Glasilo občine Ravne na KoRošKem
Transcription
Glasilo občine Ravne na KoRošKem
december 2013 G l a s i lo O b č i n e R av n e n a Ko r o š k e m Kmalu se bo zaključilo leto, ki je na Ravnah bilo uspešno. V drugi polovici letošnjega leta smo pridobili nekaj pozitivnih informacij in odobritev finančnih sredstev za pomembne projekte. Na prvem mestu je dolgo pričakovana Čistilna naprava Ravne, ki pomeni velik finančni zalogaj za občino in državo. Čistilna naprava s kanalizacijskim sistemom je naša največja investicija v skrbi za čistejše okolje. Nato sledi odobritev projekta sanacije reke Meže na odseku Ravne, ki je sicer investicija pri nas, vodi pa jo Ministrstvo za okolje in prostor. Ta bo pomenila večjo poplavno varnost naše Poslovne cone in tudi mesta Ravne. Prejeli smo pozitiven sklep za energetsko sanacijo telovadnice Osnovne šole Prežihovega Voranca, tako da tudi v prihodnje investicij ne bo manjkalo. Poleg investicij pa se na Ravnah dogajajo tudi mnoge druge aktivnosti in programi. V teh mesecih je občina prejela dve priznanji. Prvo je priznanje z nazivom »Občina mladim prijazna«. To je izraz dejstva, da je pri nas mladina dobro organizirana in aktivna ter da smo z njimi znali in hoteli najti načine sodelovanja pri delu v občini. Pri nas se lahko pohvalimo z Mladinskim hotelom Punkl, Mladinskim centrom Kompleks, Klubom koroških študentov ter Mladinskim svetom Ravne. Ravno v mesecu decembru bo promocija zanimivega filma o Ravnah in o mladih. Ravno tako pa smo ponosni na pridobitev listine »Občina po meri invalidov«. S to listino smo se izkazali in hkrati zavezali, da bomo invalidom prijazni na vseh področjih. Od arhitekturnih ovir, posebnih programov in zlasti zaposlovanja, ki je pomembno vprašanje za invalide. Želimo si biti občina, ki sprejema drugačnost, ki je odprta za vse skupine ljudi. Sobivanje vseh drugačnih in enakopravnih ljudi je naša skrb in pridobljena listina je odraz te naše volje. Listina ni sama sebi namen, ampak ima tudi namen širiti zavest vseh občanov in občank, da naj bodo tudi oni do invalidov prijazni. Morda se lahko začne s tem, da se v občini po meri invalidov še manj spodobi parkirati na invalidskih parkirnih mestih. Pri tem pa bo pomagal občinski redar, ki bo z januarjem 2014 pričel delovati pri nas. Na Ravnah je v zadnjem času pestro dogajanje. Zlasti smo lahko veseli, da se je začelo pojavljati več projektov in pridobitev, ki govorijo o nas in naših ljudeh. Tako so izšle knjige in publikacije z naslovi »120 Voranc … in teče življenje pod Goro …«, »Uršlja gora, presežni svet« in »Na planoti Ravne«. Tako smo pridobili tri knjige, ki so nam v ponos in nas bogatijo. Poleg treh knjig pa je nastal še film o Ravnah in o mladih. Imeli smo razstavo o velikem Ravenčanu Gregorju Klančniku, ki je izjemno veliko prispeval s svojim delom k našemu razvoju. Njegovo vodenje Železarne Ravne in vplivanje na razvoj občine in mesta sta tako pomembna, da ne smemo ostati le pri razstavi o Gregorju Klančniku. Imam občutek, da bomo v kratkem zopet pridobili kakšno knjigo o njem in o nas. U V O D N I Iz naših podjetij prihajajo spodbudne novice. Metal Ravne, kot največji (ne pa edini) naslednik Železarne Ravne izvaja nove investicije, kar utrjuje naš skupni gospodarski položaj in brani delovna mesta v naši občini. Ravno tako se pojavljajo v tem trenutku gradnje vsaj treh proizvodnih obratov v Poslovni coni Ravne. Občina pa bo v prihodnjem letu gradila nov Podjetniški inkubator, ki bo omogočal ustvarjanje novih delovnih mest. Prihodnje leto bo zopet zanimivo, saj nas čaka petdeseta obletnica Forma Vive na Ravnah, odprtje Medgeneracijskega centra Ravne, dokončanje gradnje Čistilne naprave Ravne in dokončanje gradnje nove Srednje strojne šole. Ob praznikih vam želim vesel božič in srečno novo leto 2014. V novem letu pa vsem želim na prvem zdravje, razumevanje, optimizem in skupno prizadevanje za boljši jutri na vseh področjih. Vaš župan 2 K Marjan Kolar, pisatelj, urednik, esejist in publicist je letos 6. oktobra praznoval 80 let v Kotljah sta z instrumentalno glasbo dopolnila akademski profesor glasbe in kapelnik prevaljske godbe na pihala prof. Davorin Jevšnikar in njegov sin Tevž. Po uvodnem pozdravu Irene Šturbaj, predsednice KD Kotlje, je zbrane pozdravil tudi Marjan Kolar. Zahvalil se je organizatorjem za pripravo večera, vsem prijateljem, znancem in drugim pa za to, da so prišli. V svojem prispevku sem na kratko orisala življenjsko pot Marjana Kolarja ter spregovorila o odzivih domačega okolja na pisatelja in njegovo literaturo. Za pisateljem je dolga pot selitev (zaradi očetovega poklica železničarja in vojnih razmer, ki so po svoje razbijale in spet družile člane družine) in zgodnja zaznamovanost, ki jo je v novi nastajajoči državi povzročil izid literarnega eseja Osamelec. Na anonimnem razpisu gimnazijskega glasila Nova brazda (1951) je sicer prejel prvo nagrado, vendar bil hkrati označen kot politično sporen ustvarjalec. Kot tak ni dobil štipendije za študij, za njim v Ljubljano se je priplazila še taboriščna bolezen in Marjan Kolar se je moral zaposliti v domačem kraju ter nadaljevati študij germanistike in slavistike ob delu. Nadaljeval je s pisanjem in objavljal v revijah Svit, Reviji 57, Novih obzorjih in drugih. In zdržal je pet let honorarnega dela v študijski knjižnici, dokler mu ni odprl vrat Avgust Kuhar v uredništvo Fužinarja, kjer je dočakal upokojitev kot urednik in ustanovitelj Informativnega fužinarja. Vsa leta je Marjan Kolar literarno ustvarjal, posebnega odziva pa nikoli doživel. Zanimivo pa je, da ga vendarle beremo v srbski antologiji jugoslovanske književnosti pred temeljnim priznanjem slovenske stroke, in sicer v družbi največjih imen slovenske literature (npr. Cirilom Kosmačem, Borisom Pahorjem idr.), kar kaže na veliko pisateljsko ime. Potem pa se zgodi tudi v slovenskem prostoru. Prvi roman IŠČI POLDAN prejme kar dve nagradi, najprej pri založbi Obzorja Prežihovo, nato za leto 1968 še nagrado Prešernovega Kulturno društvo Kotlje je svojemu sokrajanu v čast v okviru Kuharjevih dnevov pripravilo simpozijski večer. Odvil se je 12. oktobra 2013 ob 19. uri v kulturnem domu Kotlje. Oblikovali so ga referenti prim. mag. Franc Verovnik, dr. Bojan Borstner, Andrej Makuc, prof. slovenščine, Blaž Prapotnik, Helena Merkač in Bojana Verdinek, obe prof. slovenščine. Prireditev ob jubileju smo združili s predstavitvijo nove zbirke kratke proze Moji mimohodi, ki je izšla pri KD Mohorjan. O njenem izidu je spregovoril založnik Jožko Kert, Vojko Močnik pa je v celoti prebral osrednjo pripoved v zbirki z naslovom Moja Knjiga mrtvih. Večer RAVENSKI RAZGLEDI 3 sklada. Priznanje Slovenije in Ljubljane osamelemu Korošcu. Pa se nimamo kaj pritoževati, če poznamo anekdoto, zapisano v Odsevanjih (2003): »Prijatelj je poslal Marjanu Kolarju čestitko za nagrado, vendar ni poznal naslova. Napisal je Marjan Kolar, pisatelj, Ravne na Koroškem. Pošta mu je dopisni- Pavić v Hazarskem besednjaku obuja mitološko zgodbo o tem, kako ljudje doživljamo svojo končnost, in govori, da je pisatelj, ki skuša prenesti svoje izkustvo na papir, v podobni situaciji kot dreser, ki mladega konja nagradi s sladkorčkom. Če bralcu ne daš sladkorčka, bo knjigo odložil; Danilo Kiš pa NEKAJ MISLI IZ OSAMELCA, ki ga je napisal Marjan Kolar kot 18-letnik »Dejali so, da je čudak, on pa je zmignil z rameni: Idioti.« S tem pa je ustvaril nepremostljiv prepad med seboj in svetom. Ker pa niti čudaki niti idioti ne padajo z neba, temveč zrastejo iz družbe in so verno ogledalo družbenih napak in predsodkov, ne bi bilo napak izobesiti to ogledalo, da bi zardel pred svojo sliko ta, se počesal oni in morda pljunil tretji« … »Za svojega me ne bodo nikdar več priznali. Večinoma se ne menim za to, toda včasih – včasih si človek v preveliki samoti zaželi tudi sicer tako nadležne muhe« (Nova brazda, 1951/52, 11). »Vedno sem imel oči za vse okoli sebe – morda bi bilo bolje, če bi jih ne bil imel« in »Svoboda – lep nič – ideal. … Do svoje smrti si človek ustvarja ideale, da se mu vsi razblinijo.« (Prav tam, 12). »V čredi je prijetno – v tesnem dotiku s podobnimi … Razgleda ni – in kaj bi z njim – saj imajo nezmotljive vodnike. Razgled je lep z višin, toda vzpon je težak in na višinah vladajo viharji, plazovi ovirajo dostop, le redkega obsije na višini sonce. Mraz je v krasnih višavah – v čredi pa je tako prijetno, toplo!« (Prav tam, 13). co vrnila s pripisom »neznan«. Po vsem prebranem (literarnem in neliterarnem) se sprašujem, kdo je Marjan Kolar, je človek, ki odkriva resnico o človeku in le-te nihče noče prepoznati, je človek, ki je razočaran nad ljudmi kot pisatelj in človek, saj smo njegovo literaturo ali napadli ali se nanjo nismo odzvali. In mogoče najdem ustrezen odgovor v besedah Janka Messnerja, ki jih je o pisatelju zapisal v Koroškem fužinarju (1967, št. 2, 42): Je človek, ki kljub vsemu »išče poldan, luč in praznik v sebi – in za ves narod«. Prim., mag. Franc Verovnik, dr. medicine je spregovoril o svojih srečanjih s pisateljem v ordinaciji in kasneje z njegovo literaturo, ki ga je tako prevzela, da ima danes v svoji zbirki vse izdaje njegovih knjig. Posebej je spregovoril o kratki pripovedi Moja Knjiga mrtvih, ki mu je ponudila pacientov pogled na bolezen, umiranje, srečanje s smrtjo, in o tem, kako je prišlo postopoma do izida zbirke Moji mimohodi. Dr. Bojan Borstner je spregovoril o treh knjigah svojega zadnjega branja in njihovi skupni temi z osrednjo pripovedjo v zbirki Moji mimohodi Moja Knjiga mrtvih, tj. človekovo bližanje smrti, ko se znajdeš sam s sabo in iščeš, kaj bi ti lahko pomagalo, obrazec, molitev. Rainer Maria Rilke v Časoslovu pokaže, da obstaja generični vzorec, ki pomaga takrat, ko si sam, ko ni nikogar, ki bi ti dal roko; Milorad 4 v Enciklopediji mrtvih odkriva, da ko je življenja konec, ni ničesar. Bojana Borstnerja je pripoved Moja Knjiga mrtvih prevzela, od naslovnice, v kateri je prepoznal asfalt, do občutenj, o katerih bo morda v prihodnje pisal kot filozof. V nadaljevanju so o delu Marjana Kolarja, njegovem pomenu in odmevnosti spregovorili njegovi literarni vrstniki in sodelavci. Najprej Andrej Makuc, profesor slovenskega jezika in književnosti, dolgoletni sodelavec Odsevanj in pisatelj, ki je spregovoril o tem, da se je z Marjanom Kolarjem srečeval v različnih vlogah; od leta 1967, ko je v gimnazijskih letih prvič slišal za pisatelja, preko prvega stika z literaturo, ko je kot študent slavistike prebral roman Zvezde in križi in v njem prepoznaval resnične osebe iz slovenjegraškega okolja, do sodelovanja v zadnjih letih preko revije Odsevanj in izidov novih Kolarjevih del pri založbi Cerdonis. Prepričan je, da Marjanu Kolarju v slovenski literaturi ni odmerjeno mesto, ki mu pripada, in da je zagotovo, da se bo to zgodilo slejkoprej. Večer v Kotljah naj bi bil le začetek za strokovno obravnavo pisateljevega dela. Nato je spregovorila Helena Merkač, profesorica slovenščine in pedagogike, ki je bila enajst let novinarka pri Fužinarju v Železarni Ravne in sodelavka Marjana Kolarja, ki ji je bil literarni mentor. Danes poučuje na srednji šoli in skuša Kolarjeva dela približati dijakom, ostala pa je tudi zvesta publicistiki, esejistiki in objavlja prispevke v različnih revijah in časopisih – tudi o Kolarjevih besedilih. Svoje razmišljanje o slavljencu je končala z besedami: »Ustvarjati večne like – Odama, Milija, Klasinca in Černjaka – pa zmorejo le veliki, kot je gospod Marjan Kolar. Veliko mi pomeni, da sem lahko dve desetletji preživela z njim.« Na koncu je spregovoril o sodelovanju z Marjanom Kolarjem grafični oblikovalec, urednik, pesnik, publicist in glasbenik Blaž Prapotnik. Z Marjanom Kolarjem se je srečal na pobudo Andreja Makuca in to v času, ko pisatelj ni objavljal. Splet srečnih naključij je povzročil objave črtic, ki so kasneje izšle v Svetem sivem življenju in za njo še pet knjig, ki so postopno privedle avtorja do knjige MOJI MIMOHODI ob njegovi osemdesetletnici. Spomini na prvo srečanje (pred okoli desetimi leti) mu pokažejo sliko pisatelja s pisalnim strojem v rokah, kar se mu še danes zdi kot filmski prizor. Marjan Kolar je s svojim realističnim pogledom na družbo vplival tudi na njegov odnos do sveta. Ob koncu večera v Kotljah smo slavljencu Marjanu Kolarju nazdravili s kozarcem penine in mu zaželeli še veliko ustvarjalnosti, zbrane pa povabili na ogled skrbno pripravljene razstave o njegovem bogatem opusu. Bojana Verdinek POMEMBNEJŠA BIBLIOGRAFIJA MARJANA KOLARJA 1951 Osamelec 1961 Prazno nebo, zbirka novel 1962 Revolucij ne bo več, enodejanka 1964 Samomor v nebesih, zbirka humoresk in satir 1966 Nepravilni trikotnik, kratka pripoved, objavljena v srbski antologiji slovenske proze; Soteska junakov, radijska igra 1967 Išči poldan, roman; Sledovi medalj, mladinska povest 1969 Ura, radijska igra 1971 Sezuj se, kadar stopiš v mošejo, roman o železarju 1973 Snežne verige, povesti 1979 Zvezde in križi, roman; Posterji na begu, začetek izhajanja kot podlistek v reviji Pil 1999 Robinzonova zastava, radijska igra 2003 Sveto sivo življenje, zbirka kratke proze 2004 Prekrstitve, roman 2005 Robinzonova zastava, roman 2008 Primer profesorja Klasinca, roman o dr. Francu Sušniku in Čas hladnih senc, roman 2013 Moji mimohodi, zbirka kratke proze KUHARJEVI DNEVI 2013 KOTLJE – ta čudovita vasica pod prelepo Uršljo goro, z močno preteklostjo in bogato zgodovino ter še bogatejšo kulturno dediščino … in PREŽIH – naš veliki slovenski pisatelj, ki je znal v svojih romanih, novelah, črticah in zgodbah tako realno opisati trpljenje, žalost, bolečino in tudi ljubezen, da lahko človek globoko v sebi začuti, kakšno življenje so živeli nekoč. Zaradi pridnega in vestnega dela naših kulturnih ustanov in njenih sodelavcev ter zaradi spoštljivega odnosa do Kuharjevega rodu je v zadnjih letih izšlo več ponatisov, zbornikov in drugih publikacij. To je več kot pohvale vredno. V sodelovanju z njimi tudi v kulturnem društvu Kotlje spoštljivo ohranjamo tradicijo Kuharjevih dni in se poklanjamo spominu na naše rojake s prirejanjem bogatih in zanimivih prireditev. Žalostno pa je dejstvo, da so prireditve vsa ta leta zelo slabo obiskane. Že zaradi pisatelja, ki je tako živo znal opisati trpljenje in trdo življenje navadnih smrtnikov, bi lahko prišli poslušat bogate vsebine, ki smo jih pripravili in so jim bile namenjene. OKTOBER leta 2013 je v KOTLJAH mineval predvsem v znamenju 120. obletnice rojstva našega mogočnega rojaka Prežihovega Voranca – Lovra Kuharja. Pred pomembnimi dogodki običajno poiščem literaturo, ki se nanaša na temo ali predstavitev tega, kar se bo dogajalo. Ob letošnjih Kuharjevih dnevih je bilo te literature veliko. Izdaja različnih knjig in publikacij, ki so izšle prav v letošnjem oktobru, je bila v večini predstavljena na Kuharjevih dnevih v kulturnem domu v Kotljah, na kar smo še posebej ponosni. Bogat izbor prireditev, ki so se zvrstile skozi ves mesec, smo tudi letos začeli s tradicionalnim pohodom po Voran- čevi poti in to že v soboto, 5. oktobra. Pot, posvečena pisatelju Lovro Kuharju – Prežihovemu Vorancu in njegovim bratom, se začne pri Batičevemu kipu Pobič s solzicami v Kotljah in se vije po postajah življenja Kuharjevih. Pohodniki smo letos hodili po delno obnovljeni poti. Za sodelovanje in finančno pomoč sem se v pozdravnem nagovoru v imenu KD Kotlje zahvalila Občini Ravne na Koroškem in izvajalcem del JKP Log, d. o. o., Ravne. Pohodnikom, ki jih je iz leta v leto manj, se tudi letos ni pridružil nihče iz političnega življenja, čeprav bi bilo prav, saj bi tako pokazali, da spoštujejo naše delo. Pohod je vodil naš stalni vodnik Alojz Pristavnik. Pisatelju in njegovemu rodu smo se poklonili na pokopališču pri cerkvi sv. Marjete. Cerkev je bila v preteklih letih popolnoma obnovljena. Projekt DAR ZA DAR, ki je potekal v Kotljah 12 let, je po mojem mnenju vreden, da se zabeleži kot zgodovinski dogodek. Po zaslugi družine Kocuvan, ki so bili pobudniki tega projekta, in vseh, ki so bili v njem udeleženi ter se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, se je cerkev prenovila. Vsa mogočna in lepa stoji ob pokopališču in ob grobu Kuharjevih. Pri Rimskem vrelcu, kjer spominska plošča priča o nacističnih zločinih v nekdanji gestapovski postojanki, smo se za trenutek ustavili in se spomnili na grozote vojne. Kotnikova bajta, kjer se je leta 1893 rodil Prežih, je bila naša naslednja postaja. Ob 5 6 hudourniškem potoku, kjer so mleli štirje mlini, pelje strma steza do Kozarina, nedaleč stran je bil dom Vorančevega deda. Vorančeva pot vodi vse naprej do Pekla, kjer je Voranc za mamo nabral šopek dehtečih solzic, in na Kogel, od koder je pri mogočnih lipah opazoval, kako so gorele Kotlje. Mimo gradu Šratneka in cerkve sv. Mohorja in Fortunata smo nadaljevali pot do Kuharjeve bajte na Preškem Vrhu, ki jo je Vorančev oče kupil leta 1911. Zdaj je tam spominski muzej, nad muzejem pa stoji Prežihov spomenik, delo Stojana Batiča. Pot smo zaključili v Kotljah. Simpozijski večer s pisateljem in urednikom MARJA- Jesti zdravo pomeni, da tako zmanjšamo riziko za bolezni, povečamo produktivnost, zdrava hrana nam da več energije in nas naredi močnejše – tako telesno kot duševno. V dveh urah je predavatelj slabim 20 udeležencem obogatil um, kako bi se morali v resnici prehranjevati. Dejal je, da je področje prehranjevanja tako obsežno, da bi lahko o tem govoril ure in ure. Škoda, da je zmanjkalo časa. Po končanem predavanju je sledila degustacija. Okušali smo različna zdrava olja in maščobe, goji jagode in semena, kokosovo mleko, odličnega okusa je bilo tudi tisto s NOM KOLARJEM se je odvil 12. oktobra 2013 ob 19. uri v kulturnem domu Kotlje. Oblikovali so ga referenti prim. mag. Franc Verovnik, dr. Bojan Borstner, Andrej Makuc, prof. slovenščine, Blaž Prapotnik, Helena Merkač in Bojana Verdinek, obe prof. slovenščine. Simpozijski večer je bil dopolnjen z branjem osrednjega besedila v novi zbirki Moja Knjiga mrtvih (Vojko Močnik) in instrumentalno glasbo akademskega profesorja glasbe Davorina Jevšnikarja in njegovega sina Tevža. Gospod Marjan Kolar se je zahvalil organizatorjem za pripravo večera in vsem prijateljem, znancem in drugim, da so prišli. Večer v Kotljah se je končal z zdravico pisatelju, da bi imel v prihodnje še veliko moči za tisto, kar dela najraje; ustvarja namreč, in povabilom na ogled skrbno pripravljene razstave o bogatem opusu našega jubilanta. Prireditev je povezovala Bojana Verdinek. Ob letošnji slovesnosti na Prežihovi bajti je izšel zbornik referatov preteklih let z naslovom »Beseda o Prežihu«, ki sta ga uredila Liljana Suhodolčan in Mirko Osojnik. Ker teče beseda o Prežihu, smo njegovo predstavitev uvrstili tudi v Kuharjeve dneve in se z njim spoznali v četrtek, 17. oktobra 2013. Predstavil ga je Mirko Osojnik. Moderatorka srečanja je bila Karin Dvornik, ob predstavitvi pa je sodelovala tudi domačinka, profesorica slovenščine Bojana Verdinek, ki je avtorica prvega referata v zborniku. Zbranim je spregovorila o moči in aktualnosti zgodnje Prežihove literature, prve zbirke Povesti (1925). Prijetno prireditev v hotuljski knjižnici so z igranjem na različne instrumente obogatili še štirje mladi Hotuljci: Jan Gros na harmoniki, Gaja Gregor na kitari, Fiona Sirovina Dvornik s flavto ter Liza Žagar na sintesajzerju. V kulturnem domu v Kotljah smo imeli v torek, 22. oktobra, zanimivo predavanje KAKO UŽIVATI BOLJ ZDRAVO HRANO (skrivnost skritih let) v sodelovanju s Kaščo iz Slovenj Gradca. V goste smo povabili g. Mira Pirtovška, ki ima dolgoletne izkušnje in znanje na tem področju. Poudaril je, kako pomembna je zdrava, ekološko pridelana hrana za človekovo zdravje. Zelo pomembno je, da vemo, kaj pojemo, ker bomo le tako lahko ohranjali zdravo telo, v katerem se bomo dobro počutili. čokolado. G. Miro je posebej za nas pripravil zelo dobre in okusne namaze, najpomembneje pa je, da so bili narejeni iz zdravih sestavin. Takole je zapisano v gradivu, ki nam ga je razdelil na koncu: Ni nujno, da imamo vse, kar bi želeli, prej to, kar potrebujemo: pozitiven pogled na življenje, dobro voljo in ljudi, ki nas imajo radi. Hvala G. Miru, da nas je spodbudil, da razmišljamo pozitivno in mislimo nase. V sredo, 23. oktobra, je bila v Kotljah predstavljena publikacija ob 120. obletnici Prežihovega rojstva pod naslovom … in teče življenje pod Goro … Publikacijo sta izdali Prežihova ustanova in Občina Ravne na Koroškem, predstavil pa jo je uredniški odbor v sestavi mag. Irene Oder, Bojane Verdinek, Alojza Pristavnika, Mirka Osojnika in Vojka Močnika. V uvodu so plesalci folklorne skupine Kulturnega društva Prežihov Voranc zaplesali »abšajdasnik«, kar Voranc opiše v steljaraji, rokopisnem gradivu, ki predstavlja tudi uvod v omenjeno knjigo. Sledil je govor župana Občine Ravne na Koroškem, mag. Tomaža Rožena, ki je med drugim dejal: »Življenje teče, ljudje pridemo in gremo. /…/ Gora ostaja ista, nema in mogočna. Mnogi tečemo in so tekli pod Goro. Največji med nami, ki je pustil globoke sledi človeškega ustvarjanja, je bil Prežihov Voranc. O njem in ob njem se učimo, iščemo navdih in se k njemu nenehno vračamo…« Publikacija je razdeljena na tri dele: prvi je posvečen Prežihovem Vorancu. Gradivo zanj sta pripravili mag. Irena Oder (zapis ob objavljeni Steljaraji) in Bojana Verdinek, ki je iz pisnih in ustnih virov izbrala in zapisala 32 anekdotičnih spominov. V drugem delu, ki sta ga pripravila Mirko Osojnik in Alojz Pristavnik, so zajeti živi viri - osebnosti. Kar 140 imen je v knjigi, ljudi, ki so veliko prispevali k razvoju naše občine na različnih področjih. Tretji del govori o Občini Ravne na Koroškem oz. njenih 14 naseljih – v besedi in fotografiji. Pripravil in uredil ga je Vojko Močnik. Predstavitev fotomonografije URŠLJA GORA – PRESE- ŽNI SVET je bila v petek, 25. oktobra v kulturnem domu v Kotljah. Program so poleg avtorja knjige Sebastijana Oblaka sooblikovali še Lovski oktet Prežihovo, g. Jožko Kert in Irena Šturbaj. Avtorju knjige ni bilo mar, katera ura dneva ali noči je bila, ni mu bilo važno, kakšno vreme je zunaj, samo vleklo ga je na goro z namenom, da ujame čudovite prizore narave in jih ulovi v objektiv. Nastale so čudovite fotografije in nekaj najlepših je izbranih in objavljenih v tej fotomonografiji. Ob njih človeka spreleti nepopisen občutek tišine, miru in spokoja, kot da se je znašel v drugem svetu. Iz njih žari vse, kar nam čudovita mati narava lahko ponudi. V soboto, 26. 10. 2013, se je v Kotljah v kulturnem domu odvijala slavnostna akademija ob zaključku Kuharjevih dnevov kot spomin na Kuharjev rod. Slavnostni govornik je bil gospod doktor Bojan Borstner, ki je razmišljal o položaju malega človeka v današnji družbi in si ob Prežihovih odlomkih iz romana Jamnica zamišljal, kako bi Kuharjevi bratje gledali na »fabriko« in življenje danes. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Tjaša Merkač, so sodelovali: mladi črnjanski harmonikar Aljaž Kupec; Ana Marija Meh, ki je prebrala odlomek iz Prežihove črtice Ajdovo strnišče in odlomek iz spominov Kristine Brenkove na Prežiha Tu bi rad počival; koroški glasbenik Milan Kamnik s svojima pesmima Grta pa dovta in Uršlji gori; mešani pevski zbor in ženski pevski zbor Solzice. Ker je to čas pozne jeseni, ki jo je pisatelj Prežihov Voranc znal tako tenkočutno opisati in bralec skupaj z njim podoživlja v pisano barvitost objeta pobočja, je bila to tudi rdeča nit programa. Poudarjen je bil ponos, da je koroški pisatelj ponesel v svet glas o klenih prebivalcih naše pokrajine. Dajmo, črpajmo to moč tudi danes! Celoto je dopolnila dekoracija z risbami učencev OŠ Prežihovega Voranca Ravne in naravni materiali, s katerimi je Tatjana Merkač poudarila ta letni čas. V povezavi z dekoracijo in Prežihovimi deli so nastopajoči v zahvalo dobili šopek iz ajdovega cvetja. Program za akademijo je oblikovala Milena Mesner. Bodimo ponosni, da smo doma v teh krajih, kjer je prebival naš Lovro. Veliko resnice se skriva v literaturi našega velikega pisatelja. Nekatera njegova dela, napisana pred toliko leti, so še dandanašnji tako aktualna, kot da bi se vse dogajalo v sedanjem času. V nekaterih delih lahko najdemo celo sami sebe. Ja, zgodovina se ponavlja, čisto zares se ponavlja in današnji časi so nemalokrat podobni tedanjim, tako težko je postalo življenje. In ravno zaradi tega bi morali bolj stopiti skupaj, biti složnejši. Taki so bili namreč bratje Kuhar – čeprav so živeli daleč drug od drugega, so bili pri pomembnih odločitvah vedno složni in enotni. Velik in mogočen stoji kip Prežihovega Voranca sredi travnika in gleda na svoj ljubi rodni kraj Kotlje. Tudi letos smo se jim v okviru Kuharjevih dnevov poklonili z vsem spoštovanjem. Irena Šturbaj, predsednica KD Kotlje in Bojana Verdinek, podpredsednica KD Kotlje 11. TRADICIONALNO SREČANJE na Prežihovi bajti v znamenju 120-letnice rojstva Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca Prežihova bajta, spominski muzej Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, že več kot trideset let s svojo sporočilnostjo, aktualnostjo, neokrnjeno naravo le korak od mestnega vrveža privablja številne popotnike, šolske skupine, turistična društva in posamezne obiskovalce. V prvih avgustovskih dneh je bilo v Koroškem RAVENSKI RAZGLEDI pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne na Koroškem zaznati ustvarjalni nemir ob zaključnih pripravah, ki jih že vrsto let pripravljamo 10. avgusta, na dan rojstva pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Z vsakoletnimi srečanji na Prežihovi bajti ohranjamo spomin in širimo spoznanja o Prežihu, njegovem življenju in delu. Z izborom vsakoletne osrednje teme tradicionalnih srečanj osvetljujemo pomembne mejnike iz življenja in dela pisatelja, v vsebino programa pa vključujemo različne ustvarjalce, ki jih Prežihova literarna dediščina navdihuje in predstavlja del njihovega ustvarjalnega, strokovnega in umetniškega izražanja. Snovanje vsakoletnih vsebin sovpada z neštetimi pripravami, dogovarjanji in sodelovanji ter druženji z različnimi avtorji, kulturniki, člani društev in neštetimi posamezniki, ki sooblikujejo podobo naših srečanj. V letošnjem letu je bilo srečanje na Prežihovi bajti posvečeno 120–letnici pisateljevega rojstva. Ob tej priložnosti smo v muzeju izdali zbornik referatov z naslovom Beseda o Pre7 žihu, v katerem so zbrani prispevki vseh avtorjev, ki so v preteklih letih na Prežihovi bajti že predstavili svoje poglede in dognanja na izbrane tematske vsebine srečanj. Z izidom zbornika je vsebina referatov s preteklih srečanjih postala dostopna širši javnosti, razmišljanja o Prežihu v knjižni izdaji pa predstavljajo pomemben prispevek naši kulturni dediščini in identiteti. Zbornik Beseda o Prežihu je že tretja muzejska publicistična izdaja, vezana na Prežihovo literarno zapuščino v razdobju zadnjih treh let. Ob ponatisu Prežihove novele Samorastniki v letu 2010 in ponatisu novele Ljubezen na odoru v letu 2012 smo razširili in obogatili ponudbo katalogov na Prežihovi bajti, ki jo namenjamo najširšemu krogu obiskovalcev. V zborniku referatov Beseda o Prežihu je natisnjenih sedem referatov na osemdesetih straneh. Odlika zbornika je tudi zgoščena 8 predstavitev avtorjev referatov in koroškega likovnika Leandra Fužirja, ki je s svojimi ilustracijami izhajajoč iz Prežihovega sveta obogatil ne le zbornik Beseda o Prežihu, temveč tudi obe noveli Samorastniki in Ljubezen na odoru, ki sta bili v naši ustanovi izdani v preteklih letih. slovenskih pesnikov in pisateljev je predstavljen tudi Spominski muzej Prežihovega Voranca na Preškem Vrhu. Predstavnikom Društva slovenskih pisateljev smo predstavili naša tradicionalna srečanja in željo, da bi v letošnjem letu sooblikovali program in skupaj krajin kot literarnih pokrajin. Njegov osrednji del je pot, ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali slovenski pesniki in pisatelji. V besedi in sliki predstavlja slovenske književnike in njihovo vpetost v literarno-kulturno dediščino slovenskih pokrajin in tudi v Seznam referatov v zborniku Beseda o Prežihu: Bojana Verdinek: Ob 80-letnici izida Prežihove prve zbirke pripovedi z naslovom Povesti; mag. Simona Javornik Ristič: Ilustracija; mag. Marija Irma Vačun Kolar: Ženski liki v Prežihovi literaturi; dr. Dragica Haramija: Solzice Prežihovega Voranca: ob 60-letnici prvega izida; Mirko Osojnik: Prežihova zbirka Samorastniki v luči literarne zgodovine; Petra Kos: Aktualizacija Prežihove Požganice; Mirko Osojnik: Nekaj podrobnosti o zbirki Samorastniki in o nekaterih značilnih prvinah Prežihove novele Ljubezen na odoru. Posebnost naših srečanj je sodelovanje. Skoraj naključju pa je botrovalo letošnje sodelovanje z Društvom slovenski pisateljev. Na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu sem letos spomladi z veseljem prisluhnila predstavitvi projekta Društva slovenskih pisateljev – Slovenska pisateljska pot. Med 106 predstavljenimi domovanji počastili spomin na pisateljevo 120. obletnico rojstva. Tako je bil 10. avgust tudi priložnost za predstavitev projekta Društva slovenskih pisateljev, vodnika: Slovenska pisateljska pot, vodnik po domovanjih 106 slovenskih pesnikov in pisateljev. Kot je v uvodu zapisano, je vodnik namenjen obiskovanju, spoznavanju in doživljanju slovenskih po- zamejstvu. Slavnostni govornik na 11. tradicionalnem srečanju je bil član Društva slovenskih pisateljev pisatelj in pesnik Dušan Šarotar. Kulturni program srečanja so sooblikovali Koroški oktet in folklorna skupina KD Prežihovega Voranca. Liljana Suhodolčan Izšel je še drugi del nemškega prevoda Prežihovega romana soseske: Jamníca – Das Dorf in der Kärntner Mulde, Band 2 Založba KITAB Celovec – Dunaj nadaljuje s serijo prevodov Prežihovih del. Neutrudni prevajalec in občudovalec Prežihovega Voranca gospod Jozej Strutz se je še z večjo vnemo lotil prevajanja Prežihovega opusa. Po lanski uspešni izdaji treh Vorančevih zgodb s skupnim naslovom Zima v Celovcu (Winter in Klagenfurt) je že aprila letos izšel prvi del Prežihove Jamníce, sedaj pa nam je založba ponudila že drugi del tega romana. Prvi in drugi del Jamnice sta torej zdaj že prevedena! Če še koga zanima, kako se Prežih bere v nemščini, se lahko o njih zanima na spletni strani www.kitab.verlag.com. Gospod Jozej Strutz pa je medtem menda že prevedel tudi 3., zadnji del Prežihovega velikega romana in načrtuje še prevod nekaterih Vorančevih manj znanih zgodnjih povesti, črtic in novel, ki so izšle v zbirki Dekle z mandolino (Študentska založba, Ljubljana 2011). Urednik Stripoteka v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je ob svoji šestdesetletnici leta 2009 izdala publikacijo z naslovom Bukvopedija. Poleg predstavitve zgodbe o knjižnici je publikacija nastajala z idejo, da bi bila privlačna tudi za mlajše generacije, ki jih samo na videz suhoparno besedilo gotovo ne bi pritegnilo k branju. Domnevali smo, da bi bilo privlačnejše duhovito, jedrnato in vizualno podprto gradivo, kar je že skoraj definicija za strip. Tako je slavnostna publikacija – zelo slikovita in stripovska – nastala v sodelovanju urednice in bibliotekarke Simone Vončina s koroškim striparjem, Cirilom Horjakom, in tekstopiscem, Iztokom Lovrićem. Z njo pa nismo bili zadovoljni le zaposleni in uporabniki Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, temveč RAVENSKI RAZGLEDI tudi naši stanovski kolegi. Med njimi je odlično kritiko Bukvopedije objavila Liljana Klemenčič iz ptujske knjižnice1. Ob teh pozitivnih odzivih se je nedolgo zatem, nekako pred tremi leti, v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika pojavila ideja o postavitvi posebne zbirke – stripoteke. Opazili smo namreč, da povpraševanje po stripih obstaja med mlajšimi in starejšimi uporabniki in kazalo je, da to povpraševanje celo narašča. Glede na to domnevo smo med uporabniki izvedli anketo s tristo vzorci, njeni rezultati pa so pokazali, da kar 30 odstotkov anketiranih uporabnikov strip zanima vsaj v širšem smislu, približno deset odstotkov pa je bilo, kot so navedli, »rednih bralcev stripa«. Kljub predhodnim opažanjem o naraščanju zanimanja za strip so nas ti podatki presenetili. Pokazalo se je torej, da bi bilo smiselno našim uporabnikom zagotoviti posebno, ločeno zbirko stripov, s tem preprostejši dostop do njih in tudi prostor za branje. Stripi so bili namreč dotlej umeščeni na različnih lokacijah, od depoja in različnih postavitev (glede na tematiko) v prostem pristopu do mladinskega oddelka. To pa je pomenilo, da je moral uporabnik ne le vložiti nekaj napora v iskanje stripovskega gradiva, temveč tudi dobro vedeti, kaj pravzaprav išče. Manj zavzeti potencialni uporabniki stripovskega gradiva tako niti niso prišli do njega ali pa le do njegovega manjšega dela in bolj ali manj naključno. Kljub temu da so bralci stripov pogosti tudi med najbolj izobraženimi, je branje stripov nezahtevno in takšen bi po vsej logiki moral biti tudi dostop do njih. Tako je v steklenem prizidku Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika letos začela rasti nova zbirka – stripoteka. Konec letošnjega maja smo jo svečano odprli v družbi Cirila Horjaka in precej številnih obiskovalcev. Trenutno skoraj 500 enot gradiva, uvrščenega v stripoteko, predstavlja stripovsko gradivo, zbrano z vseh mogočih doslejšnjih postavitev in lokacij. Zbirko gradijo predvsem stripovski albumi, nekaj je grafičnih oziroma stripovskih romanov, pa tudi stripovske periodike. Zadnja je zaenkrat še nekako na stranskem tiru, vendar se trudimo tudi v tej smeri. Stripi so priljubljeno gradivo med vsemi starostnimi skupinami uporabnikov – zato je lokacija na stičišču oddelka za odrasle in oddel- 9 ka za otroke in mladino tudi simbolno posrečena. Ob navidez sproščeni postavitvi – v sestavljivih in premičnih kockah – gradivo zbirke strogo sledi abecednemu redu. Precej stripovskega gradiva je knjižnica zbrala in hranila že doslej, zdaj pa se to gradivo tudi sistematično in premišljeno nabavlja in skušamo zagotoviti čim širši in kvalitetnejši izbor tovrstnega gradiva. Hkrati si želimo zapolniti nekatere »luknje« iz preteklosti, ki jih je kar nekaj. Ena takšnih (večjih) lukenj je Gatnikova Magna Purga, ki je ni na trgu – seveda bi jo kot dar sprejeli odprtih rok. Ob bogatenju knjižničnega prostora in knjižnične zbirke in prilagajanju uporabnikom nas veseli tudi, da naša prizadevanja že kažejo tudi pomembno statistično vrednost, saj je izposoja stripovskega gradiva zelo narasla – v obdobju od junija do oktobra kar za 83 odstotkov v primerjavi z obdobjem od januarja do maja letos. Prizadevamo si, da bi stripoteka zaživela tudi drugače kot le v smislu prostora za hranjenje gradiva in branje. V njej načrtujemo razstave, srečanja in druge dogodke, ki bodo prostor stripoteke še bolj osmislili in ga naredili živahnega in privlačnega. Trenutno je v njej na ogled stripovska razstava študentke Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Tine Konec. Mag. Jelka Kos, bibliotekarska svetovalka 1 Liljana Klemenčič, Ali pa ima Koroška osrednja knjižnica najboljšo jubilejno knjigo? (poskus skoraj hvalnice), Mentor, XXXI/5 (2010), 76–78. OŠ KOROŠKI JEKLARJI podobo na ogled postavi Globoko smo že zakorakali v šolsko leto 2013/2014, a bi se radi na začetku še malo dotaknili pestrega dogajanja ob zaključku lanskega šolskega leta, ko smo na šoli posebno pozornost namenili nadarjenim učencem. Ti so se na Obretanovem udeležili t. i. Tabora za nadarjene. Več o dogajanju na prvem tovrstnem taboru nam je zaupala ena od mentoric, Jasmina Pečovnik: »V mesecu juniju, ko so se počitnice šele dobro začele, so se srečali nadarjeni učenci, ki so bili kot taki spoznani na najrazličnejših področjih. V taborniškem domu na Obretanovem, ki je postojanka taborniškega roda koroških jeklarjev, je sedemnajst otrok bivalo med 27. in 29. junijem. Svoje znanje so nadgrajevali in izpopolnjevali v literarni, novinarski, naravoslovni in likovni delavnici. V vodenem prostem času so spoznali tabornike in njihove spretnosti, ukvarjali pa so se še z različnimi sprostitvenimi dejavnostmi. Na delavnice so se učenci prijavili že med šolskim letom, da so smeli sodelovati na taboru, pa so morali opraviti tudi določene naloge: brali so, raziskovali zgodovino, iskali in spoznavali različne rastline, risali načrte za izdelavo kipa in podobno. Tema likovne delavnice je bila seme – pogovoru o pomenu in začetku življenja je sledilo praktično delo. Dekleta so v okolici doma poiskala različna semena; opazovanju je sledilo risanje, po risbi pa so izdelala prototip večjega izdelka, ki so ga ustvarila pozneje. Končni izdelek je bila obhodna plastika – seme in relief. Obiskala so tudi gospoda Ferda Kralja, ki jim je pred10 stavil svoje lesene skulpture. Vsaka se je nato preizkusila še v izdelavi reliefa iz lesa. Tema naravoslovne delavnice je bila biotska pestrost gojenih in negojenih travnikov. Mladi raziskovalci so v praksi spoznali, da večja pestrost odlikuje negojeni travnik, pa tudi razloge, zakaj je temu tako. Analizirali so tudi prst in vodo, spoznali različna barvila in naredili svoje herbarijske liste. Literarno-novinarska delavnica je bila sestavljena iz dveh delov. Učenci so po prebrani knjigi in ogledu filma razmišljali o problemu razčlovečenja, politične manipulacije v času krize, drugačnosti skozi oči odraslih in otrok (primerjava), prijateljstvu v času vojne ter problemu samopoveličevanja/pretiranega ega. V tej delavnici je nastalo tudi besedilo sedmošolke Ane Markovič: Črna smrt, dečka dva, umazana od blata, eden suh, drugi močan, nekam hodita. Le kam? Hodita v množici ljudi, majhni, veliki, a črtaste pižame nosijo vsi. Na tisoče ljudi se v plinu duši, v pogubo zrejo vsi. Vrata se odpro, gole glave se vidijo, brez nakita in lepih reči, brez pravic, izkoriščeni. V drugem delu so otroci spoznavali delo novinarja in spremljali dogajanje v vseh ostalih delavnicah ter med preživljanjem prostega časa. O vsem, kar se je dogajalo, so poročali tudi na Koroškem radiu, zbrano gradivo pa so uredili in izdali Jekleničke z Obretanovega. Čeprav so bili trije dnevi tabora naporni, saj je bilo dela veliko, lahko vtise učencev strnemo v besede: »Bilo je poučno in lepo.« Jezikovno nadarjeni osmo- in devetošolci, natančneje tisti, ki jim nemške besede gredo zlahka z jezika, so sodelovali z ljudsko šolo in gimnazijo Alpe-Jadran v Velikovcu. Letošnje sodelovanje je bilo umetniško obarvano, saj so učenci pri naših severnih sosedih spoznavali življenje in delo umetnika Wernerja Berga, čigar razstavo so si v Pliberku tudi ogledali. Pri nas smo jih odpeljali v Slovenj Gradec, kjer smo v tamkajšnji galeriji likovnih umetnosti zanje pripravili likovne delavnice. Medsebojno sodelovanje smo razširili na dva dni in tako stkali še močnejše prijateljske vezi. Tudi v tem šolskem letu smo pridno zavihali rokave, saj smo se z veliko vnemo lotili šolskega projekta z naslovom Ohranimo gozd. Pobudnica in idejna vodja le-tega je učiteljica Maja Marin, ki je svoje zamisli o projektu strnila takole: »Ideja projekta je rezultat zavedanja o pomembnosti gozda za vso živo in RAVENSKI RAZGLEDI neživo naravo ter vzgoja in izobraževanje v tej smeri. Vsak prispevek k ekološkemu ozaveščanju in ohranitvi gozda lahko pomeni kamenček v mozaiku reševanja globalne problematike in tudi gospodarnega ravnanja z gozdovi v Sloveniji. V projekt so vključeni vsi učitelji, ki želijo sodelovati in s svojega zornega kota pojasniti, raziskati in ustvarjati na naslovljeno tematiko. Sam projekt ni financiran, zato se aktivnosti lotevamo znotraj načrtovanih vsebin pouka, tehniških in kulturnih dnevov, interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov, vzporednih projektov, ki že potekajo na šoli … Ker delo v projektu ni finančno podprto, je toliko večji prispevek tistih, ki prostovoljno in s priročnimi sredstvi, brez večjih investicij, pomagajo učencem širiti obzorje okoljske problematike, v tem primeru ohranjanja gozdov. Še več, s posameznimi aktivnostmi lahko veliko prispevamo predvsem v šolski sklad, saj bomo določene izdelke in stvaritve ponudili za prostovoljne prispevke. Nekaj vsebin, ki jih načrtujemo znotraj projekta: literarno ustvarjanje (proza, pesmi, dramatizacije, skeči, recitacije, intervjuji …), likovno in tehnično ustvarjanje (risanje, kiparjenje, izdelovanje novoletnih voščilnic, nakita iz naravnih materialov, različnih izdelkov iz recikliranih materialov, ekoloških novoletnih jelk, izdelovanje iz gozdnih plodov …), knjižni bolšji sejem (prodaja in menjava knjig iz domačih polic), glasbeno ustvarjanje (pisanje pesmi, skladanje, instrumentalno upodabljanje …), kulinarika iz naših gozdov (pripravi jedi, napitkov, sirupov, nabiranje zelišč in plodov), zbiranje starega papirja (ustaljene akcije, podkrepljene z motivom Ohranimo gozd) in uprizoritev gledališke igre z naslovom Samotna jelka. Aktivnosti potekajo skozi celo šolsko leto, v posameznih primerih se interdisciplinarno dopolnjujejo. Vsak prispevek je dobrodošel in pomeni nov premik pri razmišljanju o ohranitveni problematiki in pomenu gozda kot ekosistema. To pa je tudi najpomembnejše sporočilo projekta.« Prispevek k ohranitvi narave in urejenosti našega okolja je bila tudi svečana posaditev dreves, ki je pred šolo potekala dan pred občinskim praznikom. Novi drevored, ki bo krasil okolico našega hrama učenosti, je za nas pomembna pridobitev. Vsak oddelek na šoli bo namreč imel svoje drevo in bo moral zanj skrbeti. Prvo drevo – ozkolistni javor – je ob pomoči manjše skupine učencev posadil gospod župan, vsa ostala pa bomo sami, zato so nam na občini (poleg dreves) priskrbeli še orodje, ki ga bomo pri sajenju potrebovali. Na ogled smo postavili le nekaj drobcev iz bogatega in pestrega repertoarja dogajanja na naši šoli, za ostale podrobnosti pa lahko pokukate na šolsko spletno stran: www.oskoroskijeklarji.si. In kaj nas še čaka v tem letu? Pustimo se presenetiti, saj vsako šolsko leto piše nove zgodbe. Zbrala in uredila Tina Čapelnik 11 Zdrava šola na oš prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 20 pionirskih, ustvarjalnih in plodnih let 1 UVOD PREŽIHOVCI z Raven na Koroškem smo PONOSNI ZDRAVOŠOLCI že dve desetletji. Leta 1993 smo, skupaj s še 11 pilotskimi šolami v Sloveniji, zaorali ledino v takrat še mednarodni projekt Evropska mreža zdravih šol. Semena so obrodila številne pozitivne sadove, saj nas je danes že 327, ki spletamo vezi in izmenjujemo zglede dobre prakse v Slovenski mreži zdravih šol. Naš osnovni cilj je, da kot Zdrava šola s celotnim delovanjem promoviramo zglede dobre prakse na šoli in v širše okolje. Vrednote, ki jih promoviramo, se trudimo tudi živeti in le-te postajajo del vsakdana. Tako, pod vodstvom IVZ-ja in ob podpori Ministrstev za zdravje in za šolstvo, uresničujemo smernice trajnostnega razvoja skozi raznolike in pestre oblike našega delovanja. Koncept Zdrave šole je s celostnim pristopom postavil v ospredje pomen fizičnega okolja, vrednot in običajev ter medosebnih odnosov. Šola mora delovati kot enovit organizem in za uspeh v njej vsi deležniki tako tudi delujejo. Kot pomemben člen lokalne skupnosti pa s svojim delovanjem vpliva tudi širše v prostor in obratno. Podpirajo jo starši, lokalne zdravstvene službe, lokalne oblasti ter številni drugi deležniki. 2 NEKAJ KRONOLOGIJE 2.1 ZAČETNI KORAKI NA ŠOLI Predstavitev mednarodnega projekta Zdrave šole celotnemu kolektivu. Ožji tim je nato napravil zbir vsega dotedanjega delovanja na šoli in z njim smo kandidirali za izbor v prvi krog. Po uspešnem izboru med dvanajsterico oblikovanje šolskega Tima ZŠ in priprava programa našega delovanja. Ob podpori vodstva smo, skupaj z učenci in učitelji ter starši, začeli uresničevati naloge in postopoma dosegati zastavljene cilje. Sledila je analiza začetnega stanja na šoli in po njej smo, z vodstvom na 12 Odločitev je tvoja čelu, začeli eliminirati najšibkejši člen. To je bil dvoizmenski pouk in že po nekaj letih so se otroci razredne stopnje preseli v nov, moderno opremljen prizidek. Dobili smo tudi druge prostore, npr. knjižnico, računalniško učilnico ter sodobno opremljeno kuhinjo. Projekt Zdrave šole smo predstavili ravnateljem v regiji, svetovalnim in zdravstvenim delavcem in tako začeli uresničevati bistveni koncept ZŠ t. i. celostni ali holistični pristop. Sodelovanje se je kmalu razširilo še na nivo lokalne skupnosti, v medije in v širši slovenski prostor skozi Mrežo zdravih šol. Pri tem je bila najpomembnejša skrb za ustrezno motivacijo in vzdrževanje le-te, nenehno iskanje novosti, validnost in preverljivost zastavljenih nalog v praksi, skrb za klimo medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, delitve idej, sprejemanja različnosti idr. Zdrava šola je v naš prostor prinesla ozaveščanje in kritično razmišljanje o širših vsebinah vsakdanjega življenja ter usposabljanje za ustrezno ravnanje. Vzporedno je tekla tudi prenova Slovenskega šolskega sistema in tako smo, po nekem srečnem naključju, velikokrat lahko z roko v roki udejanjali kompetence na področju vzgoje in izobraževanja. 2.2 GLAVNI POUDARKI DELOVANJA NA ŠOLI Z različnimi, aktivnimi oblikami in metodami poučevanja, izkušenjskim učenjem in problemskim poukom, s pestrimi interesnimi dejavnostmi ter široko paleto delovanja in možnostmi vključevanja v projekt Zdrava šola ter mnoge druge projekte ponujamo otrokom in mladostnikom veliko možnosti za celostno rast in razvoj s številnimi kompetencami in z znanjem kot tudi na področju usvajanja veščin/kompetenc za življenje. Trudimo se za sodelovanje staršev (pa tudi starih staršev) v naših aktivnostih, npr. Mega žuri – že tradicionalna kulturna prireditev; Tržnica Prežihovcev – aktivnosti v okviru Šolskega sklada za pomoč otrokom in mladostnikom; Tabori Zdravih šol, dobrodelne in zbiralne akcije, pustovanja, zaključne prireditve, valete, šolski plesi, gorništvo; delavnice, radijske oddaje in razstave ob Svetovnih dnevih, Jabolko v šoli, Evropski sistem razdeljevanja sadja, kvalitetni in medpredmetno naravnani kulturni, športni, tehniški in drugi dnevi dejavnosti; bogate in pestre interesne dejavnosti; vsakoletne aktivnosti na temo rdeče niti v mreži Zdravih šol. In nosilci teh aktivnosti smo učitelji, vodstvo ter drugi delavci naše šole. Pri tem nam ves čas zelo aktivno pomagajo naši mladostniki v timu za Zdravo šolo, pa tudi večina ostalih učencev se, ob ustrezni motivaciji, aktivno vključuje v naše dejavnosti. Ker je torej glavni koncept Zdrave šole celostni pristop, pomeni, da de- oblikami dela, npr. igri vlog, debatam, projektnemu delu, timskemu delu, raziskovalnemu delu, rabi računalnika, nenehni implicitni vzgoji skozi vsebine itn. Vse to se kaže v izjemnih dosežkih naših otrok na različnih tekmovanjih, tistih v okviru obveznega programa, pa tudi izbirnih vsebin in tem, ki jih vključuje Zdrava šola. S pristopi, kjer sta motivacija in pestrost izbire na prvem mestu, je znanje trdnejše in uporabnejše, učenci uživajo v učenju, v različnih aktivnostih, kjer so lahko dokaj avtonomni, se dokazujejo na Mega žur prijateljstva lovanje Zdrave šole ni in ne more biti neka vzporedna, iztrgana dejavnost, ampak integralni del vsega delovanja. Tako se dejavnosti in aktivnosti na šoli nenehno prepletajo, se medsebojno oplajajo z idejami, zgledi dobre prakse, motiviranostjo ob uspehih. Gre torej za delitev idej, vedenj, znanj; za interdisciplinarne pristope, medpredmetno in vertikalno povezovanje ter predvsem ozaveščanje o pomenu nenehnih sprememb za osebno in strokovno rast ter razvoj otrok in mladostnikov, pa tudi učiteljev in drugih delavcev šole. Koliko kvalitetnih premikov se je zgodilo in se dogaja na področju osveščanja mladine, staršev, kolegov, krajanov. Delovali smo z zelo različnimi temami promocije zdravja npr. Preprečevanje odvisnosti in zasvojenosti, s tematskimi razrednimi urami, s programom Spodbujanje nekajenja, do tem, kot so AIDS in zdrava spolnost, Koristna izraba prostega časa, Gibanje in zdrava prehrana, Ekologija, Zdravi pod soncem, Promocija duševnega zdravja v šoli v obliki delavničnih izobraževanj idr. Velik poudarek dajemo delu v razredu z raznolikimi in aktivnimi RAVENSKI RAZGLEDI različne načine in primerno razvojni stopnji. Zavemo se tudi pomena varnega, zaupljivega in prijetnega okolja ter pozitivne komunikacije na vseh ravneh. Oblikovali smo Kotičke ZŠ, Kotičke za starše, kjer jih informiramo o delu, uspehih, (učencev, učiteljev, delavcev šole), razstavljamo številne projekte in otroške izdelke. Tu so še tematski roditeljski sestanki in delavnične oblike. Pri tem so nam pomagali tudi mnogi zunanji sodelavci in medicinske sestre ter Zavodi za zdravstveno varstvo, ki so pred časom postali tudi naši koordinatorji. 2.3 NEKAJ NASLOVOV DELOVANJA NA ŠOLI Nastali so interni priročnik Razredne ure za vse nas ter bilteni z zgledi dobre prakse: Kotiček zdravošolcev se predstavlja, Alkoholizem – Slovenija in svet kličeta SOS. Z zanimivimi otroškimi in mladinskimi predstavami na temo zdravega načina življenja, npr. Odločitev je tvoja, ekološka predstava v angleškem jeziku: Save the Lofty Trees, z izborom Naj učilnice, Naj oddelčne skupnosti ali Naj pevca, plesne skupine, likovnega izdelka šole si otro- ci in mladostniki gradijo pozitivno samopodobo in veščine samozavestnega nastopanja. Skozi izbrane vsebine in z lastnim delovanjem si tako oblikujejo ustrezen odnos do zdravja, okolja, sočloveka, do sprejemanja uspeha in poraza, različnosti ter še številnih vrednot za boljšo kvaliteto življenja. In kar je najpomembnejše, te vrednote se trudimo tudi živeti. 2.4 OVIRE NA NAŠI POTI Celotno delovanje zdrave šole temelji na vsaj načelni podpori vodstva ter motiviranih in kompetentnih vodjih in timih ZŠ, ki z lastnim zgledom pritegnejo večino kolektiva, učencev, staršev in drugih delavcev šole; znajo pa se povezovati tudi z drugimi deležniki v kraju in širše. A pri tako kompleksnih nalogah in delovanju kot je Zdrava šola, se skozi čas pojavljajo tudi omejitve, kot na primer: • za neformalno delovanje so potrebne številne veščine kot npr. strpnost, sodelovalnost, timsko delo, veščine za delegiranje nalog ter široka interdisciplinarna znanja in vedenja poleg vseh formalnih obremenitev in zadolžitev pri šolskem delu; • začetni elan in motiviranost včasih naletita na ovire, saj je ves čas potrebno iskati nove poti in izzive; tako za učitelje, učence in tudi starše; • menjavanje generacij mladostnikov in z njimi tudi staršev v timu ZŠ zahteva nove načine, metode in oblike za pot naprej; • za doseganje prepoznavnosti se je potrebno nenehno dokazovati z zglednimi in uspešnimi aktivnostmi. Prepričana sem, da nam je uspelo zdržati tako dolgo zato, ker smo delovali v mreži enako mislečih, z enakimi cilji, enakimi problemi, ker smo znali deliti ideje, se spodbujati in krepiti tudi lastno pozitivno samopodobo z oblikami druženja, sodelovanja preko pisnih in drugih medijev ter ob nesebični podpori ter povezovalni vlogi Inštituta za varovanje zdravja. Pomembno vlogo pa sta odigrali tudi Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za ŠŠRS. 2.5 EVALVACIJE IN SPOZNANJA Vse dogajanje na šoli učitelji tudi zapisujemo, zbiramo, ujamemo v fotoaparate in kamere, ustvarjamo albume in portfolije, elektronske zapise idr. Vsi, ki aktivno delujemo, opravljamo redno načrtovanje in evalvacijo naših projektov. Sprva smo to počeli 13 za IVZ, zadnjih nekaj let pa za ZZV Ravne na Koroškem. Po evalvacijah obdržimo vse dobro, šibko izboljšamo ali odpravimo in vedno dodamo kaj novega. Številne generacije so se na naši šoli – ZDRAVI ŠOLI – počutile in se še počutijo dobro. To so nam mladi, pa tudi njihovi starši/stari starši neštetokrat potrdili: v pogovorih, na valetah, kot pripravniki in študentje na praksi, v anketah, na obletnicah, pa tudi v pisni obliki. Vse generacije so osvojile veliko kompetenc za življenje: za celostno rast in razvoj. Tako z gotovostjo trdim, da je bil in še vedno je vpliv delovanja ZDRAVE ŠOLE v našem okolju velik in je pomembno sooblikoval življenje in delo na šoli. Vplival je na učence, na učitelje in starše in na druge deležnike v kraju ter širše. Pa še to. Veseli smo, da po dvajsetih letih poteka energijska sanacija starega dela šole in tako nekako simbolično zaokrožuje tako notranjo kot zunanjo prenovo in podobo šole. 3 ZAKLJUČEK 3. 1 POGLED NAZAJ IN NAPREJ Niso bile vse naše zgodbe največje, bile pa so iskrene, notranje in zunanje motivirane ter iz srca. Zato so bile večinoma uspešne in vredne truda. Predvsem pa lahko rečem, da so postale del vsakdana, vtkane v naše življenje in delo ter kot takšne vredne zlata. Prinašale so veliko osebnega zadovoljstva ob doživljanju lastne osebne rasti in rasti otrok ter mladostnikov ter njihov staršev/ rejnikov, pa tudi ob promociji v kraju in širše. Lepo se je ozreti na vse prehojeno, pa čeprav so bile naše poti kdaj tudi vijugaste, strme in zavite. Ponosni smo, da smo bili med pionirji, ki so začeli uresničevati ideje in vizijo tako pomembnega projekta v Sloveniji. Naredili smo veliko in ni nam žal za vse vložene napore. Hkrati pa se zavedamo, da je to pot, ki se nikoli ne konča; je pot osebne in intelektualne rasti za vse, ki smo vpeti v kolesje šole – Zdrave šole – in njenih dejavnosti. In če parafraziram del znamenitega govora Hudabivške Mete svojim samorastnikom, bi se za slovensko Zdravo šolo glasil nekako tako: »Takrat, leta 1993 nas je bilo 12, danes, dvajset let kasneje, pa nas je približno 30-krat več.« Mar ni to najlepši dokaz, da so bili in so vsi naši napori iskreni in PRAV. Slavica Klančnik, prof., vodja Zdrave šole OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Življenje in delo NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V KOTLJAH … majhno živi v mali šoli. A male glave rastejo vneto, prerastejo z letom male rokave, male težave, male besede, male stezice, male razrede, tovarišice in mala šola ko lonec poči. Tedaj je vsega majhnega konec. In napoči veliko. (Tone Pavček) Letos podružnično šolo v Kotljah obiskuje 68 učencev od prvega do petega razreda devetletne osnovne šole. Prvi razred obiskuje 21 otrok, drugi razred 9 otrok, tretji razred 9 otrok (kombinirani pouk), četrti razred 14 otrok in peti razred 15 otrok. Pouk na šoli poteka od 8.20 do 12.40. Šola je organizirala jutranje varstvo za učence prvega razreda devetletne OŠ. To je oblika vzgojnega dela z učenci, ki pred poukom potrebujejo varstvo. Vanj se otroci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev. Poteka od 6.20 do 8.20. Na šoli imamo organizirane oddelke podaljšanega bivanja in v njem so učenci od konca pouka do 15.55, odvisno od prijave staršev. 14 Šola v naravi je ena najzahtevnejših oblik razširjenega programa življenja in dela osnovne šole. V letošnjem šolskem letu organiziramo za učence četrtih razredov enotedensko bivanje v Moravskih Toplicah. Za razvijanje različnih interesov učencev organizira šola interesne dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom. Učenci izberejo ustrezno interesno dejavnost prostovoljno. V letošnjem šolskem letu so na voljo: otroški pevski zbor, plesna aerobika, športni krožek, kulturno-umetniško ustvarjanje, pravljični krožek. Otroci so vključeni tudi v projekt Evropska vas, kjer spoznavajo značilnosti in zanimivosti Evropske unije in njenih držav. Podrobneje bodo učenci spoznali Litvo. Prvošolci so vključeni v projekt Pasavček, ki temelji na spodbujanju pravilne uporabe otroških varnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Vsebine varne vožnje smo vključili pri različnih aktivnostih (likovnem oblikovanju, gibanju, petju ...), sodelovali smo z drugimi (starši, policijo, občinski SPV). Slogan projekta je: RED JE VEDNO PAS PRIPET! Organiziramo in izvedemo tudi plavalni tečaj za učence od 1. do 3. razreda ter sodelujemo na smučar- skem tečaju. Učence spodbujamo k sodelovanju na različnih tekmovanjih v znanju na posameznih predmetnih področjih. Izbira tekmovanj je zelo pestra: Računanje je igra, Matematični kenguru, Cici vesela šola, Kaj veš o prometu, bralna značka, tekmovanje iz logike, Cankarjevo tekmovanje … Na šoli sodelujemo v različnih projektih: NIVEA – podajte nam roko – otroci na podružnici v Kotljah se bomo klicu dobrodelnosti z veseljem odzvali in poslali vse odtise in obrise naših rok. Odzvali smo se tudi na prošnjo Karitas in sodelujemo v akciji POKLONI ZVEZEK. V okviru mednarodnega projekta ozaveščanja o problematiki podnebnih sprememb v povezavi z revščino v Afriki bomo na povabilo Karitasa sodelovali pri »Teku podnebne solidarnosti«. S pretečenimi solidarnostnimi kilometri bomo gradili krog solidarnosti okoli planeta Zemlje (40.075 km). Prvošolci sodelujejo v vseslovenskem natečaju »Bodi eko, ohrani čebelo in smreko.« V vseslovenski izobraževalni akciji bodo otroci izdelovali in okraševali ekološke novoletne smreke, čebelam pa tiste »prave« pustili v naravi, da bodo lahko na njih še naprej našle svojo pašo. Zelo ponosni smo na odlično sodelovanje s starši. Želijo si dobro in zdravo šolo ter tako kot učiteljice najboljše za svojega otroka. Sodelujejo v akcijah, ki jih izvajamo: zbiranje hrane za male živali, zbiranje zamaškov, obrabljenih tonerjev, baterij, starega papirja … in tako prispevajo v šolski sklad. Radi sodelujemo tudi s krajani Kotelj in z društvi v Kotljah, saj smo tudi mi Kotuljci. Z veseljem se odzovemo na njihova povabila. Vedno se udeležimo kulturne prireditve ob krajevnem prazniku, sodelujemo na Kuharjevih dnevih, na pustovanju, na božičnem sejmu pred vaškim centrom, na likovnem natečaju gasilcev, na različnih prireditvah, ki jih organizirajo borci, člani Rdečega križa, … na koncu šolskega leta pripravimo veliko zaključno prireditev, na katero so vabljeni vsi Kotuljci. Prijazni gasilci so nam pomagali pri urejanju okolice, mi pa jih vsako leto oktobra obiščemo v gasilskem domu in jim v zahvalo narišemo in podarimo risbice. Skupaj želimo oblikovati šolo, ki bi bila v ponos učencem, učiteljem, staršem ter ožji in širši družbeni skupnosti. Zavedamo se, da je šola hram učenosti. Je hram vsega, kar smo dosegli in kar še bomo, kajti učenost se skriva v vsem, kar nas dela boljše in modrejše. Z dvignjeno glavo stopamo naprej po svoji življenjski poti. Vanja Medvešek, vodja POŠ Kotlje Razpoznavnost in prepoznavnost prežihovcev v lokalnem ter širšem okolju Učenci in učenke Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem so aktivni na različnih področjih in se skupaj z mentorji trudijo dobro delovati v lokalnem ter širšem koroškem/ slovenskem okolju. Kot učiteljica slovenščine, literarno-novinarskega krožka, izbirnih predmetov Šolsko novinarstvo in Literarni klub s svojimi učenci redno sodelujem na natečajih, ki jih razpišejo organizacije in društva iz lokalnega okolja ali na državni ravni. V obdobju 2001–2003 smo na primer pripravljali tematske razstave v avli Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu. Od šolskega leta RAVENSKI RAZGLEDI Udeležujemo se kulturnih prireditev v kraju, kot so literarni večeri v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika. 2001/2002 dalje sooblikujemo revijo Za srce, ki izhaja pri Društvu za srce in ožilje Slovenije. Do danes smo ustvarili že 34 Srčik, rubrik v reviji, ki so bile tematsko vezane na barve, družino, frazeme, kajenje, lepe besede, ljubezen, medgeneracijsko sodelovanje, mir, odraščanje, ples, pomlad, praznične misli, prosti čas, srce, srčno delo, srčnost, srečo, svobodo, tabu teme, večerjo, zajtrk, zdravje, življenje … Ustvarjamo za »srčne« bralce, ki so vedno tudi del nas, z delom pa krepimo lastno zavest za naše fizično in duševno zdravje. 15 Sodelujemo na krajevnih in šolskih kulturnih prireditvah, z mediji in z ZZV Ravne (skrb za zdravje: natečaji, soustvarjanje televizijske oddaje Modro za RTV Slovenija, 24. 10. 2007). Vsako leto izdamo šolsko glasilo, iz katerega je razvidno, kaj pri pouku počnemo in čemu dajemo tisto leto pri krožku ali izbirnem predmetu poudarek. Sproti obeležujemo utrip šolskega življenja na spletni strani šole (www.os-prezih.si), kjer najdete vso objavljeno gradivo in starejše izdaje glasil. Osebno sem najponosnejša na zbornik prispevkov v Samorastniku, ki je bil leta 2006 izdan ob 40-letnici šole. Omembe vredno je raziskovalno delo bivših učenk Ize Mlakar, Tjaše Geršak in Klare Pavleković, ki so za svojo nalogo, vezano na domače, koroško narečje, na državnem tekmovanju (Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije) maja 2010 prejele zlato priznanje za področje slovenskega jezika. Rezultati sodelovanja v projektu Sporazumevanje v slovenskem jeziku (2010) so vključeni v korpus besedja, ki so ga zbrali pri Trojini, zavodu za uporabno slovenistiko v Ljubljani, in ga lahko najdete na njihovih spletnih straneh (http://www.slovenscina.eu/). Z literarnimi in likovnimi prispevki smo sodelovali pri ponatisu Solzic, ki je izšel pri Mladinski knjigi (2011). Z učenci izbirnega predmeta smo sodelovali v projektu E-knjige, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, pod naslovom Stisni roko v pest (2010/2011). Naš Prav tako smo avgusta 2012 izdali DVD-knjigo Po narečnih poteh šolskega novinarstva (avtorica: Vanja Benko; izposoja je možna v šolski knjižnici ali v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika). rezultat, v katerem lahko preberete in prisluhnete zapisom ter posnetkom, je dostopen na spletni strani šole (http://www.os-prezih. si/index.php/projekti-in-dejavnosti/e-knjiga). Pravkar je ob 120-letnici rojstva Prežiha, po katerem nosi ime naša šola, izšla DVD-knjiga Prežih s prežihovci in v prežihovcih (avtorica: Vanja Benko). V njej so na 120 straneh zbrani literarni in likovni prispevki naših učencev, ki so nastali v zadnjih 20 letih. Vse je tematsko vezano na Prežiha in njegovo delo. Albumi oddelkov, ki sem jim bila razredničarka, »skrito« delo, za katerega vedo učenci in nekateri sodelavci. V njih zbiram spomine na vse generacije poučevanja. Najlepše je na obletnicah, ko odrasli »učenci« prebirajo, kaj in kako so pisali, se spominjajo, kaj smo počeli, kje smo bili, kaj smo na skupnih poteh doživeli … Občutki so za vse nepopisni. Ob zaključku Vas želim, spoštovane bralke in spoštovani bralci, prositi za sodelovanje oziroma pomoč. Z učenci načrtujem izid knjige o našem mestu, o Ravnah na Koroškem. Dobrodošla bi bila pričevanja o pomembnih dogodkih, pripovedi o razvoju (na gospodarskem in negospodarskem področju), fotografsko gradivo, ki ga hranite, bi obogatilo zapisano in govorjeno besedo … Če nam pri tem zbiranju lahko kakor koli pomagate, se mi/nam, prosim, oglasite. (Lahko me poiščete na šoli ali mi pišete na elektronski naslov vanja.benko@gmail. com.) S skupnimi močmi ter z delitvijo dobrih misli in idej nam bo uspelo izpeljati zastavljeni projekt. Zapisala in fotografirala: Vanja Benko, OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem GIMNAZIJA RAVNE se predstavi December vedno znova zahteva, da potegnemo črto pod leto, ki se izteka. Za nekatere je ta črta ravna in kratka, za druge vijugasta in strma. Vsak pa zase najbolje ve, kaj mu je iztekajoče leto prineslo dobrega in manj dobrega. Ko se ozremo nazaj, vidimo, da je bilo leto 2013 za našo gimnazijo uspešno, ustvarjalno in bogato. Izkazali in pokazali smo se na različnih področjih. Ne samo na učnih, temveč tudi na športnih, umetniških, kulturnih, raziskovalnih … Dijakom smo skozi vse leto ponujali pestro paleto dejavnosti, ki so zadovoljile okuse še tako zahtevnega mladostnika. In verjetno ni dijaka ali profesorja na šoli, ki v tej 16 bogati ponudbi ni našel kaj zase. Že lansko leto smo našo šolo s pomočjo evropskih sredstev preoblekli, naredili novo razsvetljavo in fasado. Letos smo ta projekt nadaljevali s prezračevalnim sistemom in omogočili gibalno oviranim osebam, da se bodo s pomočjo dvigala pripeljali v vse kotičke naše šole. Prav tako že vrsto let skrbimo, da gremo v korak s časom in skrbno vključujemo sodobno tehnologijo v poučevanje in učenje. Tudi to pripomore k temu, da so naši dijaki uspešni na številnih tekmovanjih in so tudi letos osvajali zlata, srebrna in bronasta priznanja na najrazličnejših področjih (matematika, naravoslovje, kemija, logika, fizika, Cankarjevo priznanje …). Dijaki izstopajo tudi po svojih športnih dosežkih. Od šolskih tekmovanj do svetovnih prvenstev – korak za korakom spretno in vztrajno trenirajo v plavanju, dvoranski odbojki in odbojki na mivki, košarki, judu, kolesarjenju, alpskem smučanju, deskanju, rokometu, nogometu, plesu, lokostrelstvu, športnem plezanju ... Njihovi dosežki in zanimivi intervjuji so obeleženi v Športnem biltenu, letni reviji, ki jo ureja športni aktiv Gimnazije Ravne na Koroškem. Ob tem ne smemo pozabiti na vrhunske dosežke naših fotografov. Njihovi uspehi so tako samoumevni in številni, da je težko izbrati najpomembnejše. Pa vendar: glavna nagrada na Transgeneracijah, prva tri mesta na Mednarodni konferenci SIRIKT, prvo mesto in dve diplomi na 1. Vseslovenski razstavi digitalne fotografije … Znanje in razgledanost dijakov še dodatno poglabljamo ter nadgrajujemo prek številnih projektov in interesnih dejavnosti (sodelovanje s celovško gimnazijo, projekt Jeziki v stiku, projekt Rastem s knjigo, Poskus, Filovizija,Mladi za starejše, debata, naravoslovje, šolski časopisi, lutkovna skupina, angleški dramski krožek, likovne in glasbene delavnice ...). Spodbujamo jih h kritičnemu mišljenju in k širše družbeno-koristnim dejavnostim: krvodajalstvo, prostovoljstvo, raziskovanje (projekt Vzgoja za solidarnost, projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti). Še posebej dobro se zavedamo notranje povezanosti dijakov in profesorjev. To dosegamo s tradicionalnimi dejavnostmi (fazaniranje, maturantski ples, valeta, predaja ključa, šolske prireditve, športni dnevi ...). Na ravenski gimnaziji radi pogledamo tudi zunaj svojih štirih sten, kar dokazuje obisk številnih kulturnih prireditev ter množica strokovnih ekskurzij. Lansko šolsko leto smo dijakom omogočili ogled štirih gledaliških predstav ter dveh temeljnih evropskih institucij v Bruslju in StrasboRAVENSKI RAZGLEDI urgu, obiskali smo Dunaj, London, Zagreb, Španijo, Pariz, Črno goro … Nismo pozabili Slovenije, kjer smo se izobraževali na Primorskem, avstrijskem Koroškem, na Krasu, v Vipavski dolini, v Prekmurju, v Ljubljani in seveda v naši neposredni bližini, ko so si dijaki bliže pogledali TAB, Metal in KOCEROD. Gostili smo strokovnjake z različnih področij (Dugonjić, Stanič ...). Aktivni smo bili tudi pri UNESCU, kjer je naš dijak Luka Kropivnik postal Unescov glasnik in se je skupaj z mentorico Petro Popič udeležil mednarodne ekološke konference v Sibiriji (mesto Khanty-Mansiysk). Pred dvajsetimi leti je naša šola postala nosilka gibanja Mladi raziskovalci Koroške (MRK). Z organizirano dejavnostjo smo začeli sistematično gojiti kulturo raziskovanja med dijaki srednjih šol. V teh letih je bilo dejavnih mnogo mladih raziskovalcev, mentorjev in ocenjevalcev nalog. Nastajale so raznovrstne naloge, v katerih smo iskali odgovore na zastavljena vprašanja, ter izvirne rešitve, lahko povsem drobnih, vsakdanjih in tudi zelo zahtevnih nalog. Proces raziskovanja je za sodelujoče priložnost za pridobivanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja in razvoj ustvarjalnosti (povzeto po Marja Krajnc, Letopis 2013). V tem letu so naši dijaki izdelali devet raziskovalnih nalog, ki so jih predstavili na regijskem tekmovanju na naši šoli. V Mursko Soboto so se na državno srečanje Mladih raziskovalcev uvrstile tri naloge. Dijaka Jaša Pavše in Blaž Kuhelnik sta z nalogo Vodenje in stabilizacija satelita v magnetnem polju, pod mentorstvom profesorja Petra Sekolonika, osvojila zlato priznanje in se udeležila mednarodne konference mladih raziskovalcev v Abu Dhabiju. Expo-Sciences je mednarodno srečanje mladih raziskovalcev, na katerem mladi predstavijo svoje projekte. Prireditev organizira MILSET (Mednarodno gibanje za prostočasne dejavnosti na področju znanosti in tehnologije), katerega članica je tudi ZOTKS. V raziskovalni nalogi se ukvarjata z dvema načinoma kontrole in stabilizacije satelitov. Za potrebe naloge sta izdelala tudi dva modela, ki lebdita v magnetnem polju. Prvi za kontrolo uporablja reakcijsko kolo, drugi par žiroskopov. Udeležba na takšni prireditvi je tako za mlada raziskovalca kot tudi za mentorja ter gimnazijo pomenila veliko priznanje, promocijo in obenem spodbudo za nadaljnje delo. Nam, ki smo že vrsto let prisotni v tem hramu učenosti, se zdi, da so si šolska leta podobna, pa vendar vsako prinese kaj posebnega, drugačnega. Tudi nove zlate maturante. Letos so to: Vita Čivnik, Rebeka Poderžan, Ajda Pogorelčnik in Rok Herman. Njihovi uspehi ter rezultati splošne mature nam znova potrjujejo, da smo na pravi poti. Z veliko mero optimizma, upanja in pričakovanj zremo v novo koledarsko leto. Naj bo za vse ustvarjalno, uspešno in predvsem prijazno. Natalija Pečovnik 17 Uršlja gora, presežni svet Sebastijana Oblaka Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj slovi po izdaji zanimivih knjig s koroško tematiko. Led so prebili že leta 1998 z izdajo dr. Sušnikovih Šenturšeljc, letos pa je zagledala luč sveta že njihova 50. izdaja. Kot so mohorjani sami zapisali na vabilu, je ta knjiga »sad avtorjeve ljubezni do Gore«. Fotomonografija z naslovom Uršlja gora: presežni svet ima kar 200 strani velikega formata, v njej pa je 200 umetniških fotografij Ravenčana Sebastijana Oblaka, ki ga bralci našega glasila še kako dobro poznate po lepih naslovnicah, s katerimi nas razveseljuje dvakrat v letu. Knjigo je uredil Tomo Jeseničnik, naš najboljši fotograf, in je že njegovo ime jamstvo za to, da se ne boste ušteli, če boste posegli po njej. Knjigo na pot uvajajo avtorjev zapis Vsaka pot na Uršljo goro je poplačana in poduhovljeni zapisi Mitje Šipka, Franca Verovnika in še koga, sklenejo pa jo avtorjeva zahvala, članek urednika Toma Jeseničnika ter biografski zapis avtorjeve žene Majde Oblak. Vsa našteta besedila so na koncu prevedena tudi v nemščino in angleščino, jezik lepih fotografij pa je 18 tako in tako univerzalen! Na Uršljo radi zahajamo prav vsi, že od nekdaj pa je naša Gora tudi navdih za vse, ki radi opazujejo naravo skozi oko fotografskega aparata. Tudi moj sošolec Sebastijan jo že dolgo časa. Nikdar ne bom pozabil, kak je bil odmev ravenske javnosti, ko sva se decembra 2008 dogovorila, da bo s svojimi lepimi fotografijami skrbel za naslovnice občinskega glasila Ravenski razgledi. Kar nekaj ljudi ga je poklicalo in pohvalilo odlično »fotomontažo« na njegovem posnetku. Jesen pod Uršljo goro. Vztrajno je moral vsakemu pojasnjevati, da to ni nikakršna fotomontaža, ampak se je na lep jesenski dan uspešno pokrila njegova prisotnost na Rožankovem travniku pod Uršljo goro s srečnim naključjem, da so tisti trenutek pod že zasneženo Goro v žarkih jesenskega sonca zlato zažareli ponosni macesni. Sebastijan tudi sam priznava, da so taki posnetki redki ravno zato, ker moraš pač imeti srečo, da si ob pravem trenutku na pravem kraju. Sebastijanove naslovnice na Ravenskih razgledih izhajajo zdaj že pet let in ljudje so z njimi zelo zadovoljni. Sebastijan pa rad fotografira predvsem za svojo dušo. Na tistih neštetih sprehodih na Goro (na njej je bil že več kot 3.000-krat in takrat je nastalo preko 35.000 posnetkov iz tega cikla!), ko se povsem zlije z naravo in postane njen sestavni del, mu ne uide ničesar, kar je vredno pogleda njegovega fotografskega aparata. To pa niso samo razkošni razgledi z njenega vrha in to tudi niso zgolj lepi panoramski posnetki z Goro v prvem planu ali v njenem ozadju. Sebastijan vidi tudi stvari, kot jih doživijo in občutijo pesniki. Suh list, ki je drhte obležal ob njegovi poti. Vijolična preproga vresja na planinski trati. Meglica, ki se je ujela na srebrnikasto pajčevino ob poti. Stopinja, ki jo je v kamnu tik pod vrhom vtisnila sveta Uršula. Tihožitje s smrekovimi storži. Nenavaden del svetnikove oprave v cerkvi svete Uršule. Puščice sončnih žarkov med gostimi zelenimi krošnjami. Skupina rumenih pogačic pod cerkvijo. Samoten puhast oblak nad kovinskim križem na vrhu Gore … Pred nami je torej Oblakova knjiga lepih podob. To pa niso le lepe pokra- jinske razglednice. To tudi niso zgolj estetsko dovršene fotografije. Ta knjiga je mozaik poduhovljenih podob mikro in makro sveta, ujetega na stoterih Sebastijanovih srečanjih z našo Goro. V vsako od teh lepih podob je avtor vtisnil nekaj svojega posebnega čutenja in vtkal različne odtenke svojega osebnega odnosa do žive in mrtve narave, ki se je pred njim razgrinjala na njegovih uršljegorskih romanjih. V tem svojem svetu in pri tem svojem delu je gotovo užival v največji možni meri, zato mu ob izidu te knjige čestitamo in mu želimo še veliko takih osebnih srečanj z našo in njegovo Goro. Mirko Osojnik Dr. Risto Stojanovič Dr. Risto Stojanovič živi v Slovenj Gradcu, njegovo raziskovalno delo pa sega na območje vseh treh dolin koroške regije. Moje prvo srečanje z njim sega nekaj desetletij nazaj, ko sem kot študentka četrtega letnika Filozofske fakultete iskala možnost opravljanja obvezne študentske prakse. Sicer sem jo od prvega letnika dalje vsako leto opravila v takrat Delavskem muzeju Ravne na Koroškem, a sta me želja in zanimanje spoznati delo tudi v muzeju (ki je v ospredje varovanja, hranjenja in predstavljanja postavil spomin na dogodke med leti RAVENSKI RAZGLEDI 1941–1945), vodili v takrat Koroški pokrajinski muzej revolucije v Slovenj Gradcu. Direktor Stojanovič je takrat moji prošnji takoj ugodil in resno zastavil moje delo. Po dolgih letih premora se je najino sodelovanje pred desetimi leti začelo na področju njegove publicistične dejavnosti. Dr. Risto Stojanovič je član Zgodovinskega društva za Koroško in avtor številnih člankov ter publikacij. Na svoji poklicni poti kot učitelj, profesor, predavatelj na Pedagoški akademiji, ravnatelj osnovne šole Franja Vrunča, direktor muzeja in predvsem kot raziskovalec je pozornost namenjal drugi svetovni vojni in narodnoosvobodilnemu boju. Vse od let, ko je bil direktor Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije v Slovenj Gradcu in ko je načrtoval stalno muzejsko postavitev o narodnoosvobodilnem boju na Koroškem, predvsem pa ob pripravi doktorske diserta- cije, je v ospredje postavil raziskovanje dogodkov ob koncu druge svetovne vojne in znanstveno pozornost osredotočil na ključne dogodke narodnoosvobodilnega boja na Koroškem maja 1945. Z natančnim in doslednim raziskovalnim delom je pojasnil marsikatero nejasnost, dopolnil nekatere netočne in pomanjkljive podatke ter dodal nova spoznanja o partizanskih enotah, njihovih premikih in aktivnostih na območju 19 Šaleške, Mislinjske, zgornje Dravske in Mežiške doline ter osvetlil njihovo delovanje tudi v širšem slovenskem prostoru vse tja do Celovca. Njegovo znanstveno in publicistično delo je doseglo vrhunec v zadnjem desetletju, ko je izšlo kar enajst samostojnih del, posvečenih določenim obletnicam dogodkov. Ob 60-letnici prihoda članov zavezniških vojaških misij h koroškim partizanskim enotam je leta 2004 pripravil Pregled dejavnosti nekaterih članov britansko-ameriških vojaških misij na Koroškem leta 1944. Še isto leto je v drugi publikaciji pisal o Ustanovitvi Koroške grupe odredov in njenem pomenu za narodnoosvobodilni boj na Koroškem v času od maja do oktobra leta 1944. Ob 60-letnici osvoboditve Slovenije in sklepnih vojaških operacijah na Koroškem je izšla knjiga Koroška v vrtincu dogodkov ob koncu druge svetovne vojne v Evropi in že naslednje leto ob 65. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda knjiga z naslovom Nepozabni maj 1945 na Koroškem. Ob 65. obletnici formiranja odredov, brigad in operativnih con partizanske vojske na Slovenskem je nastalo delo z naslovom Zadnji vojaški dogodki v Šaleški dolini ob koncu druge svetovne vojne v Evropi. V letu 2009 je strokovno in laično javnost razveselil s kar dvema knjigama. V V mesecu januarju priznamo 10 % POPUST na storitve inštaliranja električnih napeljav in naprav 20 počastitev 65. obletnice ustanovitve Koroške grupe odredov, prihoda zavezniških vojaških misij h koroškim partizanskim enotam in zmagovitih bojev enot Vzhodnokoroškega odreda v obrambi osvobojenega ozemlja v Mežiški dolini, imenovano Koroška partizanska republika, je v knjigi Legendarni boji Vzhodnokoroškega odreda Koroške grupe odredov na območju Bistre, Koprivne, Tople in Po treh letih se je javnosti ponovno oglasil in ob 45. obletnici delovanja Skupnosti borcev Lackovega odreda pripravil pregledno delo Vojaški dogodki v zgornji Dravski dolini ob koncu druge svetovne vojne v Evropi. Nazadnje je bila predstavljena njegova enajsta publikacija, dopolnjena izdaja že junija v Doliču predstavljene knjige: Dogodki, ki so pretresli Mislinjsko dolino ob koncu druge Podpece od 19. 8. do 24. 8. 1944 za obrambo Koroške partizanske republike osvetlil pomembne in izjemne dogodke v zgodovini partizanskega boja na Koroškem. Prvo izdajo knjige Poljana – prizorišče zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi je v naslednjem letu 2010 dopolnjeno posvetil 65. obletnici prihoda 14. divizije na območje 4. operativne cone Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. svetovne vojne v Evropi, v kateri posveča pozornost dogodkom, ki so na severu države, v Mislinjski dolini od Doliča do sotočja Meže in Mislinje v Dravo, za teden dni podaljšali drugo svetovno vojno v Evropi. Raziskava je, kot pravi avtor, »le orisni prikaz relevantnih vojaških dogodkov v Mislinjski dolini zlasti v času med 12. 5. in 14. 5. 1945 z namenom, da jih dodatno osvetli in ohrani kontinuiteto zgodovinskega spomina nanje.« Dr. Risto Stojanovič je z znanstvenoraziskovalnim delom vzbudil zanimanje javnosti. Njegovo delo so podprle Skupnost borcev Lackovega odreda, Občinske organizacije Združenja borcev za vrednote NOB na območju Koroške in v Velenju ter Območna združenja borcev za vrednote NOB v Mislinjski, Mežiški in Dravski dolini, ki so ob nekaterih drugih sponzorjih in donatorjih omogočila izid njegovih publikacij. Prav tako je ohranil stik s posameznimi muzeji, med njimi s Koroškim pokrajinskim muzejem v Slovenj Gradcu in njegovo enoto, Muzejem Ravne, Muzejem narodne osvoboditve Maribor, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Muzejem novejše zgodovine Celje in Muzejem Velenje. V imenu Zgodovinskega društva za Koroško čestitam dr. Stojanoviču za njegovo raziskovalno in publicistično delo, za njegov delež k ohranjanju zgodovinskega spomina na vojaške in partizanske operacije ob koncu druge svetovne vojne na Koroškem, pomembne tudi v zgodovini Republike Slovenije. Z izsledki obsežnega in izčrpnega znanstvenoraziskovalnega dela je obogatil slovensko zgodovinopisje o drugi svetovni vojni in zgodovinski stroki dal svoj pečat. Iskrene čestitke tudi za njegov življenjski jubilej! Karla Oder Boštjan Oprešnik samostojni podjetnik Malgajeva 6 2390 Ravne na Koroškem T: 02 821 51 83 G: 041 712 844 elektro.opresnik@gmail.com UTRINKI O DELU KULTURNEGA DRUŠTVA PREŽIHOV VORANC RAVNE NA KOROŠKEM KD Prežihov Voranc v letu 2013 šteje 5 sekcij: folklorno skupino, harmonikarski orkester, Koroški oktet, žensko vokalno skupino Deteljica ter gledališko skupino. Harmonikarski orkester Naša folklorna skupina - Na steljeraji Program dela sekcij je že ustaljen, saj je naše skupno vodilo, da s svojo dejavnostjo sodelujemo na proslavah in prireditvah občinskega značaja. Srečujemo se tudi na vsakoletnih regijskih srečanjih: Od Pliberka do Traberka, Slovenska revija starejših folklornih skupin, Regijsko srečanje gledaliških skupin, Mednarodni dnevi narodnih noš v Kamniku. Drugim povabilom se v okviru finančnih zmožnosti z veseljem odzovemo in s svojo dejavnostjo dostojno zastopamo našo Občino Ravne na Koroškem in ime društva Prežihov Voranc, saj ravno letos praznujemo 120-letnico rojstva velikana Koroške in pisane besede. In tej obletnici v spomin so 17. februarja združene sekcije v Kulturnem centru pripravile prireditev Na steljeraji, v kateri so z besedo, glasbo in plesom predstavile ta star običaj skupnega dela v pozni jeseni, ki je bil pred sto leti še kako živ prav pri nas in Voranc ga je s svojim že kar etnološkim opisom tudi v Jamnici in Požganici iztrgal pozabi. Sekcije so tudi letos zelo aktivne. Ob rednih tedenskih vajah uresničujejo letne načrte, ki so odvisni tudi od občinskih dotacij, same pa se trudijo dobiti še dodatna sponzorRAVENSKI RAZGLEDI Vokalna skupina Deteljica - Na steljeraji Koroški oktet v štavhariji ska sredstva, saj je vsako gostovanje povezano z velikimi stroški. Zavedamo se, da tudi mi s svojim petjem, igranjem, plesom in igro ohranjamo koroško kulturno dediščino, jo širimo med krajane in tudi širše in s tem najbolje uresničujemo svoje osnovno poslanstvo. Lanski jubilej – tridesetletnico harmonikarskega orkestra so letos člani nadgradili še z izdajo svoje zgoščenke. Z nastopi so popestrili marsikatero prireditev v občini, prav tako so pogosti gostje ob okroglih obletnicah naših krajanov. Posamezni člani se udeležujejo tudi tekmovanj na diatonično harmoniko in dosegajo lepe rezultate. Vokalni skupini Deteljica ob redni in zavzeti vadbi ne manjka nastopov. Letos posebno skrb namenjajo ljudskemu petju in z obiskovanjem seminarjev so svoje znanje tudi teoretično obogatile. Vesele so tudi dogovora s Francem Miheličem, ki bo prav za njihovo vokalno skupino napisal priredbo pesmi Zadnja planika. Tudi za člane folklorne skupine je bilo letošnje leto delovno, nastopili so na koroški in državni reviji folklornih skupin. Koroške plese so s ponosom in zelo uspešno 21 predstavili tudi skupini iz Nove Zelandije. Tudi Korošci niso ostali ravnodušni. Sodelovali so še na odprtju tržnice in na tradicionalnem srečanju na Prežihovi bajti. Njihov letos najodmevnejši nastop pa je prav gotovo na prireditvi: Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori v Cerkljah na Gorenjskem. Folklorna skupina je najštevilčnejša in ob že tradicionalnih nastopih je naša želja, da bi se udeležili kakšnega izmed mnogih srečanj folklornih skupin v tujini. Možnosti je zelo veliko, vendar so zaradi omejenih finančnih sredstev zaenkrat še nedosegljiva. Mednarodna razstavna dejavnost ravenskega muzeja je morebiti priložnost, da bi lahko kakšna naša sekcija s svojim programom še približala Koroško in Korošce širšemu evropskemu prostoru. To je letos prav gotovo uspelo Koroškemu oktetu, saj so na povabilo evropske poslanke Romane Jordan nastopili v Strasbourgu. V juniju je oktet izpeljal mednarodno turnejo po Madžarski in Slovaški. S svojo ubrano pesmijo so v okviru Generalne skupščine društva srednjeevropske poti železa nastopili v Miskolcu na Madžarskem. Pot jih je nato vodila tudi v slovaške Košice, na 15. evropske dneve rudarstva in železarstva, kjer so izvedli tudi samostojni koncert. Oktobra so nastopili tudi v parlamentu Republike Slovenije ob odprtju razstave Podobe dela železarskega muzeja Štore in dela Tri tisočletja železarstva na Slovenskem. Zelo se trudi tudi maloštevilna gledališka skupina in upam, da se nam bodo do konca leta predstavili na odrskih deskah. V tem kratkem pregledu bi radi poudarili tudi našo stalno skrb za kvalitetno rast. To pa lahko dosežemo le z vztrajnim in kvalitetnim delom, stalnim strokovnim izpopolnjevanjem, saj se zavedamo, da brez sprotnega izobraževanja ni razvoja. Seminarjev se udeležujejo vodje skupin, prav tako njihovi člani. Seveda pa brez podjetnega pristopa in osebnega angažmaja v prihodnosti tudi v amaterizmu ne bo šlo. Veseli smo, da se tudi privatno družimo, da naše priprave in vaje združimo tudi s skupnim prijetnim preživljanjem vikendov. In jih zaključimo z nastopi v krajih priprav. Na skupnih sestankih skozi vse leto spremljamo delo in se pogovarjamo o delu sekcij ter skupnih projektih in rešujemo morebitne težave. Prepričani smo, da je v sodelovanju in povezovanju tista pot, ki vodi tudi v večjo kvaliteto in nikakor ne bomo dovolili, da bi se društvo, ki tako ponosno nosi ime našega velikega rojaka, izneverilo kulturi tudi v širšem pomenu besede. Prav zato medse vabimo vse, ki vas zanima aktivno preživljanje prostega časa, tiste, ki radi zapojete, plešete, igrate na harmoniko ali pa so vam blizu odrske deske. In seveda tudi tiste, ki ste dobri organizatorji. Leta niso pomembna. Čeprav nam časi niso naklonjeni, se ne smemo in ne moremo zapirati med štiri stene, ampak se družiti, poskušati narediti nekaj dobrega. In v Kulturnem društvu Prežihov Voranc vas pričakujemo. Irena Oder, predsednica KD PV PREŽIHOVCI V STRUNJANU Naloga nas folkloristov je ohranjanje in obujanje starih plesov in običajev. Z velikim veseljem jih člani folklorne skupine KD Prežihov Voranc predstavljamo doma in v drugih krajih Slovenije, kdaj pa kdaj pa tudi zunaj njenih meja. Uživamo v svojem poslanstvu, ki ga radi povežemo z druženjem, spoznavanjem zgodovinskih zanimivosti in kulturne dediščine. Včasih nam pride prav, da se ozremo tudi po kakšnem starem pregovoru. Tokrat je bil tisti: “Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača.” Zakaj smo se spomnili nanj? Nikakor nismo mogli zbrati dovolj sredstev,da bi si kot druge skupine,privoščili kakšne priprave, kot se temu reče, izven domačega kraja. Pa smo zrno in kamen nadomestili z evrom, segli 22 v lastne žepe in zbirali mesec za mesecem in več let. Uspelo nam je, tudi brez pomoči. Po več kot desetletju delovanja smo se odpravili na priprave v Izolo. Izbrali smo vikend paket v hotelu Delfin. Prav nam je prišla popolna, brezhibna organizacija našega Jožeka Prednika. Izbrali smo ploden vikend, poln dogajanja. Na sporedu so bili Dnevi kakijev v Strunjanu. Ob prihodu v Delfin smo bili prijetno presenečeni nad sprejemom direktorice, ki nas je počastila s kozarčkom rujnega za zdravico. Popoldne so sledile temeljite vaje, saj nas je zvečer čakal nastop. Že med vajo smo imeli gledalce in bali smo se, če nas bo zvečer še sploh kdo pripravljen gledati. Ko smo se oblečeni v noše ob določeni uri z dvigalom spustili v avlo, smo onemeli. Takšne množice gledalcev nikakor nismo pričakovali. S pesmijo smo pozdravili goste in vse Martine, ki so ta vikend godovali. Kratko sem predstavila skupino, Jožek pa naj bi povedal, od kod prihajamo. Seveda je to storil na svoj simpatičen pesniški način. Na presenečenje celotne skupine in v zadovoljstvo gledalcev se mu je pridružil Oto Oder in med predstavitvijo zapel vse refrene o Mojcej, pa Katrci, pa tisto o stezicah in Mau čez izaro. Seveda sta si prislužila bučen aplauz. Ni mi treba posebej poudarjati, da sta številčnost gledalcev in aplavz v nas spodbudila tak adrenalin, da smo plesali kot že dolgo ne, z veseljem, navdušenjem in užitkom. Še našemu vodji Petru se je kar smejalo. Zadovoljni smo zaključili nastop in ob ploskanju zapustili prostor. Dobra volja nas je spremljala še do poznih ur, ko smo se še vrteli ob zvokih ansambla Ottavia Brajka. Naslednji dan smo se odpravili v Strunjan na tržnico kakijev. V ogromnem šotoru smo se sprehodili med stojnicami, ki so ponujale obilice dobrot iz tega čudovitega, zdravega sadeža. Preizkušali smo sol z belo in črno čokolado, kakijev sladoled. Presenetili pa so nas suhi kakiji. Kako posušiti ta sadež, mehak kot marmelada? Pravijo, da je za to primerna le ena vrsta tega kakijevega sadeža. Bo že res! Prisluhnili smo klapi Solinar, ki nam je pod vodstvom Slavka Ivančiča božala naše duše z dalmatinskimi popevkami. Otovorjeni z zabojčki kakijev smo se z avtobusom vrnili v hotel. Ves popoldan je bil pred nami. Rekli smo, da moramo poskrbeti še za kondicijo. Čakal je bazen, čakali so nas dolgi sprehodi in ogled Izole. Dobro smo se razgibali, a še vedno ne toliko, da zvečer ne bi veselo zaplesali ob zvokih istega ansambla do poznih ur. Spet so bili navdušeni nad nami. Tokrat nad našima harmonikarjema Žanom in Alenom, ki so ju člani orkestra povabili medse. Igrala sta ter pela in ljudje so navdušeno ploskali in juckali. Bilo je enkratno. Naslednji dan smo se polni pozitivne energije, lepih vtisov in veseli podali proti domu. Takšni dogodki zagotovo dajo skupini še veliko moči za nadaljnje delo. Da bi le bilo tako! Angela Bezjak 25 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA LUDVIKA VITERNIKA STROJNSKA REKA Začetki delovanja Mešanega pevskega zbora Ludvika Viternika Strojnska Reka segajo v 80. leta prejšnjega stoletja. Zbor je nastal na pobudo pevk in pevcev samih v času, ko se je staro vaško jedro ob Reki, ob vznožju Strojne, Tolstega vrha in Brinjeve gore, obogatilo z novimi ljudmi v novem naselju. Tako so v tem majhnem kraju ustvarili zavidanja vredno pevsko tradicijo in pripomogli k rasti pevske zavesti. Na vajah spoznavajo različne tehnike petja ter se učijo vseh vrst pesmi, od koroških do slovenskih in tujih, od narodnih do umetnih. Seveda pa jih druženja bogatijo tudi osebno z izleti, pikniki in drugim. Nastopajo na mnogih prireditvah v domačem kraju, po vsej Mežiški dolini in po Sloveniji. Večkrat so nastopili tudi na srečanjih krajev Stražišče, ki jih organizira KD Stražišče pri Kranju, in v Loki pri Zidanem Mostu, saj so pevci s tem RAVENSKI RAZGLEDI krajem pobrateni; v Lendavi, Kostanjevici, Kobaridu ..., v zamejstvu (Vogrče, Pliberk, Obirsko …). Zbor redno nastopa tudi na revijah Od Pliberka do Traberka, Koroška poje, nastopil pa je tudi na vseslovenskem srečanju pevcev v Šentvidu pri Stični. Posebej velja omeniti dva nastopa ob vstopu v Evropo leta 2004 (na vseslovenski proslavi na Rehtu nad Mežico in na kresovanju v domačem kraju) ter nastop ob odprtju spominske plošče Prešernovemu nagrajencu Janezu Gradišniku pri kmetu Meležniku na Stražišču. Za svoje nastope je zbor prejel številna priznanja, posamezni pevci pa za zvesto sodelovanje Gallusove in Prežihove značke. V zborovo zgodovino so se zarezale štiri prelomnice. Prva se je zgodila ob 10-letnici, ko se je zbor poimenoval po Ludviku Viterniku, saj je bil „ta Prosenov gospod“ rojen v kraju, kjer zbor deluje, bil pa je tudi glasbenik in skladatelj. Zbor ponosno nosi to ime, v znak spoštovanja do tega duhovnika in umetnika pa so si pevke in pevci njegovo pesem Slovenska domovina izbrali za svojo himno. Druga prelomnica, ki jo najdemo v zgodovini našega pevskega zbora, pa je lokacijska: po dolgih letih zbiranja pri gostoljubnem kmetu Klošterniku se je zbor z vajami za nekaj let preselil v gostilno Brigita, zdaj pa vadi v Mladinskem domu, ponosu kraja, kjer se redno dobiva vsak četrtek ob 23 19. uri, v času nastopov in koncertov pa večkrat na teden. Tretja se je zgodila leta 2005, ko je Marijana Gerdeja, ki je z zborom oral ledino in dosegal prve uspehe, zamenjala zborovodkinja Jasmina Mandl, s katero je zbor naštudiral mnoge tematske koncerte (Koroška ovset, Slovanska ljudska pesem, Avsenikova glasba ...). V letu 2012 pa se je zboru zgodila nova prelomnica, ko je vodenje zbora prevzela Metka Dobnik. Mešani pevski zbor Ludvika Viternika deluje v okviru Kulturnega društva Strojnska Reka, katerega predsednik je Branko Merkač - Frenk, predsednik zbora pa je Peter Merkač. Jubilejni koncert ob 25-letnici delovanja zbora se je s pestrim programom zgodil junija v Kulturnem domu na Ravnah, gost koncerta je bil kvartet klarinetov Clarinet. Na koncertu so zaslužnim pevcem podelili priznanja, posebno priznanje pa je zbor sam podelil Rudiju Merkaču, ki je vsa leta gonilna sila zbora. V sami krajevni skupnosti smo veseli, da zbor že 25 let uspešno in z veliko dobre volje ustvarja in pestri kulturno in družabno življenje v kraju. Ob jubileju jim krajani čestitamo, se zahvaljujemo za ustvarjanje kulturnega utripa v kraju in želimo še veliko dobrih pesmi in uspešnih koncertov. Darja Molnar KULTURNO DRUŠTVO SVITANJE, GLEDALIŠKA SKUPINA: USPEŠNA PREMIERA KOMEDIJE »JAZ SEM PA TAKO FINA« V našem kulturnem društvu Svitanje je gledališka skupina dejavna že vrsto let. Vsako sezono pod vodstvom gospe Cvetke Kramberger pripravijo novo komedijo. Vedno znova nas igralci presenetijo s svojim sproščenim nastopom na odru, predvsem pa z zmožnostjo zapomnitve velike količine besedila. V oktobru se je zgodila premiera komedije Jovana Popovića Sterije »Jaz sem pa tako fina«. Izvedli so jo na odru velike dvorane Kulturnega centra Ravne na Koroškem. Pogovarjala sem se z režiserko in umetniško vodjo Cvetko Kramberger. Kako pride do izbire dela, ki bo predstavljeno na odru? Cvetka: Prebiram različne igre, ki jih najdem v knjižnici ali dobim drugje. Ko 24 mi je katera všeč in si v njej že predstavljam igralce na odru, jo izberem. In naslednji korak? Cvetka: Izbira igralcev in razdelitev vlog. Nekaj igralcev je stalnih, igrali so že v več igrah. Te že poznam in zato kar hitro vem, katera vloga je komu primerna. Za ostale vloge pa igralce še poiščem. Zgodi se, da nekdo hodi na vaje, a po določenem času preneha, potrebno je poiskati zamenjavo. Tisti, ki nimamo igralskih izkušenj, ne vemo, kaj vse je treba narediti, preden se predstavite na odru. Cvetka: V mesecu februarju smo začeli z branjem po vlogah. Za bralne vaje nam je g. župnik odstopil prostor v župnijskem domu. Ko je šlo besedilo gladko, smo se preselili v Kulturni center in pričeli z vajami na odru. Na odru se šele začne pravo delo. Igralci si morajo zapomniti zaporedje prihodov in odhodov. Seveda se morajo čim bolj vživeti v vlogo, da lahko izrazijo lastnosti osebe, slediti pa morajo tudi mojim nasvetom in usmeritvam. Na premieri so bile nove tudi kulise. Cvetka: Želja igralcev je bila, da bi imeli prave kulise (seveda tudi moja). Igramo na različnih odrih, ponekod ni zaves … Kupili smo material, izdelala pa sta jih Jože in Martin. Pripravljene so na tak način, da jih bomo lahko uporabili še za kakšno kasnejšo igro. da bi jo predstavili le enkrat, saj je vloženega veliko truda, ur. Vsako leto nastopimo v Mladinskem domu v Strojnski Reki, nato pa še po Mežiški in Dravski dolini, približno 10–15 predstav. Igranje komedije najbrž zdaj še ni zaključeno. Cvetka: Škoda bi bilo, Kako si bila zadovoljna s premiero? Cvetka: Igralci so se vživeli v vloge in jih odlično odigrali. Obisk predstave je bil lep, saj je bilo prodanih čez sto vstopnic. Občinstvo je bilo zadovoljno, saj so nas z aplavzom vabili še nazaj na oder. Kaj naj rečem? Vesela sem, saj je na ta način naš trud in vložen čas poplačan. In za konec? Cvetka: Vsi, ki premiere niste uspeli obiskati, lepo vabljeni na predstavo v kakšen sosednji kraj. Če bi se kdorkoli želel preizkusiti na odru in se pridružiti naši gledališki skupini, pa lepo povabljeni. Hvala lepa za odgovore. Ana Potočnik JESENSKI KONCERT KD SVITANJE V petek, 18. 10. 2013, zvečer je KD Svitanje priredilo jesenski koncert. Koncert je bil v župnijski cerkvi. Nastopali so Mešani pevski zbor župnije Ravne z zborovodkinjo Nino Grošelj Bricman, oboistka in organistka Rozalija Pavše, organistka Tatiana Drabysheuskaja, violinistka Nina Grošelj Bricman in sopranistka Vanja Mori. V prvem delu koncerta so pesmi odpeli pevci, v drugem pa so nastopile glasbenice v različnih zasedbah (sopran-orgle,violina-orgle, oboa-orgle, oboa-violina-orgle, sopran-violina-orgle). Program pesmi in skladb je bil jesensko obarvan. Umirjene skladbe, pesmi z besedilom o večeru, noči … Tako kot se tudi narava jeseni pripravlja na zimo, na spanje. Ob zelo znanih melodijah so lahko tudi poslušalci globoko začutili glasbo. Tu je še vtis obiskovalke: »Bil je lep jesenski petkov večer in koncert pod okriljem KD Svitanja ga je samo še polepšal. Ko sem prišla, je bila cerkev že skoraj polna. Slišal se je rahel pogovor med ljudmi, ko pa so se oglasile orgle, so nas zvoki očarali in zazibali v spokojnost. Po uvodni skladbi nas je pozdravila povezovalka večera Simona Franc. Predstavila je vse solistke in zbor ter program koncerta. Zaprla sem oči in samo poslušala violino, sopran, oboo, zbor in samo poslušala, misli so odšle. Melodije so kar prehitro izzvenele. Pogled po občinstvu mi je povedal, da nisem bila navdušena samo jaz. Od ganjenosti je bilo kar nekaj oči orošenih. To je bil jesenski koncert, kdaj lahko pričakujemo pomladanskega, takega, ki prebuja?« KD Svitanje Prostovoljec leta 2012 Mladinski svet Slovenije je spomladi objavil razpis za sodelovanje v natečaju Prostovoljec leta 2012. Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik republike Slovenije gospod Borut Pahor. Komisija za priznanja pri Društvu Sožitje Mežiške doline je na predlog IO za priznanje Prostovoljec leta 2012 imenovala Marijo Tratnik. Dobitnikom so priznanja podelili na zaključni prireditvi. Organizirana je bila RAVENSKI RAZGLEDI 26. junija 2013 na Brdu pri Kranju. Prisotnim so pripravili kratek kulturni program. Z nagovorom sta jih pozdravila predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Organizatorji so izbrancem podelili priznanja. Prireditev so zaključili v preddverju dvorane, kjer je bila razstava slik, ki so prikazovale delovanje Mladinskega sveta Slovenije. Tu so jih tudi pogostili. 25 In kdo je Marija Tratnik? Marija Tratnik je zelo aktivna prostovoljka, ki deluje že leta na različnih področjih (Sožitje, taborniki, TVD Partizan ...), in prostovoljka, ki je pripravljena pomagati uporabnikom v vsakem trenutku in na vseh področjih, saj besede NE praktično ne pozna. Kot prostovoljka pri društvu Sožitje Mežiške doline aktivno sodeluje že od leta 1995. Njeno delo, vsako leto posebej in tudi v letu 2012, je pomembno za pregledno delovanje društva Sožitje Mežiške doline. Pri svojem delu sodeluje z ostalimi prostovoljci v društvu. Vedno jim je pripravljena pomagati z nasveti, saj se mnogi prvič srečujejo kot prostovoljci, ki pomagajo osebam s posebnimi potrebami. Uporabnike izpodbuja k samostojnosti, ne da bi jim vsiljevala svojo voljo. Tako imajo osebe z motnjo v duševnem razvoju (OMDR) možnost, da ohranjajo svoje psihofizične sposobnosti. Posebno pomembno je njeno delovanje pri športnih aktivnostih članov, saj je večina premalo samoiniciativnih. Vsako vzpodbujanje in dober zgled jim da zagon za njihovo aktivnost. Pohvale deli vsem, ki se trudijo po svojih močeh. Kot ena izmed mnogih prostovoljcev v društvu pomaga k prepoznavnosti društva in posledično tudi naših oseb koloniji. Vodi ustvarjalne delavnice. Skupaj z uporabniki se udeležuje in sodeluje z institucijami v kraju in izven kraja (Dom starejših, vrtci, trgovski centri ...). Skupaj z OMDR izdelujejo in razstavljajo plakate, na katerih predstavljajo naše aktivnosti, dejavnosti in spretnosti. Aktivno pomaga pri vodenju skupine mlajših članov OMDR – predšolski in šolski otroci, skupine Metuljčki. Naši starejši OMDR se srečujejo v Klubu prijateljev, kjer je z motnjami v razvoju. Tako so lahko prisotne povsod, kjer je le mogoče. aktivna spremljevalka, voditeljica in načrtovalka dejavnosti. Na izobraževalnih vikend seminarjih društva, ki so namenjeni staršem in OMDR, pomaga pri izvedbi le-teh. Podobno, kot je aktivna v našem društvu, je že leta aktivna tudi pri tabornikih v Rodu tabornikov Koroških jeklarjev. Dvajset let je bila aktivna vaditeljica mladih pri TVD Partizan. Te svoje izkušnje zelo uspešno prenaša na naše OMDR kot trenerka atletike specialne olimpijade. Z njimi se udeležuje regijskih iger, atletskih mitingov in državnih prvenstev. V okviru olimpijade je sodelovala z našimi OMDR v likovni Društvo Sožitje Mežiške doline DAN LJUBEZNI VSEPOVSOD – vseslovenski projekt Pesem Dan ljubezni skupine Pepel in kri je himna ljubezni. Povezuje, nostalgično spominja na čas, za katerega se zdi, da je bilo ljubezni več in je bila lažje dostopna, daje upanje in zaupanje. Pred dobrimi desetimi leti, ob ustanovitvi, smo naš pevski zbor poimenovali po naši gori – pevski zbor »Urška«, kmalu smo se naučili tudi našo himno 26 Na Uršljo goro. Že tradicionalno vsako leto organiziramo planinski pohod članov društva na Uršljo goro, kjer se vedno predstavimo tudi s petjem. Zborovodkinja Urška Vezonik je zaposlena na OŠ Juričevega Drejčka na Ravnah, kjer imamo vadbene prostore in ker vodi tudi šolski pevski zbor, je že nekaj časa v nas tlela želja, da se kje skupaj predstavimo. In tako smo prvič skupaj nastopili na 11. mednarodnem festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani, septembra 2011. V našem združenem pevskem zboru smo takrat peli pevci od 8. do 80. leta. Simbioza generacij. Neprecenljivo! Letošnje leto smo se pridružili vseslovenskemu projektu Dan ljubezni. Ideja je nastala med člani pihalnega orkestra Logatec, ko smo ob njihovi 100. obletnici, 23. maja, ob 18. uri po vsej Sloveniji peli in igrali znano slovensko popevko skupine Pepel in kri - Dan ljubezni. Za en dan smo uglasili našo deželo v imenu ljubezni do glasbe, prijateljstva, ljubezni same na sploh. Vse preveč je besed, ki zaidejo s poti. Vse preveč je sla- bih novic, ki nas vodijo narazen. Preveč je obljub, ki to sploh niso … Zato mi tisto, kar želimo povedati, raje povemo z glasbo. Si predstavljate vzgojo otrok brez ljubezni? Ne le staršev, babic, dedkov, tet in stricev, v mislih imam tudi učiteljice in učitelje, vzgojitelje in vzgojiteljice. Da, tudi oni svoje delo opravljajo z ljubeznijo. Če ga ne bi, v šolah tudi petja ne bi bilo. V OŠ Juričevega Drejčka otroci resnično radi prepevajo. Predvsem pa radi nastopajo, zato so z veseljem sodelovali v projektu. RAVENSKI RAZGLEDI Na Ravnah se nam je takrat pridružila mlada, simpatična in nasmejana punca, Črnjanka Maja Miloševič, vzgojiteljica in pesnica. Zaljubljena je v poezijo, punk in skupino The Doors, sploh v poezijo Jima Morissona. Poetinja je vse troje združila v lastnem zlaganju besed: punk se odraža predvsem v pesmih z družbenokritično tematiko, Jimov zasanjan pogled na svet predvsem v ljubezenskih pesmih, v vse pa je vpletena mešanica upora, tudi vdaje, iskanja samega sebe in ljubezni v svetu, v katerem smo se znašli, svetu brez vrednot, morale, polnem manipulacije, drvenja. Z lepo besedo je prireditev povezovala Marta Krejan, prof. Projekt je bil zelo odmeven in ker smo se na Ravnah takrat lepo imeli, smo se odločili, da se predstavimo še kje drugje. Tako smo v juniju s petjem razveseljevali stanovalce doma Hmelina v Radljah, v oktobru v Slovenj Gradcu in v mesecu novembru v Domu za varovanje odraslih Velenje. Takrat sta se nam s svojim nastopom pridružila še glasbena gosta: pevka Lidija Vidmar in pianist Primož Karlovšek. ... Le zaspi, ko jutro te zbudi, to bo ljubezni dan ... Kulturno društvo Pevski zbor Urška Ravne ŠPZ OŠ Juričevega Drejčka Ravne Aleksandra Krevh, predsednica KD PZ Urška Ravne 27 28 SLAVISTIČNO DRUŠTVO KOROŠKE V LETU 2013 Člani Slavističnega društva Koroške poskušamo vsako leto uresničiti program, ki si ga skupaj zastavimo na letni skupščini. Vsebinsko želimo ustreči svojim članom in članicam – učiteljem in učiteljicam slovenščine na osnovnih in srednjih šolah na Koroškem – in se tudi približati širšemu občinstvu. V tej luči smo aprila organizirali predstavitev diplomskega dela Mateje Čuk, »nove« koroške diplomantke slavistike na Univerzi v Mariboru, ki je raziskovala in analizirala prozo koroških pisateljic. Po njeni predstavitvi je avtorica vodila literarni večer s pisateljico Cvetko Bevc – Korošico, ki živi in dela v Ljubljani. Ob koncu nam je ustvarjalka zaigrala prizor iz njenega mladinskega romana Desetka, ki je že bil uresničen kot gledališko delo. Novembra smo skupaj s KOK dr. Franca Sušnika organizirali predavanje dr. Anje Benko, ki je letos na Univerzi v Mariboru pridobila znanstveni naziv doktorica znanosti s področja slovenskega jezikoslovja. Predstavila nam je doktorsko disertacijo z naslovom Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja). Podala je rezultate svojega znanstvenoraziskovalnega dela in prikazala nove teoretične smernice za izdelavo strokovnih narečnih slovarjev, ki jih je realizirala v prvem slovenskem interaktivnem spletnem narečnem slovarju za tematsko zamejeno besedišče koroškega podjunskega narečja (www.narecna-bera.si). Predavanje so s svojo prisotnostjo počastili informatorji (ki predstavljajo živi in edini vir za izdelavo narečnih slovarjev), mentorica, red. prof. dr. Mihaela Koletnik, in somentorica, akad. prof. dr. Zinka Zorko. Obe letošnji prireditvi sta bili dobro obiskani, kar je za člane upravnega odbora spodbudno, da smo na pravi poti. Bojana Verdinek, predsednica SD Koroške Železni božič Muzej železarstva na Ravnah na Koroškem je 22. 11. 2013 zaživel v čarobnih dekoracijah božičnega časa. Za nepozabne kreacije je poskrbel Andrej Rus iz cvetličarne Floralhouse. FLORALHOUSE je nova pridobitev cvetličnih kreacij za Koroško. Kadar prisluhnemo cvetju in stranki, lahko domišljija dobi prosto pot in takrat dejansko cvetlične sanje pričnejo dobivati obliko, barvo in nastanejo kreacije, kot ste jim bili priča v muzeju železarstva na Ravnah. Sam prostor stare proizvodnje, ki ji Korošci pravimo RAVENSKI RAZGLEDI po domače »štavharija«, je hladen morbiden prostor, v katerem so ljudje trdo delali, da so lahko v svoj topel dom pričarali božič, tokrat pa smo sam predbožični čas ponesli med železarske stroje s pomočjo vizionarskih kreacij izpod rok florističnega umetnika Andreja Rusa. Kot železna srajca božičnega časa so se ob 20:13 uri pričele rušiti meje stvarnega. Gostje so po rdeči preprogi pričeli prihajati v prvi muzejski razstavni prostor, ki je postajal vsako minuto tesnejši. Proti pričakovanju nas je presenetil odziv ljudi, ki so nestrpno pričakovali, da jim odpremo vrata v »štavharijo«, kjer so lahko samo slutili, da jih pričakujejo čarobne 29 dekoracije v objemu mogočnih strojev. Da pa napetost ne bi prehitro popustila, je bil program predstavitve dodelan do zadnje minute. Mogočna lesena vrata so bila še vedno zastražena z dvema živima kipoma, ki nista dovolila, da bi sanje že zdaj uhajale iz »štavharije«. Morali smo počakati na nastop violinistke, ki pa ji s svojo odločno mogočnostjo tudi ni uspelo prepričati kipov, da bi odprla vrata, torej nam je ostalo še edino upanje, da jih bo Snežna balerina s svojimi kretnjami in plesom le uspela omehčati, da se vrata končno odpro. Seveda ni trajalo dolgo, da so se vrata res odprla in v »štavhariji« je zadišalo po božičnem času. Vstopila je violinistka, ki se je pridružila še eni violini in violončelu – ta trio je vsej zgodbi dodal še zvok. Baletka pa je tiho, nežno in s prefinjenim občutkom 30 oživela dekoracije ter vse prisotne povabila na pot v sanje cvetličarne Floralhouse. Tokrat so bile cvetlične sanje ujete v muzej, pod lesene oboke in med grobe železne konstrukcije »štavharije«. Potrudili smo se, da so sanje dobile tudi okus, saj smo z izborom pogostitve poskrbeli, da so prisotni res uživali in doživeli popoln večer. Ideja je bila zasnovana na osnovi klasičnih razstav, kot jih že poznamo. S pomočjo kostumografa Boštjana Polanca in dr. Karle Oder je tako zasnovan scenarij pričel dobivati razsežnosti in celotno zgodbo. Živa kipa, ki ju je pozlatila in oživila v prostoru Petra Maček Blatnik s svojim kolektivom frizerstva IN, sta dodala dogodku čaroben pridih. Zgodbi smo dodali tudi balet (plesala je Kristina Presker) v spremljavi godalnega tria Rogina, ki ga je sponzorsko omogočil INTERDISKONT, da pa je bilo poskrbljeno tudi za okus, se je celotni zgodbi pridružilo gostinstvo »KOROŠC«. Zlatarstvu in graverstvu PEČNIK se moramo zahvaliti, da so naše brbončice uživale v mehurčkih penine. Tako so sanje cvetličarne FLORALHOUSE pod vodstvom kreativnega mojstra Andreja Rusa zagotovo dobile obliko, barvo, vonj in okus. Upamo, da nas takšne sanje še večkrat srečajo tudi v živo in zagotovo je bil to prvi skupni projekt, a nikakor ne zadnji, ki je rušil meje stvarnega. Potrudili se bomo, da še večkrat na tako poseben način ponesemo koroško besedo po Sloveniji in svetu. Hvala, ker ste z nami in nam zaupate, da naša domišljija ustvarja kreacije za vas. FLORALHOUSE RAVENSKI RAZGLEDI 31 Podjetniški center A.L.P. PECA že devetnajst let deluje v lokalnem okolju Razvojno podjetje A.L.P. PECA, d. o. o., je v svoji opredelitvi nevladna in neprofitna organizacija, ki v lokalnem okolju deluje že devetnajsto leto. Smo lokalni podjetniški center in izvajamo celovit poslovni servis za občane, podjetnike, podjetja, inštitucije in lokalne skupnosti. Naše delo je usmerjeno v prepoznavanje in spodbujanje razvojnih priložnosti v okolju in zagotavljanje ponudbe storitev na področju podjetniškega svetovanja, projektnega vodenja, pridobivanja finančnih sredstev iz nacionalnih in EU virov ter informiranja, svetovanja in storitev s področja IKT. • svetovanje in pomoč uporabnikom pri prijavi na razpise (podjetja, samostojni podjetniki, kmetje, brezposelne osebe, invalidi, …) • celovito informiranje uporabnikov o področjih delovanja EU (dijaki, študenti, brezposelni, podjetja, prebivalci Koroške). Pomemben del našega dela zajema podpora razvoju podjetništva v lokalnem okolju. Del teh aktivnosti opravljamo v okviru Poslovnega servisa za občane, katerega delovanje omogočajo in finančno podpirajo vse štiri občine Mežiške doline. Storitve v 32 okviru Poslovnega servisa so za občane brezplačne in zajemajo: • podjetniško svetovanje in ostale stalne aktivnosti v okviru točke VEM – vse na enem mestu za vse ciljne skupine uporabnikov (dijaki, študenti, brezposelne osebe, potencialni podjetniki, delujoča podjetja, kmetje, inštitucije, …) • stalno spremljanje in informiranje uporabnikov (inštitucije, podjetja, posamezniki) o javnih nacionalnih in EU razpisih ter njihovo posredovanje – viri financiranja na področju razvoja podjetništva, razvoja kadrov, … V zadnjih letih beležimo nenehno naraščanje števila uporabnikov Poslovnega servisa. Tako je število svetovanj v letih od 2007 do 2012 naraslo od 158 do 378 svetovanj na leto. Poleg zabeleženih svetovanj, ko občan dejansko obišče našo pisarno, so še informiranja in svetovanja, ki jih opravimo po telefonu in jih niti ne zapišemo. Na vprašanja občanov odgovarjamo tudi po elektronski pošti. Skladno s programom aktivne politike zaposlovanja in drugimi programi išče pomoč in svetovanje pri nas vedno več potencialnih podjetnikov. K nam se vračajo podjetniki začetniki, ko šele dobro začnejo poslovati. »Starejši«, izkušenejši podjetniki pri nas iščejo pomoč pri prijavah na javne razpise, saj želijo pridobiti finančno pomoč za svoje načrte pri poslovanju in razvoju podjetij. V Podjetniškem centru A.L.P. PECA že vrsto let uresničujemo svoje razvojno poslanstvo in se trudimo čim bolj učinkovito odigrati podporno vlogo v lokalnem okolju. Zaposleni verjamemo, pa tudi odziv uporabnikov naših storitev nam to potrjuje, da sta naš način dela in naša strokovna pomoč v lokalnem okolju dobrodošla in potrebna. Zato nas obiščite in izkoristite pomoč, ki vam jo ponujamo! A.L.P. PECA, d. o. o. Viktorija Barbič, direktorica Prežihova ulica 17, 2390 Ravne na Koroškem Telefona. 02 821 78 60 www.alppeca.si info@alppeca.si Lokalna akcijska skupina Mežiške doline uspešno skozi programsko obdobje 2007–2013 Lokalna akcijska skupina Mežiške doline je bila ustanovljena v letu 2007 z namenom spodbujati razvoj podeželskega območja Mežiške doline po pristopu LEADER. KAJ JE PROGRAM LEADER? "Links between actions of rural development" – Povezave med ukrepi za razvoj podeželja! Program LEADER se je v Evropski uniji začel izvajati že v letu 1991 s ciljem izboljšati razvojne možnosti podeželskih območij, in sicer s temelji na lokalni pobudi in znanju. Je pristop, ki temelji na območju in se izvaja od spodaj navzgor, vključuje lokalne skupnosti in dodaja vrednost lokalnim virom. Ključne značilnosti pristopa LEADER so lokalne akcijske skupine (LAS), partnerski pristop in načrtovanje »od spodaj navzgor«, kar pomeni, da lokalni akterji sodelujejo pri načrtovanju aktivnosti na svojem območju. Temelj delovanja vsake lokalne 1.210.000 €. Izvajanje lokalne razvojne strategije oz. projektov, ki iz nje izhajajo, je bilo sofinancirano iz sredstev LEADER v višini 685.000 €. Možnost sofinanciranja projektov iz LEADER sredstev je bila na posameznih območjih Mežiške doline različno izkoriščena. Na območju občine Raven je bilo v preteklih letih s podporo LEDAR sredstev izvedenih šest projektov, eden pa se trenutno še izvaja. Skupna vrednosti sedmih projektov je 242.571 €. Projektne aktivnosti pa bodo sofinancirane iz sredstev LEADER v višini 86.510 €. akcijske skupine je lokalna razvojna V letih 2009–2013 so bili v občini strategija (LRS), ki izhaja iz obmoRavne na Koroškem izvedeni oz. se čja njenega delovanja. Pristop, ki še izvajajo projekti: temelji na območju, jemlje za ciljno • Za večjo kakovost življenja na območje izvajanja majhno, homopodeželju Mežiške doline, geno, družbeno povezano ozemlje, prijavitelj: Zavod za zdravstveno ki ga pogosto označujejo skupna varstvo Ravne na Koroškem, tradicija, lokalna identiteta, občutek • Življenje skozi koroško ljudsko pripadnosti ali skupne potrebe ter pesem, prijavitelj: Koroški mladinski kulturni center KOMPLEKS, pričakovanja. • Približajmo tehniko mladim, prijavitelj: Koroški radio klub Lokalna Franja Malgaja, akcijska skupina • Iz zakladnice koroške kulturne Mežiške doline dediščine, prijavitelj: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca SuLAS Mežiške doline je konec leta šnika Ravne na Koroškem, 2007 ustanovilo 15 partnerjev iz • Jem zelenjavo in sadje od bližnje javnega, zasebnega in civilnega sekkmetije, prijavitelj: Zavod za torja. Pokriva območje štirih občin zdravstveno varstvo Ravne na Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje Koroškem, in Ravne na Koroškem s skupno • Podjetništvo na podeželju, površino 303 km² in 26.500 prebiprijavitelj: Podjetniški center valci. V letu 2008 je bila pripravljena A.L.P. PECA, d. o. o., prva lokalna razvojna strategija za • Turizem in šport – priložnost programsko obdobje 2007–2013, za za razvoj podeželja. Projekt se območje Mežiške doline kot podlaga še izvaja in bo zaključen v sredini za črpanje sredstev iz pristopa LEAleta 2014, prijavitelj je občina DER. V letih od 2009 do 2013 je LAS Ravne na Koroškem. Mežiške doline objavila pet javnih V programskem obdobju, ki se pozivov za oddajo projektnih preizteka je občina Ravne na Koroškem dlogov za izvajanje lokalne razvojsvoja sredstva namenjala tudi ne strategije na območju Mežiške skupnim razvojnim projektom, ki so doline, na katere je bilo prijavljenih jih podprle vse štiri občine Mežiške 75 projektnih predlogov. Upravni doline. V kombinaciji občinskih odbor LAS Mežiške doline je potrdil sredstev in sredstev LEADER je izvedbo 54 projektov. Izvedenih je bilo izvedenih 13 skupnih projektov bilo 50 projektov v skupni vrednosti vrednih 294.772 €: • Turistična karta Mežiške doline • Predstavitev možnosti izkori- ščanja obnovljivih virov energije • Usposabljanje – korak k razvoju dopolnilnih dejavnosti v Mežiški dolini • Predstavitev in promocija podeželskih društev v občinah Mežiške doline • Globalna Vas • Strategija razvoja turizma v Mežiški dolini • Po znanje na kmetijo • Turizem – priložnost za razvoj • Turistični vodnik po Mežiški dolini • AED rešuje življenja • Kašče v Mežiški dolini • Rešujmo življenja • Informacije – vse na enem mestu za turiste Izvedba skupnih projektov je bila sofinancirana z LEADER sredstvi v višini 177.359 €. LOKALNA RAZVOJNA STRATEGIJA za območje Mežiške doline za programsko obdobje 2014–2020 V programskem obdobju, ki se izteka, smo na podlagi zastavljene lokalne razvojne strategije in s pomočjo LEADER sredstev v Mežiški dolini izvedli 50 razvojnih projektov, ki so vsak po svoje doprinesli k razvoju našega lokalnega okolja. Tudi za prihodnje programsko obdobje 2014–2020 je potrebno pripraviti nov razvojni dokument – Lokalno razvojno strategijo. Cilje strategije pa bomo lahko dosegli skozi rezultate novih razvojnih projektov, podprtih z LEADER sredstvi. Aktivnosti za pripravo lokalne razvojne strategije že potekajo. A.L.P. PECA, d. o. o. Viktorija Barbič, upravljavec LAS Mežiške doline 33 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Štiri zlate medalje na mednarodnem in številni uspehi ravenskih šp 34 Sijaj štirih zlatih medalj V letu 2013 je bilo kar nekaj zlatega sijaja ravenskih športnikov na mednarodnih prizoriščih. Štiri osvojene zlate medalje ravenskih športnikov – na svetovnih igrah, sredozemskih igrah, olimpijskem festivalu evropske mladine in na zimskih svetovnih igrah specialnih olimpijcev predstavljajo najvišji vrh ob uspešnem letu ravenskega športa. 51-letni Ravenčan Matjaž Ferarič že dobro desetletje kroji svetovni vrh jadralnega padalstva v disciplini natančno pristajanje. Na svetovnih igrah neolimpijskih športov v Caliju je osvojil zlato medaljo, kar predstavlja enega njegovih največjih uspehov in je krona vseh njegovih dosežkov v zadnjih letih, ki jih je dosegel na tekmah svetovnega pokala in ostalih prvenstvih. Ponovno je ob koncu te zemskih igrah v turškem Mersinu osvojil zlato medaljo na 50 m prsno, kar je po petdesetih letih ponovitev uspeha, ki ga je dosegel odbojkar Adi Urnaut z jugoslovansko reprezentanco na SI v Neaplju leta 1963 in nato še čez štiri leta na SI v Tunisu. Dugonjić je v Mersinu osvojil še 5. mesto na 100 m prsno in 11. mesto na 200 m prsno. Bila je to dobra napoved pred svetovnim prvenstvom v Barceloni, kamor so bili usmerjeni vsi njegovi cilji. V Barceloni je najprej presenetil na 100 m prsno, kjer se je prebil vse do finala in le za tri stotinke sekunde zaostal za bronasto medaljo. V svoji paradni disciplini na 50 m prsno je v polfinalu plaval izvrstno in izenačil evropski rekord 26,83. V finalu je bila zanj “usodna” le stotinka sekunde, kolikor je zaostal za tretjim mestom na 50 m prsno. Dve doseženi če- Slovenijo. Naša dekleta so po vrsti premagovale najboljše evropske selekcije in v finalu nato še Srbijo, eno najboljših reprezentanc na svetu. V ekipi je odlično igrala tudi Ravenčanka Saša Zdovc. Nasploh je za dekleti res uspešno leto, saj so pred tem na kadetskem evropskem prvenstvu v Črni gori osvojile šesto mesto in se uvrstile na svetovno prvenstvo na Tajsko, kjer so bile zelo blizu uvrstitve v četrtfinale. Na koncu so zasedle 13. mesto na svetu. Še eno zlato medaljo ravenskega športnika na mednarodnem prizorišču je treba omeniti. Že v začetku letošnjega leta so v južnokorejskem Pjongčangu potekale 10. Svetovne zimske igre specialne olimpijade, kjer so nastopili tudi športniki iz CUDV Črna. Ravenčan Robert Štruc je postal prvak v krpljanju na 400 m. Od ostalih vrhunskih do- 4x200 m prosto. Tjaša Oder je nastopila na svetovnem prvenstvu v Barceloni, kjer se je z najboljšim dosežkom sezone izkazala na 1500 m prosto (16:35;96) in zasedla 17. mesto, na 800 m prosto je bila 23., 28. mesto pa je osvojila na 400 m prosto. Najmlajša izmed trojice ravenskih plavalk Gaja Natlačen je na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila 5. mesto v ženski štafeti 4x200 m prosto in dve sedmi mesti –- na 1500 m prosto in v štafeti 4x100 m prosto. Natlačnova se je izkazala že na evropskem mladinskem prvenstvu v poljskem Poznanu, kjer je bila dvakrat četrta (1500 m prosto in ženska štafeta 4x100 m prosto), sedma na 800 m prosto in deveta na 400 m prosto. V zimskih športih veliko obetajo deskarji na snegu. Trije ravenski deskarji so nastopili na mladinskem sezone osvojil prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar mu je uspelo že petič! Poleg tega se je v novi izdaji Guinnesove knjige rekordov znašel med 19 slovenskimi rekorderji, saj je jadralni padalec z največ osvojenimi naslovi svetovnega prvaka v disciplini natančno pristajanje. Plavalni as Damir Dugonjić je na letošnjih sredo- trti mesti sta kljub vsemu dva vrhunska rezultata, še posebej če vemo, da je bil v obeh omenjenih disciplinah najboljši Evropejec! Na olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu je prijetno presenetila slovenska ženska odbojkarska reprezentanca, ki je osvojila zlato medaljo, kar je sploh prva zlata odbojkarska medalja za sežkov na mednarodnem prizorišču so se najbolj izkazale plavalke Mojca Sagmeister, Tjaša Oder in Gaja Natlačen. Sagmeistrova je postala dobitnica dveh medalj na sredozemskih igrah in sicer srebrne medalje na 200 m prosto, kjer je svoj osebni rekord izboljšala za skoraj sekundo (2:00;96), in bronaste medalje v ženski štafeti svetovnem prvenstvu v Erzurumu. V paralelnem veleslalomu je bil Črt Ikovic 21., Andraž Kamnik 31. in med dekleti Mia Čebulj 29. V paralelnem slalom je Ikovic zasedel 22. mesto, Čebuljeva je bila 27. Pred tem je bila omenjena trojica že zelo uspešna na 11. zimskem olimpijskem festivalu evropske mladine v romunskem Brasovu. V paralel- Od leve: Črt Ikovic, Gaja Natlačen, Damir Dugonjič, Manca Fajmut, Mina Markovič in Matjaž Ferarič, Petkratne zaporedne državne prvakinje v namiznem tenisu, Saša Zdovc. mednarodnem prizorišču portnikov v mlajših kategorijah nem veleslalomu je Andraž Kamnik osvojil šesto mesto, Ikovic mesto, Mia Čebulj pa je bila 18.! Športni plezalec Gregor Vezonik, ki je za lansko leto že tretjič prejel priznanje za perspektivnega športnega plezalca, se je v Stuttgartu udeležil tradicionalnega tekmovanja najboljših balvanskih plezalcev na svetu Adidas Rockstars 2013 in zasedel 21. mesto. V francoskem Nimesu je v začetku leta na drugi tekmi svetovnega dvoranskega pokala v konkurenci najboljših svetovnih lokostrelcev nastopil Anže Hubman. Na sredozemskih igrah v Mersinu in na evropskem prvenstvu v Schwechatu je nastopila igralka namiznega tenisa Manca Fajmut. Fajmutova blesti v domačem prvenstvu z ekipo NTK Fužinar Interdiskont, ki so že petič zapored osvojile naslov državnih ekipnih prva- poraz sta zabeležila šele v četrtfinalu proti ruskima predstavnikoma. Trije ravenski odbojkarji (Tine Urnaut, Klemen Čebulj, Jan Pokeršnik) so nastopili za slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu v odbojki na Danskem. Ne le vsi ti uspehi na mednarodnih prizoriščih, ob koncu je treba poudariti še nekaj, da si kar nekaj ravenskih športnikov in športnic služi kruh v tujini, ko nastopajo v najmočnejših ligah nekaterih držav. Največ med njimi je odbojkarjev – Miha Kosl v Avstriji, Klemen Čebulj v Italiji, Tine Urnaut v Turčiji, Anja Zdovc v Franciji, nogometaša Matej Rapnik na Tajskem in Srdjan Radović v Švici in še kdo ... kov. Manca Fajmut in Asya Kasabova sta zabeležili neverjetni izkupiček zmag in porazov v prvenstvu – - 27 : 0! Ravenski odbojkar Jan Pokeršnik je s soigralcem Nejcem Zemljakom dosegel največji uspeh slovenske odbojke na mivki! Na turnirju svetovne serije FIVB v ruski Anapi sta osvojila 5. mesto, edini RAVENSKI RAZGLEDI Mladi rod ravenskih športnikov redno osvaja odličja na državnih prvenstvih in slovenskih pokalih Na Ravnah delujejo šte- in vsekakor si bo treba zapomniti imena, kot so: Žan in Aljaž Gostenčnik, Saša Ranc, Matej Anželak, Aldin Ribo, Aljaž Lebar, Blaž Fekonja in še nekateri ostali. Koroški atletski klub Ravne se je v zadnjih letih izkazal kot organizator državnih prvenstev in je široko zastavil program dela z najmlajšimi atleti. Najbolj se je v tem letu izkazala Tina Česnik, ki je zabeležila kar nekaj vidnih rezultatov na različnih tekmovanjih, Rok Ažnoh je postal pionirski državni prvak v teku na 600 m. Majhna ekipa tekmovalcev Kolesarskega kluba Ravne pod vodstvom trenerja Roberta Kordeža dosega v slovenskem pokalu v krosu odmevne rezultate in sodi posebej v mlajših kategorijah v sam slovenski vrh. Teo Pečnik v kategoriji U13 v celotni sezoni 2013 ne pozna poraza, postal je Uršljo goro, osvojil je Krejanov memorial v absolutni konkurenci itd. Omeniti moramo tudi odlične rezultate Luke Pušnika in Tomaža Pirnata med mladinci, Tomija Šinigoja in Luke Bosmana v kategoriji U15, Mateja Pečnika in Jerneja Šinigoja med amaterji, Sebastjana Andrejca med veterani in Žana Belaja v kategoriji U13. Odlični so tudi mladi lokostrelci LD Koroška, ki uspešno nastopajo na tekmovanjih slovenskega pokala in državnih prvenstvih. Rezultate v samem vrhu v konkurenci mlajših dečkov so letos dosegali Žiga Bricman, Vid Ramšak in Filip Knežar. Alpski smučarji Jan Kunc, Jon Lihtenger Vidmajer in Janez Golob so se izkazali z nastopi na različnih FIS tekmah po Evropi, nastopili so tudi na državnih prvenstvih Bolgarije in BIH. V prihodnosti lahko vilna športna društva, v katerih je mogoče spoznati in trenirati kar 23 različnih športnih panog. Tradicionalno uspešni so mladi plavalci in plavalke Fužinarja, ki že nekaj let sodijo med najboljše v Sloveniji v mlajših starostnih kategorijah. V zadnjem času so vse uspešnejši tudi ravenski judoisti in judoistke, ki osvajajo medalje na državnih prvenstvih državni prvak v krosu, XC eliminatorju, zmagal je na šolskem prvenstvu Slovenije in premočno osvojil prvo mesto v slovenskem pokalu (devet zmag na devetih tekmah!), Rok Naglič je osvojil med mladinci 3. mesto na državnem prvenstvu v krosu, tretji je bil tudi na DP v eliminatorju, zmagal je na maratonih Peca (A) in Black Hole v Črni, vzponu na upravičeno pričakujemo uspehe tudi v tem še vedno nacionalnem slovenskem športu. Ravne imajo za svetlo prihodnost še nadebudne gimnastičarje, namiznotenisače, karateiste, odbojkarje, nogometaše in nogometašice, rokometaše in vse ostale športnike. Bojan Breznik 35 EVROPSKI PRVAKI OLIMIA 2013 (Championship Euro Cup A) Pikado klub Koroška smo ustanovili zanesenjaki v začetku leta 2007. Sedanji člani smo že dolgo prisotni na področju tekmovanj v metu pikada. Večje možnosti za sodelovanje na večjih tekmovanjih so se nam odprle z ustanovitvijo Pikado kluba Koroška. Med člani smo izbrali najboljše igralce pikada, ki nas sedaj zastopajo v slovenski ligi. Imamo tudi vidne rezultate na državnih prvenstvih: 2008: Maribor - 1. mesto 2009: Pišece - 2. mesto Ker je bila ekipa Sova leta 2008 državni prvak (v Mariboru), se je uvrstila na Evropsko prvenstvo, ki je potekalo v Italiji (IDF - International Dart Federation), ampak ni bilo vidnejših rezul- tatov. Leta 2009 smo bili na državnem prvenstvu v Piševcih in smo bili podprvaki (2. mesto). Takrat smo se uvrstili tudi na Evropsko prvenstvo, ki je bilo na Hrvaškem (IDF - International Dart Federation) in smo dosegli za nas začetnike na mednarodnem prvenstvu odlično 5. mesto. Junija 2010 smo bili na Evropskem prvenstvu v Švici (IDF - International Dart Federation) ter se uvrstili na odlično 3. mesto. Ker smo se na Evropskem prvenstvu v Švici uvrstili na 3. mesto, smo bili povabljeni maja 2011 na Evropsko prvenstvo v Španijo (IDF - International Dart Federation), ki pa se ga nismo mogli udeležiti zaradi finančne stiske kluba, zato pa smo se udeležili odprtega Evropskega prvenstva na Dunaju (EDF Od leve proti desni: Ševal Smajilović, Franc Jablanšek, Primož Jelen, Robi Kališnik, Goran Puckmeister, Uroš Herga, Matej Balažič, Andrej Lakič, Silvo Javornik, Jan Grošelj, Mladen Josič, Tjaša Vrčkovnik. - European Dart Federation) in smo tam dosegli odlično 4. mesto. Leta 2012 smo se udeležili tudi Evropskega prvenstva, ki je bilo v Sloveniji v Termah Olimia in smo dosegli 4. mesto. Letos (2013) pa je bilo Evropsko prvenstvo prav tako v Sloveniji v Termah Olimia. Za ta nastop smo združili dva kluba (Sova - Ravne na Koroškem in Čuk - Velenje) in smo postali evropski prvaki v A ligi. Pikado klub Koroška se zahvaljuje vsem podpornim članom in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da smo se jih lahko udeležili in dosegli odlične rezultate na naštetih DRŽAVNIH in EVROPSKIH prvenstvih. Uroš Herga Zgoraj od leve proti desni: Uroš Herga, Karli Gabrovec, Ivan Paradiž, Andrej Lakič, Franc Jablanšek. Spodaj od leve proti desni: Jan Grošelj, Uroš Kališnik. BRANE BREZNIKAR V LETU 2013 TRIKRAT »ŽELEZNI MOŽ« Potem ko je to junija postal v Idahu v Ameriki in avgusta v Kanadi, mu je oktobra uspelo še na svetovnem prvenstvu na Havajih. Čeprav pomeni postati »železni mož« oziroma »ironman« preplavati 3,8 km, prekolesariti 180 km in preteči 42,2 km in je to Breznikarju uspelo uradno že vsaj 20-krat, mu prav zadnji Havaji 36 pomenijo največ. Kot je povedal, mu je prvovrstno presenečenje pri njegovih 63 letih predstavljala že kanadska kvalifikacija na havajsko tekmo 2000 sodelujočih. V svoji kategoriji je bil v Whisterju v Kanadi sicer »šele« tretji, a ker si je drugouvrščeni vstopnico za to elitno tekmovanje pridobil že prej, je priložnost pripadla Breznikarju – in jo je seveda izrabil, čeprav se je moral zelo podvizati, da si je v dobrem mesecu po drugem triatlonu pravočasno uredil potovanje, nastanitev ter se pripravil fizično in psihično. A Breznikarju je to odlično uspelo, saj je bil v zelo posebnih pogojih na Havajih med 50 tekmovalci v kategoriji 60–65 let 11. s časom 11 ur in 39 minut. »To je najzahtevnejši triatlon, pri plavanju so močni tokovi, valovi visoki tudi meter ali dva, zahtevno je kolesarjenje v vročini, vetru in z vzponi, pri teku pa v največji vročini dneva skozi copate žge vroč asfalt,« je povedal novinarju Večera. Kot da to še ni dovolj, pa je imel letos še tri smole. Prva je bila, da so mu pri plavanju v običajni veliki gneči strgali čip z noge, ki mu ga je pred drugo premeno – kolesarjenjem sicer uspelo nadomestiti z novim, a so lahko rezultate objavili šele z enodnevnim zamikom (kako v skrbeh so bili njegovi navijači, saj priimka Breznikar niso našli ne med uspelimi in ne med tistimi, ki so odstopili). Drugi dve smoli je imel pri kolesarjenju; najprej z zrahljano balanco, ki pa mu jo je tehnična ekipa »pravi čas na pravem kraju« popravila, nato z blagim trkom z drugim kolesarjem. »Čeprav uvrstitev z zadnjih Havajev ni med mojimi najboljšimi dosežki, mi pomeni največ doslej, več kot Havaji pred 13. in 20. leti, kjer sta bili uvrstitvi v kategorijah boljši,« dodaja Breznikar, ki prav letos slavi tudi 30-letnico svojih triatlonskih nastopov. Za to in še posebej za Havaje mu veljajo vse čestitke! H. M. Pohodi ravenskih upokojencev na vrhove in gore so del njihovega načina življenja Čeprav obstaja pohodniški odsek, ki organizirano deluje pod okriljem Društva upokojencev Ravne na Koroškem, šele štirinajst let, postajajo njegovi pohodi za veliko število njegovih članov – ljubiteljev hoje in narave, ena od njihovih osrednjih dejavnosti. Za nekatere izmed njih so pohodi in z njimi povezane aktivnosti novost, za večino pa nadaljevanje njihovega prejšnjega udejstvovanja pri planinskih društvih in drugih, sorodnih ter ljubiteljskih dejavnostih. Pri trdni rasti in napredovanju pohodniškega odseka so imeli pomembno pospeševalno vlogo njegovi vodniki in matično društvo, ki je skrbelo za njihovo izbiro in za materialna sredstva za pokrivanje stroškov za organizacijo in izvedbo pohodov. Po letu 2011 pa je začela pomoč ravenskega društva upokojencev pohodniškemu odseku počasi, a vztrajno, usihati. V načinu vodenja pohodov je ob koncu leta 2012 prišlo do sprememb. Člani pohodniškega odseka so to delo zaupali svojim članom, ki so pripravljeni voditi pohode in imajo za to ustrezna znanja in izkušnje in so pri svojem delu odgovorni in pošteni. Dogovorjeno je, da jim dotedanji odgovorni vodnik pri tem po potrebah pomaga, vodi nekaj pohodov in se jih udeležuje. S pohodi so v letu 2013 člani pohodniškega odseka ravenskega društva upokojencev začeli z novimi vodniki. Po programu, izoblikovali so ga ob koncu leta 2012, je bil pohod vsak mesec. Obveščanje je potekalo po elektronski pošti in tradicionalno z vabili, zanj in za prijave so poskrbeli v ravenskem matičnem društvu. Mesec za mesecem smo se pohodniki, bilo nas je med trinajst in štirideset, zbirali na svojem tradicionalnem zbirališču ob Suhi, pri prostorih Društva upokojencev Ravne na Koroškem. Zgodnje jutranje ure in marsikdaj manj obetavno vreme nam niso jemali volje za večurno RAVENSKI RAZGLEDI bolj ali manj zahtevno hojo. Velikokrat smo se do začetkov naših poti odpravili s prevoznimi sredstvi naših članov. Na naših, pogostno samotnih poteh, po svetu med našo Goro in Strojno, smo se vsakokrat navduševali nad bogastvom narave in nad veliko kulturno ustvarjalnostjo preteklih in sedanjih rodov. Ob tem smo se hkrati čudili, da nekatere zablode človeštva današnji rodovi tudi v tem svetu ponavljajo – zato, ker zgodovine ne poznajo. Za prihodnje leto 2014 smo že pripravili program pohodov. Ponovno bomo gostje, nam ljubega dela Koroške, pod našo Goro. Vsak mesec v letu bomo skušali biti njegovi čim bolj prijazni in koristni gostje. Vodniki in vsi, ki se trudimo za dobro rast pohodniškega odseka ravenskega društva upokojencev, vabimo ljubitelje narave in hoje, da se nam pridružite. Naše delo lahko spremljate z ogledi sporočil na oglasnih deskah. Storite skupno z nami kaj več za naše skupno dobro, za rast prostovoljstva in s tem prispevajte k večji blaginji naših ljudi. Angela Juraja – Firšt in Alojz Pristavnik 37 Florijan Kotnik udeleženec Olimpijskih iger gluhih v Oslu Florijan Kotnik je eden zelo aktivnih članov Medobčinskega društva slušno prizadetih Koroške in si je kljub svetu tišine ustvaril zelo pestro življenje. Rad poprime za slikarski čopič, v mladih letih pa je bil tudi dober športnik. Ker ga predvsem naši mladi občani ne poznajo tako dobro, je za naše glasilo rade volje zapisal nekaj zanimivosti o svojem športnem življenju: Rodil sem se 14. 4. 1927 kot drugi otrok v družini srednjega kmeta, p. d. pri Lobasu, v Podkraju pri Ravnah na Koroškem. Smučati sem začel že pri osmih letih. Od leta 1947 do 1958 sem bil uspešen v alpskem smučanju, predvsem v skokih. Leta 1950 sem doma zgradil malo 30-metrsko skakalnico in lesen konstrukcijski stolp. Leta 1951 sem na prvenstvu slišečih koroške regije dosegel 3. mesto v skokih na tekmovanju v Črni na Koroškem. Potem sem leta 1053 na prvenstvu slišečih koroške regije zmagal v skokih na tekmi v Slovenj Gradcu. Sem 14-kratni državni prvak gluhonemih. Leta 1954 sem na prvenstvu slišečih dosegel v skokih 6. mesto na srednji skakalnici na tekmi Florijan Kotnik skače na olimpijadi v Oslu leta 1953. 38 v Črni. Leta 1953 sem na prvenstvu slišečih v veleslalomu dosegel 5. mesto na tekmovanju na Kopah na Pohorju. Na sindikalnem prvenstvu v veleslalomu sem na Mariborskem Pohorju osvojil 4. mesto. Večkrat sem bil uspešen na prvenstvu Zveze gluhih Jugoslavije. Leta 1949 je bilo mednarodno prvenstvo gluhih, kjer sem dosegel 3. mesto v slalomu na tekmi v Innsbrucku (Avstrija). Leta 1950 sem osvojil 4. mesto v slalomu v avstrijskem BadgestainuHofgasteinu. Leta 1952 sem na mednarodnem prvenstvu gluhih dosegel 2. mesto v skokih na srednji skakalnici v Mitterndorfu – Kulm, Avstrija. Florijan Kotnik z jugoslovansko reprezentanco leta 1953 v Oslu. Leta 1949 sem se vključil v jugoslovansko smučarsko reprezentanco gluhih, kjer sem bil do konca leta 1956. Tako sem leta 1953 na olimpijskih igrah gluhih v Oslu (Norveška) dosegel 4. mesto v skokih na srednji skakalnici. Tudi na jugoslovanskem smučarskem prvenstvu gluhih smo ekipno dosegli 4. mesto od 9 udeleženih držav. Skakalnica v Nordpalu je od Osla oddaljena 3 ure vožnje. Ker sem na Norveško žal prišel prepozno, v slalomu nisem mogel nastopiti, pa tudi v smuku nisem vozil. Našo reprezentanco so na olimpijskih igrah gluhih v Oslu zastopali: Toni Kogovšek, Jože Burgraf, Jože Kolarič, Lojze Potočnik in moja malenkost – Flori Kotnik. Društvo upokojencev JESEN 2013 Tudi v letu 2013 smo nadaljevali z delom po programu, ki smo si ga zastavili. Regijska tekmovanja športnikov so zaključena, izleti prav tako. Ostanejo še družabna srečanja ob koncu leta in pohodi v naravo. Za društvene dejavnosti poskrbijo komisije po programu, ki je usklajen in natisnjen v letnem koledarju društva. Za prihodnje leto je program že sestavljen in pripravljen za tisk. Ena od petih komisij v društvu je komisija za socialo in stanovanjske zadeve, ki se ukvarja s podelitvijo stanovanj starejšim občanom in obiskuje le-te ob njihovih visokih jubilejih na njihovih domovih in tudi v domovih starostnikov. V mesecu oktobru je visok jubilej, 90 let, praznovala gospa Marija Čivnik na Javorniku 33. Obiskala sva jo z gospo Miro, članico te komisije, s šopkom, in ji v imenu društva upokojencev želela še veliko zdravja. Svojo delovno pot je gospa Marija začela v takratni Thurnovi fabriki v livarni. Tam sem začel tudi jaz. Bil sem radoveden, kakšne so bile razmere v tem težkem obratu v tistih časih. Ker ima gospa zelo dober spomin, sva se dogovorila, da jo še obiščem in bo takrat več časa za obujanje spominov, predvsem na delo in odnose v železarni. Nekaj pa je zapisanega v naslednjih vrsticah. Povedala mi je, da je bila stara 18 let, ko se je leta 1941 zaposlila v livarni grofa Thurna. Leta 1943 je šla v partizane, v Bračičevo brigado. Po nemški ofenzivi se je 18. februarja vrnila na Koroško, kjer je kot terenka dočakala konec vojne in svobodo. Po koncu vojne je delo nadaljevala v livarni kot livarka, naredila je tudi strokovni izpit. V začetku petdesetih let je bila RAVENSKI RAZGLEDI premeščena v obračunski oddelek, kjer je leta 1970 dočakala upokojitev. Spominjala se je dela v stari livarni, kjer je bila še velika Siemens-Martinova peč. Po izgradnji nove topilnice in livarne, kjer so stare peči zamenjale nove frekvenčne in prva pettonska obločna peč, se je delo v tem obratu opustilo. Ta hala je pozneje služila skladišču kovačnice. Stoji pa še danes. Za staro livarno je bila jedrarna, lesena baraka, kjer so pretežno ženske izdelovale jedra. Jedra so sestavni del livarskega kalupa. Spominjala se je mraza in težkega dela v tej baraki, ki je stala ob stari valjarni ob Meži, kjer je sedaj kovačnica. Spominjam se, da so ob bregu Meže nad vodo bila postavljena stranišča na štrbunk, teh nekaj boksov je konec petdesetih let odnesel čas. Pa sem bil radoveden, kako se spominja teh WCjev. Nasmejala se je in rekla, da so imeli ti WC-ji neko prednost, s higieno in z vonjavami ni bilo težav, pa tudi čistilke niso potrebovali. Povedala je še, da je bilo takrat veliko udarniškega dela v železarni in tudi zunaj nje, a mladost vse prenese. Veliko več je bilo tudi družabnega življenja. Da le vojne ni več, je veselo dejala. čalo, je pomagala s svojim delom v društvu ZB Ravne. Kljub visoki starosti je še zelo vitalna. Želimo ji še mnogo lepih trenutkov. Okoli dvajset je takih srečanj na leto z jubilanti v občini Ravne. Jože Prednik, Društvo upokojencev Ravne na Koroškem Naša jubilantka Marija Čivnik Leta 1951 se je poročila, sedaj je že šestnajst let vdova. Ima status borke. Dokler ji je zdravje dopuš39 USPELI KORPORATIVNI AKCIJI na KOČI NA NARAVSKIH LEDINAH »Prostovoljski korporativni programi podjetij (angl. corporate volunteering) imajo v razvitem svetu že dolgo tradicijo, saj zagotavljajo trdne vezi z lokalno skupnostjo in prinašajo koristi vsem stranem – zaposlenim, podjetju, neprofitnim organizacijam in lokalni skupnosti. Korporativno prostovoljstvo ponuja vsem vključenim pozitivne koristi in predstavlja eno izmed sodobnih oblik družbene odgovornosti podjetja. Časi, ko so družbeno odgovornost podjetij predstavljala le sponzorstva in donacije, so minili. Raje se odločajo za inovativne oblike sodelovanja z vsemi deležniki lokalnega okolja, ki delujejo stimulativno tako na zaposlene kot na poslovne cilje podjetja. V Sloveniji se je zanimanje za korporativno prostovoljstvo začelo povečevati šele leta 2011, pojasnjuje Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije. Podjetja smo tedaj pozvali k večjemu vključevanju in od tedaj se zanimanje iz leta v leto povečuje.« Tudi Planinsko društvo Ravne na Koroškem, katerega delo vseh, ki smo aktivni v tem društvu, temelji na prostovoljstvu, je že nekaj časa član Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva. Kar nekaj časa smo s Katjo in Juretom s Korociva napenjali moči, se dogovarjali, telefonirali, izmenjavali elektronska sporočila IN uspeli smo. Dve korporativni akciji, eno v septembru in eno v oktobru, smo izpeljali na naši koči na Naravskih ledinah. Čeprav ima petek trinajsti negativen prizvok, je bil petek, 13. 9. 2013, še kako POZITIVEN. Z enaintridesetimi Simobilovci iz Ljubljane smo preživeli krasen sončen dan visoko pod Uršljo goro na naši planinski koči na Naravskih ledinah. Vodilo našega dela na koči je bil v vseh dogovarjanjih POVODNI MOŽ, ki je nekoč prebival na Uršlji gori; se potem preselil na Pohorje in se pred dvema letoma na 1. Otroškem festivalu Povodnega moža, ki se v začetku junija na pobudo dveh mladih prostovoljcev odvija na Ravnah, zopet vrnil in se naselil v kočici na Naravskih ledinah. Kočici sta dve, dokaj ubogi sta bili, a Simobilovci so ju čudovito olepšali in uredili – ena je za Povodnega moža, druga pa za Uršulo; zdaj moramo najti samo še ustrezne postelje, pa ne bo kaj lepšega kot prenočiti na Ledinah v njih! To pa še ni vse: poleg kočic so se v novi beli preobleki zalesketala še vsa vrata na skupnih ležiščih v koči, vse klopi pred kočo so s premazom dobile čudovit žameten izgled, vhod v kočo je po »po večurni obdelavi« kot nov. ČUDOVITO!! 40 Toplo je bilo, sonce je sijalo, energije in dobre volje smo imeli vsi dovolj, oskrbnika sta poskrbela za dobro hrano, pa še košaro smo napolnili z gobami! »Bil je super dan!« »Združili smo prijetno s koristnim in končali dan s prijetnim občutkom, da smo nekomu pomagali. Lep dan + pozitivna energija Si.mobilovcev = recept za uspeh.« Jure Holešek, Pravna služba. »Takih teambuildingov se vedno rad udeležim, pa naj bom še tako utrujen od preteklih dni. Ideja, da se na ta dan družimo s sodelavci iz različnih oddelkov in da hkrati naredimo nekaj za širšo družbo, se mi zdi enostavno čudovita. Ko takšne podvige omenjam svojim znancem so vsi izredno pozitivno presenečeni. Osebno verjamem, da je to eden od pravih načinov, kako graditi dobro skupnost in konec koncev tudi naše podjetje se družbi na tak način predstavlja v najlepši luči. Če bi v prihodnje šli korak naprej in bi bili timbuildingi zastavljeni še bolj medsektorsko, da bi se sodelavci preko celega podjetja še bolj povezali, bi nam verjamem šlo marsikdaj še bolje. Najboljši si moramo biti naprej med seboj, ker smo vir vsega mi sami, vse ostalo je posledica.« Karno Kajdiž, Služba za razvoj in strateško upravljanje človeških virov. »Bili smo res zelo pridni. »Šmirglanje«, barvanje, lakiranje, pomivanje in ne nazadnje umetniško izražanje – vse to nam je šlo, mislim da, res odlično od rok. Eni so se odlično izkazali tudi v tem, da so uspešno večkrat pobarvali še sebe, a ne? Sicer pa - prijetna družina, družbeno koristno delo, smeh, borovničke, odlična hrana, dva luštna psa in na koncu srečna predsednica planinskega društva – kako drugače kot odlično bi se človek lahko počutil po takem dnevu?« Polona Potrč, Veleprodaja. »Priznati moram, da je bila naša akcija brušenja, pleskanja, risanja zelo dobro načrtovana in naš dan poln dogodivščin se je sprevrgel v pravo slikarsko sceno. Timske ekipe so bile dobro sestavljene in vsak je prevzel svojo vlogo. Uspelo nam je s skupnimi močmi. Soočili smo se z nalogami in rezultat je bil pozno popoldne viden. Letošnji team building si bom zapomnila predvsem po tem, da dobro organizirana ekipa veliko pripomore k boljšemu in ustvarjalnemu vzdušju med sodelavci.« Sanja Petrovič, Služba za razvoj in strateško upravljanje človeških virov. »Že samo organiziranje je bil pravi izziv. Soočili smo se z danimi nalogami in jih tudi dobro opravili. Mislim, da smo bili na koncu dneva vsi zadovoljni. V spominu mi bo ostalo prav vse, dobro opravljene naloge, odlična družba in na koncu tudi postrežba. Super dan je bil.« Tjaša Kovač, Služba za razvoj in strateško upravljanje človeških virov. Tudi v petek, 18. oktobra, je sijalo sonce. Proti Naravskim ledinam se je vila kolona belih službenih avtomobilov Philip Morrisa. Razpoloženje je bilo krasno, mladi nasmejani. Po kavi in »borovničkah« so fantje in dekleti kaj hitro poprijeli za delo – čopiče in valjčke pravzaprav. Polkne so odmontirali z oken in skupina jih je ob ritmu dobre glasbe brusila in barvala. Druga skupina se je povzpela v višave – na lestve in se lotila barvanja balkonskih ograj in napuščev. Do večera se je del koče že »svetil« v novi podobi. Razpoloženje je bilo prijetno, smeha ni manjkalo. Veselo druženje dvanajstih sodelavcev Philip Morrisa pa se je po dobri večerji nadaljevalo še pozno v noč. ZELO smo zadovoljni VSI, zato še enkrat HVALA vsem! Veronika Kotnik, predsednica Planinskega društva Ravne na Koroškem TABORNIKI USTVARJAMO SVET ZA MLADE Kaj pomislite, ko slišite besedo »tabornik«? Pomislite na prijaznega, mladega človeka, ki rad svoj prosti čas preživlja v naravi? Pomislite na mladostnika, ki zna streljati z lokom, kuriti ogenj, postavljati šotor ter zna narediti vsaj 10 vozlov? Če razmišljate tako, smo izredno veseli vašega mnenja, vendar bi Vam želeli predstaviti, da smo taborniki mnogo več od naštetega. Imamo na Ravnah prihodnost? Imamo mlade, ki bodo krojili našo prihodnost? IMAMO! V zadnjem času je v družbi moč zaslediti dvom glede prihodnosti, najpogosteje zaradi trenutnega gospodarskega in političnega stanja v državi, zelo pogosto pa se tudi pojavlja dvom v mladino. Marsikdo ne verjame, da bodo današnji otroci in mladostniki lahko nekoč krojili našo prihodnost. Da so nezainteresirani za dogaja- nje v družbi, da se ničesar ne znajo proaktivno lotiti, da znajo samo sedeti za računalnikom ter si krajšati čas na socialnih omrežjih. MI VERJAMEMO V NJIH! Verjamemo, da je na Ravnah izjemno sposobna mladina, le na pravi gumb je potrebno pritisniti, da dokažejo svoje sposobnosti. Današnji šolski sistem narekuje letni program dela, ki ga mora mladostnik opraviti, če želi Bivakiranje vodnikov RAVENSKI RAZGLEDI opraviti razred ali letnik. Nihče se ne zares vpraša, če bo vsa snov nekoč uporabna pri poklicu tega človeka, nihče se ne vpraša, če ta snov mladostnika sploh zanima. Poleg vsega je najbolj žalostno, da šolski sistem (zaenkrat) še temelji na grobi teoriji, iz katere ni moč prepoznati pravo uporabno vrednost. Poleg velike natrpanosti urnika (na leto ima povprečen razred 12 šolskih predmetov) pa Evropska prestolnica mladih 41 starši svoje otroke vpisujejo na ogromno različnih dejavnosti, zato da bi bil njihov otrok »sposobnejši«, ali bolj žalostno, ker se zaradi gneče v poslovnem okolju nima sam časa ukvarjati z njim. Nihče se ne vpraša – ali vse te dejavnosti otroka oz. mladostnika zares zanimajo? Kaj mu bo to koristilo v življenju? Napredni taborniški sistem vzgoje rešuje ravno to situacijo. Za razliko od klasičnega šolskega sistema, kjer se vprašamo, »kaj mora otrok konec leta znati«, se pri tabornikih svojih napak spoznava prve korake svojega morebiti bodočega poklica. MLADI VODIJO MLADE Najpomembnejša metoda taborniške organizacije je sistem, kjer mladi vodijo mlade. Ravenski taborniki smo izredno ponosni na 4 nove vodnike, stare med 15 in 17 let, ki so letos odlično opravili strokovno usposabljanje za vodnike v taborniški enoti. Za prihodnost organizacije se nam ni potrebno bati, saj poleg njih stopa še 10 izjemno sposobnih dijakov, ki s pomočjo taborniške Počitek Orientacijski pohod vprašamo, »kakšen naj bo otrok konec leta«. Taborniki v program združujemo izredno širok nabor dejavnosti – od spoznavanja in življenja v naravi do spoznavanja sebe ter spoznavanja družbe. Vendar pri tabornikih program ne pripravljajo odrasli taborniki – taborniški program pripravljajo otroci sami. Tako že v otrokovih zgodnjih letih v njem izpodbujamo kreativnost, odgovornost, odločnost in angažiranost. Za pestrost in razpršenost programa poskrbi vodnik, star okoli 16 let, ki otroka izpodbuja, da izrazi svoje mnenje ter tako prične oblikovati svojo podobo o prihodnosti. Širok nabor dejavnosti in sistem dela otrokom ter mladostnikom omogoča, da skozi praktično delo ter učenje iz 42 Ravenski taborniki veliko stavijo na gozdovniško tradicijo, zato večina programa temelji na spoznavanju veščin življenja v naravi. Za kvalitetno izvedbo delavnic v naravi jim redno pomagajo izkušeni taborniki, ki se združujejo v ekipo »Modras življenje – preživetništvo v naravi«. SPOZNAVANJE GLOBALNEGA SVETA Drugi vikend v oktobru smo za mladostnike, starejše od 12 let, Veselje v šotoru Predstavitev tabornikov organizacije krepijo svoje kompetence vodenja, organiziranja projektov, komuniciranja, teamskega dela, odgovornosti … ŽIVLJENJE V NARAVI Kot smo zapisali že uvodoma, taborniki veliko svojega prostega časa preživimo v naravi. Ker želimo naravo še bolj približati otrokom, vsako leto organiziramo letni tabor. Letos se ga je udeležilo kar 47 otrok in mladostnikov. Prek več kot 30 različnih animacij in delavnic – od grajenja bivaka, streljanja z lokom, orientacijskega teka, kurjenja ognja in peke hrenovk in vse do izdelovanja lovilca sanj. Mladi so preživeli čudovit teden na čudovitem Obretanovem pod Uršljo goro. organizirali mednarodno obarvano jesenovanje na Obretanovem pod Uršljo goro. K soudeležbi smo povabili tabornike iz Slovenj Gradca in Radelj ob Dravi, s katerimi se združujemo v okviru Koroške zveze tabornikov. Med 19. in 20. septembrom smo se prek radioamaterskih valov povezali praktično s celim svetom, saj je v tem času potekala mednarodna taborniška akcija JOTA | Jamboree on the Air. Poleg omenjene akcije smo spoznavali tudi druge taborniške veščine, kot so signalizacija z zastavicami, vozlanje, kurjenje ognja, orientacija, risanje skice terena, vrhunec jesenovanja pa je bil zaključni večer ob ognju, kjer so ob melodiji kitare in zabavnih animacijah zagorele iskre prijateljstva. NI NAM VSEENO! Da ravenskim tabornikom resnično ni vseeno za dogajanje v družbi, dokazujemo z vrsto aktivističnih akcij že nekaj let. Na področju osveščanja glede onesnaževanja okolja so taborniki, stari 14 in 15 let, pripravili akcijo, v sklopu katere so v ravenskem parku obnovili klopi, na katere so namestili deske z napisi »TI JE VSEENO?«. Akcijo smo podprli tudi z facebook kampanjo, v okviru katere smo nekajkrat tedensko objavljali slike jutranjega stanja ravenskega parka ob vikendih, seveda z istimi napisi, kot so jih uredili sedaj tudi na klopi. Izredno smo veseli, da je po tolikšnih letih vztrajnosti že viden rezultat našega aktivizma, saj je onesnaževanje in vandalizem vedno pogostejša tema pogovorov med mladimi pri nas. RAVENSKI RAZGLEDI POLITIKA JO RAZBIJA, TABORNIKI JO ZDRUŽUJEMO Koroška. V preteklih mesecih smo lahko po medijih zasledili veliko ogorčenja glede razdelitve Koroške. Prebivalci že tako zapostavljene regije vedno bolj izgubljajo upanje v tako želeno Koroško regijo, zibelko ponosnega slovenstva. Kar politični veljaki razbijajo, z veliko vnemo združujemo taborniki. V preteklem letu smo se trije koroški taborniški rodovi odločili povezati v obliki neformalne Koroške zveze tabornikov. Zastavili smo si cilj širiti idejo o ustvarjanju boljšega sveta in združevanju koroške energije za skupno dobro. Po enem letu nas je v Koroški zvezi tabornikov že 5 koroških taborniških organizacij, v prihodnosti pa načrtujemo še dodatno širitev. V letošnjem letu se nam je pridružilo društvo tabornikov iz Mute, Ravenčani pa intenzivno po- magamo pri ustanavljanju novega rodu v Radljah ob Dravi. V preteklih mesecih smo skupaj izpeljali vrsto akcij, v sklopu katerih združujemo energijo mladih za bolj povezano in nekoč boljšo Koroško. V preteklem letu smo izpeljali več kot 50 akcij, katerih program je temeljil na mladih. Resnično verjamemo, da lahko s svojimi metodami prispevamo k ustvarjanju boljšega okolja, sposobnejše mladine, zato tale prispevek zaključujemo z geslom »USTVARJAMO SVET ZA MLADE – ZA BOLJŠO PRIHODNOST«. Več o nas in naših aktivnostih si lahko preberete na www.taborniki-ravne.si Rok Franc in Gregor Matavž - Hrabri Jesen 43 Mladinski svet Ravne na Koroškem v 2. mandat s polno mero zagnanosti 22. avgusta 2013 je minilo natanko dve leti, odkar smo ustanovili Mladinski svet Ravne na Koroškem (v nadaljevanju MSR), ki deluje kot krovna mladinska organizacija v Občini Ravne na Koroškem. Naše poslanstvo je predstavljati in zastopati mladino na relaciji do lokalne skupnosti. Podpredsednik Andrej Grobelnik Moramo priznati, da smo bili s strani občine pogostokrat uslišani, saj nam je v tem času uspelo urediti za mladino pomembne zadeve, med katerimi moramo posebej poudariti sprejem Odloka o uresničevanju javnega interesa na področju mladinske dejavnosti v Občini Ravne na Koroškem ter postavitev Mladinske poti Ravne na Koroškem, o kateri smo v prejšnji številki tega glasila že pisali. Odlok je uvedel tudi Komisijo za mladinska vprašanja pri Občini Ravne na Koroškem. Gre za sedemčlansko komisijo, ki jo sestavljajo štirje predstavniki mladine (po dva iz MSR in KMKC Kompleks) ter trije predstavniki župana. Glavna naloga te komisije je celovita obravnava področja mladine v Občini Ravne na Koroškem ter sprejem mnenj in stališč o tej tematiki. Posebna aktivnost MSR je bila v drugi polovici leta 2013 usmerjena v pridobitev certifikata »Mladim prijazna občina«, ki ga podeljuje Mladinski svet Ajdovščine v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije. Dokumentacijo je potrdila tudi Komisija za mladinska vprašanja pri Občini Ravne na Koroškem. Rezultat dobrega sodelovanja z občino je bila pridobitev tega certifikata, ki ga je v imenu Občine Ravne na Koroškem prejel podžupan Milan Škafar, certifikat pa je bil podeljen pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. S prejemom tega certifikata je občina dokazala, da ima posluh za mladino ter da izpolnjuje celo več kot temeljne pogoje, ki jih zahtevajo kriteriji za pridobitev certifikata. Hkrati pa se je občina s prejemom tega certifikata tudi zavezala, da bo aktivnosti na področju mladinskega sektorja še okrepila, kar nas posebej veseli. 29. septembra 2013 je potekal redni volilni Zbor članstva MSR, na katerem so delegati izvolili vodstvo, ki bo v mandatu 2013 – 2015 upravljalo z MSR. To so Aljaž Verhovnik (predsednik MSR), Andrej Grobelnik (podpredsednik MSR), Matevž Klobučar (generalni sekretar MSR) ter trije člani Upravnega odbora MSR: Jaka Kotnik, Rok Šater in Gašper Kogelnik. Funkcija predse44 Utrinek s seje UO MSR dnika nadzornega odbora MSR je bila zaupana Dejanu Pandelu, člana nadzornega odbora pa sta postala Alen Šapek in Vid Vaukan. Avgusta letos smo pričeli izvajati naš dosedaj največji projekt, to je snemanje dokumentarnega filma »Mladina – od Guštanja do Raven na Koroškem«. Film prikazuje mladino in njihove aktivnosti, predvsem pa prikazuje, kako se je mladina v Guštanju oz. na Ravnah na Koroškem skozi čas spreminjala. Vsebino filma podaja več kot 90 ljudi, ki so na takšen ali drugačen način povezani z mladinsko dejavnostjo nekoč ali danes. Tako film govori o razvoju šolstva, kulture, športa, gospodarstva, mladinskih organizacij in mnogih drugih področij v občini in hkrati s tem promovira tudi Občino Ravne na Koroškem. Režija in scenarij filma sta delo Aljaža Verhovnika, kamero in montažo pa je uredil Miha Kolar. Dokumentarni film je na ogled od 14. decembra 2013 dalje. Projekt zajema tudi postavitev istoimenske manjše razstave, ki prav tako prikazuje dejavnosti mladine skozi čas. Razstava bo krožila po raznih objektih na Ravnah, tako da bo na ogled širši množici. Od ostalih aktivnosti, ki smo jih opravili v drugi polovici letošnjega leta, moramo posebej izpostaviti kino na prostem, ki smo ga letos v grajskem parku drugo leto zapored organizirali v okviru Ravenskih dnevov. Predvajali smo slovenski film Poletje v školjki. S to aktivnostjo želimo vnesti kanček kulture v naš park, hkrati pa mladim ponuditi alternativo za aktivno preživljanje prostega časa. Od konca septembra dalje deluje tudi uradna spletna stran MSR in sicer nas lahko najdete na www.msr. si, kjer so na voljo vse informacije o nas in o poteku naših aktivnosti. Vsako leto v okviru rednega programa MSR organiziramo vsaj eno brezplačno izobraževalno delavnico za mlade. Tako smo letos v mali dvorani Kulturnega centra Ravne organizirali dvodnevni tečaj administrativnih veščin, ki ga je vodil izkušeni mladinski trener Tadej Beočanin. Udeleženci so lahko spoznali koristne informacije o zakonodaji in finančnem poslovanju društev ter prijavah na razpise. Tečaja so se v večini udeležili predstavniki mladinskih organizacij. Že večkrat smo poudarili, da je MSR organizacija, ki deluje v javnem interesu, podlago za to pa nam daje Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju. Poleg tega izvajamo vse naše aktivnosti izključno prostovoljno in brez vsakršnih honorarjev. Tako je bil MSR 15. oktobra 2013 s strani Ajpesa, na podlagi Zakona o prostovoljstvu, uradno potrjen kot prostovoljska organizacija. Tako je MSR postal drugi mladinski svet lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki se je vpisal v ta register. Hkrati smo postali tudi del Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, kar prinaša našim članom dodatne ugodnosti in pridobivanje kompetenc. 23. in 24. novembra 2013 je na Ravnah na Koroškem, v Mladinskem hotelu Punkl, potekal dvodnevni dogodek, ki so ga organizatorji poimenovali »Dialog mladih: 2.0 Vključujemo!«. Na dogodku smo se zbrali mladi iz koroške in šaleške regije ter spregovorili o možnostih zaposlovanja mladih. Dogodek so vodili trenerji Mladinskega sveta Slovenije, MSR pa je pri tem projek- tu prevzel vlogo partnerja v projektu, katerega nosilec je bil Mladinski center Ravne. Mladinski svet Ravne na Koroškem je v letu 2013 začel tudi z aktivnostmi za pripravo Strategije za mlade v Občini Ravne na Koroškem. Dokument bo analiziral trenutno stanje mladine v občini, zbral trenutne ukrepe in na podlagi teh informacij uredil katalog želja ter prihodnje ukrepe na področju mladine za obdobje naslednjih šestih let. Uraden pričetek pisanja strategije pomeni okrogla miza o položaju mladih na Ravnah na Koroškem, ki je bila organizirana 14. decembra 2013. Glavnina aktivnosti v okviru tega projekta bo potekala v letu 2014, ko bo sklepno besedo podal tudi Občinski svet Občine Ravne na Koroškem, ki bo strategijo obravnaval ter sprejel ali zavrnil. Za konec naj vsem občankam in občanom, predvsem pa mladini na Ravnah na Koroškem, zaželimo uspešen skok v leto 2014, hkrati pa vas vabimo, da nas obiščete na naših aktivnostih. Informacije o tem pa so vam vedno na voljo na naši spletni strani www.msr.si in na našem Facebook profilu. Aljaž Verhovnik, predsednik MSR Srečanje tržaških in koroških umetnikov na likovnem simpoziju na Ravnah Kulturno društvo koroških likovnikov je letos priredilo na Ravnah na Koroškem likovni simpozij. Predsednik društva, slikar Zoran Rožič, si je po enotedenskem kreativnem srečanju umetnikov na letošnjem 11. Artednu v Lonjerju/Trst zaželel, da bi se stiki nadaljevali in je povabil od 13. do 15. septembra sedem slovenskih umetnikov, ki prebivajo v Avstriji, Sloveniji in Italiji, na ustvarjalno srečanje v družinski hotel Delalut v Dobji vasi. demska slikarka ter restavratorka Darja Srebrnik iz Slovenj Gradca, ki sedaj živi v Stanetincih, se je specializirala v restavratorstvu na podiplomskem študiju v Edinburghu na Škotskem; z gibkimi potezami barvnega pastela je na poetičen način ujela krajinske izseke. Klavdija Marušič, po rodu iz Šempasa pri Gorici, živi v Trstu, je s tehnikama prelivanja akvarela in olja na platnu izbrala motiviko, ki opozarja človeka na pomen spoštljivega odnosa do naravnega okolja, njeni deformirani metulji iz Fukushime svarijo pred ekološko katastrofo. Andrea Verdelago iz Trsta je s svojimi mehkimi slikarskimi potezami na liričen način opeval krajino, kompozicijsko minimalistično zasnovane slike z močno abstrahiranimi motivi bogatijo značilni Prvi večer je zbrano umetniško družbo popestril znani koroški glasbenik Milan Kamnik z venčkom svojih koroških narečnih pesmi in priredb. Ob ustvarjanju in črpanju navdiha iz prelepega naravnega okolja ter zakladnice ljudske tradicije so umetniki spoznavali okoliške vasi, kot je Šentanel, obiskali so kmetije, etnografske zbirke in v pogovoru izmenjali izkušnje ter poglede na likovne probleme in rešitve. Umetnica iz Nadiških dolin Luisa Tomasetig, slikarka, cenjena ilustratorka, avtorica kulis in lutk, se z močnim izraznim nabojem v svojih likovnih stvaritvah navezuje na ljudsko dediščino in naravo. Njeni pravljični motivi, gibke poteze in energično zarisane šrafure dajejo njenim podobam poseben pridih. Likovna pedagoginja, akaRAVENSKI RAZGLEDI Zoran Rožič, Violet Landscape kombinirana tehnika na platno, anno domini MMXIII 45 nanosi slikarskih potez. Albert Mesner iz Bistrice pri Pliberku je mojster v uporabi raku tehnike, ki jo eksperimentalno vnaša na slikarsko podlago in raziskuje posebne reliefne učinke. Nastale razpoke in površinske obdelave delujejo materično. V novem ciklusu slik se je navdihoval po krajevni železarni v paleti toplih, rjavkastih odtenkov. Jasna Merkù raziskuje izrazne možnosti kolaža, iz okolja prevzema reliefne teksture s pomočjo otiranke. Njena koloristična naravnanost želi ujeti žarenje svetlobe kot protiutež temi, ki so jo cele generacije rudarjev doživele v teh krajih. Domači slikar, umetnik Zoran Rožič je s svojo paleto toplih, sončnih barv, ki reflektirajo sočasno skozi več slikarskih tehnik hkrati, in svojo optimistično naravnanostjo v organizaciji simpozija omogočil slovenskim likovnim umetnikom, ki žive v treh sosednjih državah, da širijo svoj ustvarjalni prostor. Nastala umetniška dela bodo predvidoma na ogled na skupinskih razstavah na Ravnah v mesecu aprilu 2014, na avstrijskem Koroškem in kot preludij na 12. Artednu v Trstu v začetku meseca julija prihodnje leto. Simpozij so finančno podprli Občina Ravne na Koroškem, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS ter bivanje s prehrano hotel Delalut iz Dobje vasi. Po zapisu Jasne Merkù pripravil Zoran Rožič PILATES – vadba za stabilizacijo telesa Osnovna načela celostne telesne vadbe poimenovane Pilates se nanašajo na biomehansko1 zaznavanje telesa, ki je podlaga pravilne vadbe. Pilates je nežna oblika vadbe, ki nam omogoča razumevanje delovanja našega telesa, odpravlja napetost, sprošča ter premaguje stres in napore vsakdanjega življenja. Je tudi osnovna vadba za stabilizacijo telesa, ki je potrebna tako v vsakdanjem življenju kot tudi vrhunskem športu. Prav zaradi učinkovite aktivacije globokih stabilizacijskih mišic je vadba Pilatesa postala del rednega trenažnega procesa vsakega vrhunskega športnika, del rehabilitacijskih procesov, vse bolj pa se z vadbo ukvarjajo tudi vsi, ki si želijo vitalnega in gibljivega telesa. Vadbeno tehniko Pilates je okoli leta 1930 razvil Nemec Joseph H. Pilates. Pogoste zdravstvene težave in bolezni (astma, rahitis in sklepni revmatizem) so ga zaznamovale kot telesno nerazvitega otroka. Zaradi tega se je umaknil v raziskovanje in občutenje svojega telesa s študijem anatomije in preučevanjem gibanja živali. Svoj sistem vadbe je poimenoval »kontrologija«, kar pomeni, da imamo z izvajanjem te vadbe svoje telo pod nadzorom. Kot bistvo Pilatesa je poudarjal, da »moč misli usmerja gibe.« 10 razlogov zakaj se odločiti za vadbo Pilatesa 1 Izboljšuje telesno držo. 2 Deluje preventivno pred poškodbami. 3 Omogoča dober spanec. 4 Povečuje telesno moč in energijo brez dodatnega povečevanja mišičnih obsegov. 5 Preprečuje nastanek osteoporoze. 6 Lajša stres in bolečine v hrbtu. 7 Izboljšuje ravnotežje in koordinacijo. 8 Učinkovito pomaga pri okrevanju po poškodbah. 9 Brez preobremenitev sklepov in srca vodi do športnih užitkov. 1 0 Izboljšuje samozavest. Vadba Pilatesa se ves čas razvija in danes je poznanih več metod. Najbolj znana metoda je Stott Pilates. Ta upošteva sodobne raziskave funkcionalne anatomije in fiziologije telesa in v izvedbo vaj stalno uvaja najnovejša dognanja na področju postrehabilitacije2 hrbtenice ter medicine športa. Metoda poudarja naravne krivine hrbtenice ter veliko pozornosti namenja pridobivanju mišičnega ravnotežja okoli sklepov in spodbuja prilagajanje posameznih vaj različnim tipom telesa ter zmo- Biomehanika – znanost, ki raziskuje in se ukvarja z mehaniko živih organizmov. Poleg osnovnih zakonitosti gibanja, kot so težišče telesa, pomen krčenja mišic itd., zajema tudi mehanske lastnosti in funkcijo tkiv in celic ter mehanske lastnosti in obnašanje organov (Supej, M., 2011). 2 Postrehabilitacija – usmerjena individualna vadba pri rehabilitaciji mišično-skeletnih težav. 1 46 žnostim posameznika, s čimer postane vadba uporabna tudi v vsakdanjem življenju. Strokovna vadba Pilatesa poteka tudi na Ravnah. Na programu se učimo in utrjujemo principe tehnike Stott Pilatesa na blazinah. Pri vadbi uporabljamo drobne rekvizite, kot so žoge, elastični in neelastični trakovi idr. Gradimo na vseh temeljih, ki jih pri vadbi potrebujemo, da napredujemo v nadaljevalno stopnjo Pilatesa varno in pravilno. Osnovni program Stott Pilatesa na blazinah pomaga usvojiti pravilen vzorec dihanja, pridobiti boljše zavedanje o lastnem telesu, lepši mišični tonus in pravilnejšo držo, poleg tega pa tudi večjo kontrolo gibanja ter stabilnost telesa. Gre za vadbeni sistem, ki krepi globoke stabilizacijske mišice, s čimer preprečuje bolečine v hrbtenici, medenici in ramenskem obroču, razvija telesno gibljivost in moč ter oblikuje telo. Vseeno ali delate individualno vadbo v rehabilitacijskem okolju z osebnim terapevtom ali v majhnih skupinah v fitnes centrih in drugih prostorih, je cilj programa Pilatesa vedno isti: optimalna mišično-skeletna izvedba giba – moči, prožnosti in vzdržljivosti – brez poškodbenega tveganja in brez povečevanja mišične mase. Rezultat vadbe Pilatesa je uravnoteženo in poravnano telo, ki je revitalizirano in se premika z lahkoto. Matjaž Ogris, prof. športne vzgoje TERAPEVTSKA KINEZIOLOGIJA – z gibanjem do boljšega telesnega počutja Stalnica sodobnega življenjskega sloga razvitega sveta so pojavi, ki negativno vplivajo na kakovost življenja. Med njimi je potrebno posebej izpostaviti premalo gibanja (hipokinezija), nezdravo in prekomerno prehranjevanje ter vsakdanji stres in psihološko napetost. Človek, ki se ne giblje, večinoma sedi, ni fizično aktiven, se prekomerno in nezdravo prehranjuje in ima preveliko telesno težo1. Redna gibalna/športna aktivnost je poleg primerne prehrane eden od temeljnih pogojev za dobro telesno in duševno počutje vsakega posameznika. Vse več ljudi se zaveda pomena preventivnega ravnanja pri ohranjanju dobrega telesnega zdravja kot tudi hitrega in učinkovitega odpravljanja težav, ki nastanejo zaradi poškodb, stresa in nezdravega načina življenja. Današnja družba nudi mnogo organiziranih dejavnosti, ki so usmerjene k ohranjanju ali izboljševanju telesnega počutja. Glavni nosilki sta športno-rekreativna in zdravstvena dejavnost. KINEZIOLOGIJA Kineziologija2 je znanstvena veda o gibanju človeškega telesa, o zakonitostih vodenja procesov telesne vadbe in vplivu gibanja na človeški organizem. Obseg delovanja posega tako na športno kot tudi na zdravstveno področje. Osnovni cilj kineziologije je z gibom oziroma gibanjem povrniti izgubljeno funkcijo in s tem izboljševati zdravje in življenje posameznika. Vzgojne naloge Dva vidika kineziologije, ki zagotavljata izboljšanje telesnega počutja za katera obstajajo odgovori. V mesecu oktobru 2013 je na Ravnah na Koroškem začel delovati samoplačniški kineziološki kabinet KINESIO FIT, ki v okviru svojih storitev nudi celostne strokovne splošne in športne terapije. Glavna dejavnost kabineta je terapevtska kineziologija, Zdravstveni vidik Funkcionalni vidik Z gibanjem do boljšega zdravja (krvožilni, dihalni, živčni sistem). Vzdrževanje in razvoj antropoloških značilnosti posameznika. Zdravljenje določenih bolezni z gibanjem. (vzdržljivost). so oblikovati navado pogostega gibanja in vadbe, oblikovati potrebo po zdravem prehranjevanju in oblikovati zdrav ritem življenjskih aktivnosti. Izboljšanje funkcionalnih sposobnosti Rehabilitacija po poškodbah in obolenjih. Izboljšanje motoričnih sposobnosti Povečanje mišične mase in zmanjševanje maščobnega tkiva. Zmanjšanje stresa, izboljšanje mentalnih sposobnosti in socialna adaptacija. Poleg omenjenega načina življenja Homosedensa je izvor naše gibalne neaktivnosti pogosto tudi v akutnih in kroničnih bolečinskih stanjih mišično-skeletnega sistema, ki predstavljajo kontraindikacijo za izvajanje terapevtske kineziologije (kinezioterapije)3 in nam v celoti ali pa delno preprečujejo gibanje oz. nas omejujejo pri izvajanju želenih športno-gibalnih aktivnosti. Kako odpraviti izvor tovrstnih bolečin, kje poiskati strokovno pomoč in kako, da bi se izognili pojavu ponovnih težav, izvajati nadaljnjo športno-gibalno aktivnost, so vprašanja, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju in ki s kombinacijo najsodobnejših terapevtskih znanj in ob podpori vrhunskih fizikalnih aparatur nudi učinkovito obravnavo vseh mišičnoskeletnih bolečinskih stanj in hitro povrnitev brezbolečinskega delovanja gibalnega sistema. Storitve kabineta so usmerjene tudi v: • individualno obravnavo akutnih in kroničnih bolečinskih stanj, ki predstavljajo oviro pri vsakodnevnem gibanju ali so vzrok nezmožnosti ukvarjanja s športno-gibalno aktivnostjo. Različne manualne (ročne) tehnike se uspešno dopolnjujejo z aplikacijo lepljenja kinezioloških trakov. Obravnava poteka tudi s Homosedens – sedeči človek. Kineziologija – izvor iz grških besed KINESIS (gibanje) in LOGOS (znanost). 3 Kinezioterapija – terapevtska vadba s katero želimo doseči brezbolečinski gib in funkcijo. (moč, hitrost, koordinacija, ravnotežje, natančnost). 1 2 47 pomočjo fizikalnih naprav, kot so globinski udarni valovi (ESWT), visokotonska elektroterapija HiToP in globinsko mišično pregrevanje SKANLAB 25; • načrtno in vodeno individualno terapevtsko vadbo za zmanjšanje telesne teže ter maščobnega tkiva, vadbo za pridobivanje mišične mase in moči ter bazično vadbo za stabilizacijo telesa Pilates; • lajšanje stresa in »izgorelosti«; • svetovanje s področja zdravega načina življenja in primerne ter pravilne športno-gibalne vadbe. Izvajanje učinkovite terapevtske vadbe temelji na strokovnem in načrtnem delu s posameznim pacientom, ocenjevanjem njegovega stanja in potreb ter na učinkovitih odločitvah terapevta, zasnovanih na simptomih, znakih in omejitvah, ki jih ta zazna pri ovrednotenju ali ponovni oceni tera- pevtskega programa. Terapevt mora poznati učinke vadbe na mišično-skeletni, živčno-mišični, srčno-žilni in dihalni sistem. Cilj katerekoli terapevtske vadbe je doseči brezbolečinski gib in povrniti izgubljeno funkcijo. Naj aktiven življenjski slog kot dejavnik kakovosti življenja postane del vas. Matjaž Ogris, prof. športne vzgoje SSLS SOLZICE JE PRAZNOVALA 20 LET Pomlad 2013 je bila še posebej naša. Zbrale smo dvajset let druženja, sodelovanja in prijateljevanja. Skupina SOLZICE z Raven na Koroškem je bila ena prvih tovrstnih skupin ustanovljena na Koroškem. Njen začetek sega v leto 1993, ko so se starejše gospe in gospodje zbrali na pobudo socialnih delavk ravenskega centra za socialno delo Marjete in Borislave. Po nekaj srečanjih se je izoblikovala skupina, ki si je izbrala ime SOLZICE. Kasneje so nastale še druge skupine in vse smo povezane v društvo LUČKA KOROŠKA. Šopek Solzic se je prvih enajst let redno in zvesto sestajal pod vodstvom socialne delavke Marjete Štrekelj, naslednjih devet let pa z Mojco Prašnički. Družijo in povezujejo nas različne in zanimive aktivnosti, ki poglabljajo naše vezi in ustvarjajo pripadnost skupini. Veliko se pogovarjamo in skušamo pozorno prisluhniti druga drugi, sprejeti in razumeti, podeliti izkušnjo in nasvet, ko je potrebno. Zgodile so se mnoge ustvarjalne delavnice, sodelovale smo na različnih prireditvah in razstavah. Rade smo si ogledale gledališke predstave, razstave, se odpeljale na krajše, primerne izlete, praznovale in se družile z drugimi skupinami, prijatelji in zanimivimi ljudmi. Ves čas urimo naše umske sposobnosti, ročne spretnosti, telovadimo, pojemo in se smejimo. Skupina oziroma druženje je po dvajsetih letih res prijetna in nujna stvar; to pomeni, da ne moremo več brez nje. Od leta 1995 do 2008 nas je z najmlajšimi, predšolsko skupino v vrtcu SOLZICE na Ravnah, družil medgeneracijski 48 projekt NIHČE NE MORE BITI SAM. Lepo je bilo, ko so najmlajše in starejše povezovale mnoge iskrene in tople dejavnosti. Veliko veselja in radosti smo dali drug drugemu. Otroci so vsako šolsko leto znova svojim starejšim prijateljicam dajali nove moči, voljo in zdravje. Velike Solzice pa so otroke bogatile s svojimi spomini, izkušnjami, pravljicami in toplimi naročji. Povezovali smo mladost in zrelost, gradili sodelovanje in ustvarjalnost ter pristne medgeneracijske odnose. Prav ti so danes velika in dragocena kvaliteta, zanje se moramo vsi zelo truditi. Lepo je, ko vas nekdo sprejema, spoštuje, vam prisluhne, ko se z nekom družiš in sodeluješ. Prepričana sem, da smo v letu 1995 v to nezorano njivo posejale dobro seme, ki je obrodilo nove sadove medgeneracijskega druženja in sodelovanja. Z vsakim dnem ga je več. Sicer pa članice skupine ob jubileju tako razmišljajo: Marija M.: V skupino Solzice od vsega začetka zelo rada hodim. Marsikaj se pogovorimo, ustvarjamo in hodimo tudi na izlete. Lepo mi je. Hilda: Vesela sem, da sem srečala ljudi, s katerimi se srečujem že dvajset let. V skupini se dobro počutim, srečna sem, ker mi prisluhnejo in me znajo potolažiti v težkih trenutkih. Marija P.: Imamo bogate in lepe spomine. Rade se družimo tudi z drugimi skupinami, tudi s skupino SONČNICE iz Celja. Zdaj smo potrjene, dolgoletne prijateljice. Nekaj nas je starih že preko osemdeset let. To pa je že nekaj. Pa kaj, dvajset skupnih let pa le imamo. To pa ni kar tako. A ne? prijateljstvu, ki nas druži v en velik šopek. Vse imam rada in hvala vsem, da sem lahko z vami. Hvala tudi v imenu mojih dveh, hčerke Tine in zeta Gustija, naših mladih članov, ki sta naša popestritev in osvežitev. Lojzka: Vseh dvajset let mi srečanja v skupini dajejo smisel življenja, veselje, prijateljstvo in znanje. Hvala vsem voditeljicam, prostovoljkam, ki opravljajo lepo in humano delo. Še naprej se bom rada družila v skupini. To smo Solzice danes, ko praznujemo dvajsetletni jubilej. Seveda so z nami v srcih in mislih tudi vse drage prijateljice, ki so bile z nami in jih danes ni več. Vse si želimo zdravja in prijetnih druženj naprej. Naj šopek SOLZIC še dolgo cveti, uspešno in aktivno živi. Ivanka: V skupini mi je lepo, dobro se počutim. Še posebej se rada udeležujem taborov, kjer se družim in sodelujem z drugimi skupinami. Darinka: Enajst let sem članica skupine, z veseljem sem se odzvala vabilu prijateljice Lojzke. Veliko mi pomeni, da se lahko pogovorimo, izmenjujemo vsakodnevne izkušnje in tegobe. Upam in želim, da bi še dolgo lahko tako skupaj preživljale naša srečanja. Naj bo še veliko let tako lepo. Marta: Med zadnjimi sem prišla v skupino, med dobre prijateljice. Skupina mi velikokrat spremeni trenutek samote v prijetno srečanje. Odkrila sem svoje skrite spretnosti, vsaka pohvala mi je dala moč in pogum. Pomembno je, da sem s članicami Solzic danes, jutri in še dolgo naj bo tako. Solzice smo znane po dobrem Ne moremo živeti le sami zase, Na tisoče vlaken nas povezuje s soljudmi, Po teh vlaknih kot po drobnih nitih Potekajo naša dejanja Kot vzroki in se vračajo kot učinki. (H. Melville) Prijateljev nam je treba kakor vsakdanjega kruha, je zapisal A. M. Slomšek. Tudi vam jih želimo. Pravih, iskrenih in zvestih, s katerimi vas bodo družile in povezovale dobre, zanimive in vredne aktivnosti. Mojca Prašnički, voditeljica skupine starih za samopomoč Solzice 10 let – ORATORIJ KOTLJE (2004–2013) Oratorij je počitniški program za otroke, ki so ga letos v Kotljah že desetič organizirali Mladi župnije. Animatorji so leta 2004 prvič pripravili ta 6-dnevni počitniški program, ki vključuje druženje ob igri, učenju in katehezi. Vsako leto se ga udeleži nekaj deset otrok, mnogo jih pride tudi iz sosednjih krajev. Za pripravo in izvedbo takšnega projekta je potrebnih vsaj 150 ur prostovoljnega dela 15–20 mladih. V teh desetih letih se je v vrstah animatorjev zvrstilo vsaj 60 aktivnih mladih. Skupina animatorjev je gotovo ena najaktivnejših skupin v župniji Kotlje. Nenehno se izobražujejo in prostovoljno sodelujejo praktično pri vsaki aktivnosti v župniji, na pastoralnem in gospodarskem področju. Delujejo v okviru Mladih župnije in so samostojna RAVENSKI RAZGLEDI krajevna enota Mladinskega ceha. Članica Pastoralnega sveta župnije, ga. Nada Naveršnik, je o mladih za župnijsko glasilo Biser zapisala: »Postorijo tisoč stvari, ki ji sploh ne opazimo.« Sicer se oratoriji čez poletje zvrstijo v skoraj 300 krajih po celotni Sloveniji. Povezuje jih glavni junak, ki se v obliki zgodbe predstavi udeležencem. Program oratorija na privlačen način navdušuje za vrednote, za veselo krščansko življenje, za ustvarjalnost in pošteno participacijo v družbi. Dolgoletna animatorka Maruška Krajnc je o oratoriju zapisala: »Imeti moraš kar dosti poguma, da narediš vse to. Moraš čutiti in to živeti. Animator nisi samo na oratoriju, temveč si animator vedno.« Rebeka Glasenčnik je o tem, zakaj jo oratorij veseli, zapisala: »Včasih sem domov prihajala utru- jena, vendar je bilo vredno truda. Ves napor je poplačan, ko vidiš nasmejane in zadovoljne obraze otrok, ki se dan za dnem, leto za letom, z veseljem vračajo na oratorij.« Nad otroki in njihovo ustvarjalnostjo je bila navdušena tudi Neja Kokalj: »V teh otrocih se skrivajo veliki talenti, kar so dokazali s prečudovitimi izdelki. Animatorji smo zelo ponosni nanje!« »Spoznavali smo Sveto pismo in če so otroci zares poslušali, so lahko veliko odnesli.« To so besede animatorke pomočnice, ki je bila letos prvič v tej vlogi, Ksenija Čegovnik. Radosti nad praznovanjem obletnice ni mogla skriti pomočnica Katarina Štrekelj: »Ta teden je bil res odličen, prepričana sem, da so otroci uživali in da smo lepo praznovali deseto obletnico oratorija.« Oratorij je letos spremljal osrednji lik Aslan iz znanih del C. S. Lewisa, Zgodbe iz Narnije. O tem je Martin Štrekelj, dolgoletni animator zapisal: »Zgodbico o Narniji smo animatorji s pomočjo scene in kostumov odlično odigrali, kar so potrdili tudi otroci s svojim navdušenjem.« Med tem počitniškim programom niti igre 49 Hotuljski animatorji so bili prvi v dekaniji, ki so izvedli oratorij niso narejene brez vsebine in globljega pomena. O tem je prepričan tudi Andraž Herman: »Z velikimi igrami smo dokazali, da se da tudi med igro veliko naučiti in navezati pristne prijateljske odnose.« Veseli so bili tudi kaplana Jureta Sojča, ki je na začetku blagoslovil ce- loten oratorij ter na koncu s pomočjo animatorjev oratorijcem daroval zelo lepo pripravljeno sveto mašo. 20 animatorjev se je torej v poletnem tednu že desetič žrtvovalo za nek dober cilj. Razdajali so se za druge, za otroke, jim dajali dober zgled in se istočasno utrjevali v prevzemanju odgovornosti, ki jim bo v življenju prišla še kako prav. Oratorij torej deluje tudi vzgojno. Tako za udeležence kot za animatorje. Povprečen oratorijski dan traja za animatorja deset ur. Zjutraj se morajo pripraviti in popoldan vse pospraviti, počistiti. Bistvena pa je refleksija ob koncu dneva, kjer ovrednotijo celoten dan in izpostavijo tisto, kar bi bilo dobro naslednji dan izboljšati. Največja moč oratorija je prav v prijateljskih odnosih med animatorji in otroki. Oratorij more biti dom, ki sprejema in dvorišče za prijateljske stike. Da animator lahko govori o Bogu in življenjskih resnicah, mora otroke najprej sprejeti, se z njimi igrati in postati njihov prijatelj. Animatorji s svojim delom na nek način postavljajo spomenik ljubezni v kraju. Tomaž Kocuvan DELO Z ZASVOJENIMI – Regijski sprejemni center Koroške, PROJEKT ČLOVEK Čečovje 12 a, 2390 Ravne na Koroškem, Tel.: 059/720 271, GSM: 051/637 267, Fax.: 059/720 272, sc.ravne@projektclovek.si, www.projektclovek.si Regijski sprejemni center Koroške (Društvo Projekt Človek) nudi pomoč osebam, ki se srečujejo z zasvojenostjo (prepovedane droge, alkohol, zdravila, igre na srečo, motnje hranjenja, odnosi, sodobni mediji – internet, družabna omrežja, …). Namen programa je preprečiti ali vsaj znižati socialne stiske povezane z zasvojenostjo, kot so zdravstvene težave, kriminaliteta, izguba službe, izpad iz šolskega sistema, nezdrava družba, razveza ali patološki odnosi v partnerstvu. Pri svojem delu se trudimo čim bolj prilagoditi potrebam naših uporabnikov in pri tem upoštevamo njihove sposobnosti, možnosti ter potenciale. Delo poteka v obliki anonimnega telefonskega svetovanja in individualnih pogovorov z uporabniki ter njihovimi svojci. Programi so usmerjeni v doseganje in vzdrževanje abstinence, v podporo pri spoprijemanju z vsakdanjimi življenjskimi težavami ter kvalitetnem vključevanju v družbo. Da se zasvojene osebe odločijo za urejanje zasvojenosti, potrebujejo predvsem zunanjo podporo in motivacijo, bodisi s strani staršev, delodajalcev, partnerjev, prijateljev ter drugih. Če imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z zasvojenostjo in potrebujete informacije, nasvet ali pomoč pri soočanju in razreševanju problemov, se lahko obrnete na Regijski sprejemni center Koroške, ki ima svojo pisarno na Upravni enoti Ravne na Koroškem, Čečovje 12a. Mateja Švab, spec. na področju prepr. in zmanj. škode povezane z uživanjem drog AKTIVNOSTI RDEČEGA KRIŽA Območno združenje Rdečega križa Mežiške doline, v okviru katerega delujeta Krajevna organizacija Rdečega križa Ravne in Kotlje v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, deluje 50 po temeljnih načelih in pomaga pomoči potrebnim ljudem. V letu 2013 je bilo iz intervencijskih zalog EU pomoči potrebnim prebivalcem Občine Ravne na Koroškem razdeljeno: 1.040 kg testenin, 815 kg moke, 304 l olja, 600 kg pšeničnega zdroba, 661 kg riža in 2.412 l mleka. Razdeljenih je bilo 146 prehranskih paketov in pralnega praška iz sredstev FIHO. Akcija zbiranja hrane v trgovinah TUŠ, MERCATOR IN LIDL se nadaljuje. Darovalcem se najlepše zahvaljujemo. Pomoči potrebnim občanom nudimo pomoč pri plačilu položnic (najemnina, ogrevanje, LOG, zdravstveno zavarovanje, elektrika, šolske potrebščine) . V letu 2013 smo za plačilo položnic namenili 9.051 evrov. Na Debelem rtiču je letovalo 8 otrok in dve starejši osebi, v zdravstveni koloniji v Punatu na otoku Krku pa 34 otrok. Skozi celo leto potekajo krvodajalske akcije v Splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu, v mesecu juniju pa smo organizirali dve terenski krvodajalski akciji na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. Posebno skrb namenjamo tudi pridobivanju novih krvodajalcev, zato v sodelovanju z Gimnazijo Ravne vsako leto organiziramo predavanje o krvodajalstvu za dijake 4. letnikov. Vsako leto se ravenski krvodajalci udeležijo srečanja krvodajalcev v Veržeju. V mesecu novembru organiziramo proslavo krvodajalcev, ki so darovali kri 50-krat in več, teh krvodajalcev je iz Občine Ravne na Koroškem 67. Največkrat je kri daroval Vili Mozgan in sicer 110-krat. Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo za njihovo humano dejanje. Ob Tednu Rdečega križa od 8. do 15. maja poteka sprejem tretješolcev med Mlade člane Rdečega križa – ob sprejemu jim poklonimo priložnostno darilo, mentorice RK na šolah pa pripravijo sprejem. Ob koncu leta v sodelovanju z obema Krajevnima organizacijama RK in Občino Ravne izvedemo srečanje starejših občanov in obiske starejših na domovih. Prav tako prostovoljke Rdečega križa obiščejo in obdarijo starejše za njihov visok jubilej, obiščemo tudi stanovalce Doma v Črnečah in na Prevaljah in jih ob novem letu obdarimo. Skozi celo leto izvajamo tečaje in izpite iz Prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil, podjetja in bolničarje. Ustanovljeno imamo tudi ekipo Prve pomoči, ki bi v primeru elementarnih nesreč nudila pomoč prizadetim občanom. Občani si lahko vsako 1. sredo v mesecu od 15.00 do 17.00 ure v skladišču Rdečega križa (v stavbi Upravne enote na Čečovju) izberejo obleko in obutev. OZRK Mežiške doline Otrok v družini Rojstvo otroka je največji izziv v strukturi partnerstva, saj je otrok izrazito čustveno zahteven in odvisen od svojih staršev. Otrok strukturo raznoraznih opravil postavi na glavo, starša sta se prisiljena prilagoditi in se soočiti z otrokovimi potrebami po prisotnosti, varnosti, negi, varstvu ter čustveni razpoložljivosti. Eden izmed večjih izzivov je stik s starimi starši. Lahko so v veliko podporo in korist, lahko pa mlado družino zavračajo in kritizirajo. Tukaj so odnosi med mladimi starši in starimi starši na veliki preizkušnji. Mlada starša bosta ob novorojenčku lahko podoživljala svoje starše, in sicer kakšni so bili oni kot starši. V samem zakonu je za otroka potrebno ustvariti nov čustveni prostor, tukaj sta mišljena zlasti nova ranljivost in iskrenost, ki je prej ni bilo, kar je zelo zahtevna naloga. Najkrhkejša čutenja, ki jih doživljamo, so ob otroku, otroka moramo začutiti, če hočemo pravilno poskrbeti zanj, mati ga čuti od znotraj, oče od zunaj. Starševstvo z majhnim otrokom je fizično najbolj naporno obdobje družine. V zgodnjem otroštvu se oblikuje osnovna navezanost, ta navezanost se razvija nekje do tretjega leta otrokove starosti. V življenju se navezanost skorajda ne spreminja. Zelo pomembno je, kako se otrok v teh zgodnjih letih razvija. Otrok v teh zgodnjih letih z jokom ne izsiljuje svojih staršev, kot se nam velikokrat zdi, ampak hoče le zadovoljiti svoje potrebe po preživetju. Seveda to ne pomeni, da starša morata biti popolna, pomembno je, da se nanj odzivata oziroma da sta dovolj dobra, da otroka ne pretepata in ga ne dajeta iz sobe, saj to zanj pomeni prekinitev stika oziroma da je tako slab, da ga niti njegova mati noče. Na podlagi odnosa z materjo se razvije določena navezanost, kasneje na podlagi le-te se razvijejo vsi ostali odnosi, ki jih bomo imeli v življenju. Pojavijo se različne motnje, ki nas zaznamujejo. Da malo omilim, teh motenj je malo, vendar pa so v velikem porastu, saj si starši za svoje otroke vzamejo premalo časa. V današnjem času je velika težava odsotnost očeta, to lahko pomeni stisko za mater in posredno tudi to, da mati otroka čustveno naveže nase. Zato se danes v veliki meri dogaja to, da otroci ne morejo od doma, saj v teh družinah čuvajo odnos svojih staršev. Andrej Omulec, dipl. teolog in mag. zakonskih in družinskih študij Andrej Omulec deluje na OŠ Juričevega Drejčka v okviru projekta Zveze prijateljev mladine Psihosocialna pomoč družinam in otrokom v stiski. Izvaja svetovanje in razvoj mreže psihosocialne pomoči za otroke in družine. Poleg tega izvaja tudi psihoterapevtske pogovore s posamezniki, pari in drugimi zainteresiranimi. Za več informacij se obrnite na telefonsko številko: 041 888 246. 51 Ali ste vedeli? Center za socialno delo Ravne na koroškem Ko ljudje pristopajo do centra za socialno delo, gojijo različna pričakovanja in zahteve do strokovnih delavcev in pravic, ki jim pripadajo. Nekatera pričakovanja so upravičena, nekatere zahteve pa niso in temeljijo na slabem poznavanju pristojnosti in nalog centrov za socialno delo ali na željah in predstavah ljudi, kaj bi naj socialna služba storila zanje, za njim pomembne ljudi ali za neznane osebe, ki bi po njihovem mnenju potrebovale pomoč. Posamezniki socialno službo skušajo uporabiti kot sredstvo za discipliniranje otrok, spreminjanje odraslih in urejanje odnosov. Nekateri uporabniki strokovnim delavkam pripisujejo nadnaravne zmožnosti spreminjanja obstoječega, drugič pa od njih pričakujejo, da ničesar ne vidijo, ne slišijo, nič ne rečejo, ne ukrepajo in ničesar ne storijo. Zato v tem prostoru in pri sodelovanju z ljudmi ni vedno lahko in ob prvih srečanjih z uporabniki najprej razjasnjujemo, kaj je naša naloga, kaj bo storil CSD, kaj bodo storile druge službe in kaj mora storiti uporabnik sam. V grobem delimo naše naloge: • na upravne naloge, ki jih vodimo po določenem postopku in znotraj katerega o pravicah in dolžnostih posameznika odločimo z odločbo • in na socialno varstvene storitve, s katerimi ljudi usmerjamo, pomagamo s pogovori, podporo, posredovanjem in svetovanjem. storitev pomoč na domu kot socialna oskrba na domu; • da največ postopkov v CSD pričnemo na zahtevo stranke in da se le manjši del uporabnikov odloča za sklepanje dogovorov o vključitvi v storitev z namenom spreminjanja sebe in odnosov v okolju in da večina uporabnikov v centru za socialno delo uveljavlja pravice iz javnih sredstev in starševskega varstva; • da strokovni delavci nimamo pravice vstopiti v stanovanje uporabnikov, če nam tega ne dovolijo; • da CSD prične obravnavati dru- nalogu sodišča ni isto kot javno delo. Javni delavci so v delovnem razmerju in so za svoje delo plačani, storilci prekrška ali kaznivega dejanja pa z delom odslužijo izrečeno kazen. CSD za slednje, po sklepu sodišča, organizira delo pri neprofitnih izvajalcih;, • da o stikih, preživnini in o dodelitvi otrok ob razpadu družinske skupnosti ne odločajo centri za socialno delo, temveč sodišča. CSD uporabnikom v teh zadevah nudi pomoč pri sporazumevanju in sodišču poda svoje mnenje in poročilo; žine in posameznike šele, ko ima utemeljen razlog za obravnavo; npr. opažanja strokovnih delavcev, podana je vloga, prijava stranke ali podana pobuda za obravnavo s strani drugih služb; • da CSD ne namešča starih oseb v domove za starejše, da je to naloga svojcev in da CSD posreduje pri nameščanju oseb, ki svojcev nimajo. Hkrati pa je potrebno vedeti, da v zavodsko varstvo ni mogoče namestiti odrasle osebe proti njeni volji; • da opravljanje družbeno koristnega dela kot nadomestna kazen po • da so odrasli otroci po zakonu dolžni po lastnih močeh preživljati svoje ostarele starše in da je to dejstvo, ki ga upoštevamo pri odločanju o pravici do oprostitve plačila zavodskega varstva in pri odločanju o pravici do varstvenega dodatka; • da vse informacije in podatke, ki nam jih v postopkih zaupajo uporabniki, varujemo kot zaščitene osebne podatke. Varovan osebni podatek pa ni višina prejetih pomoči iz državnega proračuna (denarna pomoč, subvencije, oprostitve) in zato podatke o Zaradi obsežnosti nalog in spreminjajoče se zakonodaje na področju socialnega varstva morda ni odveč opozoriti na nekaj dejstev, ki vam morda pridejo prav, ko boste v stiski ali se boste spraševali, kam po moč in pomoč. Morda niste vedeli: • da je pri odločanju o upravnih stvareh in pooblastilih centrov za socialno delo določena krajevna pristojnost, ki se določa po stalnem bivališču uporabnikov. Za uporabnike iz Mežiške doline o pravicah, oprostitvah in subvencijah ter ukrepih odloča CSD Ravne na Koroškem; • da lahko prvo socialno pomoč ali katerokoli drugo svetovalno pomoč, brezplačno uveljavljate na katerem koli CSD po Sloveniji, ne glede na krajevno pristojnost; • da so vse storitve na področju socialnega varstva za uporabnike brezplačne, plačljivi storitvi sta le zavodsko varstvo za odrasle in 52 višini prejetih pomoči, na zahtevo posameznikov, lahko posredujemo kot informacijo javnega značaja; • da pod določenimi pogoji posamezni slovenski državljani nekatere pravice s področja starševskega varstva uveljavljajo tudi v drugih državah EU. Ker pri uveljavljanju pravic iz starševskega varstva in družinskih prejemkov opažamo, da je vedno več družin, kjer sta eden ali oba starša zaposlena v Avstriji, podajamo tudi nekaj pojasnil s tega področja. Omenjeno področje ureja Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti na ravni Evropske unije. Namen Uredbe je zagotoviti enakost obravnave vseh državljanov Evropske unije, ki so zaposleni oziroma samozaposleni v drugi državi članici. V skladu z Uredbo se pravice uveljavljajo v državi, ki je primarno pristojna glede na zaposlitev in bivanje. Pri odločanju primarne pristojnosti države za izplačilo družinskih dajatev je potrebno upoštevati zaposlitev oz. opravljanje dejavnosti obeh staršev, četudi sta razvezana. Druga država članica je v tem primeru le sekundarno pristojna, torej za izplačilo morebitne razlike med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila oseba sicer upravičena v drugi državi članici (v kolikor je višina družinskih dajatev v tej državi članici višja kot v državi stalnega prebivališča). Ko je eden od staršev zaposlen v Avstriji ali kateri drugi državi EU, je pomembna zaposlitev drugega starša, saj se po njej ugotavlja primarnost države, in sicer RAVENSKI RAZGLEDI OTROŠKI DODATEK, DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO, DODATEK ZA NEGO OTROKA • če je drugi starš zaposlen v SLO, se vloga odda na krajevno pristojni CSD, ki o pravici odloči. Konec leta se s potrjenim obrazcem E 411 in z obrazcem E 401 (potrdi se na matičnem uradu) uveljavlja razliko pri pristojnem nosilcu v drugi državi (v Avstriji pri Finanzamt), • če je drugi starš ravno tako zaposlen v EU ali pa je brezposeln, se je v SLO potrebno odpovedati pravici in jo, s potrjenim obrazcem E 411 (potrdi ga Centralna enota za starševsko varstvo v Ljubljani) in obrazcem E 401 (potrdi ga matični urad), uveljavljati v Avstriji. STARŠEVSKI DODATEK • v primeru, ko je bodoča mamica brezposelna in je otrokov oče zaposlen v Avstriji, se po rojstvu otroka odda vloga za starševski dodatek, skupaj z dvema obrazcema E 411 (za starševski dodatek in za otroški dodatek, na CE, kjer potrdijo, da v Sloveniji ni pravice), dva obrazca E 401 se potrdita na matičnem uradu. Obrazci za otroški dodatek se oddajo v Avstriji pri Finanzamt, za starševski dodatek pa pri Steiermarkische Gebitkrankenkasse. Pri zavarovanju za starševsko varstvo so Slovenke, ki so zaposlene v Avstriji, upravičene do porodniškega nadomestila, ki se uveljavlja pri krajevno pristojnem nosilcu v Avstriji (Steiermärkische Gebietskrankenkasse v kraju zaposlitve) in se izplačuje osem tednov pred rojstvom in osem tednov po rojstvu otroka. Nato pravice preidejo v družinske prejemke in se uveljavljajo glede na primarno pristojnost držav: • če je otrokov oče zaposlen v Avstriji ali pa je brezposeln, je primarno pristojna Avstrija, • če pa je otrokov oče zaposlen v Sloveniji, mora mamica pred iztekom osmih tednov oddati vlogo za starševski dodatek pri krajevno pristojnem CSD v Sloveniji. Konec leta uveljavlja razliko v Avstriji (obrazec E 411 in E 401). V primeru, ko je bodoča mamica pred porodniškim dopustom zaposlena v Sloveniji, bila pa je v zadnjih dvanajstih mesecih zaposlena v Avstriji, se vloge za starševsko varstvo in obrazec E 104 (ki ga potrdi krajevno pristojni nosilec v Avstriji) odstopijo na CE, saj prejšnja zaposlitev vpliva na višino starševskega nadomestila. Zaradi kompleksnosti zadev in vprašanj, ki se porajajo, vas vabimo, da se pred urejanjem posameznih pravic oglasite v Centru za socialno delo Ravne na Koroškem, kjer vam bomo radi pomagali s posredovanjem informacij in pomembnih podatkov. Pripravili Katarina OREŠNIK in Sonja TIRŠEK Invalidsko podjetje ozara: Priložnosti socialnega vključevanja v Slovenj Gradcu Invalidsko podjetje OZARA, d. o. o., od 7. 4. 2011 v Slovenj Gradcu izvaja program socialna vključenost, ki je namenjen podpori in ohranjanju delovnih sposobnosti invalidov, ki se v program vključujejo. Kdo se lahko vključi v program? •Osebe z odločbo o nezaposljivosti, ki so status invalidnosti pridobile preko Zavoda RS za zaposlovanje. •Invalidi I. kategorije z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalid sko zavarovanje (ZPIZ). •Osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Katere aktivnosti nudi program? Vsi, ki se nam pridružijo, se veliko naučijo, saj v programu na vašo in našo pobudo izvajamo mnoge delovne, psihosocialne, kreativne in prostočasne aktivnosti. Kaj pridobim če se vključim v program? •Ohranjam in razvijam svoje delovne navade, spretnosti in sposobnosti. •Vključujem se v socialno okolje in pridobivam nove prijatelje. •Sodelujem v kreativnih delavnicah in urim svoje ročne spretnosti. • Udeležujem se izletov, sprehodov, izobraževanj, tečajev in usposa bljanj. •Če sem v stiski, mi strokovnjaki pomagajo. • Pridobivam na pozitivni samopo dobi in razvijam samospoštovanje. • Za opravljeno delo sem tudi denarno nagrajen. • Kakovost mojega življenja je veliko boljša. Na lokaciji Lepa pot 4 v Slovenj Gradcu imamo še nekaj prostih mest, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Za vse informacije, ki jih potrebujete zase ali za svoje najbližje, nas pokličite na naslednje telefonske številke: 02 88 58 870 ali 041 692 318 (strokovna delavka Valerija Mikložič) ali 051 697 124 (strokovna delavka Karmen Šerc). 53 KS Kotlje: Na »barikadah« in praznih rok … Naj prevaga razum V KS Kotlje spada okoli 40 % prebivalcev, ki so izven mesta Ravne na Koroškem. Delovanje članov Sveta KS Kotlje je bilo v skladu z našimi pristojnostmi. To poudarjam tudi letos, saj so prioritete občine opredeljene v proračunu, ki ga sprejmejo občinski svetniki. Seveda vsako leto pošiljamo predloge, vezane na težave v naši ožji lokalni skupnosti, a vse prevečkrat ostajamo praznih rok, ker so pač drugje še bolj potrebni sprememb. Svetniki že vedo in nosijo vso odgovornost za svoje odločitve. Mi te odločitve seveda spoštujemo. Ne govorim o popravilu malih cestnih odsekov, saj zanje denarja skoraj ni, a še vedno so se našle rešitve za največje luknje in druge težave. Tudi v Kefrovem mlinu se po polžje premikamo k rešitvi problema ceste in glede na zagotovila tudi odseka z regionalke. Zazidava Kotlje III je tik pred realizacijo. Veselimo se novih prebivalcev, ki bodo kraju prinesli novo svežino in upam, da se bodo hitro aktivno vživeli v novo okolje in ga ne bodo jemali zgolj kot spalno naselje, kar velja za velik del ostalih dveh naselij. Na javni razgrnitvi smo dobili zagotovila, da bo zaradi novega naselja razširjena cesta oziroma dostop do naselja Kotlje III ter sicer smiselno urejen prometni režim v samem centru. Kotlje potrebujejo večnamensko dvorano. O tem govorimo že leta, sedaj pa 54 je čas, da to potrebo tudi svetniki in župan uvrstijo med prioritete občine. Kulturni dom ni le neprimeren za raznovrstne dejavnosti, ki se sedaj dogajajo v njem, ampak se bojimo, da je zaradi dotrajanosti tudi nevaren. Sklep srečanja s predstavniki društev ob Kuharjevih dnevih je tudi, da bomo naročili strokovni pregled ustreznosti dvorane in glede na rezultate primerno ukrepali. Nikakor se ne moremo strinjati z oceno strokovnih občinskih služb, da ne potrebujemo ustreznega parkirnega prostora oziroma dovoza do šole. Zdi se nerazumljivo, kako si na križišču ob vhodu v Kotlje ne uspemo priboriti večje table z napisom našega kraja in označbo poti na levo in desno. Pa tega ne želimo zase, ampak za mnoge, ki se (čisto upravičeno) izgubijo v tem našem malem kraju. Saj vsi poznamo rek (in v Svetu KS Kotlje se ga še kako zavedamo), da so spremembe edina stalnica v našem življenju. A sprememba prenesenih pristojnosti košnje Kotljam prav gotovo ni prinesla kaj pozitivnega oziroma izboljšanja. Smo pa v Kotljah zelo veseli, da je letos ob 120-letnici Prežihovega rojstva uspelo obnoviti Prežihovo pot, prav tako so bili letos Kuharjevi dnevi, ki so se razširili na ves oktober, zelo pestri in kvalitetni. Tudi zaključek na zadnjo oktobrsko nedeljo, ko smo praznovali krajevni praznik v spomin na 70-letnico hotuljskega tabora, je bil še posebej slovesen, saj so nas s prisotnostjo počastili predstavniki Garde slovenske vojske. Marija Mavser Jelka pa je prejela zlato plaketo Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja. Prireditev je spremljal pester kulturni program, ki so ga sooblikovali naši najmlajši in šolarji, Koroški oktet, Aljaž Verhovnik in mežiški možnarji. Za vso pomoč dolgujem veliko zahvalo Karlu Polancu, predsedniku Krajevnega odbora Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, in Zdravku Moličniku, predsedniku Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo. Med tradicionalne prireditve, ki jih organiziramo člani Sveta KS Kotlje, spada tudi Koroški pustni karneval. Veseli smo sodelovanja z vsemi društvi in posamezniki, ki ne dovolite, da ta poganska tradicija odhajajoče zime v Kotljah zamre in že sedaj vas vabim k sodelovanju v naslednjem letu. Ob dnevu državnosti pa nam je letos zagodlo vreme in predvidena prireditev ob osamosvojitveni lipi, ki smo jo že drugo leto skrbno pripravljali, je splavala po vodi. Težkih sedanjih časov do sedaj namerno nisem omenjala, saj sem prepričana, da niso in ne morejo biti razlog za našo morebitno pasivnost. Morda je ravno v tem »norem« vsakdanu druženje in pomoč sočloveku tisto, kar tudi nam pomaga pri vračanju k osnovnim človeškim vrednotam in morda tudi k temu, da umirimo kompas. In v Kotljah smo lahko veseli in ponosni na uspešne posameznike in podjetja, in pa seveda na vse tiste, ki pristopite in pomagate po svojih močeh. Tu ste tudi člani društev in sekcij: gasilci, lovci, čebelarji, pevci, recitatorji, igralci, člani krajevne organizacije zveze borce, veterani vojne za Slovenijo … Prostovoljci Krajevnega odbora Rdečega križa s hrano ali plačilom položnic vsaj delno omilijo veliko socialno stisko sokrajanov. Naši sončki iz vrtca in šole pa nam s svojimi vzgojiteljicami in učitelji pripravljajo nepozabne skupne trenutke. Veliko nas je, ki se ne poznamo samo po videzu, ampak sodelujemo, se družimo in vabimo še veliko večino, ki ostajate ob strani, da poskusite in najdete čas tudi za druge in verjemite, da boste tudi sami bogatejši. Da smo Hotuljci velikokrat zelo pogumni na besedah in kritikah, manj pa pri dejanjih, čivkajo že vrabci. Še vedno stopicamo na mestu s pestrejšo turistično ponudbo, turističnim društvom … Nekaj poskusov je zaznati in želim, da vam uspe. O Rimskem vrelcu pa tokrat nič besed. Hvala, spoštovane krajanke in krajani, za pomoč, prav tako strokovnim službam občine, svetnikom in županu za zgledno sodelovanje. (Novoletna želja pa je, da bi nas svetniki in župan večkrat obiskali. Aja, mogoče se bo to v volilnem letu celo uresničilo!) V rubriki »Saj ni res, pa je« objavljamo najnovejši fotografiji okolice kulturnega doma in Zadruge s pripisom: Naj prevaga razum. V teh decembrskih dneh vam člani Sveta KS Kotlje želimo, da bi v novo 2014. leto prenesli vse lepe spomine, dobre ideje in mnoge izkušnje ter veliko pozitivne energije in modrosti. Želimo vam, da praznike preživite med tistimi, ki jih imate najraje. Na najdaljšo noč vas vabimo tudi v vaški center v Kotljah, kjer bomo skupaj v prijetnem razpoloženju pričakali in pozdravili leto 2014. Irena Oder, predsednica Sveta KS Kotlje V Kotljah se družimo Letos januarja je v Kotljah zaživela pobuda nekaterih upokojenk za tedensko druženje. Vodstvo krajevne skupnosti nam je takoj priskočilo na pomoč in nam ponudilo svoje prostore. Ideja je padla na plodna tla. Vsako sredo od 10. do 11. ure smo imele svojo DOBRO URO. Nekako tako, kot bi šli na kavo k znancu iz sosednje ulice. Naša dnevna soba je odprta za vse ljudi dobre volje. Deluje po sistemu: kdor pride, pride! Ni nobene obveze za redno prisotnost. Udeležba je bila običajno od 10 - 15 upokojenk. Vsi smo učitelji in vsi smo učenci. Klepetamo, se spoznavamo, učimo eden od drugega, se skupaj veselimo in tolažimo. Preberemo kakšno zdravilno zgodbo in urimo možgane z raznimi vajami, ugankami in podobno. Naše edino pravilo pa je, da ne opravljamo in se ne pogovarjamo o politiki! Menimo, da je ravno v tem skrivnost uspešnosti in priljubljenosti skupine. V tem letu smo pokazale, da se da popolnoma brez sredstev narediti nekaj dobrega za sočloveka v tem odtujenem svetu. Res sva vajeti vzeli v roke dve prostovoljki, ki sva z dobro voljo vsak teden skuhali kavo in domač metin čaj, morda za izhodišče odprli kakšno zanimivo temo, največkrat pa je beseda kar sama stekla. Pridružite se nam! Dnevna soba je odprta! Ivana Prislan PGD KOTLJE PRAZNOVALO 90 LET Prostovoljno gasilsko društvo Kotlje je 19. julija praznovalo 90 let delovanja. Društvo je svojo 90-letnico počastilo s slavnostno sejo, gasilsko parado, izdajo almanaha in gasilsko vrtno veselico. Na slavnosti seji so bili prisotni predstavniki sosednjih društev, predstavniki Gasilske zveze Mežiške, Dravske in Mislinjske doline ter predstavniki Gasilske zveze Slovenije. Ob 90. obletnici delovanja je GZS odlikovala PGD Kotlje z gasilskim odlikovanjem, plamenico I. stopnje. Na svečani seji je RAVENSKI RAZGLEDI PGD Kotlje podelilo članom, društvom in organizacijam priložnostne plakete in odlikovanja. Po svečani seji je bila gasilska parada skozi Kotlje, na kateri so sodelovala društva iz gasilskih zvez Mežiške, Dravske in Mislinjske doline ter gasilci, prijatelji iz Avstrije. Slavnostni govornik na svečani seji je bil podžupan Občine Ravne. Ob tej priložnosti je predal ključe novega gasilskega avtomobila, Mercedes sprinter 4 x 4, za katerega sta sredstva prispevala Občina Ravne in PGD Kotlje. Gasilci smo svoj jubilej počastili še z gasilsko vajo, aktivnostmi ob mesecu požarne varnosti ter izdajo almanaha. Za izvedbo obsežnega programa se zahvaljujem vsem članom in članicam gasilcem, krajanom, delovnim organizacijam in posameznikom, ki so prispevali sredstva za izvedbo praznovanja ob naši 90-letnici. NA POMOČ! Emil Pušnik, predsednik PGD Kotlje 55 56 STARA KAVARNA Po koncu druge svetovne vojne se je začel čas obnove vsega porušenega. Mesta in trgi so začeli dobivati novo podobo. Tako je bilo tudi v Guštanju, ki je z novimi zgradbami dobil novo ime. Leta 1952 je trg postal mesto Ravne na Koroškem. Mesto pa tudi potrebuje kavarno in po pripovedovanju je bila mala kavarna že v starem Guštanju – v malem prostoru so postregli s kavo, ki je bila v tistem času nekaj posebnega. Stavbe (male hiše, v kateri je bila naša prva kavarna) že dolgo ni več – vzela jo je cesta. Z železarno so rastla nova naselja, začelo se je na Čečovju, kjer so bili zgrajeni prvi stanovanjski bloki in internat za učence Metalurške industrijske šole. Leta 1952 je bil zgrajen Dom železarjev. V njem je bila velika svetla restavracija z okoli 300 sedeži in kavarna po velikosti enaka restavraciji, ločil ju je lep atrijski vrt s plesiščem, ki sta mu dajali senco dve vitki brezi. V Domu je bila velika sodobRAVENSKI RAZGLEDI na kuhinja, vodja kuhinje je z velikim belim klobukom vodil svojo posadko, kjer so pripravljali hrano za okoli 300 abonentov. Učenci smo se vsi prehranjevali v restavraciji Doma železarjev. Restavracijo in kavarno je krasilo po osem ogromnih lestencev. V restavraciji so bili lestenci kovinski, delo kroparskih kovačev, v kavarni pa leseni. Šarm kavarne je bila njena ponudba, pestrost programov in dogodkov, ki so se vrstili skozi celo leto. V njej so bile kulturne prireditve, koncerti, plesni turnirji. Kavarna je imela stalni ansambel, ki je privabljal ljubitelje plesa od blizu in daleč vsako soboto in nedeljo. Na odru je bil tudi klavir. Ob praznovanju novega leta in drugih pomembnih praznikov je bilo veselo v vseh prostorih Doma STARA KAVARNA Draga moja, naj ti povem in to čisto zares. V stari kavarni kot nekoč je zopet ples. Igra ansambel, se spominjaš dveh muzikantov? Adi s trobento, Konrad klarinet in tisti stari napev »Pridi spet«. Pridi spet, da greva po istih poteh, kot sva nekdaj. Pri mizi, tam ob oknu, bova sedela. Pila kavo,vermut, kar boš želela. Nato ob glasbi, tesno objeta preko parketa, se zavrtela. Valček …, tango …, fokstrot … Ansambel pa še zaigra živahen ritem ča ča ča. Zato te prosim, prav zares, te vabim: »Greva nocoj …« A v staro kavarno? Ne, tukaj bo ples. 57 železarjev. Pustno rajanje je vselej privabilo krajane in ostale goste iz cele Koroške. Zelo znan je bil planinski rej, ki so ga vsako leto organizirali planinci. Ribiči so se radi zavrteli. V kavarni so bili plesni tečaji, kjer je plesni mojster Simončič poučeval kulturo plesa in plesne korake veliko mladih pa tudi starejših, ki jim je bil ples razvedrilo. V kavarni so bili mladinski plesi, in sicer ob nedeljah od 14. do 19. ure. Dvakrat je Dom železarjev gostil tovariša Tita in soprogo Jovanko, ki sta z delegacijo obiskala železarno. Opisal bom enega od dogodkov, ki so mi ostali v spominu. V internatu nas je bilo v času mojega šolanja leta 1954 okoli sto učencev. To število se je vsako leto povečevalo, nekje do 300 učencev iz Slovenije in tudi iz drugih delov takratne skupne domovine je našlo tu svoj drugi dom. Imeli smo očetovsko strogega vzgojitelja, ki je dobro vedel, kaj se mladim dogaja v teh letih. Poskrbel je za obšolske dejavosti, predvsem na športnem in kulturnem področju, tako da na druge vragolije ni bilo misliti. Tisti čas sta gimnazijo obiskovala dva brata, Ivek in Ciril Krpač. Oba sta bila dobra pevca in glasbenika. Ciril je že vodil pevski zbor na gimnaziji. Naš vzgojitelj pa je sklenil, da bomo imeli fantovski pevski zbor tudi v internatu. Kar si je namislil, je tudi izpeljal. Na šoli smo bili sami fantje. Nekega dne je prišel z beležnico in iskal kandidate, ki jih je že v naprej določil. »Jutri ob štirih popoldne je avdicija v kavarni, glej, da ne boš manjkal!«, je ukazovalno dejal. »Nimam posluha«, je bil moj izgovor. »Če imaš posluh za ples, ga boš imel tudi za petje.« Sošolec, ki je stal za menoj, me je dregnil in kar za oba odgovoril, da bova na vajo vsekakor hodila. Ni bilo več dileme, samo skrbelo me je, kaj bo na avdiciji. Kolega mi je še rekel, da bo že on poskrbel, da ne bo težav. Bil je zelo dober pevec z lepim glasom. Poučil me je, kako in kaj naj naredim, ko bo prišel dan avdicije. V kavarni na odru je bil klavir, ob njem je stal pevovodja. Pokazal je na kandidata, se nato sklonil, pritisnil tipko, tako sklonjen je poslušal, ko je kandidat z dolgim »a-jem« ponovil zvok klavirja, nato se je obrnil, pogledal pevca in mu pokazal mesto v zboru. To je bilo vse. Preprosto. Ko sem bil na vrsti, sem samo odprl usta, glas pa je bil sošolčev. Tako sem bil sprejet v zbor, ki ga je vodil pozneje znan pevec in zborovodja Koroškega akademskega okteta. To mi je pomagalo, da sem lahko še naprej hodil na plesne tečaje in mladinske plese, kar mi je veliko pomenilo. Danes se radi spominjamo tistih lepih časov, posebej glasbenih večerov in dogajanj, ki jih je odnesel čas. Povabilo na ples je kratka pesmica (stran 57), ki me spominja na Dom železarjev, na vse tiste lepe dogodke in prijetne plesne popoldneve in večere. Jože Prednik Frajtonar Pepi Cekon na letošnjih Ravenskih dnevih Foto: Blaž Kajzer Ta pravi stari Gut'nštanar gospod Karli Bevc Foto: Blaž Kajzer 58 Sokolski dom v Guštanju 1 V Guštanju so 22. novembra 1931 svečano odprli novi sokolski dom, ki je bil obenem predviden tudi za šolsko telovadnico. Zanj so prizadevni člani guštanjskega Sokola, ki je bil ustanovljen že leta 1919, žrtvovali nešteto prostovoljnih ur. Temu svojemu prostovoljnemu delu so pravili »kuluk«. Otvoritev novega doma je bila domišljena zelo natančno. Ob 11. uri tega dne je bila slavnostna seja, na kateri je imel društveni starosta Janko Rožman otvoritveni govor, zaigrali so državno himno, delegati in zastopniki oblasti pa so se pridružili slavnosti s svojimi govori. Zatem so odšli na pokopališče pri sv. Antonu in položili venec na vojaški grob. Slavje se je nadaljevalo popoldan z akademijo s telovadnimi, pevskimi in orkestralnimi točkami. Temu programu je sledila narodna veselica s plesom. Zdaj so člani in naraščajniki »Sokola« lahko uredili pred domom tudi novo odbojkarsko igrišče. Na njem so redno trenirali in igrali odbojko. Igrišče je bilo seveda daRAVENSKI RAZGLEDI leč od videza današnjih modernih igrišč. Ni bilo čisto gladko, pri igranju pa so igralci dvigovali precej prahu. Označeno je bilo s preprostimi letvicami, ob katerih se je večkrat spotaknil marsikateri igralec, ki ga je zanos igre tako pritegnil, da je pozabil na »nevarnost« ob robovih odbojkarskega igrišča. V tem domu so guštanjski Sokoli uspešno delovali vse do okupacije Jugoslavije, ko je 2. svetovna vojna za nekaj let zatrla tako športni kot tudi kulturni utrip v kraju in prisilila zavedne ljudi, da so se pričeli boriti za druge, veliko večje smisle in cilje. Ko je leta 1945 spet zasijala svoboda, so v Guštanju takoj ustanovili telesnovzgojno društvo. Ko pa sta se leta 1948 telesnovzgojna in športna organizacija ločili, telovadci niso imeli prostora za samostojno delo. Bivši sokolski dom je bil spremenjen v kinodvorano, društveno orodje pa uničeno. Šele ko se je kino preselil v nove prostore ob Meži, so lahko sestavili pripravljalni odbor za ustanovitev telovadne- ga društva, ki je svoje prve naloge – zbrati vse, ki imajo smisel za »fizkulturno« delo; postaviti temelje za močno telovadno organizacijo; urediti telovadnico – uspešno opravil in sklical 23. januarja 1951 ustanovni občni zbor Telovadnega društva Guštanj. Društvo je takoj pričelo z redno vadbo vseh oddelkov, nekajkrat nastopilo v Mežiški dolini, v oktobru 1951 pa priredilo svojo prvo telovadno akademijo, ki je izredno uspela in pritegnila v telovadno društvo, ki se je pozneje preimenovalo v TVD »Partizan«, še številne nove člane. Konec leta 1951 jih je bilo že prek 120. Prav tako so vse generacije takratnih gimnazijcev imele ure telesne vzgoje kar v tem domu. Tako je nekdanji guštanjski sokolski dom dejavno služil svojemu namenu, dokler niso na Ravnah v športnem parku zgradili sodobnega doma telesne kulture, nekdanji sokolski dom pa podrli in gradbene ostanke odpeljali. Mirko Osojnik 2 3 4 1. »Kuluk« pred novozgrajenim sokolskim domom leta 1931 2.S slavnostne akademije pred guštanjskim sokolskim domom leta 1931 3.Naraščajska odbojkarska vrsta guštanjskega Sokola leta 1936 4. Tak je bil nekdanji sokolski dom v šestdesetih letih. Fotografije (Koroški pokrajinski muzej – Muzej Ravne) 59 tare razglednice s Koroškega Selovca RAVENSKI RAZGLEDI Glasilo Občine Ravne na Koroškem leto: 2013 številka: 10 izdajatelj: Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem zanj: Miran Mlakar uredniški odbor: Miran Mlakar, Mirko Osojnik, Petra Podjaveršek in Bojana Verdinek odgovorni urednik: Mirko Osojnik Za verodostojnost posameznih prispevkov odgovarjajo njihovi avtorji. jezikovni pregled: Bojana Verdinek fotografija na naslovnici: Sebastijan Oblak oblikovanje: atelje jk tisk: ZIP Center d. o. o. naklada: 4.500 izvodov Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 750. Ravne na Koroškem, december 2013 BEL IN VESEL BOŽIČ TER VELIKO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V LETU 2014 VAM IZ SRCA VOŠČIJO ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT, TURIZEM IN MLADINSKE DEJAVNOSTI, TIC RAVNE IN UREDNIŠTVO RAVENSKIH RAZGLEDOV! zgoraj: Pri Mešnjaku na Koroškem Selovcu (okoli 1980) v sredini: Na Selovcu sadijo krompir (pred 2. svetovno vojno) 60 spodaj: Kašča pri Tresku na Koroškem Selovcu (okoli 1988) Fotografije so v lasti fototeke Koroškega pokrajinskega muzeja – Muzeja Ravne.