SSZ brošura BA4

Slovesna podelitev
odlikovanja
ˆ
Slovenske sportne zveze
ˆ
za zasluge za slovenski
ˆ sport
na avstrijskem Koroskem
25. oktobra 2013
^
Slovenska sportna zveza/Slowenischer Sportverband
Wulfengasse 10 H, 9020 Celovec/Klagenfurt am Wörthersee, Austria
Tel.: +43 463 318510, Fax: +43-463-318510-3, E-Mail: office@ssz.at
Miro Cerar
Miro Cerar je najuspešnejši slovenski telovadec in obenem
tudi najuspešnejši slovenski športnik vseh œasov. Osvojil
je tri medalje na olimpijskih igrah, od tega dva naslova
olimpijskega prvaka, sedem medalj na svetovnih prvenstvih, od tega pet naslovov svetovnega prvaka, in petnajst
medalj na evropskih prvenstvih, od tega devet naslovov
evropskega prvaka.
Miro Cerar je dolga leta tesno povezan z zamejskim
športom, bodisi kot œlan Izvršnega odbora Olimpijskega
komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije, predsednik Odbora za
podeljevanje Bloudkovih priznanj, ambasador športa R Slovenije ali aktiven podpornik
Komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju. Olimpionik Miro Cerar je v preteklih letih redno obiskal slovenska športna društva in slovenske ter dvojeziœne
izobraževalne ustanove na Koroškem in je zato tudi odliœen poznavalec razmer in
položaja slovenskega športa na Koroškem. Na njegovo pomoœ se slovenski športni
delavci ter športniki in športnice lahko zanesemo.
inž. Janez Gorišek
Inženir Janez Gorišek je leta 1961 diplomiral na fakulteti za
gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Kot gradbenik se je med drugim posvetil tudi projektiranju in gradnji
smuœarskih skakalnic. Z bratom Vladom sta naœrtovala tudi
letalnico v Planici, ki je bila zgrajena leta 1969 in zasnovala
olimpijski skakalni center na Malem polju (na planini Igman)
nad Sarajevom za XIV. olimpijske zimske igre.
Planiral je tudi skakalnice v Zahomcu in s tem prispeval k
vrhunskim uspehom športnikov in športnic ŠD Zahomc.
Inž. Gorišek je še danes v stalnem stiku s slovenskim nordijskim športom na Koroškem – bodisi na tiskovnih konferencah Slovenske športne zveze ob finalu svetovnega pokala v Planici ali rednimi sreœanji s športnimi delavci ali bolje reœeno prijatelji iz
Zahomca.
3
Jože Hirnök
Jože Hirnök se je rodil 26. maja leta 1957 v Monoštru. Po
študiju etnologije in sociologije na univerzi v Ljubljani se je
leta 1987 vrnil v Monošter, kjer je delal do ustanovitve
Zveze Slovencev na Madžarskem leta 1990 s sedežem v
Monoštru. Postal je njen predsednik, leta 1991 pa je s
svojimi kolegi ustanovil œasopis Slovencev na Madžarskem
„Porabje”. Je tudi pobudnik gradnje centra Porabskih Slovencev v Monoštru. Podpiral je tudi ustanovitev Državne
slovenske samouprave in slovenskih manjšinskih samouprav na Madžarskem. Kot predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem je bil tudi
pobudnik ustanovitve športnih društev v Porabju. Za svojo vsestransko delo ga je leta
2006 odlikoval takratni predednik RS Milan Kuœan z Redom za zasluge pri ohranjanju
slovenske manjšine in za pomemben prispevek in delovanje na vseh podroœjih
življenja Slovencev na Madžarskem. Pri naših skupnih nastopih v Ljubljani vseskozi
moœno zagovarja interese zamejskega športa.
Marjan Jemec
Marjan Jemec je bil rojen 28. 01. 1993 v Ljubljani.
Kot dolgoletni prijatelj in podpornik slovenskega zamejskega športa je imel razumevanje za rojake na Koroškem,
spoznal njihovo življenje in probleme. Odnos do Slovencev
v zamejstvu je postal tako globok, da je preko športnih
vezi spoznal mnogo prijateljev, s katerimi ima še danes
pri-srœne stike. Kot pravi sam, gleda na pomen športa širše,
saj so mu vrednote kot so to razumevanje drugih, pošten
odnos, slovenstvo, skromnost in zadovoljstvo ob uspehih
drugih zelo blizu.
Bil je dolgoletni œlan komisije za mednarodno sodelovanje pri ZTKOS in kasneje œlan
komisije za zamejski šport pri OKS in s tem odgovoren za zamejski šport. V tej funkciji
je bil odgovoren za organizacijo Mladinskih iger treh dežel v sodelovanju s športnim
referatom dežele Koroške in bil organizator in spremljevalec Sreœanj slovenskih športnikov iz zamejstva. Skrbel je tudi za promocijo zamejskega športa na tiskovnih konferencah v Ljubljani. Ni nakljuœje, da je leta 1979 prejel v Slovenjem Gradcu istoœasno s
ŠD Zahomc Bloudkovo plaketo in tam spoznal predsednika ŠD Zahomc dr.Janka Wiegeleta, s katerim sta imela dolga leta dobre prijateljske stike. Danes pa lahko Marjan
Jemec praznuje s ŠD Zahomc uspešno 6o letno delovanje društva. Marjan Jemec je
za življenjsko delo na podroœju športa prejel leta 1999 Bloudkovo nagrado.
4
Hanzi Inzko
Hanzi Inzko je bil 11. novembra 1950 na ustanovnem
obœnem zboru Slovenskega fizkulturnega društva „Borba«
Šentjanž izvoljen za prvega predsednika. Športno delovanje
društva se je zaœelo s telovadnimi vajami in folkloro, œlani
društva pa so nastopali na raznih mladinskih dnevih. Kot
navdušen smuœar je Hanzi Inzko soustanovil smuœarsko
sekcijo v Šentjanžu, ki se je kasneje razvila v eno najboljših
na Koroškem nasploh. Bil je tudi œlan ekipe Zveze
slovenske mladine na raznih smuœarskih tekmovanjih.
Na obisku v Planici se je ob enkratnem vzdušju v dolini pod Poncami zaljubil v skakalni
šport. Tudi na njegovo pobudo so na Šentjanških Rutah gradili skakalnico, ki je pomenila zaœetek vrhunskih uspehov slovenskih športnikov in športnic v nordijskih disciplinah
na Koroškem.
dr. Janez Kocijanœiœ
Mag. dr. Janez Kocijanœiœ je dolgoletni velik prijatelj slovenskega športa v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. To je
potrdil v vseh svojih visokih funkcijah, v katerih je in še
služi slovenskemu športu v matiœni državi in v zamejstvu.
Dr. Kocijanœiœ je bil od leta 1974 do 1984 predsednik
Smuœarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 pa
Smuœarske zveze Jugoslavije. Leta 1981 je postal tudi œlan
Mednarodne smuœarske organizacije (FIS) katere podpredsednik je od leta 2010 dalje.
Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je dr. Kocijanœiœ postal tudi prvi predsednik
Olimpijskega komiteja Slovenije, ki ga vodi še danes, leta 2005 pa je postal tudi œlan
izvršilnega odbora Evropskih olimpijskih komitejev.
Kot veliki prijatelj zamejskega športa je vseskozi podpiral razvoj slovenskega športa
na avstrijskem Koroškem in mnogo storil tudi za izboljšanje odnosov med Slovenijo in
Avstrijo oz. Koroško – med drugim tudi s skupnim projektom Zimskih olimpijskih iger
na tromeji Slovenija-Avstrija-Italija.
5
Silvo Kovaœ
Slovenski mojstrski kandidat Silvo Kovaœ iz Idrije je kot
mentor bistveno prispeval k razvoju in promociji slovenskega
šahovskega športa na Koroškem. Njegova prva sreœanja
s šahisti Slovenske športne zveze segajo v 70-ta leta preteklega stoletja, ko se je sreœal z Ivkom Fermom na tekmovanjih tedanje šahovske Interlige, v kateri so sodelovali šahisti
Slovenskega Primorja, Furlanije-Julijske krajine in avstrijske
Koroške. Sodelovanje se je nadaljevalo leta 1988, ko je postal aktivni œlan šahovske sekcije SŠZ Celovec, ki jo je in še
danes vodi Ivan Lukan.
V tem œasu je igral na prvi šahovnici ekipe SŠZ Celovec v podligi in prispeval k napredovanju moštva v prvo koroško šahovsko ligo. Poleg teoretskih priprav œlanov ekipe SŠZ,
je sodeloval tudi kot organizator in sodnik na številnih mednarodnih sreœanjih in turnirjih
v Pliberku, Celovcu, Bilœovsu, Velinji vasi, itd. Sodeloval je nadalje pri pobratenju in
prijateljskih sreœanjih s šahisti Pirana in Idrije, ki so bila vsakoletna.
To je le del dolgoletne aktivnosti s šahisti Slovenske športne zveze, ki so krovno športno
zvezo Slovencev na Koroškem prepriœali, da si je Silvo Kovaœ zaslužil današnje priznanje
Slovenske športne zveze. Priœakujemo, da bo to priznanje tudi prispevalo k temu, da bo
njegovo veœ kot pol stoletno ljubiteljsko delo in njegovi tekmovalni rezultati na šahovskem
podroœju konœno primerno ocenjeno tudi v njegovi domovini – Sloveniji.
Jure Kufersin
Jure Kufersin je bil rojen 14. Julija 1944 v Trstu. Kufersin je
slovenskemu športu v Italiji zapisan že od mladih let in mu
ostaja še kako zvest tudi danes. Po drugi svetovni vojni se je
po letih zatišja ponovno spontano razcvetel slovenski šport v
Italiji. A za uspešno delovanje so morali takrat mladi poleg
tega, da so trenirali in tekmovali, nastopati tudi v vlogi organizatorjev. V tej vlogi se je Jure Kufersin pri ŠZ Bor, takrat vodilnem športnem društvu v Trstu, dobro znašel. Kmalu je tudi
sam ugotovil, da mu je vloga organizatorja pisana na kožo in
tako je v osemdesetih letih postal najprej œlan nadzornega
odbora, zatem izvršnega odbora, nato pa še predsednik pokrajinskega odbora za Trst pri
Združenju slovenskih športnih društev v Italiji - ZSŠDI, ki ga je uspešno popeljal še skozi
dve desetletji in ga je vodil do leta 2013. Od leta 2002 je tudi œlan Komisije za zamejski
šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Uœinkovito delovanje na razliœnih funkcijah je
tudi rezultat znaœajnih potez Jureta Kufersina, ki vedno stremi k reševanju konfliktov z
dialogom ter je spoštovan in priljubljen œlovek, predan športu z vsem srcem. Pri skupnih
nastopih v Ljubljani je moœno zagovarjal interese zamejskega športa.
6
Dr. Tomi Partl
Dr. Tomi Partl je 41 let predsedoval športnemu društvu
Šentjanž v Rožu in šteje med najzaslužnejše in tudi
najuglednejše športne delavce med koroškimi Slovenci.
V njegovi predsedniški dobi je mnogo prispeval k razvoju
in zgodovinskimi uspehi slovenskega športa na Koroškem.
Za najveœje športne uspehe v predsedniški dobi Tomija
Partla sta poskrbela Mihi Zablatnik in Danijel Užnik. Prvi je
postal svetovni juniorski prvak v superveleslalomu, drugi pa
v isti disciplini svetovni podprvak pri juniorjih. Športnika in
športnice ŠD Šentjanž so bili pod vodstvom dr. Partla nekaj let tudi najuspešnejši
smuœarski klub na Koroškem. Danijel Užnik je poleg tega dvakrat osvojil evropski
pokal pri juniorjih. Pod vodstvom dr. Partla je ŠD Šentjanž s svojimi športniki in športnicami nekaj let bil tudi najuspešnejši smuœarski klub na Koroškem. Najveœji dosežek
pri izgradnji športne infrastrukture je Partlu uspel nedvoumno z novo plezalno dvorano
„boulder garage“ v Šentjanžu. S tem je društvo postavilo temelje za uspešno delovanje
novoustanovljene sekcije za plezanje. Tudi v tej panogi mladi športniki že beležijo celo
mednarodne uspehe.
Poleg predsedniške funkcije v športnem društvu Šentjanž in do nedavnega v svojem
poklicu kot sodnik v Borovljah je Partl že od leta 1974 tudi œlan Koroške nogometne
zveze (KFV), katero je vodil med 2000 in 2008 kot predsednik. Bil je tudi œlan predsedstva Avstrijske nogometne zveze (ÖFB), od leta 2006 naprej pa vodi tudi še danes
pravni oddelek Evropske nogometne zveze (UEFA). Za svoje zasluge je dobil odlikovanja Koroške in Avstrijske nogometne zveze ter mesta Celovec.
Nande Pristovnik
Nande Pristovnik je ustanovni œlan športnega društva DSG
Sele Zell, ki je bilo ustanovljeno leta 1960. V ožjem odboru
društva je neprekinjeno sodeloval veœ kot 50 let – od tega
veœ kot deset let kot tajnik društva, nato pa skoraj 40 let
vzorno in skrbno vodil blagajno društva. Vrhu tega je aktivno pomagal pri vseh društvenih prireditvah. Nandi Pristovnik, ki je letos praznoval 80. rojstni dan in še zmeraj rad
prihaja na prireditve športnega društva DSG Sele Zell, je
eden od najzaslužnejših delavcev na podroœju slovenskega
športa na Koroškem.
7
Sonja Poljšak
Sonja Poljšak, predsednica Komisije za zamejski šport pri
Olimpijskem komiteju Slovenije-Združenju športnih zvez
(OKS-ZŠZ), je dobro desetletje tesno povezana s slovenskim
športom v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in tudi na Hrvaškem
- ne samo po funkciji, ampak tudi s svojim srcem. Med njene
najveœje zasluge nedvomno štejeta predvsem dve stalnici:
vsakoletna tiskovna konferenca o zamejskem športu, ki leto
za letom moœno odmeva v vseslovenski javnosti, predvsem v
matiœni Sloveniji, ter tradicionalno Sreœanje mladih slovenskih
športnikov in športnic iz obmejnih dežel. Slednje se prireja v
Sloveniji in ob pomoœi raznih krajev in mest že skoraj štiri desetletja.
Sonja Poljšak ima poseben œut za težnje in potrebe slovenskega športa v sosednjih
deželah, kjer živi slovenska manjšina. Pomaga, kjer je to le možno, in je pri tem moœan
povezovalni œlen med zamejskimi športnimi zvezami, Olimpijskim komitejem Slovenije in
vladnimi ustanovami R Slovenije. Kot predsednica Komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije je vedno pripravljena pomagati tudi pri iskanju sponzorjev iz
Slovenije, ki jih za svojo dejavnost nujno potrebujejo tudi zamejska športna društva.
Marko Raœiœ
Marko Raœiœ se je rodil 25. aprila 1920 v Adlešiœih. Sprva se
je izšolal za uœitelja na ljubljanskem uœiteljišœu, nato je diplomiral kot profesor telesne vzgoje na Državnem institutu za fizkulturo (DIF) v Beogradu. Skozi veœ desetletij je pomembno
prispeval k razvoju atletike v Jugoslaviji in v Sloveniji. Atletsko kariero je zaœel kot œlan vojaškega športnega društva
Partizan in državne reprezentance. Bil je veœkratni prvak Jugoslavije v teku na 100 in 200 metrov, državni rekorder v teku
na 200 in 300 metrov ter osemnajstkrat državni rekorder v
štafetnem teku. Za œlansko državno atletsko reprezentanco je
nastopil tridesetkrat na šestnajstih razliœnih tekmovanjih, med drugim na evropskih
prvenstvih v atletiki v Oslu (1946) in Bruslju (1950) ter na olimpijskih igrah v Londonu
(1948). Sodeloval je pri organiziranju velikih atletskih prireditev v Ljubljani, Splitu in Zagrebu ter pri izvedbi XIV. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Za svoje delo je Marko
Raœiœ prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bloudkovo nagrado leta 1981, zlato
znaœko Evropske atletske zveze leta 1997, priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja za veœ kot 70-letno delo v atletiki in leta 2009 nagrado Marjana Rožanca za podroœje
športa v Mestni obœini Ljubljana. Kot prijatelj zamejskega športa je podpiral razvoj slovenskega športa na avstrijskem Koroškem. Med drugim je predaval na seminarjih zamejskih športnih zvez ter vedno iskal stik s predstavniki in športniki iz zamejstva.
8
dr. Rajko Šugman
Dr. Rajko Šugman je bil podpredsednik Okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana, predsednik Gimnastiœne zveze Slovenije, predsednik IO TKS Slovenije, predsednik Skupnosti
jugoslovanskih fakultet za telesno kulturo, œlan Komiteja
ICSSPE »Šport in prosti œas«, œlan Komiteja za raziskovalno
delo (CDSR) pri Komiteju za razvoj športa Sveta Evrope v
Strasbourgu, œlan predsedstva ZTKO Slovenije in Jugoslavije, predsednik Športne zveze Slovenije, œlan in soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije in Slovenske olimpijske
akademije ter nadalje osem let njen direktor, Je tudi œlan Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj pri ministrstvu za šolstvo in šport R Slovenije.
Bil je tudi dekan Fakultete za šport in prorektor Univerze v Ljubljani. Rajko Šugman je tudi
autor številnih strokovnih, literarnih in poljudnih knjig oz. publikacij.
Kot prijatelj zamejskega športa je vedno podpiral razvoj slovenskega športa na avstrijskem Koroškem.
Lubo Urbajs
Lubo Urbajs, œastni predsednik SPD Celovec in edini še
živeœi œastni œlan Slovenske športne zveze, je maja letos obhajal svoj 90. rojstni dan. Bil je med tistimi rojaki, ki so takoj
po drugi svetovni vojni oživili in ustanovili Slovensko planinsko društvo Celovec, ki je medtem – iz pešœice posameznih idealistov - preraslo v razgibano društvo, v katerem se ne
družijo le koroški Slovenci. SPD Celovec je tudi povezovalni
œlen med planinci obeh narodov na Koroškem – s planinci v
Sloveniji in v ostalem zamejstvu.
Lubo Urbajs je veœ desetletij vodil Slovensko planinsko
društvo Celovec. Pod njegovim predsedstvom je bila mdr. uresniœena dolgoletna želja po
lastni planinski koœi na Blešœeœi, ki je postala priljubljena toœka za planince s Koroške in
Slovenije. Planinska koœa SPD Celovec na Blešœeœi je tudi pomnik na uporniško gibanje
v času nacizma in fašizma, zato SPD Celovec skupaj z domačim kulturnim društvom SPD
„Rož“ iz Šentjakoba ter Slovensko športno zvezo že 35 let prireja zimski pohod v spomin
na osem padlih partizanov in njihovo bitko pod Arihovo peœjo februarja leta 1945.
Lubo Urbajs še danes rad krene v Karavanke, Julijce in Visoke Ture, najveœkrat seveda
na Blešœeœo planino. Lubota Urbajsa koroški Slovenci poznamo tudi kot nekdanjega aktivnega prosvetnega delavca, igralca in aktivista. Svojo poklicno pot je zakljuœil kot urednik pri Slovenskem vestniku, nekdanjemu glasilu Zveze slovenskih organizacij, katere
dolgoletni odbornik in nekaj œasa celo tajnik je tudi bil.
9
Franc Wiegele st.
Franc Wiegele starejši, je eden najbolj prizadevnih, najzaslužnejših in hkrati najuspešnejših športnih delavcev v
vrstah slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Slej ko
prej aktivno opravlja delo trenerja mladih zahomških „orlov“
in kot upravitelj skrbi za deželni nordijski center v Zahomcu.
Bil je mentor blizu 200 smuœarjem-skakalcem in nordijskim
kombinatorcem, ki so postali olimpijski zmagovalci, svetovni prvaki, dobitniki kolajn na svetovnih prvenstvih mladincev, zmagovalci celinskega pokala (Continental-Cup),
avstrijski prvaki, koroški prvaki, zmagovalci deželnih pokalov, itd.
Œeprav se je „Francl“ že med šolskim œasom ukvarjal s smuœanjem in smuœmi, se je
šele leta 1952, ob obisku skakalne tekme v Celovcu, dokonœno vnelo njegovo srce za
smuœarske skoke. Od tedaj naprej se je, najprej kot športnik, nato kot športni delavec,
trener in odbornik v domaœem športnem društvu popolnoma zapisal nordijskemu
športu. Trenerska legenda Franci Wiegele je tudi že desetletja zvest œlan predsedstva
Slovenske športne zveze (SŠZ) na Koroškem!
Zelo pomembna mu je uporaba, ohranitev in enakopravnost svoje materinšœine, slovenšœine. S tem pa tudi tkanje vezi med državami. Poznavalci skakalne scene oz.
nordijskega športa na Koroškem, v Avstriji, Sloveniji in širšem alpsko-jadranskem prostoru, ga že zdavnaj uvršœajo med ikone tega športa. Za svoje angažirano in povsem
uspešno delo je zato prejel tudi že mnoga odlikovanja, mdr. tudi Bloudkovo plaketo,
drugo najvišje priznanje R Slovenije na podroœju športa.
Prepriœani smo in želimo, da bo „Francl“ še dolgo vztrajal in aktivno sooblikoval skakalni šport v naši ožji in širši domovini.
10
Martin Wiegele
Martin Wiegele, šteje na Koroškem med predsednike z
najdaljšo funkcijsko dobo. Ko je leta 1988 Športno društvo
Zahomc zadel strašen udarec, nenadna smrt njegovega
brata in hkrati prvega predsednika društva dr. Janka Wiegeleta, je Martin Wiegele prevzel mesto predsednika. V sodelovanju z Jankom Zwittrom, Ignacem Wiegelejem ter
trenerjem in vsestranskim aktivistom Francem Wiegelejem
je sprejel izziv in nadaljeval z delom v športnem društvu,
pripravil gradnjo sodobnega skakalnega centra v Zahomcu
in se – skupaj s svojim odborom in trenerji – posvetil novim generacijam smuœarskih
skakalcev in nordijskih kombinatorcev. Medtem je 25 let na œelu najbolj znanega nordijskega športnega kluba na Koroškem in skozi vsa leta prispeval k uspešnem in odmevnem vzponu ŠD Zahomc. S svojim delom kot predsednik društva je ustvaril
okvirne pogoje za pretekle in današnje uspehe zahomških športnikov in športnic na
nacionalni in mednarodni ravni.
Matevž Wieser
Matevž Wieser, rojen v Slovenjem Plajberku, je vse svoje
poklicno življenje in najveœji del svojega prostega œasa namenil slovenskemu športu in slovenski srednješolski mladini. Skoraj 35 let (med 1954 do 1958 ter med 1962 do
1991) je bil vzgojitelj v Mladinskem domu Slovenskega
šolskega društva (SŠD) v Celovcu in v tem œasu dal tudi
pobudo za ustvarjalen in kreativen filmski krožek. Stal pa je
tudi ob zibelki Slovenskega atletskega kluba (SAK), najbolj
znanega nogometnega kluba koroških Slovencev. Razvoj
kluba je sooblikoval v zelo odgovornih funkcijah in za svoja dolgoletna prizadevanja bil
odlikovan tudi s œastnim œlanstvom SAK-a.
Velike zasluge si je Matevž Wieser pridobil tudi za razvoj šaha med koroškimi Slovenci, saj je v Mladinskem domu za mladino organiziral šahovske veœere z vrhunskimi
slovenskimi šahisti ter se leta 1981 tudi osebno vkljuœil v novo ustanovljeno šahovsko
moštvo Slovenske športne zveze v Celovcu.
11