
veleslalomu, v letu 2014 pa
je klub dejstvu, da smučanja
ne trenira več, na šolskem
državnem prvenstvu na
Krvavcu v tej isti panogi
osvojila tretje mesto med
kategoriziranimi tekmovalkami. Sicer pa je v smučarski sezoni 2013/2014 v
skupnem seštevku regijskih
tekmovanj dosegla tretje,
na državnih tekmovanjih
pa drugo mesto. Od jeseni
2013 pa Eva pri nogometnem klubu Fužinar trenira
nogomet, in sicer pri selek-
cijah DU13 in DU15. Da se
preizkusi tudi kot nogometašica, sta jo prepričali njena
bivša smučarska trenerka
in najboljša prijateljica.
Eno leto je skupaj trenirala
smučanje in nogomet in
takrat je še kako prišla do
izraza njena trma. Vendar je
bilo kljub njenemu značaju
in volji prenaporno in se je
smučanju, svoji prvi ljubez-
ni, odpovedala. Pravi, da le
začasno.
Dekleta iz selekcije DU15
imajo skupaj z Evo to sezono lepe možnosti boriti se
za naslov državnih prvakinj.
Po letu in pol treninga se ji
je uspelo uvrstiti v širši izbor
selekcije DU15 – V in Z.
Prosti čas, ki ga ob
izpolnjevanju šolskih
obveznostih in treningih
ni ravno veliko, Eva
preživi – ne boste verjeli,
na nogometnem igrišču.
Eden njenih konjičkov je
obiskovanje gora in letos si
želi na Triglav. Držimo pesti,
da ji bo uspelo. Povzpeti se
visoko – za karkoli se bo že
odločila.
Jasmina Pečovnik
»BRIHTNA GLAVCA« Z JEKLARJEV
M
nogi mladi se iz
radovednosti preizkušajo v najrazličnejših dejavnostih. Pri tem so bolj ali
manj vztrajni, od tega, koliko
časa in truda vložiš v neko
aktivnost, pa je seveda odvisen uspeh. Devetošolec z
Osnovne šole koroških jeklarjev Andraž Pustoslemšek
je svoje »poslanstvo« našel
v kulturi. Ne le, da je kot
povezovalec in recitator
doslej sodeloval na domala
vseh šolskih prireditvah,
tudi tistih, s katerimi se je
šola predstavljala lokalni
skupnosti, tudi igralstvo
mu je dobesedno pisano na
kožo, poleg tega pa je še
uspešen pianist. Pomembnejše uspehe je dosegel z
vlogo ministra v priredbi
pravljične igre Žarka Petana
Pet pepelk v šolskem letu
2011/2012. Na regijskem
srečanju osnovnošolskih gledališčnikov je bila
predstava razglašena za
najboljšo, on pa je takrat
prejel priznanje za najboljšo
fantovsko vlogo. Andraž
pravi, da je igralec zato, ker
rad nastopa in na odru uživa, rad tudi improvizira, ker,
saj veste, tudi najboljšim se
zgodi, da se kakšen delček
besedila v poplavi vsega, kar
je treba strpati v spomin,
izgubi. Najbolj so mu na
kožo pisane komične vloge,
tudi resni doda kakšen komičen vložek, v to smo se
prepričali, ko smo ga v tem
šolskem letu spremljali kot
Marka v plesno-gledališki
igri, priredbi Samotne jelke
Vladimirja Verdnika. Pravi,
da mu je na odru všeč početi neumnosti in se delati
neumnega, še posebej vesel
pa je, kadar s tem gledalcem
v dvorani pričara nasmeh na
obraz.
Je pa Andraž pravo nasprotje, torej nič kaj neumnega
se ne dela, ko gre za šolo
in tekmovanja iz znanja.
Pravzaprav je uspešen povsod, kjer sodeluje. V tem
šolskem letu se je preizkusil
že na tekmovanjih iz matematike, fizike, nemščine,
logike, kemije in še česa. Kot
najuspešnejši tekmovalec je
postal državni prvak v znanju matematike ter osvojil
zlato Vegovo priznanje. Tudi
zlato Stefanovo priznanje,
ki ga prejmejo na področju
fizike najuspešnejši osnovnošolci, in zlato priznanje iz
logike sta že njegovi. Pravzaprav s tradicijo osvajanja
zlatih priznanj na teh treh
področjih nadaljuje že iz
lanskega šolskega leta.
In kje se ta vsestranski
mladenič vidi v prihodnosti? Nikakor ne na odru
katerega od profesionalnih
gledališč, igralec bo le ljubiteljsko. Pravi, da bo opravljal
delo, za katerega se bo
izšolal, šolo pa bo izbral po
tehtnem premisleku. Za to
ima še nekaj časa, saj se bo
po zaključeni osnovni šoli
vpisal v ravensko gimnazijo.
Energijo za učenje, igranje
klavirja in vse ostalo, česar
se bo lotil, pa bo, kot hudomušno pravi, še naprej črpal
iz hrane, saj da se kalorična
energija z metabolizmom
namreč pretvori v delo in
toploto .Sicer pa mu moč za
vse, kar počne, daje družina.
Da bi bila radovednost še
naprej njegova vodnica in da
bi to čim bolje izkoristil, mu
želimo!
Jasmina Pečovnik
25
ZMAGOVALKA NAROČJA BESED
V
letošnjem šolskem letu smo se
z osmo- in devetošolci
poglobljeno (skupaj in
individualno) pripravljali
na tekmovanje za Cankarjevo priznanje pod
naslovom V NAROČJU
BESED.
Učenci so brali, spoznavali in
primerjali poezijo ter življenje slovenskih književnikov:
Nika Grafenauerja in Saše
Vegri. Pri tem so raziskovali
njuni pesniški zbirki Skrivnosti in
ki smo ju vsebinsko, tematsko in motivno predelali ter
primerjali njuno sporočilnost, zgradbo, jezik, slog
pisanja in rabo pesniških
sredstev s pomenskimi razlagami. Vse smo poskušali
aktualizirati s svojim izkušenjskim svetom.
učenk iz 8. razreda in 9 iz
9. razreda (prijavljenih jih
je bilo sicer še več, a se ga
vsi niso udeležili). Bronasto
Cankarjevo priznanje je
osvojilo 7 osmošolcev/
osmošolk (Tina Geč, Aljaž
Mesner, Tisa Praprotnik,
Tina Tušek, Žan Adam,
Primož Volker, Gal Leitgeb)
in 3 devetošolke (Zala
Kokol, Kaja Logar, Nika
Jelen). Regijsko tekmovanje
je potekalo 23. januarja
2014 na osnovni šoli v
Mislinji.
Na naši šoli – OŠ
Prežihovega Voranca na
Ravnah na Koroškem – se
je šolskega tekmovanja, ki
je bilo 4. decembra 2013,
udeležilo 16 učencev/
Državnega tekmovanja, ki
je potekalo v soboto, 29. 3.
2014, na gostujoči OŠ Janka
Glazerja v Rušah (za S in SV
Slovenijo, za ostale regije pa
v Ljubljani), so se s Koroške
udeležile 4 najboljše osnovnošolke (osmošolki sta bili
z Mute in s Prevalj, devetošolki pa iz Prve OŠ v Slovenj
Gradcu ter naša učenka Zala
Kokol) – vse so osvojile zlato Cankarjevo priznanje.
Zala Kokol je bila med tekmovalci 9. razreda regijska
prvakinja (osvojila je srebrno Cankarjevo priznanje), na državni ravni pa je
zasedla odlično 8. mesto.
Iskrene čestitke za doseženi
uspeh – ZLATO CANKARJEVO PRIZNANJE. Želim(o) ji
uspešno pot pri nadaljnjem
šolanju in v življenju.
Vanja Benko,
mentorica tekmovanja za
Cankarjevo priznanje
Pozdravljeni prijatelji in prijateljice lutk!
N
aše mlade lutkarice,
učenke 3., 4. in 5.
razredov, ki obiskujejo lutkovno-umetniški krožek OŠ
Prežihovega Voranca, pod
vodstvom Marije Jurgec in
Aleksandre Slatinšek – Mlakar, so z lutkovno predstavo
»Mačka in miš, le da se
veliko smejiš« letos zopet
razveseljevale otroke vrtcev
in šol na Koroškem.
Ob rednem obiskovanju
lutkovnega krožka, z domišljijo in ustvarjalnostjo
smo izbrali naslov in vsebino predstave, izdelali lutke
in sceno, dodali glasbeno
spremljavo in pridno vadili.
Igralke so skupaj z mentoricama oblikovale domiselno
in prisrčno predstavo, ki je
nastala z namenom, da bi
26
otroke opozorili na socialne
razlike, razlike v načinu
življenja nekoč in danes,
na probleme zasvojenosti
mladih z računalnikom, na
spoštovanje drugačnosti
ter na odnos do stvari in do
ljudi.
V povezavi treh zgodb,
vpetih v sodobno življenje
glavnega junaka Jureta,
spoznamo mnogo pomembnih značilnosti vsakdanjika,
ki jih v naglici in tempu življenja ne uspemo niti opaziti
in še manj spremeniti.
Vsebinsko bogata, poučna
zgodba, ki je obogatena tudi
s pesmijo in plesom, ročno
otroško izdelanimi lutkami
in sceno, naj bi bila zato
gledalcu še bolj zanimiva.
Premierno predstavo smo
uprizorili v KD Ravne na
Koroškem dne 7. 2. 2014
ob kulturnem prazniku. V
mesecu februarju in marcu
smo odigrali kar 8 predstav
za vrtce in šole na Ravnah
in v Mežici. Udeležili smo
se območnega srečanja
lutkovnih skupin Koroške
v Vuzenici ter sodelovali
na šolskem parlamentu in
na prireditvi ob materin-
skem dnevu v KD Ravne na
Koroškem.
Mentorici in člani lutkovne
skupine si prizadevamo
nastopiti še v ostalih krajih
na Koroškem.
V prihodnjem letu pa bomo
pridno ustvarjali in se zopet
srečamo na novi predstavi. Aleksandra Slatinšek Mlakar
Šestošolci ob dnevu Zemlje
V
petek, 11. 4. 2014,
smo z učenci 6. razredov OŠ Prežihovega Voranca
organizirali aktivnosti v okolici šole. V povezavi z učnimi
vsebinami naravoslovja smo
oblikovali skupine ter se razporedili na različna delovna
mesta. Na osnovi letošnje
rdeče niti Zdrave šole smo
vključili še medgeneracijsko
sodelovanje ter vključili dve
babici naših šestošolk, go.
Faniko Kop in go. Ivanko
Krevh, ki sta se povabilu
prijazno odzvali.
Na šolskem dvorišču smo
očistili poraslo travo ob robnikih in tlakovcih, na igrišču
smo pograbili odpadlo listje,
iglice in pobrali smeti. Ob
ograji pri novem delu šole
smo prekopali zemljo in po-
sadili sadike grmov in cvetlic.
Opleli smo grmičke v cvetličnih koritih ter korita prebarvali z zeleno barvo. Skupina
učencev je za šolo posadila
novo drevo – lipo. Odvečno
travo in zemljo smo pospravili na kompost in pometli
smeti. Pri delu nam je pomagal tudi naš g. hišnik, ki
nam je priskrbel pripomočke
in material za delo.
Ob koncu smo pregledali in
ocenili naše delo skupaj z
našima babicama, go. pomočnico Veroniko Kotnik in
g. hišnikom Zdravkom Vožičem ter ugotovili, da je bilo
naše delo uspešno opravljeno. S tem smo obeležili tudi
22. april – dan Zemlje.
Aleksandra Slatinšek Mlakar
Model za spodbujanje inovativnosti
učencev v osnovni šoli
V
šlskem letu 2013/14
se je OŠ Prežihovega
Voranca priključila Modelu
spodbujanja inovativnosti v
osnovnih šolah, ki ga je zasnovalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Zavod RS za šolstvo.
V okviru interesne dejavnosti »Inovativno reševanje
problemov« smo sestavili
skupino 17 sedmošolcev, ki
so z zanimanjem in ustvarjalno pristopili k projektu.
Projekt sva usmerjali in vodili Aleksandra Knez in Aleksandra Slatinšek – Mlakar.
so bili tudi obvladovanje
tveganja, timsko delo,
vztrajnost, domišljija ter
pridobivanje izkušenj pri sodelovanju z gospodarskim in
lokalnim okoljem (inovatorji,
raziskovalci, organizacije
lokalnega okolja).
Osnovni cilji, ki smo si jih
zastavili, so bili razvijanje
ustvarjalnosti, samozavesti,
navdušenja, gorečnosti in
poguma. Pomembni cilji
V učilnici so nastajali prvi
načrti našega dela, zbiranje
idej, zaznavanje problemov
in iskanje rešitev. Vključevali
smo različne aktivnosti od
Delo je potekalo v šolskem
in tudi zunajšolskem okolju.
Raziskovali smo različna
področja, s katerimi se
ukvarjajo učenci, učitelji ter
drugi delavci šole, kot tudi
ljudje v šolski okolici, podjetniki, turistični delavci itd.
Z obiska v Cablexu
27
miselnih, dela z računalnikom, oblikovanja v tehnični
učilnici, do družabnih in drugih iger. Hkrati smo sodelovali na raznih aktivnostih,
ki se odvijajo na šoli skozi
vse leto. V lokalnem okolju
šole smo si ogledali podjetje
Cablex, ZIP center in tiskarno v Železarni Ravne, Zipi
igrače. K sodelovanju smo
povabili inovatorje in Srednjo šolo Ravne na Koroškem.
Ogledali smo si različne razstave s področja ustvarjalnosti (likovno, filatelistično).
Oblikovali smo skupno
idejo, da bi izdelali nov
izdelek, razglednico Raven
na Koroškem, na kateri
bi predstavili novosti na
Ravnah. Raziskovali smo
mesto in fotografirali
kulturne in druge
znamenitosti, predvsem
novejše »forma vive«. Tako
smo pridobili informacije
in material za oblikovanje
razglednice. Delo smo
nadaljevali v računalniški
učilnici, na pomoč smo
povabili tudi g. Dejana
Kraigerja, ki nam je pomagal
pri oblikovanju v določenih
računalniških programih. Ob
koncu smo izmed osnutkov
izbrali najboljšega, ki ga
bomo natisnili v tiskarni ZIP
centra v Železarni Ravne.
S tem naše delo ni
zaključeno, kajti s
projektom bomo
nadaljevali še v
prihodnjem šolskem letu, ko bomo
poskušali izdelati
tudi finančni načrt
za prodajo nastalih
izdelkov. Letošnje
razglednice pa bomo
razposlali po turistično informacijskih centrih Slovenije, najprej pa na TIC Ravne
na Koroškem.
Mentorici in učenci menimo, da je bilo naše delo
uspešno, pridobili smo nova
znanja, izkušnje, ideje, ki jih
bomo v prihodnje še
nadgrajevali ter dosegali
zastavljene cilje. Za učence
in učitelje je to nova pozitivna izkušnja, ki je predvsem
dolgoročnega pomena.
Aleksandra Slatinšek Mlakar
DNEVNI CENTER RAVNE
O
d leta 2005 delujemo na Javorniku kot
dislocirana enota CUDV
ČRNA. Usposabljamo mlajše otroke s kombiniranimi
motnjami in poleg rednega
programa dajemo velik
poudarek sistematičnemu
projektnemu delu. V projekte vedno vključimo ljudi
iz okolja. Našim učencem
tako nudimo večjo možnost
socializacije, ostalim pa
možnost spoznavanja drugačnosti.
Projekt, ki ga trenutno
izvajamo, smo poimenovali DOTIK PRIJATELJSTVA.
Preko različnih dejavnosti
povezujemo naše učence,
njihove brate in sestre ter
otroke zaposlenih. Ponudili
smo jim možnost druženja,
medsebojnega spoznavanja,
sklepanja novih prijateljstev.
Povezali smo tri skupine
1
28
šotor − tipi, ter se oblekle v
Indijanke. Otroci so si s pomočjo Hitre Lenke, Ognjene
Sandre, Dobrosrčne Katje,
Bistre Zale, Trdožive Polone,
Zabavne Anje in Govoreče
Darinke izdelali indijansko
majico, perjanico ter indijansko verižico. Delavnico
smo zaključili s pesmico Ole
Majole in se posladkali s
pecivom indijančki. (*2)
Aprila smo izvedli
Velikonočno ustvarjalnico.
Tokrat so se otroci srečali z
zajčki. Zajčki so jim zaigrali
igrico Zajček Uhec, izdelali
so si podstavke, pobarvali
pirhe ter klepetali ob čaju in
potici. (*3)
Teme naslednje delavnice
pa ne bomo izdali. Povemo
vam le, da bo konec junija v
parku.
Projekt je zastavljen za
leto in pol ter vsebuje šest
otrok, ki imajo nekaj skupnega, ki so na nek način
povezani z »drugačnostjo«.
Otrok, ki bodo v prihodnosti
bolje spoznali in razumeli to
skupino ljudi, ki bodo mogoče sposobni skupaj reševati
probleme in dileme.
Našo prvo delavnico smo
poimenovali Poletni dan.
Zaposlene smo otroke pričakale oblečene v travniške
živali: pikapolonico, metulja,
polža … Preko socialnih
iger smo se spoznali, nato
skupaj ustvarjali in se na
koncu posladkali s sadjem in
sladoledom, s katerim nas
je pogostil Kamnik Matjaž
(Kamot), prevoznik naših
otrok. (*1)
Tematika druge delavnice
so bili Indijanci. Stene smo
okrasile z nagačenimi živalmi, na tla položile živalske
kože, naredile indijanski
2
vsebinsko oblikovanih
srečanj. Udeležba
povabljenih nas je močno
in veselo presenetila. Na
vseh srečanjih je bila okoli
90 odstotna. Po končanih
delavnicah otroci vedno
takoj vprašajo, kdaj bo
naslednja in kaj bomo delali.
Cilji tega projekta se počasi
uresničujejo. Začetna zadržanost med otroki izginja.
Strahu pred neznanim, ki
je bil opazen pri otrocih
zaposlenih, in prav tako pri
sorojencih naših učencev,
kadar so bili v stiku z drugimi otroki z motnjo v razvoju,
ni več opaziti.
Vse kaže, da se ta projekt
po predvidenem času ne
bo končal, saj je z dobrim
potrebno nadaljevati in
graditi prijateljstva naprej.
Darinka Marinč
3
1
NAŠ GOST:
MILAN KAMNIK
1 | Milan ob zgovornem napisu
»Country glasba ni mrtva!«
Saj veste, Milan rajši poje kot govori. Zato me je tudi malo postrani gledal,
ko sem mu rekel: »Napiši, no, kaj za rubriko NAŠ GOST!« Zajamral je, da
se ne hvali rad in tako naprej … Saj res, kje so že tista leta, ko je Ansambel
KORA »zažigal« po koroških krajih. Toni Apohal se je, žal, nato veliko prezgodaj poslovil … Milan pa je maja 1996 izdal svojo prvo zgoščenko »Dolina
smrti« in že z njo dokazal, da so mu blizu Prežihovi junaki (Jirs in Bavh;
Svetneči Gašper). Čez tri leta je z zgoščenko »Ibržnik« dokazal, da gre naprej
po samosvoji poti »koroškega kavboja«. Septembra 2001 je zagledala luč
sveta zgoščenka »Je še kdo srečnejši kje?«. Četrti CD je posvetil samo Prežihu: »Prežih in jaz« (2003). V koroških narečnih vodah je s svojo specifično
glasbo jadral tudi pri vseh naslednjih zgoščenkah: »Brez narečja ni jezika«
(2004), »Denar /Gnar/« (2006) in »Za muštər« (2010). Sedem zgoščenk v
štirinajstih letih! Njegova glasba ne pozna donečih tem in prefinjenih izrazov. Leporečenje mu je tuje. Kljub temu ima vedno dovolj poslušalcev, od
najmlajših pa vse do najstarejše generacije Korošcev. To je dokaz, da njegova glasba ljudi prevzame, pri srcu jim je! Na njegovih koncertih mladi seveda ne plešejo. Prisluhnejo mu, da ujamejo kanec narečnih starosvetnosti,
uglasbenih v specifičnem izrazu, ki mu ne moremo reči drugače kot »koroški
country«. Milan v narečju izredno učinkovito izrazi vse drobne ter velike
stiske pa tragiko in nesrečo preprostih malih ljudi. Ljudi, ki jih je življenje
postavilo »bogu za hrbet«, na rob življenja. Ta rob pa je rezerviran za reveže,
uboge otroke, sramežljivce, pijančke, čudake in vaške posebneže, skratka za
odvečne ljudi – za »ibržnike«! Na hitro smo si osvežili spomin ob Milanovih
glasbenih izdajah, kako pa je bilo v Ameriki, bo namesto njega na kratko
zapisal njegov kolega, ki je bil z njim v Nashvillu.
2 | Zbrana druščina v Nashvillu,
maj 2014
3 | Na Milanovi desni je steel
kitarist Mike Johnson,
na levi pa producent Charlie Kelley
2
Urednik
30
Milan Kamnik
Ponovno v ZDA!
Po štirih letih se je naš trubadur ponovno vrnil v Nashville, prestolnico country glasbe, kjer je posnel nove skladbe za svoj,
že osmi samostojni album, ki bo izšel v začetku jeseni, ob 40-letnici njegove glasbene poti, ki jo je poimenoval »40 let
grta pa douta«. V ZDA se je ponovno srečal s starimi znanci, ki so sooblikovali njegov zadnji album »Za muštər«. Večkratni
nominiranec za Grammyja, producent Charlie Kelley, nagrajenec Akademije za country glasbo, steel kitarist Mike Johnson
in violinist Ryan Joseph so bili spet navdušeni nad Milanovimi pesmimi in pristopom do tradicionalnega countryja, ki se je
tako lepo zlil s koroškim narečjem. Tokratno snemanje novih pesmi pa ni potekalo običajno, ampak kot »jam session« v
studiu pevke Jamie O'Neal, ko so bili vsi glasbeniki v studiu in so igrali v živo z Milanom. »To je bilo res posebno doživetje
tudi zame, saj sem doslej večinoma pel na že posnet material in sem muzikante praviloma srečal šele po izdaji albuma ali
pa sploh nikoli. Tako je bilo tudi petje z drugačnim »feelingom«, kar se bo na posnetkih tudi slišalo«, je bil slikovit Milan.
Sicer se pa Nashville od zadnjega Milanovega obiska ni dosti spremenil. Še vedno je v lokalih, predvsem na Aveniji Broadway, samo živa glasba, glasbeniki iz cele ZDA prihajajo v Nashville igrat country. Tudi Milan je zapel v Nashville Palace,
podružnici znamenitega lokala Robert's Western World, s hišnim bandom Larryja Hamiltona.
Kot že napisano, Milan napoveduje pestro jesen. Veliki koncert z gosti bo na domačih Ravnah v začetku oktobra, ko bo
izšel tudi njegov osmi, tokrat dvojni samostojni album »40 LET GRTA PA DOUTA«.
Peter Orešič
3
31
Naši
nagrajenci
32
Občina Ravne na Koroškem podeljuje
priznanja posameznikom ter podjetjem,
organizacijam, skupnostim, društvom
in skupinam ljudi za uspešno delo in
za dejanja, ki imajo poseben pomen za
občino kot znak priznanja in zahvale
ter z namenom, da z njimi spodbuja
prizadevanja za uresničevanje
napredka, večanje ugleda in
uveljavljanja občine v širšem prostoru.
Letošnja priznanja so bila podeljena 11. aprila na
svečani seji občinskega sveta ob prazniku Občine
Ravne na Koroškem v prenovljenem vaškem
središču na Strojni.
NAGRADA OBČINE
RAVNE NA KOROŠKEM
Uršula Gostenčnik
za dolgoletno delo v Društvu invalidov Mežiške
doline, izkazan human odnos do soljudi, aktivno
udejstvovanje v prizadevanjih za uveljavitev
enakih možnosti v družbi in za
njen prispevek k predstavitvi občine v širšem
prostoru.
Uršula Gostenčnik je desetletja svoje dejavnosti
namenila aktivnostim v občini, v Društvu
invalidov Mežiške doline, koordinaciji društev
v regiji in Zvezi delovnih invalidov Slovenije.
V društvo invalidov se je včlanila leta 1979,
leta 1992 je bila izvoljena za tajnico, leta 2006
za podpredsednico, dve leti kasneje pa za
predsednico društva. Delo je vseskozi opravljala
prostovoljno, izjemno pomemben je njen delež
pri izvajanju programov društva.
Za vse osnovne in srednje šole v dolini je
organizirala pisanje spisov na temo »Pedagoške
akcije za invalide«. Pripravila je razstavo spisov
in risb, ki je bila na ogled v avli Občine Ravne na
Koroškem.
V času predsedovanja ji je uspelo pridobiti
nove, večje prostore za delo društva, ki so lepo
opremljeni, predvsem pa prilagojeni invalidom.
Njena vloga je bila pomembna tudi pri izvedbi
projekta »Občina po meri invalidov«, ki smo jo
v sodelovanju z društvom in Zvezo delovnih
invalidov Slovenije uspešno uresničili.
Za svoje zasluge je prejela Bronasti znak Zveze
delovnih invalidov Slovenije, kot posebno
priznanje za humano delo pri uveljavljanju pravic
invalidov in soustvarjanju enakih možnosti pri
njihovem vključevanju v življenje in delo.
VELIKA PLAKETA OBČINE
RAVNE NA KOROŠKEM
PLAKETA OBČINE
RAVNE NA KOROŠKEM
VELIKA
PREŽIHOVA PLAKETA
Alpski smučarski
klub Fužinar
Mladinski svet Ravne na
Koroškem
Bojana Verdinek
za izjemen prispevek k vzgoji
vrhunskih tekmovalcev, prenos
ljubezni do smučanja
na mlajše rodove ter za prispevek k
prepoznavnosti občine in Koroške v
Sloveniji
in izven njenih meja.
Začetki smučanja na Ravnah segajo
v leto 1922. Pod vodstvom Miloša
Jenka so se odločili, da skupaj
z Rimskim vrelcem ustanovijo
smučarski klub. V društvu so se
ukvarjali s smučarskim tekom,
skoki in alpskim smučanjem. Za
svoje delovanje je klub potreboval
tudi prostore. V ta namen so s
prostovoljnim delom leta 1932
zgradili in leta 1935 dogradili
»smučarsko kočo« nad kmetijo
Pokrov nad Guštanjem. Uspešno so
začeli tudi z različnimi tekmovanji.
Po 2. svetovni vojni so že februarja
1946 organizirali pod Uršljo goro
1. državno prvenstvo v alpskih
disciplinah – v smuku, slalomu in
kombinaciji. Udeležilo se ga je okrog
400 najboljših smučarjev iz vse
Jugoslavije.
Ime Fužinar se je prvič pojavilo v
novembru 1948. To je bila nekakšna
prelomnica, saj so od takrat naprej
začeli s sistematičnim delom. Kmalu
so se pokazali uspehi, ki so se z
manjšimi padci in vzponi nadaljevali
vse do konca devetdesetih let. V tem
času so barve Smučarskega kluba
Fužinar uspešno zastopali izjemni
tekmovalci in zagnani trenerji,
ki so svoje bogato smučarsko
znanje prenašali na mlajše. Iz
aktivnih smučarjev kluba se je
izobraževal rod mladih trenerjev in
demonstratorjev alpskega smučanja,
ki so prepoznavni ne le doma, temveč
tudi v mednarodnem smučarskem
dogajanju.
Klub od leta 1996 deluje pod imenom
Alpski smučarski klub Fužinar in
nadaljuje z uspešnim delom mladih
smučarjev, ki nadaljujejo tradicijo
organiziranega smučanja na Ravnah
na Koroškem.
za prispevek k utrjevanju pozitivnih
vezi med generacijami, k ohranjanju
izročila koroških zgodovinskih
prvin, k oblikovanju pozitivnega
odnosa do naše dediščine in k
izgradnji identitete Občine Ravne na
Koroškem.
Poslanstvo Mladinskega sveta Ravne
na Koroškem je predstavljanje in
zastopanje mladih v občini. Mladinski
svet nam je povrnil občutek, da
se prostovoljstvo vrača, da mladí
lahko veliko naredijo, če so le dobro
organizirani in vodeni. Delo sveta
je opaženo in dobro sprejeto. Člani
sveta dajejo dober zgled vsem, ki jim
je mar za dobre odnose v kraju, za
čisto, urejeno okolje, za ohranjanje
zgodovinskih dogodkov kraja.
Park ne bi bil tak, če ne bi bilo akcije
mladih. Rezultat njihovega dela
je urejena trim steza, Mladinska
pot Ravne na Koroškem, ki je tudi
lepa sprehajalna in učna pot za
vse generacije. Aktivno sodelujejo
pri ustanavljanju Koroškega
medgeneracijskega društva na
Ravnah. Lani so predstavili film
Mladina od Guštanja do Raven,
dokument, ki nazorno prikazuje
življenje in delo v tem obdobju in
predstavlja veliko promocijo tudi za
občino. Pestrost dejavnosti se kaže pri
organizaciji sejma športnih dejavnosti,
pa okrogle mize o javnem redu in miru,
o vandalizmu, pri organizaciji delavnice
za mlade, oblikovanju programov v
grajskem parku ob Ravenskih dnevih,
izvedbi tečaja retorike in raznih
seminarjev za mlade.
Mladinski svet Ravne deluje tretje leto.
V tem času je s svojim premišljenim
aktivnim pristopom pokazal številne
probleme mladih in z nesebičnim
ravnanjem pomagal reševati njihove
težave.
za neprecenljiv prispevek v prenosu
znanja in ljubezni do kulture na
mlade rodove,
za njen ustvarjalni literarni, gledališki
in publicistični opus ter za prispevek
k povezovanju šole s krajem, občino
in širšo skupnostjo.
Bojana Verdinek je profesorica
slovenščine, ki je od leta 1981
zaposlena na Osnovni šoli Prežihovega
Voranca na Ravnah. Pri obšolskem
delu se vseskozi ukvarja z organizacijo
različnih prireditev, od šolskega do
državnega nivoja. Za mnoge prireditve,
ki so bile v desetletjih njenega dela
širšega značaja v luči povezovanja
šole s krajem, občino, drugimi zavodi
in društvi, je izdelala scenarije in
napisala povezovalne tekste, hkrati
je bila mentorica recitatorskodramski skupini, ki je izpeljala različne
prireditve ali točke.
Bila je mentorica različnim
raziskovalnim nalogam v okviru
gibanja Mladi raziskovalci Koroške,
med katerimi so bile nekatere
nagrajene z zlato in srebrno sovo.
Je avtorica več otroških in mladinskih
gledaliških iger in predana režiserka
mladinski skupini. Zadnja leta je bila
režiserka dramski skupini Kulturnega
društva Kotlje. Teksti za izvedbo so
njena priredba ali so v celoti avtorski.
Že deset let je članica uredniškega
odbora Ravenskih razgledov in s
članki v glasilu zapisovalka kulturnega
dogajanja v ravenski občini.
Ob svojem rednem pedagoškem
delu je od leta 2005 tudi predsednica
Slavističnega društva Koroške, v
katerem daje pobude za delo društva
in organizira različne seminarje za
učitelje in prireditve tudi širšega
značaja.
Leta 2002 je v zbirki Glasovi izdala
knjigo Lesene cokle - Folklorne
pripovedi Mežiške, Mislinjske in
Šaleške doline. Njene prispevke
najdemo tudi v različnih strokovnih
revijah in z njimi močno presega
lokalno raven.
33
Z leve: Miha Lotrič, Mitja Šipek, župan dr. Tomaž Rožen, Uršula Gostenčnik, mag. Silva Sirk (za ŠD Strojnska Reka),
Bojana Verdinek, Robert Jamšek, Sebastijan Oblak, Brane Breznikar, Zvone Širnik (za Alpski smučarski klub Fužinar) in
Aljaž Verhovnik (za Mladinski svet Ravne na Koroškem). Foto: Danica Hudrap
VELIKA
PREŽIHOVA PLAKETA
Miha Lotrič
za dolgoletno predsedovanje in
aktivno ustvarjalno delo v Društvu
literatov Mežiške doline, spodbujanje
literarne dejavnosti, ohranjanje
etnologije kraja in narečne besede ter
za povezovanje literatov v dolini in
čez mejo.
Miha Lotrič je eden od ustanoviteljev
Društva literatov Mežiške doline,
ki je lani praznovalo 15. obletnico.
Vsa ta leta je bil predsednik društva.
Organiziral je več skupnih nastopov
z drugimi stanovskimi društvi iz
Slovenije in zamejstva in se udeleževal
številnih literarnih delavnic po vsej
Sloveniji.
Miha je s svojim delovanjem:
- vzpodbujal in ohranjal ljubiteljsko
literarno dejavnost,
- pomembno prispeval k širini in
pestrosti ponudbe ljubiteljske kulture,
- vplival na ohranjanje etnologije kraja
in koroške narečne besede,
- pomagal številnim znanim in še
neuveljavljenim koroškim piscem pri
izdaji knjige,
- vzpodbujal k množičnosti ustvarjanja
na področju literature in dvigovanja
kakovosti
literarnih besedil v občini,
-povezoval literate v vsej Mežiški
dolini in čez mejo.
Od ustanovitve društva je zbral
gradiva za pet literarnih zbornikov, jih
34
oblikoval in pripravil za tisk. Lansko
leto se je še posebej angažiral pri
izdaji zbornika z naslovom Besede
med Uršljo in Peco, kjer je povabil k
sodelovanju tudi druga stanovska
literarna društva iz Slovenije in
zamejstva. Ob vodenju literarnega
društva je tudi sam pridno pisal in izdal
sedem del s področja proze in poezije.
Svoje prispevke je redno objavljal tudi
v literarnih zbornikih drugih društev
in pisal za Nedeljski dnevnik, kjer je
najbolj odmevala njegova altruistična
pesem Moja dežela. Nekaj njegovih
pesmi so celo uglasbili, ena je postala
himna Društva avtodomarjev.
PREŽIHOVA PLAKETA
Sebastijan Oblak
za njegov prispevek k predstavitvi
občine v sliki in besedi, posebej ob
izdaji knjige
Uršlja gora – presežni svet, za
izpolnitev hotenja po prenosu lepote
naše Gore v domove in v srca ljudi.
Sebastijan Oblak že vrsto let aktivno
deluje na področju kulture. V letu
2013 je izdal fotomonografsko knjigo
Uršlja gora - presežni svet, ki je po
mnenju kritikov ocenjena za eno
izmed najlepših knjig, ki so bile izdane
v zadnjih letih v Sloveniji. Knjiga je
sad avtorjeve ljubezni do gore, sad
tisočerih poti nanjo in fotografove
želje, da ponese lepoto Uršlje gore tudi
v naše domove, v srca ljudi, ki jim je
Gora kot svetišče.
Doživetja s preko tristotih pohodov
letno na goro v zadnjih petnajstih
letih, ob vseh letnih časih in v vseh
vremenskih razmerah ter fotografski
zapisi teh obiskov Uršlje gore so
narekovali izdajo te edinstvene knjige,
v kateri so poleg 220 umetniških
fotografij še pisni prispevki Mitje
Šipka, Mirka Osojnika, Franca
Verovnika, Toma Jeseničnika ter Majde
in Sebastijana Oblaka. Vsi prispevki
so prevedeni tudi v nemški in angleški
jezik. Knjiga je tudi del zbirke Narodne
in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
VELIKA
KLANČNIKOVA PLAKETA
Športno društvo
Strojnska Reka
za polstoletno negovanje tradicije
odbojke v kraju, desetletja aktivne
dejavnosti društva,
za spodbujanje zdravega načina
življenja in pozitivnih športnih
vrednot ter za prenos ljubezni do
športa na mlajše rodove.
Odbojka živi v Strojnski Reki že
petdeset let. Na desnem bregu potoka
Reke se je ta šport ukoreninil, ko so
ob temeljih Mladinskega doma uredili
igrišče z odbojkarsko mrežo. Predvsem
je bil to prostor druženja, ki pa je
kmalu prerasel tudi v prostor resne
vadbe za tekmovanja. Moška ekipa
je že leta 1963 nastopila v občinski
odbojkarski ligi. V sedemdesetih letih
se jim je uspelo prebiti v območno ligo,
v osemdesetih so bili celo na pragu I.
slovenske lige. Leta 1977 so se začeli
tradicionalni mednarodni odbojkarski
turnirji, ki so jih izmenično organizirale
ekipe Reke, Dobrij in Grafensteina/
Grabštajna iz sosednje Avstrije. Na
množičnost kaže dejstvo, da je leta
1983 v medobčinskih in občinskih
ligah igralo kar pet ekip OK Reka −
člani z dvema ekipama, mladinci ter
mladinke in članice.
Zaradi potrebe po novi organiziranosti
se je leta 1993 iz odbojkarskega kluba
ustanovilo Športno društvo Strojnska
Reka in tako so v letu 2013 praznovali
kar tri jubileje: 50 let odbojke, 25 let
organiziranja MIX turnirjev ter 20 let
ustanovitve športnega društva.
Vsekakor je bil namen kluba in društva
v vseh obdobjih vključiti čim več
mladih v aktivno športno preživljanje
prostega časa, z zdravo mero
tekmovalnosti ter hkrati obdržati stik
s starejšo generacijo. Z organizacijo
športnih aktivnosti so združevali
izkušnje in mladost, kar se vedno
odraža v visoki udeležbi na turnirjih.
Ljubezen do žoge se je prenašala iz
roda v rod.
Športno društvo Strojnska Reka je v
teh letih z vzgojo mladih športnikov,
predvsem odbojkarjev, polnilo
vrste Fužinarjevih igralcev ter ves
čas zgledno skrbelo za športno
infrastrukturo, ki so jo poleg domačih
uporabljali tudi športniki z območja
celotne občine.
Ni pa samo odbojka tista, ki druži
športne zanesenjake v Strojnski Reki.
Poleti so to tudi košarka, nogomet
in tenis, pozimi pa predvsem hokej,
ki je še posebej pridobil na veljavi ob
postavitvi drsališča pri Munkovem
mlinu, saj omogoča tudi organizacijo
turnirjev.
VELIKA
KLANČNIKOVA PLAKETA
KLANČNIKOVA PLAKETA
Robert Jamšek
za izjemen prispevek k uspehom
ravenskega športa ter k promociji
občine v evropskem in svetovnem
merilu, za vrhunske športne dosežke
v letu 2013, ki so ime Občine Ravne
na Koroškem ponesli v svet.
za izjemen prispevek k razvoju
namiznega tenisa na Ravnah, v
slovenskem in mednarodnem
prostoru, za njegov doprinos k rasti
in uveljavljanju množice mladih
športnikov, za spodbujanje zdravega
tekmovalnega duha in pozitivnih
športnih vrednot.
Robert Jamšek je že kot desetletni
deček začel igrati namizni tenis, z
enajstimi leti bil na prvenstvu Slovenije
v veleslalomu, bil je reprezentant
Slovenije v rokometu in trener
Rokometnega kluba Fužinar. Svojo
športno nadarjenost pa je posvetil
predvsem namiznemu tenisu in je že
v letih 1957 do 1960 bil jugoslovanski
reprezentant. Leta 1958 je opravil
izpit za inštruktorja namiznega
tenisa in prevzel tudi trenersko delo
v namiznoteniškem klubu Fužinar.
Leta 1960 je bil najboljši jugoslovanski
mladinec. Z Valterjem Grabnerjem sta
bila državna prvaka v dvojicah, z ekipo,
kjer se jim je pridružil še Mirko Bavče,
pa so postali državni ekipni prvaki.
Pod njegovim trenerskim vodstvom
so tekmovalke in tekmovalci Fužinarja
osvojili vrsto posamičnih in ekipnih
republiških in državnih rezultatov.
Bojan Pavič in Darko Jamšek sta bila
člana jugoslovanske reprezentance,
Darko se je dvakrat udeležil
evropskega prvenstva.
Z uspehi je ponesel ime in
prepoznavnost ter ugled Občine
Ravne na Koroškem izven občinskih
in državnih meja. S svojim predanim
delom je pomagal pri razvoju in
športnem uveljavljanju množici
generacij športnikov, ne le v namiznem
tenisu, tudi v drugih športnih panogah.
Številna domača in mednarodna
priznanja in nagrade, ki jih je prejel
sam, ter pokali in medalje, ki so jih
igralci kluba osvojili pod njegovim
vodstvom, pričajo o njegovi zelo
uspešni športni poti.
Leta 2012 je Robert Jamšek prejel
tudi priznanje Namiznoteniške zveze
Slovenije za petdesetletno delo in
razvoj namiznega tenisa v slovenskem
in mednarodnem prostoru.
Brane Breznikar
Brane Breznikar je znan kirurg in
vrhunski rekreativni športnik, ki se že
od leta 1984 ukvarja s triatlonom. V
Sloveniji so organizirali prvi triatlon
avgusta leta 1984 na Bledu v okviru
akcije Brazde vzdržljivosti. Odziv
na to novo športno zvrst pri nas je
bil izredno velik, saj se je na startu
pojavilo kar 576 rekreativcev. Od
tega jih je 173 končalo tekmovanje
po plavanju in s tem izpolnilo eno od
norm za naziv kaveljc — korenina.
Preostali udeleženci so po plavanju
v Blejskem jezeru v dolžini dveh
kilometrov morali prekolesariti še
64 kilometrov do Bohinja in nazaj
ter preteči dva kroga okoli jezera.
Skozi cilj sta po dveh urah in 54
minutah hkrati pritekla Maksimiljan
Klemenčič in Brane Breznikar.
Ironman je disciplina, kjer mora
tekmovalec preplavati 3,9 km,
prekolesariti 180 km in preteči 42,2
km. Brane je do sedaj tekmoval
na 15 Ironmanih, na svetovno
prvenstvo na Havaje pa se je uvrstil
trikrat, nazadnje lani s tretjim
mestom v svoji kategoriji na
kvalifikacijskem predtekmovanju v
Kanadi. Oktobra je na svetovnem
prvenstvu v svoji kategoriji zasedel
odlično 11. mesto.
Brane Breznikar je tako v letu 2013
kar trikrat dosegel naziv »železni
človek«: junija v kvalifikacijah v Idahu,
ZDA, avgusta v Whisterju, Kanada,
in oktobra na uradnem svetovnem
prvenstvu v Koni na Havajih.
35
Odbojkarji Fužinarja
uspešno nastopali v prvi ligi
Odbojkarski klub Fužinar se je po
petih sezonah v drugi ligi lansko
leto z osvojitvijo prvega mesta v 2.
DOL neposredno uvrstil v prvo ligo.
V prvoligaško sezono je klub krenil
z minimalnimi spremembami v ekipi.
Člansko ekipo Fužinar Metala Ravne so v
prvoligaški druščini zastopali: trenerja
Bojan Ivartnik in Blaž Merkač, libera
Samo Stravnik in Blaž Libnik, podajalca
Mitja Jež in Savo Radjenović, blokerji Rok
Abraham, Denis Valentan in Rok Sobočan,
korektorja Taylor Hunt in Peter Šavc in
sprejemalci Saša Ciganović, Uroš Levar,
Matej Prikeržnik in kapetan ekipe Jure
Jež. V prvem delu prvenstva je domača
ekipa v šestnajstih tekmah dosegla
5 zmag in bila 11-krat poražena. Po
končanem rednem delu je bil Fužinar na
8. mestu, s tremi točkami prednosti pred
Triglavom in dvema točkama zaostanka
za Šoštanjem in Krko.
36
Končan redni del je že
nakazal, kako izenačene
bodo tekme v zeleni
skupini. Ampak pravih
predstav ekipa Fužinarja
v prvem delu še ni
prikazala. Najboljše igre
so fantje prikazali v
najpomembnejših tekmah.
Začetek tekem zelene
skupine se sicer ni začel
po željah Fužinarja, saj so
doma v prvi tekmi zaostajali
že z 0:2 proti Astec Triglavu,
a se na srečo pravočasno
zbrali, v nadaljevanju
prikazali odlično igro in se
veselili zmage s 3:2. V drugi
tekmi so v domači dvorani
delo opravili z odliko, saj
so suvereno premagali
Krko s 3:0. Sledilo je težko
gostovanje v Šoštanju,
kjer so se morali za zmago
zelo potruditi, potrebovali
pa so 5 nizov, da so slavili
proti Šoštanju Topolšici s
3:2. Gostovanje v Kranju se
je še enkrat več končalo z
zmago s 3:0, Fužinar pa je
poleg Salonita edina ekipa,
ki v Kranju ni izgubila niti
niza. V peti tekmi je Fužinar
igral v Novem mestu proti
Krki, tekma pa se je zopet
končala po petih nizih,
zmagal je Fužinar (3:2).
V tekmi šestega kroga
zelene skupine pa je že bilo
jasno, da je Fužinar dosegel
zastavljen cilj − obstanek
med elito. Tekma proti
Šoštanju v domači dvorani
je bila le še prestižnega
pomena, saj je bilo v igri
prvo mesto v zeleni skupini.
Z zmago s 3:2 si je Fužinar
le-to priigral zasluženo,
to pa jim je v osmini finala
državnega prvenstva
prineslo dvoboje proti
kasnejšim podprvakom Panviti Pomgradu. Pomgrad
je bil na svojem terenu
boljši s 3:0 in še na Ravnah
s 3:1, kjer pa se je za zmago
moral zelo potruditi. Kljub
dvema porazoma na koncu
tekmovalnega leta je ekipa
Fužinarja sezono zaključila
odlično, saj je bilo 1. mesto
in 6 zaporednih zmag v
zeleni skupini (7.mesto v
državi) vsekakor odličen
uspeh za koroško odbojko
in Fužinar.
Klub si želi ponovno
zadržati ekipo, glede na
razpoložljiva finančna
sredstva pa pripeljati tudi
okrepitve, ki so za uspešne
nastope v 1. DOL vsekakor
potrebne. Na tem mestu
se zahvaljujemo vsem
igralcem in trenerjem, ki
so za nas odigrali veliko
dobrih predstav in jim hkrati
čestitamo za dosežen cilj.
Seveda pa se zahvaljujemo
tudi vsem gledalcem in
zvestim navijačem, ki so
nas skozi celotno sezono
podpirali, tako v dobrih kot
slabih trenutkih. Želimo
si, da bi tudi v naslednji
prvoligaški sezoni držali
skupaj in nanizali še veliko
uspešnih sezon!
OK Fužinar
Avtor fotografij:
Jan Marin
Sobota, 23. avgust 2014, od 9.do 19.ure
Športna dvorana pri OŠ Prežihovega Voranca
DAN ROKOMETA
Celodnevni rokometni turnir ekip mlajši dečki A
Organizator: Društvo rokometna šola Ravne
Kje so meje našega Fužinarja?
NK Fužinar bo po desetletju
ponovno nastopal v 3. slovenski nogometni ligi
Članska ekipa NK Fužinar
Naša dekleta
v nogometnih čevljih
Trenutno vodstvo našega
nogometnega kluba je bilo
formirano 19. maja 2010. Vodenje
kluba je prevzel Rajko PRAZNIK,
vodenje Nogometne šole pa Peter
ODER. Le-ta je imela ob nastopu
novega vodstva okoli 40 otrok v
vseh selekcijah in enega trenerja s C
licenco. Članska ekipa je nastopala
v najnižjem možnem rangu
tekmovanja, v 2. ligi MNZ Maribor,
kjer je tekmovanje končala na
sedmem mestu. Prva poteza novega
vodstva je bila ločitev finančnega
poslovanja Nogometne šole in
članske ekipe. Tako se sredstva,
namenjena mlajšim selekcijam, niso
več porabljala za delovanje članske
ekipe. To je, kot se vidi iz današnje
perspektive, bil temeljni kamen in
sprožilec za nov in zelo uspešen
zagon nogometa na Ravnah.
Že v naslednji sezoni je
ekipa članov osvojila naslov
prvaka v 2. ligi MNZ Maribor
in napredovala v 1. ligo MNZ
Maribor. Ekipo je uspešno
vodil trener Ladislav Kuzma
- LACI. Ekipa je potrebovala
eno sezono, da se je stabilizirala v 1.ligi MNZ Maribor.
Že v sezoni 2012/13 je NK
Fužinar pod novim trenerjem in bivšim prvoligaškim
igralcem, tudi z izkušnjami
igranja v evropskih pokalih,
Nikom PODVINSKIM, zelo
uspešno nadaljevala vzpon
in brez poraza osvojila naslov prvaka ter se prvič v
klubski zgodovini uvrstila v
Štajersko nogometno ligo.
V letošnji sezoni pa je ekipa
že tri kola pred koncem
prvenstva postala prvak
Štajerske nogometne lige
in si zagotovila nastopanje v
3. Slovenski nogometni ligi.
Odkar je ekipo prevzel trener Podvinski, je v 49 odigranih prvenstvenih tekmah
zabeležila fenomenalnih
enainštirideset zmag, sedem neodločenih izidov in le
en poraz. Takšni rezultati v
tako kratkem obdobju v nogometni javnosti niso ostali
neopaženi. Tako se za nekatere naše igralce zanimajo
klubi iz sosednje Avstrije,
prav tako se za sistem delovanja NK Fužinar zanimajo
klubi iz mariborske nogometne zveze. Ob tem je potrebno poudariti, da članska
ekipa deluje na popolnoma
amaterski bazi; igralci ne
prejemajo nikakršnih plačil
ali nagrad. Ekipa je sestavljena iz igralcev iz domačega
okolja, kar nekaj si jih kruh
služi v domači “fabriki”. Tako
se rado primeri, da mora
kateri od igralcev po odigrani prvenstveni tekmi pod
tuš in nato takoj na “šiht”.
Trener Podvinski ni pri tem
nikakršna izjema.
V zadnjih štirih letih odkar je
klub prevzelo novo vodstvo,
se je število aktivnih igralcev
nogometa na Ravnah potrojilo. Skupno število vseh
vadečih pa se je početverilo
in se trenutno giblje okoli
števila 200, kar pomeni, da
je NK Fužinar v zadnjih letih
postal največje športno društvo v občini, najbrž pa tudi
na Koroškem. Ta trenutek
barve kluba in občine zastopajo vse selekcije od U-7 do
U-19 skupaj s prvo ekipo
kluba. Posebej pa so v klubu
ponosni na dekliški ekipi
DU-13 in DU-15, ki orjeta
ledino dekliškega nogometa
na Ravnah. Klub opravlja
izjemno poslanstvo na področju vključevanja naših najmlajših občanov v šport in o
tem priča tudi njihov zadnji
produkt − ODPRTA NOGOMETNA ŠOLA FUŽINAR, ki
je na voljo vsak petek od
17h-18h na igrišču z umetno
travo in je brezplačna.
Za množičnostjo pa ne
zaostajajo niti uspehi. Vse
ekipe napredujejo tudi v
tekmovalnem smislu, saj
zanje skrbijo strokovno
izpopolnjeni in izkušeni trenerji z najvišjimi licencami,
ki jih v klubu izberejo na
vsakoletnem razpisu. Na ta
način spodbujajo konkurenco med samimi vaditelji in
otrokom ponudijo najboljše
trenerje. Ta trenutek v klubu
deluje 6 trenerjev s PRO
licenco, eden z A licenco,
trije z B licenco in eden s C
licenco. Izdatno strokovno
pomoč pa klubu nudi tudi
domačinka, nekdanja reprezentantka in zdajšnja se-
37
lektorka slovenske ženske
mladinske reprezentance
Petra MIKELN.
Fužinarjeva dekleta tekmujejo v prvi slovenski ligi
vzhod. Po lanski uverturi v
tekmovalni sistem sta se
letos obe ekipi že pred koncem ligaškega tekmovanja
uvrstili na finalni turnir, kjer
se bosta borili za naslov
državnih prvakinj. Finalni
turnir deklet U-15 pa bodo
gostili prav v domačem Fužinarju 1.junija na Ravnah in
dekleta bi bila vesela množične podpore s tibun.
Prav tako pa so v klubu zelo
ponosni na uvrstitev šestih
domačih nogometašic v
slovensko dekliško reprezentanco DU-15 in DU-17.
Klub je s svojo velikostjo in
uspehi prevzel tudi del svoje družbene odgovornosti
v kraju in tako omogoča
vključitev otrok tudi iz socialno najšibkejših družin v
občini. Uspešno trži objekte
športnega parka − v korist
zavoda, mladinski hostel
Punkl, igrišča za nogometne
kampe, priprave slovenskih
nogometnih reprezentanc
in priprave klubov. Z lastnim delom vzdržujejo infrastrukturo (park, stadion),
ki jo uporabljajo tudi druge
zainteresirane skupine
(šole, občani, atleti). Svojim
ekipam klub omogoča tako
letne kakor tudi zimske
športne priprave doma in v
tujini.
Dobro delo in dejanske infrastrukturne potrebe za
množico športnikov – nogometašev pa prepoznava
tudi lokalna skupnost, saj bo
letos izgradila prepotrebne
slačilnice na samem stadionu. V klubu to ocenjujejo kot
nujno potrebno za zagotovitev standardov tekmovanj,
predvsem pa za izboljšanje
varnosti najmlajših nogometašic in nogometašev, pa
tudi ostalih, ki morajo v tem
trenutku prečkati zelo pro38
metno parkirišče v športnem parku.Še vedno pa bo
ostal problem nezadostne
urejenosti pomožnega
igrišča oziroma potreba po
pomožnem igrišču z umetno
in tehničnih funkcijah.
Vzporedno pa je rastel tudi
proračun kluba, ki je v letih
od 2010 do 2013 zrasel za
300%. Po zadnji skupščini
kluba pa se je razširili tudi
poteka dva dni.
Najprej bo Ravne in dobro
delo »fužinarjev«s svojim
obiskom počastila največja
svetovna nogometna avtoriteta živeča na teh področjih, trener vseh trenerjev,
Miroslav Ćiro Blažević. Ob
tej priložnosti vabijo zainteresirano javnost, da se jim
pridružijo na poučnem, zanimivem, igrivem in hudomušnem večeru v petek, 6.
junija, ob 18h v Kulturnem
centru Ravne.
Že naslednji dan, 7. junija,
pa se bodo na mestnem
stadionu s skupinskim
treningom predstavile vse
selekcije kluba, v sklepnem
delu pa sledi še zadnje kolo
Štajerske nogometne lige,
ko se bosta v koroškem
derbiju pomerila domači NK
Fužinar in NK Dravograd
Koroška. Pred tekmo bo že
drugič zapored akademski
slikar Benjamin KUMPREJ
podaril našemu klubu svojo
sliko, ki bo prodana na avkciji. Izkupiček pa bo namenjen delovanju NK Fužinar.
Mladinci na delu
S profesionalnim pristopom,
podporo lokalne skupnosti pri zagotavljanju boljše
športne infrastrukture in
pametno klubsko politiko je
v prihodnosti možno prav
vse. Tudi ponovno napredovanje v višji rang tekmovanja, zakaj pa ne?
Naši najmlajši (U-9)
NK Fužinar, v maju 2014
Odprta šola
travo.
Tako kot se je v zadnjih letih
krepilo članstvo v igralski
vrstah, članstvo podpornih
članov, tako se je klub krepil
v vodstvenih strukturah
upravni odbor kluba, katerega vodenje je s svežo energijo prevzel Peter ŠULER.
Vrhunec letošnje sezone se
obeta s prireditvijo GREMO
VSI NA NOGOMET, ki letos
Kolesarski klub Ravne na Koroškem
v sezoni 2013
Rekreativci na
skupni turi
Tekmovalci na
podelitvi priznanj
Kolesarski klub Ravne na Koroškem je tudi v
letu 2013 nadaljeval z vzgojo mladih gorskih
kolesarjev v nezmanjšanem obsegu kljub
splošni krizi, ki se je nujno odrazila tudi v
športni sferi. Majhna ekipa tekmovalcev
pod vodstvom trenerja Roberta Kordeža
dosega v Slovenskem pokalu v krosu odmevne
rezultate in sodi posebej v mlajših kategorijah
v sam slovenski vrh. V sezoni 2013 so se fantje
udeležili preko 30 tekem v olimpijskem krosu,
maratonih in vzponih najvišjega ranga v
Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
Rekreativci na skupni turi
od Izole do Umaga in nazaj
(foto: Danijel Tancer)
Tekmovalci na podelitvi priznanj
gorskim kolesarjem KZS za leto 2013
v Kamniku - (od leve) Matej Pečnik - 1.
mesto open, Tian Pečnik- 3. mesto U
7, Teo Pečnik - 1. mesto U 13 in bivši
predsednik KK Ravne Danijel Tancer
(foto: Polona Pečnik)
Na tekmah v Ajdovščini,
Vrtojbi, Vrbi (A), Premanturi
(HRV), Mekinjah, Grebinju
(A), Jesenicah, Škocjanu
(A), Mengšu, Samoborju
(HRV), Žirovnici, na Ravnah,
v Kamniku, Kočevju, Črni na
Koroškem, Škofji Loki, če
jih naštejem samo nekaj,
so dosegali fantje številne
zmage in uvrstitve na stopničke. Teo Pečnik v kategoriji U13 v celotni sezoni
2013 ne pozna poraza, postal je državni prvak v krosu,
XC eliminatorju, zmagal je
na Šolskem prvenstvu Slovenije in premočno osvojil
prvo mesto v Slovenskem
pokalu (devet zmag na devetih tekmah!), Rok Naglič
je osvojil med mladinci 3.
mesto na Državnem prvenstvu v krosu, tretji je bil
tudi na DP v eliminatorju,
zmagal je na maratonih
Peca (A) in Black Hole v
Črni, vzponu na Uršljo goro,
osvojil je Krejanov memorial
v absolutni konkurenci itd.
Omeniti moram tudi odlične
rezultate Luke Pušnika in
Tomaža Pirnata med mladinci, Tomija Šinigoja in Luke
Bosmana v kategoriji U15,
Mateja Pečnika in Jerneja
Šinigoja med amaterji, Sebastjana Andrejca med veterani in Žana Belaja v kategoriji U13. Veliko zaslug za
uspehe mladih tekmovalcev
pripada seveda njihovemu
trenerju Robertu Kordežu, ki
je znal svoje bogate tekmovalne izkušnje preliti v delo
z mladimi.
Tekmovalna ekipa je imela
skozi vso sezono redne treninge vsak dan v tednu, prav
tako pa so se ob njih učili
veščin gorskega kolesarjenja
člani mlajših selekcij, ki se
na resnejša tekmovanja šele
pripravljajo. V letu 2014
smo formirali tudi ekipo za
spust (downhill), ki tekmuje
v razredu elite, tako da smo
udeleženi tudi v gravitacijskih disciplinah.
Delo rekreativne sekcije v
klubu temelji na povsem
amaterskem delu ljubiteljev
kolesarjenja. V letu 2013
smo bili na turah Po dolini
Labotnice, kolesarili smo
čez Pohorje, na Višarje, od
Izole do Savudrije, po Goričkem, organizirano smo se
udeležili Maratona v Radencih (druga najštevilčnejša ekipa), Maratona Franja,
Bike festivala Pohorje, Krejanovega memoriala, organizirali smo vsakoletno tekmo XC Ravne na Koroškem
za Pokal Slovenije, rekreativno prireditev Ravensko
kolesarjenje, se udeleževali
vzponov v okviru Koroškega pokala v vzponih itd.
Na delovnih akcijah smo
urejali kros progo, na kateri
potekajo številni treningi
tekmovalne ekipe in se v
zimskem času dobivali na
tedenski rekreaciji v Domu
telesne kulture na Ravnah.
V oktobru smo z namenom
predstavitve našega dela in
promocije kolesarstva med
mladimi organizirali in vodili športni dan na Osnovni
šoli Koroških jeklarjev na
Ravnah.
Delo v klubu, naše aktivnosti, rezultate na tekmah in
športnih prireditvah objavljamo na naši spletni strani
www.kkravne.net, kjer so na
ogled še številni drugi dogodki. Vabljeni vsi kolesarski
navdušenci od 3 do 99 let,
da se nam pridružite! Za
zdravje s kolesom naprej!
Za KK Ravne na Koroškem:
Simon Došen,
predsednik društva
39
Visoka šola Ravne na Koroškem
Na Ravnah je bila leta 2012 ustanovljena Visoka šola Ravne na Koroškem, ki omogoča visokošolsko izobraževanje v lokalnem okolju. To je samostojni visokošolski zavod, ki izvaja visokošolski strokovni
program prve bolonjske stopnje Inovativni razvoj izdelkov. To je študij strojništva, konstruiranja,
pri katerem diplomant pridobi naziv diplomirani inženir strojništva. Izoražujemo profile, ki so zelo
iskani in zaposljivi.
kadrovske potrebe gospodarskih družb, ki so šolo
ustanovile, in drugih, ki so
podprle ustanovitev. Visoka
šola postaja s svojim delom
pomemben člen v verigi
razvojnih dejavnikov in tako
posredno vpliva na večjo
konkurenčnost gospodarskih družb.
V študijskem letu
2013/2014 je šola začela
izvajati študijski program.
Večina vpisanih študentov
je zaposlena v lokalnih podjetjih, ki so zaznala potrebe
po izobraževanju na Visoki
šoli Ravne. S študijem na
Visoki šoli Ravne na Koroškem bodo njihovi zaposleni
pridobili dodatna strokovna
znanja, potrebna za delovanje v njihovih podjetjih.
Visoka šola Ravne na Koroškem je odgovor na izražene
Ustanovitelji so uspešna
podjetja z dolgoletno tradicijo: Metal Ravne d.o.o.,
Noži Ravne d.o.o., Oprema
Ravne d.o.o., TAB Mežica d.d. in Litostroj Ravne
d.o.o. Z ustanovitvijo visoke šole in visokošolskega
strokovnega programa so si
podjetja zagotovila možnost
sodelovanja pri pripravi in
izvedbi programa. S tem
imajo zagotovljen kakovosten strokovni kader, ki bo
pripomogel k rasti njihovih
gospodarskih družb.
S povezovanjem s tehno-
loško naprednimi gospodarskimi družbami Visoka
šola Ravne na Koroškem
postaja vodilna izobraževalna institucija, ki bo
zagotavljala najsodobnejša
znanja in njihovo praktično
uporabo.
Diplomanti bodo imeli celovito znanje, sposobni bodo
samostojne obravnave
projektov, zato bodo svoje
znanje lahko prenašali na
druge pri skupinskem delu.
Pomembna je velika zaposljivost diplomantov na prvi
stopnji študija.
Vizija šole je, da bodo znanja
in sposobnosti diplomantov
pripomogli k dvigu dodane
vrednosti storitev in proizvodov gospodarskih družb,
v katerih bodo diplomanti
delovali.
Za kakovostno izvedbo študijskega programa je zelo
pomembno sodelovanje
šole z gospodarskimi družbami, v katerih se izvaja
praktični del izobraževanja.
Prednost Visoke šole Ravne
na Koroškem je, da večina
visokošolskih učiteljev
prihaja iz industrije, zato
sta stik s prakso in opazovanje razvoja strokovnega
področja na visokem nivoju.
Tako mora biti stalno posodabljanje teoretičnih in
praktičnih vsebin predmetov skladno s strokovnimi
smernicami.
Vabimo vas, da se nam
pridružite na tej poti.
Drugi prijavni rok za vpis v
študijsko leto 2014/15 bo
odprt od 18.8.2014.
Vse informacije so dostopne
na www.vs-ravne.si.
Jurij Hudopisk in
dr. Tadeja Primožič Merkač
Obnova župnijske cerkve sv. Egidija
in njene okolice
Okolica župnijske cerkve na Ravnah na Koroškem in sama fasada je že
dolga leta klicala po temeljiti obnovi. Zakaj? Zaradi dotrajanega obzidja
in tlakovanja okoli cerkve; pretila je nevarnost porušitve opornih zidov
na vzhodni in severni strani cerkvenega platoja, zaradi neurejenega odvodnjavanja meteornih voda, slabega stanja fasade.
Dolgoletna želja župljanov,
članov župnijskega in gospodarskega sveta je, da bi
župnijska cerkev sv. Egidija,
ki že dobrih 700 let stoji na
majhni vzpetini sredi starega mestnega jedra, bila
40
s svojo okolico in s svojim
videzom nekaj lepega, za
nas verne in za vse ljudi, ki
prebivajo v našem mestu in
tudi za mnoge turiste, ki se
ob obisku mesta povzpnejo
na ta hrib.
Na obnovo smo se pripravljali deset let. V jeseni leta
2012 smo začeli z velikim in
zahtevnim delom: z obnovo
obzidja, tlaka in fasade. Če
podrobno pogledamo, je
bil obnovljen in delno na
novo narejen oporni zid na
vzhodni in severni strani
cerkvenega platoja v dolžini
60 m in višini dobrih 4 m; na
novo položena kanalizacija
za meteorne vode s strehe
Župnijskega doma, cerkve in
starega župnišča; drenaža
ob severni in zahodni steni
Župnijskega doma in okoli
cerkve; položene cevi za
osvetlitev cerkve in okolice;
stopnice ob Župnijskem
domu z dostopom za vo-
zičke; stopnišče na vzhodni
strani Župnijskega doma
pri vhodu v prostore Karitas; betonska podlaga za
polaganje kamna na južni,
severni in delno na vzhodni strani cerkve, betonska
podlaga za polaganje kamna. Naj poudarim, da smo
imeli v mislih tudi dostop
za invalide, zato je plato
urejen tako, da je omogočen
dostop z vozički tako v cerkev kot v Župnijski dom.
Spomladi leta 2013 so se
nadaljevala zidarska dela.
Sledila je obnova fasade,
kamnoseška dela, ureditev
zelenice ter delna izdelava
ograje. Okolica župnijske
cerkve je tako dobila pri-
merno podobo, ki sicer še
ni povsem dokončana. Čaka
nas še dokončna ureditev
obnove zelenice pred zvonikom, dokončanje ograje in
osvetlitve cerkve.
Dobrih deset let je župnija
namensko varčevala in zbirala prostovoljne darove za
izvedbo načrtovanih obnovitvenih del. Nekaj sredstev,
10 % investicije, je župnija
pridobila iz prodaje obveznic iz naslova denacionalizacije. S prijavo na razpis
Občine Ravne na Koroškem
smo pokrili 3 % investicije.
Največji delež, 87 % investicije, pa so prostovoljni darovi župljanov in prebivalcev mesta, na katere smo
se večkrat obrnili s prošnjo
za pomoč. Lahko rečem, da
naš kraj, naša župnija premore veliko dobrotnikov in
prostovoljcev. Mnoga dela
smo naredili tudi s prostovoljnim delom.
Hvala vsem, ki ste se
odzvali naši prošnji, dodali
svoj velikodušni dar in tudi
s prostovoljnim delom
priskočili na pomoč. Iskreno
se zahvaljujem vsem
krajanom in podjetjem, ki
ste podprli obnovitvena dela
in dodali svoj kamenček
v mozaik ljubezni do
domačega kraja in njegove
kulturne dediščine.
Naj bosta urejena okolica in
obnovljena fasada župnijske
cerkve vsem prebivalcem
mesta v ponos, saj urejen
hrib z obnovljeno cerkvijo
krasi staro mestno jedro.
Vernim občanom pa naj
obnovitvena dela pomagajo
h globljemu zavedanju, da
je župnijska cerkev bivališče
živega Boga, kraj srečanja z
Njim in z bližnjimi.
Alojz Bek,
župnik in dekan
Ob 50-letnici koče
PLANINSKEGA DRUŠTVA RAVNE NA KOROŠKEM NA NARAVSKIH LEDINAH
Izgradnja koče
Z ustanovitvijo Planinskega
društva Ravne na Koroškem
(PD Ravne) 25. julija 1952
in z uresničevanjem programa njegovega dela so
se nekdanjemu Guštanju, v
letu 1952 preimenovanem v
mesto Ravne na Koroškem,
in njegovim ljudem začele
ponujati nove možnosti za
rast različnih gospodarskih
in kulturnih dejavnosti.
Ravenski planinci so v letih po ustanovitvi svojega
PD vztrajno in ustvarjalno
razvijali raznovrstne organizacijske, vzgojno-izobraževalne ter gospodarske
dejavnosti. Pri tem pa je
prihajalo tudi do obdobij,
ko jim je delovna vnema
usihala, in obdobij, ko so
hkrati ob tem, kljub novim
časom, krepili zamisli o
prostovoljstvu in delu za
skupno dobro ter zavest o
pripadnosti vrednotam slovenskega gorništva in s tem
tudi slovenstva.
Dobro delo članov upravnega odbora (UO) in propagandnega, gospodarskega,
alpinističnega ter mladinskega odseka (in občasno še
drugih odsekov) je privabljalo v PD Ravne veliko novih
članov. Njihovo število se je
od začetnih 160 v letu 1952
povečalo na 977 članov v
letu 1962, po tem pa je začelo različno močno nihati.
V razvoju PD Ravne je bilo
ob skrbi za njegovo članstvo
in društveno poslovanje ter
za delo odsekov vedno v
ospredju tudi vprašanje izgradnje društvene planinske
postojanke. Do odločitve PD
Ravne ob koncu leta 1962,
da bodo za razvoj ravenskega planinstva preuredili rudarsko kočo Rudnika svinca
in topilnice Mežica (Rudnik
Mežica) na Spodnjih Narovskih ledinah, so v ravenskem društvu izoblikovali
več predlogov za kraje, kjer
bi gradili svojo planinsko
postojanko in druge objekte
za svoje potrebe ter urejali
okrepčevalnice.
Predloge navajamo, kakor
so časovno v PD Ravne nastajali. Leto 1952: Gradnja
planinske koče na Lužah
pod vrhom Uršlje Gore in
morebiti na Šteharskem
vrhu ali pa razširitev in
prevzem Smučarske koče.
Pri namenih s Smučarsko
kočo so nekateri člani UO
PD Ravne imeli pomisleke
in so temu nasprotovali. V
tem letu so izoblikovali še
dva predloga: skupno z lovci
bi gradili kočo na Ošvenovih travnikih, z ravenskimi
železarji pa pod Goro, kje,
ne navajajo. Leto 1953: Za
kraj, kjer bi gradili, so najprej
izbrali Zgornje (Gorne) Narovske ledine, v povezavi
z nameravano izgradnjo
žičnice za turistično-športni
center pa na območju Malega vrha na n.v. 1445 m, na
vzhodnem delu Gore. V tem
letu so posegli še na področje gorskega masiva Strojne.
Na Zelenbregu, na domačiji
pri Račlu, so se namenili
urediti okrepčevalnico A ker
je tu takrat že gostovala
Osnovna šola Šelenberg
(Zelenbreg), so svojo zamisel opustili. Leto 1954: UO
PD Ravne se v tem letu vse
bolj nagiba h gradnji svoje
41
Obnovljena koča
na Naravskih ledinah
koče na Zgornjih Narovskih
ledinah, a so pri tem ovirani
zaradi zavlačevanja z nameravano gradnjo že omenjene
žičnice. Leto 1955: Gradnja
koče je v listinah še omenjena, vendar v povezavi z
izgradnjo žičnice, začetki
njene gradnje so se vedno
bolj odmikali in so počasi
ostajali le še na papirju. Leto
1956: Ponovno kot možen
kraj gradnje koče omenjajo
Luže, vendar z gradnjo ne
začnejo, kar kaže na nedejavnost gradbenega odbora.
Gradnjo koče so zaenkrat
opustili in preložili na poznejše čase. V tem letu so
še izoblikovali predloge za
izgradnjo razglednega stol-
pa na Šteharskem vrhu, v
letu 1957 ga še ponovijo,
po tem omenjajo še gradnjo
paviljona na Navrškem vrhu,
koče na opuščeni kmetiji
Šisernikovo in okrepčevalnico na Jankovcu. Leto 1957:
V PD Ravne ugotavljajo,
da jim primanjkuje finančnih sredstev. PD Mežica je
takrat PD Ravne ponudila v
prenos ali v najem Zavetišče
v Grohotu pod Raduho in še,
da bi PD Ravne v mežiškem
Planinskem domu na Peci
opremilo eno sobo. Leto
1958: Začeli so z gradnjo
koče na Zgornjih Naravskih
ledinah. Z deli so nadaljevali
v letih 1961 in 1962. Ob
koncu leta, 13. decembra
S svečanA otvoritEV koče
24. maja 1964
1962, se je UO PD Ravne
iz nepojasnjenih razlogov
odločil in poslal Upravi Rudnika Mežica prošnjo, da jim
odstopi rudarsko kočo na
Spodnjih Narovskih ledinah,
ker se PD Prevalje, ki mu je
bila odobrena uporaba koče,
strinja s prenosom koče na
PD Ravne. V letu 1963 je
Rudnik Mežica 10. aprila
izdal odločbo o oddaji omenjene koče v najem PD Ravne, 15. maja je ravensko PD
prevzelo kočo, primopredajo
so opravili 17.5., istega dne
pa sta obe strani podpisali
pogodbo o najemu koče. PD
Ravne je v tem času opustilo gradnjo svoje koče na
Zgornjih Narovskih ledinah.
Po prevzemu rudniške koče
so ravenski planinci pohiteli
z obnovo koče, predvsem
pa s komunalno ureditvijo.
Slavnostno otvoritev koče
so opravili 24. maja 1964.
Nova planinska postojanka
Koča na Naravskih ledinah
(pravilno bi seveda bilo na
Narovskih ledinah, pa so pri
zapisu naredili napako in
tako je ostalo do današnji
dni!) je začela svojo planinsko pot. PD Ravne jo redno
posodablja, dograjuje in
skrbi za njen ugled.
Alojz Pristavnik
Viri: Arhiv PD Ravne
Avtor fotografij: Štefan Vevar
Aktivnosti Mladinskega sveta
Ravne na Koroškem
prvi polovici letošnjega leta
Mladinski svet Ravne na
Koroškem je lansko leto
uspešno zaključil s projektom »Mladina od Guštanja
do Raven na Koroškem«, ki
obsega 90-minutni dokumentarni film o mladini in
manjšo razstavo. Film bo na
ogled še v tem letu in sicer
42
v »MSR kinu na prostem«,
ki bo potekalo v okviru Ravenskih dnevov ter v jeseni,
ko bomo v KMKC Kompleks
organizirali »MSR večer«.
V prvi polovici leta 2014
je mladinski svet večji del
energije usmerjal v dokončanje dokumenta Strategija
za mlade v Občini Ravne
na Koroškem 2014–2020,
ki je opravljena na podlagi
podrobne analize stanja na
področju mladinske politike
in spletne ankete med mladino na Ravnah na Koroškem. Dokument bo na voljo
tudi v knjižici.
Od lanske jeseni aktivno
sodelujemo pri vzpostavljanju Koroškega medgeneracijskega centra na Ravnah
na Koroškem, s katerim v
prihodnje načrtujemo skupne aktivnosti. Še posebej
smo veseli, da bo medgeneracijski center na pobudo
1
MSR ustanovil mladinsko
informacijsko točko, kjer
bodo mladi lahko pridobili
vse informacije v zvezi z
izobraževanjem, socialnimi
pravicami …
Posledice zimske ujme oz.
žledu žal niso zaobšle naše
Mladinske poti Ravne na
Koroškem. Potrebnih je
bilo nekaj sanacijskih del za
vzpostavitev poti v prvotno
stanje, do poletja pa načrtu-
1 |
Nagovor predsednika MSR
Aljaža Verhovnika na pogovoru
z evropskima poslankama
Tanjo Fajon in
Zofijo Mazej Kukovič
(foto: Ana Pisar)
2 |
V MH Punkl je 28. 4. 2014
potekala javna tribuna mladih
za pripravo Strategije za
mlade v Občini Ravne na Koroškem
2014-2020
(foto: Ana Pisar)
2
jemo nadgradnjo mladinske
poti, v katero bomo vključili
tudi brusilni stroj, ki služi kot
eksponat na prostem Koroškega pokrajinskega muzeja
Ravne na Koroškem.
4. aprila 2014 je v Kulturnem centru Ravne na
Koroškem potekala javna
tribuna mladine z evropskima poslankama Tanjo
Fajon in Zofijo Mazej Kukovič. Poslanki sta mladim
predstavili naloge in vlogo
Evropskega parlamenta.
Zbrane pa je med drugim
nagovoril tudi predsednik
MSR Aljaž Verhovnik.
Pred nami je pestra in
naporna druga polovica
leta, saj se vse naše
aktivnosti večinoma
pričnejo in zaključujejo v
tem času. Tako nas čakajo
pestri športni projekti,
obeta se nam mednarodno
sodelovanje, čaka nas 2.
tekmovanje osnovnošolcev
po Mladinski poti in druge
aktivnosti, o katerih vas
bomo pravočasno obveščali
preko naše spletne strani
www.msr.si in naše
Facebook strani. Veselimo
se srečanja z vami!
Aljaž Verhovnik,
predsednik MSR
47. lovska razstava
Mežiškega lovsko gojitvenega bazena
8. marca 2014 smo lovci
Lovske družine Prežihovo
v Kotljah organizirali 47.
lovsko razstavo Mežiškega
lovsko gojitvenega baze-
na – MGLB. Naš bazen
sestavlja 7 lovskih družin
(LD Prežihovo, LD Jamnica,
LD Pogorevc, LD Strojna, LD
Peca Mežica, LD Bistra in
LD Koprivna-Topla). Vsako
leto je na vrsti ena lovska
družina, ki organizira lovsko
razstavo. V letu 2014 je
bila tako lovska razstava po
sedmih letih zopet v Kotljah,
tokrat v prostorih gasilskega doma.
Aktivnosti za pripravo razstave so se pričele v jutranjih urah v soboto 8. marca
2014. Lovci iz vsake lovske
družine so pripravili svoje
panoje, na katerih so bile
zbrane trofeje odstreljene
divjadi, ali kako drugače
odvzete iz lovišča, iz preteklega leta. Na lovski razstavi lahko lovci primerjamo
med družinami rezultate
dela in gojitve preteklih let,
ki se izkažejo tudi s kakšno
izredno trofejo.
Ob 16. uri je bila uradna
otvoritev lovske razstave
in zbor lovcev MGLB. Zbrali
so se lovci tako iz lovskih
družin združenih v MGLB,
kot tudi lovci drugi lovskih
družin in okolice. Prireditev
je na atraktiven način povezovala in vodila Katarina
Valentar. Na zboru lovcev so
z lovsko pesmijo popestrili
dogajanje lovci iz lovskega
okteta LD Prežihovo in mlada Hotuljka, Klara Kotnik, ki
je zaigrala na citre. Na zboru
lovcev smo predstavili statistične podatke o odstrelu
in ostalih gojitvenih delih
v letu 2013 na območju
MGLB. Nato je sledilo strokovno predavanje iz lovske
43
kinologije, kjer je predaval
Slavko Žlebnik, priznani
lovski kinolog iz LD Peca
Mežica.
Prost ogled razstave za vse,
ki jih lovstvo zanima, je bil
mogoč še naslednji dan, v
nedeljo, 9. marca 2014 in v
ponedeljek 10. marca v dopoldanskih urah.
V okviru projekta Lovske
zveze Slovenije »Mladi in
lovstvo«, v sodelovanju z
vrtcem Kotlje in Osnovno
šolo Koroški jeklarji in
podružnico OŠ Kotlje, smo
na lovski razstavi imeli lovci
priložnost razstaviti številne
umetnine vezane na lovsko
tematiko, ki so jih ustvarili
najmlajši iz vrtca in OŠ
Koroški jeklarji. Naslikali so
številne divje živali, lovce in
lovske motive. V ponedeljek
so si lovsko razstavo tako
prišli podrobno pogledat
otroci iz vrtca Kotlje,
šolarji z OŠ Koroški jeklarji
z Javornika ter šolarji
iz podružnične šole iz
Kotelj. Na razstavi je bilo
panoramsko razstavljenih
več prepariranih divjih
živali, kar je najmlajše
gotovo najbolj pritegnilo k
ogledu. Na svoja številna
vprašanja so prejeli
odgovore, vsekakor pa smo
lovci vedno na razpolago
najmlajšim kot tudi ostalim,
da predstavimo bistvo lova
in trajnostnega razvoja,
s katerim se v Kotljah
organizirano ponašamo že
skoraj 70 let.
Čez sedem let bo lovska
razstava zopet v Kotljah,
do tedaj se bomo lovci
na lovskih razstavah
MGLB srečevali vsako
leto v drugi lovski družini
in tradicionalno zaključili
oziroma pričeli novo lovsko
leto na prijeten in koristen
način.
Urška Dvornik
Avtor fotografije:
Anton Polanc
Ekipa prve pomoči Območnega združenja
Rdečega križa Mežiške doline
Leta 2010 je Območno združenje
Rdečega križa Mežiške doline (OZRK
Mežiške doline) v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem ustanovilo
in usposobilo ekipo prve medicinske
pomoči, ki šteje sedem prostovoljnih
članov. Vsi so opravili 70-urni tečaj za
bolničarje in s tem pridobili znanje za
nudenje prve pomoči.
Namen in cilji ustanovitve ekipe so :
- dajanje prve pomoči
poškodovanim in obolelim ob vsakdanjih in izrednih razmerah,
- pomoč pri triaži,
- transport in sodelovanje
pri prevozu lažje poškodovanih in
obolelih,
- sodelovanje pri negi
poškodovanih in obolelih,
- sodelovanje pri izvajanju
higiensko-epidemioloških ukrepov,
- pomoč zdravstvenim
reševalcem ob velikih naravnih in
drugih nesrečah.
Ekipa OZRK Mežiške doline, ki
jo sestavljajo Darja Gorenšek,
Jožica Kobovc, Nives Vrhovnik,
Urška Vrhovnik, Jana Ploder,
Peter Buhvald in Rajko
Vrhovnik, je letos sodelovala
na regijskem preverjanju ekip
Rdečega križa in Civilne zaščite,
ki je potekalo v Ribnici na
Pohorju.
To je že četrto sodelovanje naše ekipe
na regijskih preverjanjih.
V malo drugačni sestavi so tekmovali
na Prevaljah, v Vuzenici in Dravogradu.
OZRK Mežiške doline
Priznanja v Društvu Sožitje
Mežiške doline
V prostorih Osnovne šole Prežihovega
Voranca na Ravnah na Koroškem je
v mesecu marcu potekal zbor članov
Društva Sožitje Mežiške doline. Zbor
članov se je slovesno začel z nastopom društvenega pevskega zbora
Mlada srca.
Pevski zbor Mlada srca Društva Sožitje Mežiške doline je praznoval svojo
44
deseto obletnico delovanja in je ob
tej priložnosti izdal in predstavil svojo
prvo zgoščenko.
Za desetletno delovanje je prejel
Srebrno Gallusovo značko Javnega
sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Srebrne in bronaste
Gallusove značke so prejele tudi člani-
ce in člani pevskega zbora Mlada srca
Društva Sožitje Mežiške doline Ravne
na Koroškem. Značke jim je podelila
vodja JSKD OI Ravne na Koroškem
Jožica Pušnik.
Za zasluge pri vodenju Pevskega zbora
Mlada srca sta prejeli priznanje tudi
zborovodkinji Rezka Petek in Jožica
Pušnik ter ustanoviteljica pevskega
zbora predsednica društva Danica
Ozimic.
Pevski zbor Mlada srca je prejel tudi
Listino o priznanju Občine Ravne
na Koroškem. Listino so prejeli za
izjemen posluh za kulturno umetniško
dejavnost, negovanje izročila ljudske
pesmi, prispevek k razumevanju
drugačnosti v medčloveških odnosih
ter za prispevek k promociji in ugledu
občine v slovenskem prostoru.
Priznanje je podelil župan Občine
Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen.
Društvo je na letošnjem zboru članov
podelilo še veliko priznanj, ki so jih ob
tej častitljivi obletnici prejele sekcije
društva in njihove vodje - prostovoljci.
Priznanje je bilo podeljeno ob deseti
obletnici delovanja Specialne
olimpijade Slovenije in petnajsti
obletnici rekreacije. Prejeli so jih
trenerji, koordinatorji in športniki,
za pridno treniranje in za vse dotlej
dosežene športne rezultate. Izvajajo
tedenske treninge atletike, malega
nogometa, krpljanja, kolesarjenja,
plavanja. Priznanje je prejel tudi
koordinator SOS Marjan Vrbnjak.
Marija Tratnik je prejela priznanje za
deset let delovanja na področju športa
in petnajst let rekreacije, ustvarjalnih
delavnic ter za delovanje v Klubu
prijateljev ob njegovi petindvajseti
obletnici.
Častitljiv jubilej, dvajset let, je
obeležila tudi Skupina staršev za
samopomoč Klasje. Skupina združuje
starše otrok z motnjami v duševnem
razvoju. Klasje prireja različne
delavnice, predavanja, pohode in
sprostitvene dejavnosti, kot so izleti
in strokovne ekskurzije. Priznanje je
prejela voditeljica skupine Jelka Kovač,
ki je hkrati prejela priznanje tudi za
koordinacijo družinskih programov pri
Zvezi Sožitje.
Obeležili smo tudi petindvajset let
delovanja Kluba prijateljev. Klub
prijateljev šteje okoli 65 članov,
oseb z motnjami v duševnem
razvoju. Za svoje člane prirejajo
pohode, predavanja, ustvarjalne
delavnice, strokovne ekskurzije v
razne ustanove ter se vključujejo v
čistilne akcije. Delujejo tudi v projektu
Lahko branje. Sodelujejo v procesih
samozagovorništva, zagovorništva
ter ustvarjajo v likovnih delavnicah.
Udeležujejo se Specialne olimpijade
Slovenije in drugih prireditev. Priznanje
so prejeli vsi prostovoljci, ki so
vključeni v dejavnost. Vodja Kluba
prijateljev je Tončka Vrbnjak. Zofka
Polanc pa je koordinatorka taborov in
seminarjev VŽU (vseživljenjsko učenje)
pri Zvezi Sožitje.
Častitljivo obletnico petnajst let
delovanja praznuje tudi skupina
mlajših otrok Metuljčki. Skupina
se srečuje enkrat tedensko. Vodijo
jo strokovne delavke - specialne
pedagoginje in prostovoljke društva.
V skupini mlajših otrok Metuljčki
se izvaja strokovna pomoč mlajšim
otrokom z motnjo v duševnem razvoju
in je dopolnilna oblika redni obravnavi.
Vodja skupine je Milena Verhnjak. Ob
tej priložnosti je prejela priznanje za
ustanovitev skupine ter za petnajst let
vodenja le-te.
Društvo Sožitje Mežiške doline že
od januarja 2000 izdaja svoje glasilo
»Z roko v roki«. Izdali so že petnajst
rednih številk (izhaja enkrat letno)
in dve jubilejni številki, ki sta izšli
ob 35. in 40. obletnici delovanja
društva. Enajst let zapored je njegova
glavna urednica Janja Čebulj. Za svoje
dosedanje delo je prejela priznanje.
Zbor članov je podelil naziv
ČASTNEGA ČLANA Jožetu Sedelšaku.
Jože Sedelšak je s svojim več kot
tridesetletnim delom v društvu
in nesebično pomočjo osebam z
motnjami v duševnem razvoju in
njihovim staršem dajal pomemben
delež h kakovosti njihovega življenja in
neprecenljiv prispevek k uspešnemu
delovanju društva. Trinajst let je bil
tudi predsednik društva (od l. 1990
do l. 2003) in je še danes aktiven član
izvršnega odbora društva.
Priznanja zaslužnim je podelila
predsednica Društva Sožitje Mežiške
doline Danica Ozimic. Podelitev
priznanj pa so z lepo zapeto pesmijo
popestrili pevke in pevci Pevskega
zbora Mlada srca.
Društvo Sožitje Mežiške doline
Avtorica fotografije: Danica Hudrap
45
Društvo Sožitje Mežiške doline Ravne na Koroškem
Klub prijateljev
V okviru delovanja društva Sožitje MD
se je pokazala potreba po dodatnem
druženju z osebami s posebnimi potrebami, ki so v domači oskrbi, oziroma ne bivajo v zavodu CUDV Črna na
Koroškem.
Tako je na pobudo gospe Slavke Potočnik leta 1988 prišlo do prvih dogovarjanj, kako bi tem osebam nudili
večjo kvaliteto življenja.
S pomočjo staršev, prostovoljcev in
Centra za socialno delo je že naslednje
leto Klub prijateljev pričel s svojo dejavnostjo.
Sama vodim ta klub že deset let. V
pričetku se je vključilo le okoli 20 oseb,
danes pa imamo že 72 članov. Iskali
smo razne možnosti, kako izboljšati
psihofizične sposobnosti, krepitev
samega sebe, spoznavanje širšega
družbenega okolja.
Naše dejavnosti so med drugim: obiski
raznih ustanov, zavodov in društev
(šole, sodišča, gasilski dom, uredništvo
radia, taborniki, vojni veterani), razni
zanimivi in poučni izleti, obisk kulturnih prireditev. Velik poudarek dajemo
na pohode in razne druge aktivnosti
(plavanje, kegljanje, balinanje, sankanje). Vsako leto imamo tudi medgeneracijski tabor, ki je namenjen predstavnikom različnih generacij.
Na tem mestu bi se rada zahvalila
vsem, ki kakorkoli pomagate pri našem programu, posebej pa še vsem
prostovoljcem, CUDV Črna in naši
predsednici društva.
Tudi v prihodnje se bomo trudili izpeljati vse zadane cilje za dobrobit naših
oseb z motnjo v duševnem razvoju.
Tončka Vrbnjak,
vodja Kluba prijateljev
Projekt človek pomagamo vam premagati zasvojenost!
Imate težave z zasvojenostjo?
Se ne morete rešiti drog, alkohola,
zdravil, iger na srečo?
Imate zasvojenega sina, hčer,
partnerja, pa bi mu radi pomagali?
Poiščite nas in skupaj bomo našli
rešitev. Svetovanje je anonimno.
Nudimo vam:
- svetovanje, podporo in motivacijo
za urejanje zasvojenosti;
- pomoč pri vzdrževanju abstinence;
- pomoč pri iskanju zaposlitve in
urejanju stanovanjske problematike; - utrjevanje delovnih navad,
samostojnosti in odgovornosti;
- urejanje družinskih odnosov …
Zasvojene osebe in njihovi svojci
se lahko vključijo v individualne
programe Regijskega sprejemnega
centra Koroške, ki izvaja program
Projekt Človek, nekateri pa potrebujejo
46
celostno obravnavo, za katero se
predlaga vključitev v klasični program
Projekt Človek, ki zajema vključitev v
terapevtsko skupnost.
Nudimo tudi pomoč ZASVOJENIM
STARŠEM, ki jih vabimo, da se
skupaj s svojim otrokom vključijo v
stanovanjsko obliko rehabilitacije.
Še nekaj nasvetov
za starše:
Kako prepoznate, da vaša hči/sin
uživa droge?
»Čudno« vedenje, razdražljivost,
nemir, ne kaže interesa za
vsakdanje dejavnosti, se zapira
v sobo, veliko časa preživi zunaj,
pogosto išče denar, izginjajo vredne
stvari in denar iz stanovanja/hiše,
sumljiva družba.
Fizični znaki: pordečitev oči in
spremenjene zenice (zožene ali
razširjene), nenaravna bledica,
hujšanje, slabost, suha usta,
znojenje, glavobol ...
Kakšen odziv lahko pričakujete od
hčerke/sina, ko ga soočite s sumom
ali dejstvom, da uživa drogo?
Grožnje, sramotenje družine
pred sorodniki, sosedi in javnimi
službami, nasilni izpadi, izvajanje
pritiska na šibkejšega starša,
čustveno izsiljevanje, različne
obljube, laganje, manipulacija,
hlinjenje samostojnosti.
Kako ukrepati, če zaznate ali sumite,
da vaša hči/sin uživa drogo?
Pogovorite se z njim/z njo, jo/
ga soočite z dejstvi, povezanimi z
uživanjem droge, pridobite podporo
partnerja ali druge bližnje osebe,
vztrajajte pri zahtevi, da se gre hči/
sin zdravit ter si poišče strokovno
pomoč pri organizacijah, ki se
ukvarjajo z urejanjem zasvojenosti.
Kako preveriti, ali je vaša hči/sin pod
vplivom droge?
Z urinskimi testi, ki jih lahko kupite
v lekarnah ali jih opravimo pri nas
v Regijskem sprejemnem centru
Koroške. Testirajte nenapovedano,
pri čemer je najboljši jutranji
urin. Ob dajanju urina morate biti
prisotni, da vas otrok ne zmanipulira
(npr. nalije v urin kakšno čistilo,
zamenja urin s kakšnim drugim …).
Pomembnejše od samega testiranja
je vaša odločitev, kaj boste naredili,
če bo test pozitiven. Če je test
pozitiven, je namreč treba nekaj
narediti, ukrepati.
Kako otroka prepričati, da se odloči
za zdravljenje?
Zasvojenec se za zdravljenje praviloma ne zmore odločiti sam. Odločitev zanj morate sprejeti starši.
Da se otrok odloči za zdravljenje, je
potrebna določena stopnja zdravega socialnega pritiska (oče in mama
morata imeti enako strategijo pri
postavljanju pravil in meja svojemu
otroku, ne dajajte mu več žepnine,
naj plačuje del položnic, naj redno
opravlja domače obveznosti …). S
tem boste pomagali svoji hčerki/
sinu, da uvidi svoj problem z drogo
in se odloči za zdravljenje.
Ne odlašajte, naredite STOP
zasvojenosti!
Več informacij:
Telefon: 059/720-271 in 051/637-267.
www.projektclovek.si, e-pošta:
sc.ravne@projektclovek.si. Lahko se tudi
oglasite osebno v sprejemni pisarni na
Čečovju 12 a (Upravna enota Ravne na
Koroškem, prvo nadstropje desno, pisarni
številka 16 in 17).
Mateja Švab,
specialist na področju preprečevanja
in zmanjševanja škode povezane z
uživanjem drog
UREJANJE SKRBNIŠTVA
v Centru za socialno delo Ravne na Koroškem
Skrbništvo je definirano v Zakonu o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Gre za obliko družbenega varstva
mladoletnikov (skrbništvo nad mladoletnimi osebami), za katere ne skrbijo
starši, in polnoletnih oseb, ki zaradi
določenih vzrokov niso sposobne
same skrbeti zase, za svoje pravice in
koristi (skrbništvo nad odraslimi osebami, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost). Posebno varstvo pa se daje
tudi osebam, ki nimajo možnosti, da bi
same skrbele za svoje pravice in koristi
(skrbništvo za posebne primere). Pri
vseh je skupno, da tretja oseba (skrbnik) za daljši ali krajši čas prevzame
skrb za varovanca v celoti ali samo
za določene naloge oz. za konkretno
opravilo. Pri tem zakonodaja tudi
jasno določa, kdo je lahko skrbnik in
kakšna je njegova funkcija, ki je prostovoljna in častna.
CSD vodi postopek po Zakonu o
splošnem upravnem postopku. Ko
prejme pobudo iz okolja (najpogosteje
od najbližjih svojcev) ali institucije, po
uradni dolžnosti začne ugotavljati,
kakšen obseg varstva konkretna
oseba potrebuje (po zakonu je
predviden čas za izdajo odločbe 2
meseca). V postopku je potrebno
ugotoviti:
- ali oseba potrebuje skrbnika,
- obseg varstva – točno določena
opredelitev nalog,
- izbira osebe skrbnika.
V postopku je tako potrebno pridobiti
izjave vseh bližnjih sorodnikov, saj
zakon določa, da se za skrbnika, če je
le mogoče, postavi nekoga izmed sorodnikov, pri tem pa se upošteva želja
varovanca in njegovih sorodnikov.
SKRBNIŠTVO NAD MLADOLETNIMI
Namen skrbništva nad mladoletnimi
osebami je, da se s skrbjo, vzgojo in
izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se
varovanci usposobijo za samostojno
življenje in delo. Skrbnik za poseben
primer pa se postavi mladoletni osebi
v primeru nasprotja interesov med
njim in starši, najpogosteje ga postavimo za zastopanje v zapuščinskih
zadevah po umrlem staršu.
SKRBNIŠTVO ZA OSEBE, KI JIM JE
ODVZETA POSLOVNA SPOSOBNOST
Namen skrbništva za osebe, ki jim
je odvzeta poslovna sposobnost,
je, da se zaščitijo pravice in koristi
posameznika, ki zaradi duševne
bolezni, duševne zaostalosti,
odvisnosti od alkohola ali mamil
ali iz drugega vzroka, ki vpliva na
psihofizično stanje, ni sposoben ščititi
svojih osebnih ali premoženjskih
koristi. O odvzemu poslovne
sposobnosti odloči sodišče v
nepravdnem postopku in o tem
seznani center za socialno delo.
Polnoletne osebe, katerim sodišče
odvzame delno ali v celoti poslovno
sposobnost, postavi center pod
skrbništvo ter jim določi skrbnika.
Skrbništvo obsega skrb za osebo
varovanca v obsegu oskrbe,
zdravljenja in usposabljanja za
samostojno življenje, kot tudi skrb
za premoženjske in druge koristi.
Skrbnik mora Centru za socialno
delo poročati najmanj enkrat letno
oziroma kadarkoli, kadar Center
za socialno delo to zahteva. Iz
skrbnikovega poročila mora biti
razvidna skrb za osebo varovanca,
zlasti kar zadeva njegovo zdravje,
vzgojo in izobraževanje, ter njegova
skrb za vse drugo, kar je za varovanca
potrebno, vključno z upravljanjem
in razpolaganjem z njegovim
premoženjem.
SKRBNIŠTVO ZA POSEBEN PRIMER
Center za socialno delo postavi
skrbnika za poseben primer ali
skrbnika za določeno vrsto opravil
odsotni osebi, katere prebivališče
ni znano, pa tudi nima zastopnika,
neznanemu lastniku premoženja,
kadar je potrebno, da nekdo za to
premoženje skrbi, pa tudi v drugih
primerih, kadar je to potrebno za
varstvo pravic in koristi posameznika.
Skrbništvo za poseben primer pride v
poštev, kadar oseba sama ni zmožna
uveljaviti ali izvršiti svoje pravice
47
in dolžnosti, niti za to ni sposobna
nikogar razumno pooblastiti.
otroka in skrbništvo za posebni primer
za deset odraslih oseb.
UREJANJE SKRBNIŠTVA
V LETU 2013 IN 2014
Težava je, kadar ni sorodnikov, ki
bi bili pripravljeni prevzeti naloge
stalnega skrbnika za odrasle ali
mladoletne osebe. V Sloveniji
nimamo seznama oseb ali pristojnih
služb, ki bi morale prevzeti naloge
skrbnikov. Dolžnost skrbi za drugo
osebo pa vemo, da je odgovorna
in zahtevna naloga, a po Zakonu
o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih prostovoljna in častna
ter neplačana. To je tudi razlog, da
je v nekaterih primerih stalni skrbnik
varovancu kar Center za socialno delo.
V zadnjih letih opažamo porast števila
postopkov za urejanje skrbništva
za posebni primer nad odraslimi
osebami. CSD Ravne na Koroškem
je v letu 2013 obravnaval 20 zadev
s področja stalnega skrbništva
polnoletnih in 4 zadeve s področja
stalnega skrbništva nad mladoletnimi.
Za 53 oseb je bilo urejeno skrbništvo
za posebni primer, največ za namen
namestitve ostarelih, dementnih oseb
v institucionalno varstvo.
V letu 2014 smo uredili eno stalno
skrbništvo nad mladoletno osebo,
skrbništvo za posebni primer za dva
Marjana Kotnik,
strokovna delavka
CSD Ravne na Koroškem
ODPRTJE KOROŠKEGA
MEDGENERACIJSKEGA CENTRA
Na Ravnah na Koroškem je v torek,
20. 5. 2014, potekalo odprtje Koroškega medgeneracijskega centra, ki
bo povsem na novo zaživel in v svoje
prostore vabil na Trgu svobode 21
(prostori bivšega magistrata). Omenjeni center je tudi prvi medgeneracijski center na Koroškem, ki bo nudil
prostor za stik med različnimi generacijami in čez celo leto omogočal
intenziven prenos različnih znanj.
Ustanoviteljica, pobudnica in nosilka
projekta je Občina Ravne na Koroškem, center pa je nastajal v okviru
projekta »Starosti prijazna občina«
pod vodstvom Darje Čepin, dipl.
org. men., svetovalke za družbene
dejavnosti. Poleg ravenske občine
sta ustanovitelja še Koroški dom
starostnikov Črneče in Društvo upokojencev Ravne na Koroškem. Za
namen delovanja centra so vse tri
ustanoviteljice ustanovile Društvo
Koroški medgeneracijski center, katerega predsednica je Vera Krajnc,
univ. dipl. ekon.
Center bo deloval pod vodstvom
Marjane Kamnik, univ. dipl. soc.
48
delavke, vodje Koroškega doma
starostnikov – Enote Slovenj
Gradec.
navati nove ljudi in navade, se želi kaj
novega naučiti, dobiti razne informacije,
nasvete in tudi pomoč. Z medgeneracij-
Slavnostna govornica dr. Anja Kopač Mrak;
levo od nje: Urška Pajenk in Darja Čepin;
desno: Jože Prednik, Srečko Mlačnik in dr.
Tomaž Rožen (foto: Matevž Hudrap)
Gre za medgeneracijski center, namenjen starejši, srednji in mlajši generaciji,
ki je aktivno sposobna in ki si aktivnosti
želi, ki si želi druženja s svojimi vrstniki
in z drugimi generacijami, ki želijo spoz-
skim centrom želi občina ponuditi prostor za prijetno druženje, ustvarjanje,
učenje, deljenje izkušenj in predvsem
sklepanje novih vezi med starejšimi,
srednjo generacijo in mladimi.
V centru bodo potekale številne dejavnosti (predvsem
v dopoldanskem in popoldanskem času med 9:00 in
17:00 uro, v sobotah med 8.00 in 12.00 uro, občasno
tudi zvečer), poleg tega pa bi bilo vsak dan kar nekaj časa
namenjenega še medsebojnemu druženju, prebiranju
časopisov in revij, brskanju po spletu in podobno.
Center bo ponujal množico aktivnosti in sicer:
- vadbe za ohranjanje psihofizične
kondicije (telovadba za mišično moč, telovadba sede,
zumba …)
- vsebine izobraževalnega značaja
(tečaji tujih jezikov, umetnost, razne strokovne delavnice,
tečaji računalništva …)
- skupine za ročne spretnosti
(kulinarična delavnica, tečaj klekljanja …)
- kulturne in družabne aktivnosti
(praznovanja, prireditve, pikniki, izleti …)
- aktivno medgeneracijsko
povezovanje (delavnice, okrogle mize …)
- program »Mladi za starejše«
- razna svetovanja in informacije v
informacijski pisarni
- aktivnosti za otroke …
Prostori centra so opremljeni s čajno kuhinjo, z manjšo
jedilnico, dnevnim prostorom za druženje, informacijsko
pisarno, veliko večnamensko dvorano namenjeno
predavanjem, večjim delavnicam in telesnim aktivnostim,
malo dvorano za namen izvajanja delavnic ter prostorom za
otroke, računalniško učilnico, sanitarijami (tudi za invalide)
ter hodnikom z garderobo. Glavni vhod v center je s strani
mestnega trga, urejen pa je tudi dodatni dostop z zadnje
strani − Trg svobode (Gramoznica), ki je primerno urejen
tudi za invalide. Prostore je uredila in opremila Anita
Potočnik Slivnik, univ. dipl. ing. arh., višja svetovalka za
okolje in prostor.
S Koroškim medgeneracijskim centrom želijo ustanovitelji
vsem generacijam omogočiti prostor, ki bo ponujal
preplet zanimivih vsebin tako za starejše kot tudi mlajše
generacije; v centru bo lahko vsakdo našel kaj za svojo
dušo, saj ljudje v vsaki dobi življenja čutimo in želimo početi
nekaj koristnega.
Po kratkem kulturnem programu, ki ga je moderiral Jurij
Berložnik, smo prisluhnili najprej predsedniku Društva
upokojencev Ravne Jožetu Predniku in direktorju
Koroškega doma starostnikov Črneče Srečku Mlačniku,
nato pa še nagovoru župana Občine Ravne na Koroškem
dr. Tomaža Rožena.
Slavnostna govornica je bila ministrica za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač
Mrak, ki je skupaj z županom dr. Tomažem Roženom
častno prerezala trak in tako so se vrata Koroškega
medgeneracijskega centra tudi uradno odprla širši javnosti.
Otvoritev so popestrili otroci Vrtca Ravne s folklornim
plesom, kantavtor Milan Kamnik s pesmijo o naši Uršlji gori,
zapel pa je tudi pevski zbor OŠ Koroških jeklarjev.
Otvoritve so se udeležili številni občani, v
medgeneracijskem duhu pa so se v novih prostorih že prvi
dan zabavali tako starejši kot mladi.
Kontaktna oseba v Koroškem medgeneracijskem centru
je Urška Pajenk, tel: 02 82 80-880, e-mail: kmc@ktvravne.net.
VLJUDNO VABLJENI!
49
Mrežni podjetniški inkubator
Koroška – MPIK 2 Ravne
Projekt Mrežni podjetniški
inkubator Koroška je skupni
projekt občin Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje
ob Dravi in Slovenj Gradec
ter Regionalne razvojne
agencije Koroška kot nosilke
projekta.
Občina Ravne na Koroškem
objekt Mrežni podjetniški
inkubator Koroška - MPIK2-Ravne gradi na lokaciji
Poslovne cone III v Dobji
vasi. V objektu bo zagotovljenih šest proizvodno
storitvenih enot v skupni
velikosti 1.217m2 neto
tlorisnih površin. Mrežni
podjetniški inkubator bo po
vzpostavitvi deloval v okviru
RRA Koroška. Delovanje
inkubatorja in inkubiranje
zainteresiranih podjetij bo
potekalo skladno z Medobčinsko pogodbo o vzpostavitvi Mrežnega inkubatorja
v Koroški razvojni regiji oz.
Pravilnikom o postopku
inkubiranja v MPIK.
Projekt MPIK2-Ravne je
zajet v izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa za Koroško razvojno
regijo za obdobje 20122014.
Operacijo delno financira
Evropska unija, in sicer iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se
izvaja v okviru Operativnega
programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov
2007- 2013 za obdobje
2012-2014, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Regionalni
razvojni programi.
Inkubator MPIK 2 Ravne bo
namenjen za poslovni prostor za začetna podjetja oz.
podjetnike. Tako je objekt
tlorisno sestavljen iz petih
manjših in ene večje enote.
Objekt je sestavljen iz dveh
pravokotno postavljenih
krakov, ki zaokrožujeta dvorišče objekta.
Celoten objekt je gabarita
pritličje + nadstropje. Vsaka
enota ima svoj industrijski in
osebni vhod v pritličju, poleg
teh dveh vhodov se kot dostavni vhod lahko uporablja
tudi okno v nadstropju. V
objektu se bodo odvijale
raznovrstne dejavnosti, zaradi tega je objekt zasnovan
tako, da bo čim bolj splošno
uporaben.
V vsaki enoti je pritličje
namenjeno delavnici, nadstropje pa skladišču, pisarni
in sanitarijam. Izjema je
dvojna enota, pri kateri
so garderobe in sanitarije
v pritličju, saj je ta enota
primerna tudi za gibalno
ovirane osebe. Pritličje je z
nadstropjem povezano preko enoramnih stopnic.
Vrednost investicije z DDV
znaša 1.165.501,00 €, od
tega je vrednot sofinanserskih sredstev iz sredstev
ESRR 702.000,00 €, razliko
pa pokriva Občina Ravne na
Koroškem iz proračuna.
Povzeto po investicijsko tehnični dokumentaciji.
Uravnoteženje vodovodnih
sistemov v Mežiški dolini
Občina Ravne na Koroškem
je v mesecu aprilu končala
projekt Vodohran Dobja vas
in vodohran Kotlje, ki smo
ga izvajali v okviru projekta
Uravnoteženje vodovodnih
sistemov v Mežiški dolini.
Navedeni projekt smo izvajali skupaj z Občino Prevalje
50
in Občino Mežica. Zgradili
smo infrastrukturo, ki zagotavlja uravnoteženje količin
vode glede na izdatnost
vodnih virov na eni strani in
glede na povprečni ter končni konzum pri uporabnikih
na drugi. Zaradi tega smo
izvedli objekte, ki akumuli-
rajo sicer izgubljene količine
vode, ki se pretakajo preko
prilivov posameznih vodnih
zajetij.
V Občini Ravne na Koroškem smo v okviru projekta
izvedli vodohran Dobja vas
(500 m³) in vodohran Kotlje
(150 m³).
Temeljni razlog za predmetno investicijo je bil zagotavljanje zadostnih količin
pitne vode v vseh letnih
obdobjih.
Operacijo je delno
financirala Evropska unija,
in sicer iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj.
VODOHRAN DOBJA VAS
Operacija se izvaja v okviru
Operativnega programa
krepitve regionalnih
razvojnih potencialov 20072013 za obdobje 20122014, razvojne prioritete:
Razvoj regij; prednostne
usmeritve: Regionalni
razvojni programi.
Vodohran Dobja vas
V=500 m³
Lokacija vodohrana Dobja
vas je v naselju Dobja vas,
na južnem pobočju nad
kmetijo Herman. Njegova
višinska lega je taka, da
se iz njega polnita tudi vodohrana Janeče in Navrški
vrh. Kot tak ima vodohran
tudi vlogo razbremenilnika
tlaka v sistemu. Lokacija je
v večji strmini, v celoti gre
za gozdno površino. Dostop
se je uredil po novi dovozni
cesti od kmetije Glinik v Občini Prevalje.
Velikost rezervoarja
vodohrana je V = 500 m³,
kar pomeni rezervo vode za
približno polovico dnevne
porabe za 3000 prebivalcev
mesta Ravne.
Dvodelni AB vodohran (2
x 250 m³) je delno vkopan
v zemljo in opremljen s
potrebno strojno in elektro
opremo. Z vodovodnim
VODOHRAN KOTLJE
sistemom je povezan
z dovodno in povratno
duktilno cevjo. Po isti 280 m
dolgi trasi sta položena tudi
dovod električne energije in
cev za morebitno praznjenje
vodohrana, ki je priključena
na javno kanalizacijo v
naselju Dobja vas.
Vodohran Kotlje
V=150 m³
Vodohran Kotlje je zgrajen
v naselju Podgora ob glavni
cesti pri kmetiji Zvodnik.
Vodohran leži na koti ca.
535 m n.m.v., zraven javne
poti na travniku. Dostop je
z javne poti. Vodohran ima
tudi funkcijo razbremenilnika (razbremenjevanje tlaka
v sistemu). Velikost vodohrana je V=150 m³. Konstrukcija je armiranobetonska,
delno vkopana v zemljo.
Vodohran je dvodelen (2x75
m³) zaradi nemotenega
obratovanja med čiščenjem.
Vodohran zagotavlja 72 m³
požarne vode ( 1x 2 uri po
10 l/s ), 10 % srednje dnevne
porabe za oskrbo v konicah
in 20 % srednje dnevne
porabe za rezervo.
Povzeto po investicijsko
tehnični dokumentaciji.
Oba vodohrana imata vgrajeno tudi telemetrijsko opremo, ki
omogoča kontrolo vseh poglavitnih parametrov v nadzornem c
entru na JKP LOG d.o.o. Vrednost obeh vodohranov brez DDV znaša
502.500,00 €. S sredstvi sofinanciranja Evropske unije bo
Evropski sklad za regionalni razvoj sofinanciral investicijo v višini
424.400,00 €, razliko pa je poravnala Občina Ravne na Koroškem.
Odvajanje in čiščenje odpadne vode
v porečju Meže: sklop 1 (Ravne)
Centralna čistilna naprava
predstavlja pomembno
pridobitev za Ravne na
Koroškem. Prispevala bo k
izboljšanju celotnega stanja
kanalizacijskega sistema,
višji kakovosti življenja,
manjši obremenitvi naravnega okolja in s tem boljši
kakovosti površinskih in
podzemnih voda. Na čistilno
napravo bo na novo priključenih 9.600 prebivalcev.
Izvajalec del je konzorcij,
ki ga vodi vodilni partner
Slemenšek d.o.o., Dobja
vas 190a, 2390 Ravne na
Koroškem. Ostala dva pogodbena partnerja pa sta
GIIP d.o.o., Dobja vas 200,
2390 Ravne na Koroškem in
ESOT-INVEST d.o.o. Kersnikova ulica 19, 3000 Celje.
Gradnja centralne čistilne
naprave Ravne, ki poteka v
sklopu projekta Odvajanje
in čiščenje odpadne vode v
porečju Meže: sklop 1 (Ravne), se je začela decembra
2013.
Do sredine maja 2014 so
bila opravljena že naslednja
dela:
51
Izgradnja čistilne naprave
Izgradnja kanalizacijskega sistema
• zunanja ureditev –
plato objekta: odriv humusa, ureditev gradbišča,
delna izvedba nasipa
platoja;
• SBR bazen: izvedba
izkopa, priprava ustreznih
temeljnih tal, izvedba
temeljne armirano-betonske plošče objekta,
izvedba cca. 2/3 armirano-betonskih sten objekta, delna izvedba zasipa
objekta;
• tehnološko črpališče:
izkop, izvedba talne plošče ter sten objekta, delna
izvedba zasipa objekta;
• vhodno črpališče: izkop
gradbene jame;
• most čez reko Mežo:
izkop za temelje obeh
opornikov mostu, izvedba
obeh armirano-betonskih temeljev opornikov,
izvedba obeh opornikov,
v izvajanju je opažna konstrukcija preklade mostu.
Izgradnja kanalizacije prav
tako poteka v sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže:
sklop 1 (Ravne). Do sedaj so
bila izvedena naslednja dela:
- KANAL KO – 1,
položena je kanalizacija
DN1200 med jaškoma
PRJ1 in RJ3 ter DN600
med jaškoma RJ6 in RJ10;
- KANAL KO – 2,
položene cca. 700 m
kanalizacije DN500;
- Zelenbreški kanal,
začetek izvajanja pripravljalnih in zemeljskih
del na lokaciji izvedbe
podvrtavanja pod Zelenbreškim potokom in pod
državno cesto ter reko
Mežo;
- ZBDV3,
izveden izkop gradbene
jame objekta ter glavnina
opažnih in betonskih del
objekta;
- ZBDV4,
izvedena glavnina zemeljskih tesarskih, betonskih in kanalizacijskih
del pri izvedbi dušilnega
in razbremenilnega jaška
ter cevnega zadrževalnika objekta;
- ČR1,
izveden izkop gradbene
jame, izvedba večine
opažnih ter betonskih del
objekta, delna izvedba
zasipa objekta.
Gradnja čistilne naprave se
odvija skladno z načrtom.
Gradbena dela bodo
predvidoma zaključena
do konca leta 2014, ko bo
čistilna naprava pričela
poskusno obratovati.
Predviden zaključek
projekta je v juniju 2015,
po zaključku poskusnega
obratovanja čistilne
naprave.
Operacijo delno financira
Evropska unija, in sicer
iz Kohezijskega sklada.
Operacija se izvaja v okviru
Operativnega programa
razvoja okoljske in prometne
infrastrukture za obdobje
2007-2013, razvojne
prioritete: Varstvo okolja –
področje voda; prednostne
usmeritve: Odvajanje in
čiščenje komunalnih
odpadnih vod.
REGULACIJA REKE MEŽE
Občina Ravne na Koroškem si je že nekaj let prizadevala, da bi država izvedla nujna regulacijska
dela na reki Meži, saj bi s tem dosegli poplavno
varnost in investitorjem znižali stroške gradenj
v ogroženih območjih.
dnjimi je tudi projekt »Meža
– izboljšanje poplavne varnosti in stabilnosti struge na
pododsekih Ravne I, Dobja
vas in Prevalje«.
evropskega kohezijskega
sklada za urejanje vodotokov in pripraviti nekaj »ready
to go« projektov. Med sle-
Projekt predvideva ureditev
struge reke Meže od
kinodvorane na Ravnah do
mostu za Leše na Prevaljah,
Ob izteku finančne perspektive 2007–2013 je državi
uspelo zagotoviti sredstva
iz državnega proračuna in
razen odseka skozi
železarno.
Izvajalec del je Drava,
Vodnogospodarsko podjetje,
d.d. iz Ptuja, vrednost
predvidenih del pa znaša
4,4 milijone evrov. Dela naj
bi bila zaključena do konca
tega leta.
Pred regulacijo ...
... po regulaciji
53
KS STROJNSKA REKA
KAJ SMO IN ČESA NISMO NAREDILI
Članom Sveta Krajevne
skupnosti Strojnska
Reka se ob letošnjih
lokalnih volitvah izteče mandat, nekaterim
od nas že drugi. Člani
sveta smo se ob pričetku mandata z veliko vnemo lotili dela,
si zastavili zahtevne
cilje in jih veliko tudi
uresničili.
Naše delo je bilo intenzivno, a morda za koga skrito,
nevidno ali prezrto, čeprav
smo se vsi trudili po svojih
najboljših močeh. Večinoma
so želje in potrebe za našo
lokalno skupnost bile povezane s finančnimi sredstvi,
za katera pa vemo, da jih
ni na pretek. Smo pa veliko
dela opravili PROSTOVOLJNO, kar je v današnjih časih
že prava redkost, zato v tem
prispevku povzemamo rezultate našega dela.
Vzdrževanje igrišč in
Mladinskega doma
Redno smo skrbeli za vsa
igrišča ob Mladinskem
domu, postavili nove klopi,
uredili območje pred vhodom in zatravitvijo, postavili
rampo in količke z varovalno
verigo ter podstavek za kolesa.
Ob odbojkarskem igrišču
smo obrezali že previsoke
smreke ter namestili dodatno zaščitno mrežo. Za
shranjevanje kosilnice in
drugega orodja smo postavili kontejner.
Posebno skrb smo namenili
notranjosti Mladinskega
doma, saj se zavedamo
njegovega pomena za kraj
in upamo, da bodo tudi
zanamci lepo skrbeli zanj.
Tako smo obnovili oder, namestili novo odrsko zaveso,
dvorano prebelili, obnovili
mize ter stare klopi prenovili
in jim dodali nova, zložljiva
kovinska ogrodja.
Obnovili smo sanitarije in jih
opremili s kopalniškimi bloki. Poskrbeli smo še za gasilne aparate in omarico za
prvo pomoč. Nazadnje smo
se zaradi prevelike toplotne
izgube odločili še znižati
strop na odru.
Menimo, da nam je uspelo
opraviti veliko dela, predvsem prostovoljnega, tako
da je Mladinski dom lepo in
dobro vzdrževan in nam je
vsem v ponos.
Vsako leto smo pred sezono
pripravili čistilno akcijo, da
smo očistili okolico Mladinskega doma, tu pa smo ven-
Obnovljena dvorana
Mladinskega doma
54
darle pričakovali malo večjo
udeležbo krajanov. Najbolj
odmevna je bila vseslovenska čistilna akcija Očistimo
Slovenijo 2012, ki smo se
ji pridružili tudi v Strojnski
Reki.
Je pa vseskozi Mladinski
dom krajanom na voljo tudi
za razna praznovanja in
druge dejavnosti.
Kulturno-družabna
dejavnost
Kvalitetnega človekovega
življenja ne predstavljajo le
materialne dobrine, temveč
tudi prijazna soseska, urejeno in varno bivalno okolje
ter druge kvalitete, ki jih prinaša sodobni čas. Marsikdo
je mnenja, da se v kraju in
okolici nič ne dogaja. Pa ni
res. Naj naštejemo le nekaj
dogodkov, ki smo jih v tem
obdobju uresničili: v Mladinskem domu smo gostili
12 gledaliških predstav; z
lastnim kulturnim programom smo vsako leto pripravili tradicionalno praznovanje dneva žena in materinskega dne; vsa leta v
predbožičnem in prednovoletnem času smo člani sveta
KS SR obiskali starejše
krajane, stare 75 in več let,
ter jih razveselili z darilom;
redno smo o našem delu in
dejavnostih obveščali v Ravenskih razgledih in občinskem glasilu Guštanj; vsako
leto so naši mladi odmevno
sodelovali na pustnem
karnevalu v Kotljah; gostili
smo koncerte domačega
Mešanega pevskega zbora
Ludvika Viternika (tudi vaje
imajo pevci v Mladinskem
domu); finančno smo podpirali vsakoletno »Moštno
dečvo«, 17. regijske kmečke
igre in srečanje »holcarjev«
na Strojni 2011 ter srečanja
Zelenbrečanov; ustvarili
smo spletno stran www.
strojnska-reka.si, ki vsebuje znamenitosti, zgodovino,
aktualne novice in še kaj.
Športna dejavnost
Športna dejavnost v naši KS
je tesno povezana s Športnim društvom Strojnska
Reka. Zato smo skupaj praznovali več obletnic: 50 let
odbojke, 25 let mix turnirjev
v odbojki in 20 let Športnega društva Strojnska Reka.
Člani sveta smo predlagali
naše Športno društvo za
eno od občinskih nagrad in
letos je naše društvo prejelo
Veliko Klančnikovo plaketo.
Naslovnica
spletne strani
Brv pri zadrugi
Prav tako smo pomagali
pri organizaciji vsakoletnega turnirja mešanih ekip
v odbojki, večkrat gostili
turnir moških ekip v odbojki
River city open in turnir v
namiznem tenisu, ob Tednu
športa pa sodelovali pri pohodih na Šteharski vrh.
V veliko zadovoljstvo naših
krajanov sta bila dobro obiskana dva plesna tečaja v
dvorani Mladinskega doma.
Finančno smo podpirali tudi
izvedbo sankaških tekem
na Zelenbregu, organizaciji
dogodkov in obnovi igrišča
za mali nogomet pri »Zadnjem dinarju« ter domače
hokejiste.
Področje cestnokomunalnega
gospodarstva
Občinske strokovne službe
smo redno seznanjali s
potrebami in problemi v
zvezi s cestno-komunalno
problematiko v kraju ter
jim sproti redno pošiljali
pobude, predloge in
vprašanja. Opozarjali
smo na: poškodovane
občinske ceste, ki jih vsako
leto povzroči zima; na
dotrajan most pri Prosenu;
na rekonstrukcijo škarp
ob glavni cesti (delno
realizirano) in dotrajano
avtobusno postajališče pri
Štrikarju; na nevaren dostop
do igrišč (postavljena talna
ovira na glavni cesti pred
mostom); nevaren prehod
čez ostanke mostu pri
Oražnovem mlinu (železna
konstrukcija je odstranjena);
čeprav lokacijsko ne spada
v našo KS, smo poskrbeli za
namestitev brvi ob mostu
čez potok pri zadrugi tik
ob glavni cesti; neurejen
ekološki otok (uveden je
video nadzor); postavitev
prometnega znaka za
prepovedano parkiranje
pred viaduktom pri zadrugi;
odstranitev lesenih garaž ob
glavni cesti od zadruge do
samskega doma.
Nekatere naše zahteve so
bile realizirane, na druge
bomo še naprej opozarjali.
Predlogi za letni
proračun
Že leta za proračun občine
predlagamo naslednje: dokončanje ceste Svanikova
bajta – Jankov vrh (3. faza);
rekonstrukcijo glavne ceste
Štrikar-Prosen z ureditvijo
struge potoka; izgradnjo
pločnika Brigita- Prosen;
ureditev ulične razsvetljave v ulici Brigita-Božič,
rekonstrukcijo ceste Prosen
-Čebul; sanacija asfaltnih
površin zaradi poškodb ter
sanacijo mostu Prosen.
Razumemo, da trenutno
stanje v državi ne dopušča vsega, kar si želimo, a
močno upamo, da bomo
enkrat v bližnji prihodnosti
le uslišani, saj so nekateri
naši predlogi stari že več
desetletij.
Tako kot življenje nasploh,
tudi naše delo prinaša prijetna in neprijetna doživetja.
Zavest, da so nam ob strani
stali nekateri prizadevni
krajani, nam je dala moč,
in ker smo bili trmasti in
vztrajni, pa tudi delovni in
pripravljeni tudi prostovoljno delati in pomagati, lahko
trdimo, da je za nami opravljenega veliko dela, zavedamo pa se, da kakšna stvar
le ni bila opravljena ali komu
po volji, ali pa nismo izpolnili
pričakovanj naših krajanov.
Želimo se zahvaliti vsem, ki
so bili pripravljeni sodelovati
z nami in nam pomagati,
saj je bilo dobro za kraj in za
nas vse.
Za Svet KS SR
Darja Molnar
O Dobrijah in Dobrijčanih
Dobrije so vasica, ki leži malo po reki Meži
navzdol od mesta Ravne na Koroškem. Prej
je bila to gručasta vasica, danes je vaška
skupnost, ki gnezdi med sveto Nežo in Koroškim
Selovcem, Brdinjami in Tolstim vrhom.
Tu stoji spomenik častniku
Franju Malgaju, saj je tu
kraj njegove tragične smrti.
Skozi čas se je spreminjala
tudi podoba kraja. Najprej
je bil jez na Meži, potem
Blatnikova žaga in kovačija,
nato vrelec Tolstovrške
kisle vode, ki so jo „lifrali“
celo na Dunaj. V okolici je
nekaj bunkerjev, ki so služili
za obrambo pred vdorom
sovražnih sil. Znana je
„Rutnikova kapelica“, katere
zvonovi oznanjajo dogodke
krajanom; Rutnik, njen
graditelj, je izjemoma, z
dovoljenjem maršala Tita,
pokopan ob njej.
Krajani smo si večinoma z
lastno organizacijo in močmi zgradili PTT omrežje,
tudi kabelsko TV do Raven,
imamo železniško postajo in
dve avtobusni postaji. Sami
plačujemo asfaltiranje povezovalnih cest kot tudi več
sistemov pitne vode.
Ta mali kraj je dal kar nekaj znanih ljudi: dr. Franca
Kotnika, dr. Janka Kotnika …
Tudi nekdanji župan Rima,
znani Ciril Veltroni, se je
večkrat pohvalil, da izhaja
z Dobrij. Želijo mu postaviti
spominsko ploščo v Rimu.
O teh možeh bom pisal v
prihodnosti, danes bi rad
napisal zgodbo o mladeniču
z Dobrij, ki je bil ustreljen
ob koncu druge svetovne
vojne, daleč od doma, v Mali
Nedelji pri Ljutomeru.
Mala Nedelja je postala
znana v zadnjih letih, ko
55
Fragment
s spomenika
Spomenik sredi
Male Nedelje
so zaživele Bioterme. Ko
se boste ustavili v njenem
središču, nedaleč od gostilne pred šolo, si boste lahko
ogledali spomenik padlim
– ustreljenim med drugo
svetovno vojno.
Osrednji spomenik
ustreljenim pa stoji levo od
krajevnega pokopališča,
v grapi, na mestu, kjer so
ustrelili devetnajst talcev.
Na njem je kot drugo
ime napisano ime Alojza
Kotnika z Dobrij. Rodil
se je leta 1922. Kdo je ta
mladenič, ki je bil star le
malo čez dvajset let in
ustreljen tako daleč od
doma? Zakaj? Rodil se je
kot prvorojenec na domačiji,
„p.d. Županc“, v rodu
zavednih Slovencev – strica
sta mu bila že omenjena dr.
Franc in dr. Janko. Domači so
ga klicali kar Lojzi, gimnazijo
je obiskoval v Mariboru, bil
študent teologije v Gurku
pri Celovcu, do branja nove
maše so mu manjkali le trije
meseci. Ustreljen je bil 8.
marca 1945.
Ko so se vojne vihre leta
1944 zaostrile, je jeseni
prišel na dopust domov na
Dobrije. Številna družina
je bila v skrbeh zaradi vse
večjega terorja in zločinov.
Pri sovaščanu „p.d. Blatniku“
je bila manjša gostilna,
kamor so zahajali nemški
vojaki. Domači so prisluhnili
njihovim pogovorom in
56
izvedeli, da se pripravlja
izselitev družin Kotnik. To je
potrdil tudi stric p.d. „Jug“, ki
je delal pri takratni policiji.
Strah, negotovost in skrb
za življenje sta spodbudila
očeta družine, da je aktiviral
povezavo s teritorialnimi
zaupniki OF. Tako sta se
družini p.d. „Županc” in
„Jurič“ umaknili čez Črno ter
Sleme na svobodno ozemlje
v Zgornjo Savinjsko dolino.
Ko se je mladi Alojz vrnil, je
našel prazen dom. Moral se
je odločiti, ali naj ostane v
varnem zavetju študija ali
pa sledi družini. Odločitev
ni bila lahka, vendar se je
njegovo srce odločilo za
družino. Družinski člani
so bili v Savinjski dolini
razporejeni pri različnih
kmetih, kjer so preživljali
težke dni. Pomagali so pri
delih in upali na dobro; a
velika sovražnikova ofenziva
ni prinesla nič dobrega.
Mladega Alojza so skupaj z
očetom ujeli Nemci – izdani
so bili − in so ju odpeljali
v Celje, v zloglasni „Stari
pisker“. Mamo in otroke so
zaprli v veliki celjski zapor
(bivša gimnazija Celje). Oče
je skupaj s še nekaterimi
moškimi umrl v Dachauu.
Tudi lastnika gostilne
„Blatnik“ so z družino izselili
v Nemčijo.
Morda bi se življenjska pot
mladega Alojza končala
drugače, če ne bi partizani
v okolici Ljutomera izvedli
Spomenik
v grapi
eksekucije. Mariborska
nemška komanda je v svoji
blaznosti izdala povelje
o maščevanju, usmrtitvi
20 talcev. Nekaj talcev
so pripeljali iz Maribora,
njihovo število pa so
dopolnili s talci iz „Starega
piskra“, med njimi je bil tudi
Lojzi. Na poti do mesta
usmrtitve je enemu od
talcev uspelo pobegniti,
tako da so jih ustrelili le 19
– njihova imena so zapisana
na spominskem obeležju.
Po osvoboditvi so Lojzija
pokopali na pokopališču pri
sv. Antonu na Ravnah – bil
je to velik pogreb.
Njegova sestra, dr. medicine
Anica, ob obujanju spominov na brata rada pove, da
jo je večino molitev naučil
prav Lojzi, saj sta med poletnimi počitnicami pred
spanjem večkrat skupaj
molila.
Kaj si je mladi Alojz takrat
mislil, ko se je odločal …?
Surova vojna ni pustila časa
za premišljevanje, vendar
pri tistih, ki so imeli vzgojen
domoljubni odnos, ni bilo
dileme! Če se danes ozremo
okoli, ko vidimo, kako se
„prodajamo“ za malenkosti
in nam je vseeno za dom in
domovino, moramo biti v
resnih skrbeh.
Žalostno pa je to, da v gradivu, ki ga najdemo na spletu,
v katerem je predstavljen
kraj Mala Nedelja – niti z
besedo niti s sliko nista
omenjena to obeležje in ta
dogodek. To ni v čast odgovornim – nekdo bo moral to
popraviti. V imenu zgodovine - v opomin in spomin!
Miroslav Paškvan
POHVALA
Prav je, da včasih kaj tudi pohvalimo in ne samo grajamo!
Uredništvo je prejelo elektronsko pismo naše občanke
gospe Jelke Jamšek, ki predlaga, da v našem glasilu javno
pohvalimo Komunalno podjetje LOG, d.o.o. za lepo obnovljeno in brezplačno na novo urejeno pešpot (relacija Ob Suhi,
Štrigl - most pri Waltlu), kjer se je pred časom zrušil manjši
plaz in odnesel del te poti v Suho. Na desnem kamnu na
brežini ob ograji je zapisano: »Svojim strankam JKP LOG«,
na levem pa je datum 1. 4. 2014, druge kratice pa so zaradi
vremenskih vplivov, žal, že nečitljive. Menda ima zasluge za
to lepo gesto tudi gospod Branko Kaker z naše občine.
Vsem, ki so sodelovali v tej pozitivni in lepi akciji,
se toplo zahvaljujejo hvaležni sprehajalci in kolesarji, ki radi uporabljajo to idilično pot za lepe
sprehode in mirne vožnje.
Uredništvo
57
1
2
1 | Grb z letnico 1609 nad vrati šrotneškega gradu. (foto: Maks Dolinšek)
2 | Šrotnek po Valvasorju. (1688)
3
3 | Tak je bil Kačji grad v šestdesetih letih. (foto: Maks Dolinšek)
L
eta 1966 je dvorec
Šrotnek še stal v Podgori nad Kotljami, le nekaj
metrov južneje od cerkvice
sv. Mohorja in Fortunata.
Prvič je bil omenjen leta
1609 skupaj z njegovim
(prvim?) lastnikom Hanom
Saurerjem. Grb z letnico
1609 in začetnicama H. S.
nad vrati dvorca je pričal o
plemenitem lastniku.
Dvorec je nato 1613. leta
kupil lastnik zdravilišča
Dobrna Matija Gačnik od
Regine Ptujske, rojene
Saurer. Cesar je Gačnike
leta 1666 povzdignil v
plemiški stan. Postali
58
so plemeniti »von
Schlangenberg«. Zadnji
baron Schlangenberg je bil
oskrbnik Thurnovih fužin
v Črni. Tlačani, ki so sem
hodili na tlako in roboto, so
grad imenovali »Kačjek«.
Ljudsko izročilo pravi, da
so uporne podložnike biriči
bičali pri vhodnih vratih,
nato pa vrgli v temnico,
kjer je bilo polno kač.
Druge uporne tlačane pa
so obešali na vislicah, ki so
bile postavljene na pašniku,
300 metrov severno od
gradu, na »glavnjači«.
Šrotnek je leta 1688
dokumentiral tudi Valvasor
4
4 | Leta 1967 so Šrotnek začeli rušiti. (foto: Maks Dolinšek)
v svoji knjigi Topographia
Archiducatus Carinthiae …
Leta 1643 so bili Gačniki
še lastniki tega gradu, o
poznejših lastnikih pa ni kaj
dosti znanega. Po ustnem
izročilu naj bi bil dvorec
potem last ženskega
vaškega samostana, ki
je bil tedaj v Kotljah. Leta
1914 je posest skupaj z
dvorcem odkupil sosednji
kmet Janez Metarnik, ga
je najprej prodal nekemu
lesnemu trgovcu, pozneje
pa spet odkupil nazaj.
Zadnji lastnik Šrotneka pa
je bil Rudolf Kostwein, sin
Metarnikove hčerke.
P
o osvoboditvi je bil v
dvorcu nekaj let sedež
kmečke zadruge, leta 1967
pa je začela občina propadajoči grad podirati. Ni
več znano, koliko milijonov
dinarjev je stala njegova
rušitev, tedanji upravnik
ravenskega muzeja Maks
Dolinšek pa je izračunal, da
bi, če bi tej vsoti le še nekaj
dodali, lahko Kačji grad v
celoti obnovili. Danes je napol ohranjen le še obrambni
stolpič, ki životari tik ob
cesti, ki pelje na Smučarsko
kočo.
Mirko Osojnik
- upravljanje večstanovanjskih stavb
- gradbeni inženiring
- arhitekturno in gradbeno projektiranje
PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, NADZOR
Igor Fujs s.p.
Ob Suhi 5b, 2390 Ravne na Koroškem
TEL: 02 821 50 20, FAX: 02 821 50 21
E-MAIL: info@pin-sp.si
Informacije za oglaševanje v glasilu Ravenski razgledi: rok.sater@tic-ravne.si ali 02 82 21 219 (Rok Šater)
59
Stare razglednice iz Dobje vasi
RAVENSKI
RAZGLEDI
Glasilo Občine
Ravne na Koroškem
leto:
2014
številka:
11
izdajatelj:
Zavod za kulturo, šport,
turizem in mladinske
dejavnosti Ravne na Koroškem
zanj: Miran Mlakar
uredniški odbor:
Saša Jelen,
Miran Mlakar,
Mirko Osojnik,
Petra Podjaveršek,
Rok Šater in
Bojana Verdinek
odgovorni urednik:
Mirko Osojnik
e: miroslav.osojnik@guest.arnes.
si
t: 040/426-935
Za verodostojnost
posameznih prispevkov
odgovarjajo njihovi avtorji.
reklamni oglasi - trženje:
Rok Šater
e: rok.sater@tic-ravne.si
t: 031/362-009, 02/82-21-219
jezikovni pregled:
Petra Podjaveršek
fotografija na naslovnici:
Sebastijan Oblak
oblikovanje:
atelje jk, Jasna Kalčič Rajzer
tisk:
ZIP Center d. o. o.
naklada:
4.500 izvodov
Glasilo je vpisano v razvid
medijev pri Ministrstvu za
kulturo RS pod zaporedno
številko 750.
Ravne na Koroškem,
julij 2014
zgoraj:
Dvorec Dob (po Valvasorju – 1688)
Založila: Občina Ravne na Koroškem, b.l.
v sredini:
Gostilna Brančurnik - Dobja vas (Aichdorf ) –
sedaj v občini Prevalje (poslana 1906)
Lastnik: Davorin Benko, Prevalje
spodaj:
Dobji dvor (poslana 1939)
Lastnik: Davorin Benko, Prevalje
11