Marec 2014 - Občina Šentilj

Transcription

Glasilo
Številka 1/2014 Leto 18 Marec 2014
Dragi bralci,
čestitamo vam za Občinski praznik,
želimo vam vesele Velikončne praznike
in iz srca vam želimo
najlepše počutje in doživetje
vsakega trenutka pomladnih dni.
Uredništvo
Občine Šentilj
Velka, Sladki Vrh,
Ceršak, Šentilj
Županov uvodnik
Glasilo
občine Šentilj
Spoštovane občanke, spoštovani
občani in ostali bralci našega Glasila!
Ustanovitelj in izdajatelj:
Občina Šentilj
2212 Šentilj, Maistrova ulica 2
Glavna in odgovorna urednica:
Marta Muster
Člani uredniškega odbora:
Marko Pigac,
namestnik odgovorne urednice
Jelka Weldt
Ika Peklar
Alenka Ahman
Ljerka Podhostnik
Janko Bauman
Število tiskanih izvodov:
2950
Lektoriranje,
oblikovanje in tisk:
IMPOS d.o.o.,
Slovenska Bistrica
Naslov uredništva:
2212 Šentilj,
Maistrova ulica 2
e-pošta: urednistvo@sentilj.si
Fotografija na naslovnici:
Pomlad v Občini Šentilj
(Foto: BT/MP)
Pomlad je prišla v naše kraje, še pred koledarsko. Narava nam podarja lepo
vreme. Podari nam sonce in že je vse drugače. Nekako lepše. Narava se
poigrava z nami, če ji kaj ni prav, nas kar hitro kaznuje. Recimo, kot nas je z
žledom in ledenim dežjem. Naši kraji so jo odnesli še kar dobro, čeprav je kar
nekaj gospodinjstev bilo brez elektrike in druge oblike oskrbe tudi po več dni.
Župan občine sem že od leta 1995. Dolgo, za nekatere predolgo. A vedno
pogosteje rečem, hitro je minilo teh 20 let. Na začetku nas večina izmed nas
sploh ni vedela, kaj nas čaka. Večina izmed takratnega prebivalstva tega
območje, se je na referendumu izrekla proti temu, da bi Šentilj in okolica tvorila
samostojno občino. Verjamem, da tiste, ki so bili takrat proti, nismo razočarali.
Naredili smo ogromno. Večina tega je že pozabljeno. Izgradili smo vodovodno
omrežje, asfaltirali skoraj vsako cesto, obnovili obe šoli, vrtce, igrišča, izgradili sodobno večnamensko dvorano, pridobili sredstva iz koncesije od iger na
srečo in še bi lahko našteval. Ogromno je bilo nekih stvari, ki smo jih morali
opraviti, da so stvari stekle.
Pri tem moram omeniti Marto Muster, prvo direktorico občinske uprave, s
katero sva začela od samega začetka. Seveda je vsak prispevek svoj delež,
občinski svet, vse komisije in vsi občani.
Na tem mestu moram omeniti še dr. Bojana Škofa. V začetku je aktivno sodeloval pri ustvarjanju lokalne samouprave v občini, naprej še kot podžupan
in danes kot občan naše občine. Pomagal nam je pri ključnih zadevah. Prav
zaradi tega sem se odločil, da mu v zahvalo za nesebično pomoč podelim
priznanje župana.
29. marca znova praznujemo, že 19. občinski praznik. Vabljeni. Pridružite
se nam.
Vsem vam izrekam čestitke za občinski praznik in vam voščim prijetne in
mirne bližajoče se velikonočne praznike.
Z dobro volji in strpnostjo lahko preskočimo vse prepreke.
Vaš župan Edvard Čagran
2
Glasilo občine Šentilj / letnik 18 / marec 2014
Občinski praznik
Nikoli ne bodi zadovoljen s tistim kar si,
če želiš postati tisto, kar nisi,
kajti tam, kjer si postal zadovoljen,
boš tudi ostal.
(F. Quarles)
OBČINA ŠENTILJ PRAZNUJE SVOJ 19. PRAZNIK
VABILO
Spoštovani.
Prijazno Vas vabim na proslavo v počastitev 19. občinskega praznika
Občine Šentilj, s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj.
Proslavili bomo v petek, 28. marca 2014
z začetkom ob 19. uri
v avli Osnovne šole Rudolfa Maistra v Šentilju.
Z veseljem Vas pričakujem.
Župan Edvard Čagran
3
Občinska uprava
DOBITNIKI PRIZNANJ
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je
v skladu z določili Odloka o priznanjih (MUV, št. 25/2011)
objavila javni razpis.
Priznanja Občine Šentilj se podeljujejo občanom,
podjetjem, zavodom, ustanovam, društvom, združenjem
ter drugim pravnim in fizičnim osebam za dosežke na
področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa,
ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih.
Občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel Sklep o podelitvi
priznaj. Priznanja prejmejo:
- Zlato plaketo: Jožef IGNATIJEV, roj. 18. 3.
1934, Pot na Novine 11, 2212 Šentilj v Slov.
gor., za dolgoletno prostovoljno delo v kulturnih,
športnih in drugih organizacijah v občini Šentilj.
Že od 1950 leta je aktiven v društvih, najprej kot
amaterski igralec v gledališki skupini, član KUD
Mejnik, član TDV Partizan Šentilj, TD Brloga,
- Srebrno plaketo:
1. Ivan KAUČIČ, roj. 7. 9. 1932, Sladki Vrh 12, 2214
Sladki Vrh, za dolgoletne aktivnosti v društvih v
občini Šentilj, za prostovoljno dela v DU Sladki
Vrh, RD Mura Paloma, PGD Sladki Vrh, …
2. Boris FURLAN, roj. 5. 7. 1952, Cirknica 21, 2212
Šentilj v Slov. gor., za dolgoletno aktivno delo v
društvih v občini Šentilj, za delo v odboru v KS
Šentilj.
- Bronasto plaketo:
1. Ivanka LAH, roj. 24. 1. 1931, Zg. Velka 92 d,
2213 Zgornja Velka, za dolgoletno delo v društvih
v občini Šentilj, predvsem na območju KS Velka.
Je aktivna članica KO RK, aktivna je v DU Velka,
sodelovala je tudi v različnih komisijah in odborih
v KS Velka.
Spominsko priznanje:
1. Frida REPINA, roj. 29. 4. 1952, Zg. Velka 39,
2213 Zgornja Velka, za prostovoljno delo v KO
RK Velka na območju KS Velka in tudi širše,.
2. Jože ROŽMAN, roj. 17. 8. 1934, Zg. Ščavnica
96, 2233 Sveta Ana, za aktivno dolgoletno
sodelovanje v društvu Etno ljudski godci Marija
Snežna.
V skladu z Odlokom o priznanjih lahko priznanje
posamezniku ali društvu podeli tudi župan. Priznanj
župana prejme dr. Bojan ŠKOF za izredne zasluge in
strokovno pomoč pri izgradnji lokalne samouprave v
občini Šentilj.
Priznanja se bodo podelila na proslavi ob občinskem
prazniku.
Občinska uprava
4
15. REDNA SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Občinski svet občine Šentilj se je dne 13. marca sestal na svoji 15. redni seji. Osrednji točki dnevnega reda
sta vsekakor bili obravnava zaključnega računa proračuna občine za leto 2013 in sprejetje Odloka o rebalansu
proračuna občine Šentilj za leto 2014. V lanskem letu je
občina Šentilj svoj proračun realizirala na strani prihodkov
69,3%, na strani odhodkov pa 77,8%. Za nami je težko
leto, saj iz države nismo prejeli Evropskih sredstev za
sofinanciranje investicije v magistralni vodovod, prav tako
v leti 2013 nismo prejeli sredstev za investicijo Trg Velka,
kot so bila planirana. Sredstva smo prejeli v letu 2014.
Največje investicije v letu 2013 so bile: obnova lokalne
ceste 392010 Selnica ob Muri - Sopl, dokončanje zdravstvenega doma v Šentilju, kot že rečeno regijska investicija v magistralni vodovod in ureditev trga Velka, začetek
v investicijo izgradnje kanalizacije za naselje Novine in
Pot na Novine, obnova ceste Šentilj – Srebotje ter obnova
javne poti Kraner Zelenko.
Sprejem rebalansa proračuna so zahtevali predvsem
naslednji dogodki: uvedba davku na nepremičnine, znižujejo se sredstva za sofinanciranje investicij (21. člen Zakona o financiranju občin), občinam so znižali prihodek iz
naslova dohodnine, prejetje odločb o sofinanciranju družinskih pomočnikov, o sofinanciranju najemnin za socialna stanovanja in drugo, kar narekuje rebalans proračuna
(žal občina nima možnosti vpliva na te stroške).
Sprejeta je bila obvezna razlaga 10. Člena Odloka o
OLN za del območja PPE ŠE 13 Šentij. Potrjena je bila
nova cena storitve »Pomoč na domu«. In sprejeti DIIP-i
za sanitarno kanalizacijo Svečane, štrihoved – Kaniža s
čistilno napravo, za kanalizacijo na Zg. Velki, izgradnje
ceste proti Avstriji »Cesta vina in dobrot« ter DIIP za projekt »Festival – Ujemi ritem doma«.
Občinska uprava
OTVORITEV
PRENOVLJENE CESTE
VABILO
Krajani Sopla in občina Šentilj vabita na otvoritev
prenovljene ceste čez Sopl proti Srebotju
in ureditev križišča.
Istočasno bo blagoslov novega križa
na križišču pri Kosu.
Slovesnost bo 5. aprila 2014 ob 15.00 uri.
Vabljeni!
Krajani Sopl in Edvard Čagran, župan
Občinska uprava
MEŠANI
KOMUNALNI
ODPADKI
M
BIOLOŠKI
ODPADKI
OBČINA ŠENTILJ
MEŠANA
EMBALAŽA
STEKLO
PAPIR
ZBIRANJE PRI POVZROČITELJIH ODPADKOV
ES
EC
KOLEDAR ODVOZOV
Veljavno od 1. 1. 2014
za leto 2014
EKOLOŠKI OTOK
ČETRTEK
TOREK
ČETRTEK
ČETRTEK
ČETRTEK
JANUAR
9.
7., 28.
23.
16.
2., 30.
FEBRUAR
6.
18.
20.
13.
27.
MAREC
6.
11., 25.
20.
13.
27.
APRIL
3., *29. (tor.)
8., 22.
17.
10.
24.
MAJ
29.
6., 13., 20., 27.
15.
8.
22.
JUNIJ
26.
3., 10., 17., 24.
12.
5.
19.
JULIJ
24.
1., 8., 15., 22., 29.
10.
3., 31.
17.
AVGUST
21.
5., 12., 19., 26.
7.
28.
14.
SEPTEMBER
18.
2., 9., 16., 23., 30.
4.
25.
11.
OKTOBER
16.
7., 14., 21., 28.
2., 30.
23.
9.
NOVEMBER
13.
4., 18.
27.
20.
6.
DECEMBER
11.
2., 23.
*22. (pon.)
18.
4.
Prosimo, da posode oz. vrečke z
odpadki pripravite na prevzemno
mesto do 6.00 ure zjutraj.
Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota
PE LENART Sp. Porčič 4/a, 2230 Lenart
Tel.: 02-620-23-00
02-620-23-01
posode@saubermacher.si
www.saubermacher.si
Sl o v eni j a
za življenja vredno okolje
5
Javni razpis
Na podlagi Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v Občini Šentilj (MUV, št. 12/2011) in 10. člena
Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/1998, 97/2001 - ZSDP, 110/2002 - ZGO-1, 15/2003 – ZOPA) ter na podlagi
sprejetega Odloka o rebalansu proračuna občine Šentilj za leto 2014 (sprejet na 15. redni seji dne 13. 3. 2014)
objavlja občina Šentilj
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE
PROGRAMOV ŠPORTA
V OBČINI ŠENTILJ ZA LETO 2014
1. Naziv in sedež sofinancerja: Občina Šentilj, Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj v Slov. goricah.
2. Predmet razpisa se vsebinsko deli na tri sklope:
• SKLOP A: sofinanciranje športne dejavnosti za otroke in mladino v starosti do 18. leta starosti, ki jih
izvajajo športna društva in klubi,
• SKLOP B: sofinanciranje športne dejavnosti za otroke in mladino v starosti do 18. leta starosti, ki jih
izvajajo zavodi za področje vzgoje in izobraževanja,
• SKLOP C: sofinanciranje športnih prireditev in izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj strokovnih
kadrov v športu.
3. Upravičenci za dodelitev sredstev po sklopih:
• SKLOP A: športna društva in klubi, ki imajo sedež v občini Šentilj in izpolnjujejo ostale pogoje, razvidne
iz razpisne dokumentacije,
• SKLOP B: zavodi za področje vzgoje in izobraževanja, ki imajo sedež v občini Šentilj in izpolnjujejo
ostale pogoje, razvidne iz razpisne dokumentacije,
• SKLOP C: vsi v skladu s 3. členom Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Šentilj .
4. Višina sredstev za razdelitev po sklopih:
• SKLOP A: 17.000 evrov
• SKLOP B: 8.000 evrov
• SKLOP C: 8500 evrov, ki se deli na:
o izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu: 1.500 evrov
o športne prireditve: 7.000 evrov: ki se deli na:
§ Veter v laseh: 1.656,00 evrov
§ mednarodne igre šolarjev: 1.000,00 evrov
§ ostale tradicionalne športne prireditve: 4.344,00 evrov.
Za sofinanciranje dejavnosti iz SKLOPA C župan občine Šentilj na podlagi presoje upravičenosti poda sklep o
sofinanciranju oz nesofinanciranju. Za ostale tradicionalne športne prireditve se presoja tradicionalnost, mednarodna ali državna raven prireditve oz. pomen prireditve in vpliv prepoznavnosti prireditve širši okolici (ne samo v
lokalnem okolju).
V kolikor sredstva na določenem programu oz. dejavnosti ostanejo neporabljena, se lahko prerazporedijo za
izvedbo drugega programa oz. dejavnosti.
5. Obdobje za porabo sredstev: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2014.
6. Rok za prijavo na razpis po sklopih:
• SKLOP A: 22/4/2014 do 12. ure ne glede na način vročitve,
• SKLOP B: 22/4/2014 do 12. ure ne glede na način vročitve,
• SKLOP C: 10/12/2014 do 12. ure ne glede na način vročitve.
7. Odpiranje vlog za SKLOP A in SKLOP B bo izvedeno v roku osem dni po datumu roka za prijavo in odpiranje
ne bo javno. Vloge za SKLOP C se bodo odpirale sproti, vse do končnega roka za oddajo vlog, odpiranje ne
bo javno.
6
Javni razpis
8. Potencialni prejemniki bodo obveščeni o sofinanciranju oz. nesofinanciranju na podlagi tega razpisa za
SKLOP A in SKLOP B najkasneje do 30/11/2014, za SKLOP C pa do 25/12/2014.
9. Merila in točkovanje
Merila in točkovanje za pridobitev sredstev iz tega javnega razpisa so opredeljena v razpisni dokumentaciji, ki je
priloga tega razpisa.
10. Način prijave
Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ –
RAZPIS ŠPORT« dostaviti na naslov Občina Šentilj, Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj v Slov. goricah. Upoštevale se
bodo vloge, ki bodo prispele na sedež občine Šentilj določenim v točki 6 tega javnega razpisa ne glede na način
dospetja. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.
Odpiranje vlog ne bo javno. Komisija za odpiranje vlog bo izločila iz postopka vse nepravočasno prispele vloge.
Prijavitelje pravočasno prispelih vlog, vendar nepopolnih, pa bo pozvala k dopolnitvi v roku 8 dni od dneva odpiranja vlog. Če vloge ne bodo dopolnjene v zadanem roku, bodo zavržene. Popolne vloge bo obravnavala komisija
za šport.
11. V primeru sprememb in dopolnitev (tako vsebinskih kot časovnih) ima občina Šentilj pravico le te uvesti in jih
objaviti na spletnem naslovu občine Šentilj: www.sentilj.si, vendar najkasneje do pet dni pred iztekom roka
za oddajo vlog.
Župan občine Šentilj lahko kadarkoli s sklepom prekine postopek javnega razpisa in dodelitve sredstev.
12. Oddaja vloge pomeni strinjanje prijavitelja z razpisno dokumentacijo.
13. Razpisno dokumentacijo je moč dobiti na sedežu občine Šentilj, Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj v Slov. goricah
in na spletni strani www.sentilj.si.
14. POSEBNI POGOJI IN OMEJITVE PRI DODELJEVANJU SREDSTEV
V kolikor je občinska uprava občine Šentilj ugotovila, da dodeljena sredstva športnim društvom, organizacijam
in zavodom v letu 2013 preko javnega razpisa za sofinanciranje programov športa v občini Šentilj v letu 2013
(št. razpisa 671-5/2013-202, z dne 21/3/2013 in dopolnitev z dne 02/4/2013) niso bila v celoti porabljena, se
sofinanciranje po tem razpisu ne glede na ostala določila iz tega javnega razpisa, omeji največ do višine izkazanih lanskoletnih stroškov delovanja društva/klubov/zavodov/organizacij, ki so ga le ta predložila kot dokazila o
uporabi proračunskih sredstev v letu 2014 v skladu z določili medsebojno podpisanih pogodb, razen v primeru
utemeljenih razlogov.«
Župan občine Šentilj
Edvard Čagran
TOPLOTNA OSKRBA
V SLADKEM IN VRANJEM VRHU
Dejavnost oskrbe gospodinjstev s toplotno energijo bo v prihodnje v Sladkem in Vranjem Vrhu izvajala
družba Petrol Energetika d.o.o. Za odjemalce se s tem
ne bodo spremenili stroški oskrbe, povečala pa se bo
učinkovitost, saj bodo v Občini Šentilj, skupaj z družbo
Petrol Energetika, predvidoma po zaključku letošnje
kurilne sezone pričeli s sanacijo omrežja.
Zaradi dotrajanosti obstoječega sistema daljinskega
ogrevanja in temu primerne nižje zanesljivosti oskrbe s
toploto, je Paloma d.d., ki je doslej izvajala distribucijo toplote, kot odgovoren gospodar, zagotovila prenos
storitve na družbo Petrol Energetika d.o.o.. Slednja je
specializirana za izvajanje toplotne oskrbe in bo izvedla potrebno obnovo omrežja ter prevzela celotno izvaGlasilo občine Šentilj / letnik 18 / marec 2014
janje gospodarske javne službe distribucije toplote, kot
to že izvaja v Ravnah na Koroškem in Hrastniku.
Petrol Energetika, kot novi koncesionar, bo skupaj z
občino, predvidoma takoj po zaključku kurilne sezone,
pristopila k sanaciji omrežja, in sicer bodo v letu 2014
pričeli s sanacijo veje Zahod (individualne hiše). V ta
namen je vse odjemalce toplote na tem področju povabila na posvetovalno srečanje, ki je potekalo, 24. 3.
2014, v prostorih večnamenske stavbe, Sladki vrh 9B.
Ker se je v času srečanja ravno zaključevala redakcija, bo več o tej temi v prihodnji števili revije.
Uredništvo
7
Občinska uprava
60. KRAJEVNI PRAZNIK NA ZGORNJI VELKI
Vsak trenutek, ki smo ga doživeli, v njem uživali in se
radovali, na vse zadnje tudi preživeli, nas lahko navdaja
z veseljem in navdušenjem, če le v njem ni bilo žalostnih,
slabih in hudih stvari ali dogodkov. V večini, ko strnemo
takšne trenutke, prihajajo na površje le prijetni delčki spominov. Že samo eno leto je lahko dolgo časovno obdobje,
v katerem se nam lahko veliko pripeti. Seveda je v desetletju teh neprimerno več. Ko govorimo o več desetletjih,
ugotavljamo, kaj vse se je od takrat, ko smo začeli dneve
šteti, spremenilo. Seveda veliko stvari na boljše, ki nam
lajšajo naš vsakdanjik. Pa najsi gre za samo delo, premagovanje poti, ali krajšanje dolgočasja. Seveda predvsem
slednjega v obdobju takoj po drugi svetovni vojni ni bilo
na pretek ali je bil le pri redkih posameznikih. Pehanje
za boljšim jutri v okviru svoje družine, vaške skupnosti ali
države je bilo prisotno na slehernem koraku. Tako so se
dnevi kmalu strnili v leto in še to se je prekmalu iztekalo. A
bile so vidne tudi pridobitve, na katere so bili naši starejši
sokrajani ponosni in seveda s tem tudi mi, danes. Pričele so se oblikovati prve ideje o praznovanju svojega praznika. Praznika krajevne skupnosti Velka. Seveda je bil v
ospredju spomin na dni vojne, ko je peščica hrabrih domačinov zavzela žandarmerijsko postojanko v prostorih
sedanje podružnične šole Velka. S to pogumnostjo je skoraj v celoti pripomogla k temu, da se je nemški okupator
iz teh krajev umaknil. 16. oktober 1944 se je pisal takrat.
Spomini starejših in posamezne fotografije prikažejo čas
takratnih praznovanj. Povorke, različne razstave, v prvih
letih praznovanja tudi prisotnost vojakov, vseskozi obširni nastopi, govori, občasne politične propagande, včasih
gledališka igra ter sprehod okrog centra Velke s transparenti in godbo na pihala, predvsem pa pester kulturni program, je kazalo na to, da so dejansko temu dnevu nadeli
praznično podobo. Seveda v govorih ni manjkalo pohval
domačinom in vsem, ki so pripomogli, da je kraj pridobil
to ali ono pridobitev, ter se je zanj slišalo izven meja krajevne skupnosti. Največkrat so bile to aktivnosti na komunalnem področju, kot je izgradnja novih lokalnih cest,
kasneje preplastitve z asfaltno prevleko, prve napeljave
vodovodov, sanacije plazov, tudi otvoritve pomembnih
objektov so se vrstile na ta dan, ter seveda opis aktivnosti
8
posameznih društev, predvsem gasilcev in upokojencev,
kot najštevilnejših. Leta so tekla, krajani zaselkov Zgornja
Velka, Spodnja Velka, Trate, Dražen Vrh pa so nadaljevali
s praznovanjem svojega krajevnega praznika in ga ohranjali skozi čas, ko so marsikje to slovesnost opustili. In
kar hitro je prišlo leto, ko smo v kraju praznovali okroglo
obletnico, 60 let.
Svojevrsten čar je našemu prazniku dajala jutranja budnica godbe na pihala, ter seveda nastop ob programu
proslave nekoč oziroma prireditve danes. Seveda so v
vseh letih nastopali tudi naši najmlajši, otroci iz vrtca in
OŠ Velka, vrstili so se folklorni nastopi, nastopi pevcev,
pevskih zborov, ljudskih godcev in posameznikov. Veliko
praznikom sta dala svoj pečat slavnostna govornika Tone
Partljič ter častni občan Občine Šentilj in domačin Tone
Kuntner.
Ob šestdesetem prazniku nas je skozi spomine dogajanj na Zgornji Velki in okoliških krajih popeljal slavnostni
govornik gospod Anton Markovič in predsednik odbora
krajevne skupnosti gospod Ivan Škofič. S programom so
nas ponovno navdušili učenci Osnovne šole Sladki Vrh,
podružnične šole Velka z učiteljicami in mentoricami Marto Kolarič Žohar, Terezijo Kraner, Vlasto Grušovnik, Alenko Ahman, frajtonarji Munda, pevski zbor KUD Gabrijel
Kolbič, pihalni orkester Občine Šentilj pod vodstvom dirigenta Janeza Kopšeta. Eva Ferk je tudi tokrat povezovala
program.
Župan Občine Šentilj gospod Edvard Čagram je podal
oris opravljenega dela v naši krajevni skupnosti, tisti pravi občutek praznovanja pa je prispevala družina Dreier s
Spodnje Velke s pripravo prigrizka in seveda torte, ki na
takšno obletnico sodi. Za njej svečan prihod v dvorano je
poskrbela ena izmed najstarejših krajank krajevne skupnosti in vseskozi zelo aktivna gospa Marica Donko.
Krajevni praznik je vsekakor tudi dan in najbolj primeren
čas, ko se v kraju podelijo priznanja najbolj zaslužnim krajanom za osebni prispevek k razvoju kraja ali njegove razpoznavnosti navzven. Ob tej priložnosti so podelila svoja
priznanja posamezna društva v kraju, in sicer Krajevna
organizacija Rdečega križa za večkratno darovanje krvi
in pomoči drugim. Turistično društvo Klopotec ob svoji
20-letnici delovanja in Gasilsko društvo Velka in Gasilsko
Občinska uprava
društvo Žiče ob 30-letnici pobratenja. Seveda imajo najvišjo vrednost priznanja krajevne skupnosti in ta so letos
prejeli gospod Maksimiljan Gungl, gospod Franc Osvald,
dolgoletni zborovodja gospod Vili Jaušovec, Folklorna
skupina Marija Snežna, Lovska družina Velka, PGD Žiče
in za sodelovanje na skoraj vseh nastopih v okviru krajevnega praznika Pihalni orkester Občine Šentilj.
Ob 60. krajevnem prazniku smo opravili tudi svečano
otvoritev trga Velke s povsem novo podobo in tlakovno
preplastitvijo. Društvo upokojencev se je izkazalo z dobro
pripravljeno in za vse zanimivo razstavo ročnih del. Ob
zaključku s prigrizkom in dobro kapljico v večnamenski
dvorani smo se spomnili vseh, ki nam pri tem pomagajo s
finančno ali drugo pomočjo. Najbolj veseli pa smo seveda obiska te prireditve s strani naših krajanov od blizu in
daleč, kar nam seveda daje zagon, nov navdih in ideje za
naslednji krajevni praznik na Zgornji Velki.
Podpredsednik odbora krajevne skupnosti Velka
Zvonko Galun
ZAHVALA GASILCEM PGD ŠENTILJ
V ponedeljek, 3. 2. 2014, smo se odpravili na teren odpravljati posledice žleda, podrtih dreves na daljnovode in
NN omrežja. Ker nimamo dovolj specialnih vozil, so naši
enoti, rajonu Sladki vrh, za potrebe v Občini Šentilj, gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šentilj izročili ključe
močnega terenskega vozila NISSAN. Čeprav so gasilci
sami potrebovali vozila za intervencije, so nam ga odstopili za dva dneva, ko nam je bilo to najbolj potrebno, saj
smo se lahko s tem vozilom podali po vseh cestah, kjer
smo morali poiskati napake in podrta drevesa na našem
omrežju. Vozilo NISSAN nam je bilo v veliko pomoč, saj
službeni CLIO ni zmogel takšnega terena. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil poveljniku društva PGD Šentilj
Andreju Kmetiču in seveda županu Edvardu Čagranu, ki
sta brez pomisleka vozilo odobrila za pomoč pri odpravi posledic. Vseh napak in prekinitev dobave električne
energije nismo mogli odpraviti v dveh dneh, nam pa je
to vozilo bilo v veliko pomoč in verjetno tudi posledica,
da smo na rajonu Šentilj, Štrihovec, Kaniža, Cirknica in
Ceršak napake odpravili do petka, 7. 2. 2014.
Gasilcem PGD Šentilj še enkrat hvala za pomoč.
V imenu direktorja Elektro Maribor PE MZO,
Mladena Žmavcerja, Milan Kojc
IZGRADNJA
TRGOVSKEGA CENTRA
V SLADKEM VRHU
Da družba Jagros d.o.o. misli resno pričajo že spodnje
fotografije. Pridobitev centra bo vsekakor pridobitev za
Sladki Vrh in okolico. Nove prostore pa naj bi pridobila
pošta in Sladkem Vrhu bo odprta lekarna.
Investitorju želimo uspešno gradnjo.
Občinska uprava
9
Gasilci
PGD VELKA OBVEŠČA KRAJANE S SONČNIMI ELEKTRARNAMI
Gasilci PGD Velka se vedno izobražujemo po planu in programu, ki smo
si ga zadali, saj se čutimo odgovorne,
da gremo v korak s časom!
Poudarek dajemo znanju in spremljamo razvoj tehnike v svetu, Sloveniji in na koncu tudi na področju, ki ga
pokrivamo. Prav tako pa vedno obnavljamo znanja v naših vrstah tako
praktično in teoretično ter delujemo
v smislu preventive. Prav zato bi radi
zapisali nekaj besed.
Vsi vemo, da so fosilna goriva draga, zaloga pa omejena. Zraven tega
onesnažujejo okolje in zrak, ki ga dihamo. Enako velja za lesna goriva, ki
so se v zadnjih letih vrnila na naša
ognjišča. Iz tega vidika je človek začel izkoriščati veter, vodo in sonce,
da bi pridobil električno energijo, brez
katere ne znamo živeti! In prav o izkoristku sonca za pridobivanje električne energije je potrebno zapisati
nekaj besed!
Vsi vemo, da je požar strešne konstrukcije, ki je najpogostejši, tudi najzahtevnejši. Kadar pa so na strehi
nameščeni moduli sočne elektrarne
in prisoten električni tok je posredovanje za gasilca zelo zahtevno in nevarno, kakor tudi za vse ostale, ki se
nahajajo na mestu intervencije. Da
bo intervencija naravnana pravilno,
požar hitro saniran in požarna škoda
čim manjša, pozivamo vse občane
KS Velka oziroma požarnega okoliša, ki ga pokrivamo, kateri imajo na
svojih zgradbah nameščeno sončno
elektrarno oz. Photovoltaične module
(P.V.), da nam predložijo požarni na-
črt, ki ga moramo preučiti. Na podlagi
načrta se bomo v sodelovanju z graditeljem seznanili z značilnostmi naprave in po potrebi nabavili orodja ter
opremo, ki je potrebna za uspešno
posredovanje.
S tem pozivom želimo omejiti nastanek večje požarne škode, preprečiti poškodbe ali celo smrtne žrtve, ki
so ob omenjenem požaru sicer redke, a vseeno v prevelikem procentu
možne!
Prosimo vas, da požarni načrt pošljete predsedniku PGD Velka – Branku Plošniku na elektronski naslov:
branko.plosnik@siol.net.
NA POMOČ!
Podpoveljnik PGD Velka
Silvo Pohorec
OBČINSKO GASILSKO POVELJSTVO ŠENTILJ
Spoštovane občanke, občani občine Šentilj!
Čas nam ob vsakdanjih obveznosti prehitro mineva.
Za nami je pomlad, poletje, jesen in že je tukaj pred vrati
zima, ki nam zaznamuje konec leta 2013.
Za prostovoljna gasilska društva PGD Šentilj, Ceršak
in Velko je bilo to leto posebno naporno v smislu nenehnega pritiska glede soglasne izključitve članice zveze
PGD Paloma Sladki Vrh.
Osebno spoštujem novinarsko delo. Glede enostranske javne objave ogorčenega prostovoljnega gasilskega
društva Paloma Sladki in na razna provokativna pisanja po spletnih straneh znanega neodvisnega novinarja
v Šentilju, moram predstaviti za javnost tudi drugo plat
zgodbe občinskega poveljstva Šentilj na razvpiti naslov
»Užaljena gasilska zveza izključila PGD Sladki Vrh«.
Gasilsko zvezo Slovenske gorice povezujejo tri občinska poveljstva. To so: OGP Šentilj, OGP Pesnica in OGP
Kungota.
V sklopu občinskega poveljstva Šentilj so delovala štiri
gasilska društva, PGD Šentilj, PGD Ceršak, PGD Paloma Sladki Vrh in PGD Velka.
Občina Šentilj je s pomočjo tovarne Paloma Sladki Vrh
vsa leta nazaj namenjala posebno pozornost do PGD
Paloma Sladki Vrh (financiranje gasilskih novih vozil opreme in izgradnje novega gasilskega doma na ključ).
Na žalost si je ožji krog vodstvenega kadra ta gasilski
dom dobesedno prilastil. To pomeni »če niste z nami,
ste proti nam.« Odnosi so se z ostalimi društvi in zvezo vedno bolj vidno oddaljevali v smislu tovariškega
medsebojnega gasilskega sodelovanja (žaljiva verbalna
10
obrekovanja, prirejanje osebnih podatkov v tekmovalnih
gasilsko športnih disciplinah, samovoljno delovanje na
operativnem področju, biti operativni član dveh društev,
namerno širjenje nestrpnosti do sosednjih društev, da
niso usposobljena za delovanje v operativnem področju,
da zvezo vodijo sami nesposobni ljudje itd… Pisanje žaljivih dopisov županu Občine Šentilj in vodstvu Gasilske
zveze Slovenije).
Na žalost so zadeve prišle tako daleč, da so članice
9 prostovoljnih gasilskih društev, ki so povezane v Gasilsko zvezo Slovenske Gorice dne 28. 2. 2013 na izredni skupščini sprejeli soglasno sklep, da ni več mogoče
sodelovati s Prostovoljnim gasilskim društvom Paloma
Sladki Vrh.
Status PGD Palome Sladki Vrh z dnem 1. 3. 2013 postane v veljavi, da ni več članica Gasilske zveze Slovenske Gorice.
Zakon o gasilstvo določa, da je lahko za opravljanje
javne gasilske službe pristojna le tista prostovoljna gasilska enota, ki se preko gasilskih zvez povezuje v Gasilsko zvezo Slovenije
Dne 30. 5. 2013 sta se seje udeležila novoizvoljeni
predsednik GZ Slovenske Gorice in župan Občine Šentilj, na željo vodstva PGD Paloma Sladki Vrh. Do dogovora na žalost »ni prišlo«.
Dne 14. 8. 2013 je prišlo do odvzema opravljanja javne
gasilske službe, zaradi statusa PGD PALOMA. Vredno
je omeniti, da si župan Občine Šentilj gospod Edvard
Čagran vseskozi prizadeva na vse načine, da društvo
z novim vodstvom na novo zaživi v domačem kraju, ne
pa de se širijo lažne govorice v javnosti. To, da so do
Gasilci / VDC Polž
nas treh domačih gasilskih društev in do župana takšni
verbalni ponižujoči pritiski v javnosti, je skrajno nepošteno – nečloveško od takšnih ljudi (poskusite živeti v naši
gasilski prostovoljni vlogi).
Vodstvo samega društva namenoma prezira izdane
sklepe (uporaba gasilskih vozil na raznih udeležbah v
gasilskih dejavnostih in uporaba gasilskih vozil za pridobitne dejavnosti). Društvo je namenoma kljubovalo Občini Šentilj pri opremljanju gasilskega muzeja v gasilskem
domu. To so storila domača društva Šentilj, Ceršak, Velka in GZ Slovenske Gorice.
Vodstvo PGD Paloma Sladki Vrh si je privoščilo še to,
da so na svojo pest zamenjali ključavnice v gasilskem
domu, ki je v lasti občine.
Glede novinarskega poročanja na televizijskem Kanalu A (Čas izvoza na INTERVENCIJO), smo gasilci vezani
na pravilo gasilske službe. Rečem lahko samo to, zavedajte se, koliko prostovoljni gasilci tvegamo svoje življenje, da čimprej pridemo v gasilski dom, se opremimo,
izvozimo in pridemo na mesto INTERVENCIJE. Sum
namišljenega posebej zadnjega stanovanjskega požara.
(vljudno vabljeni med našo prostovoljno delo).
OGP Šentilj je od prenehanja opravljanja javne gasilske službe PGD Paloma Sladki Vrh do sedaj na območju Krajevne skupnosti Sladki Vrh posredovalo na treh
intervencijah:
- 20. 8. 2013 INTRVENCIJA, 20:58. požar v naravi,
kraj Vranji vrh (požar gozdnih in grmovnih površin). Aktivirana društva PGD Šentilj, Ceršak in Velka. Sodelovalo
39 gasilcev.
- 12. 11. 2013 INTERVENCIJA, 13:08. Tovarna Paloma Sladki Vrh. Nesreča z nevarnimi snovi. Aktivirana so
bila naslednja društva: Industrijska enota tovarne PA-
LOMA Sladki Vrh, Javni zavod Maribor (poklicni gasilci)
Prostovoljna gasilska društva Šentilj, Ceršak in Velka. V
intervenciji sodelovalo 42 gasilcev.
- 18. 11. 2013 INTRVENCIJA, 17:24. Požar stanovanjskega objekta Vranji vrh. Aktivirana društva PGD Šentilj,
Ceršak in Velka. V intervenciji sodelovalo 34 gasilcev
Zaradi lažnih dezinformacij na terenu Krajevne skupnosti Sladki Vrh se gasilci omejenih domačih treh društev nenehno soočamo z verbalnimi žaljivimi konflikti domačinov tega kraja, in v medijskem domačem prostoru.
V septembru je Občina Šentilj izdala INFORMATOR z
uradnim pojasnilom glede zagotavljanja požarne varnosti na tem območju. Očitno to še ni dovolj za lobi posameznikov???
Na koncu mojega dopisa vas vljudno naprošam, da ne
nasedate takšnim provokacijam v medijskem prostoru,
temveč nam pomagate urediti zadevo v pravo smer, da
bomo domači gasilci iz občinskega poveljstva Šentilj lahko nemoteno opravljali naše gasilsko poslanstvo v našem prostoru, v pomoč vam, ko boste le-to potrebovali.
(nesreča nikoli ne počiva)
Gasilski pozdrav: Na Pomoč
OGP Poveljnik: inž. Andrej Kmetič,
višji gasilski časnik
DOBRA VOLJA NAS POVEZUJE
Varovanci POLŽ-a smo veseli, ko nas ob petkih obiščejo
prostovoljci in prostovoljke z OŠ Rudolfa Maistra Šentilj.
Skupaj beremo, se igramo in veliko pogovarjamo. Letos
ilustriramo tudi knjigo Veliki nemarni škornji. Obiskala nas
je že tudi pisateljica te knjige Aleksandra Pinterič.
Timiju je bilo najbolj všeč, ko smo se igrali igre, ki so jih
pripravili prostovoljci, in ko igramo ročni nogomet. Luki pa
so najbolj všeč zgodbe iz Knjigobub in Velikih nemarnih
škornjev. Jožek ne more pozabiti tistega dne, ko smo lovili
lesene ribe. Vlado je povedal, da se z nami prostovoljci
rad pogovarja. Sašu je najbolj všeč, ko mu Anže pomaga
pri ustvarjanju. Luka se še vedno spominja predlanskega leta, ko so lahko na šoli obiskali božično – novoletni
koncert.
Prostovoljci smo zelo uživali, ko smo se lahko udeležili
Polževe obletnice v Šentilju. Tam smo nastopili s skupno
točko - Pesmijo o prijateljstvu. Zelo veseli smo bili, ko so
nas ob tednu otroka na šoli razveselili s predstavo Bi se
gnetli na tej metli.
Ana je povedala, da ne mara, ko se ljudje norčujejo
iz drugačnih ljudi, zato z veseljem obiskuje varovance v
POLŽ-u. Pii ni žal, da se je odločila za prostovoljstvo, ker
rada pomaga drugim in v tem uživa. Staša se s tem strinja in pove, da bo še naprej sodelovala in razveseljevala
varovance.
Prostovoljci in varovanci: Pia Š. Horvat, Sašo Želj,
Timi Breznik, Jožek Ploj, Vlado Nikl, Staša Debevc,
Ana Pušnik, Luka Kraner
11
Gasilci
PGD SLADKI VRH
O dogajanjih v PGD Paloma Sladki Vrh smo vas sproti obveščali bodisi z Informatorjev bodisi z Glasilom.
Znova bi želel poudariti, da je požarna varnost za krajane KS Sladki Vrh oz. za
občane področja, ki ga je pokrivalo gasilsko društvo iz Sladkega Vrha zagotovljena.
Vedno znova se sliši kako pa je v tem času s tovarna Paloma d.d. in njeno požarno
varnostjo. Tovarna je sama dolžna zagotoviti ustrezno požarno varnost. Da požarna
varnost tovarne s tem ni ogrožena, nam je zagotovilo tudi samo vodstvo podjetja.
Ugotavljam, da se od
zadnjega pisanja o tej temi,
ni zgodilo nič pozitivnega,
stvari se še zaostrujejo. Društvo je s februarjem tega leta
izključeno tudi iz Gasilske
zveze Slovenije, kot izhaja iz
priloženega dopisa.
PGD Paloma Sladki Vrh
medtem svojo pravico išče
tudi na sodišču. Vložili so
tožbo zoper Gasilsko zvezo
Slovenske gorice.
Prav tako je občina sama
bila, kot dober gospodar, primorana vložiti zahtevek za
vrnitev sredstev, ki smo jih
skupaj s družbo Paloma d.d.
vložili v nakup dveh gasilskih
vozil.
Prepričan sem, da kljub
morebitnemu uspehu v pravdi za PGD Paloma Sladki
Vrh in tudi za nas vse zadeva ne bo nič boljša. PGD
lahko pričakuje le moralno
zmago. Celotno članstvo
Gasilske zveze Slovenske
gorice je vedno bolj odločno,
da s PGD v takšni sestavi,
kot je danes ne želi sodelovati.
Žal mi je, da se vse to dogaja v društvu, kjer imajo
sposoben in strokovni kader
in jim nikoli ni bilo moč očitati nestrokovnosti. Še enkrat
vodstvo društva javno pozivam, naj odstopi v korist celotnega društva.
Kot župan sem vložil veliko truda in energije, da to izključitve društva iz Gasilske
zveze Slovenske gorice ne
bi prišlo. Zato se sam ne čutim odgovornega za nastalo
situacijo, kot mi je bilo že
večkrat očitano.
Edvard Čagran, župan
12
Gasilci
PROSTOVOLJSTVO, VREDNOTA ALI POGUBA?
Prostovoljstvo ni nekaj novega. Je naravni instinkt družbe po samoohranitvi.
Prostovoljstvo ima v Sloveniji že trdne
korenine. Prve organizirane oblike so se
pojavile že v 19. stoletju, do intenzivnejšega razvoja pa je prišlo v začetku
20. stoletja.
Med prostovoljce spadamo tudi gasilci
širom po Slovenji. Prostovoljstvo pomeni, da za svoje delo ne prejemaš plačila
oz. si se za to plemenito dejavnost odločil sam. Prostovoljstvo v gasilstvu svoje
korenine beleži od leta 1863, ko je društvo Južni sokol prevzelo gasilsko službo pod imenom »Prostovoljna požarna
bramba ljubljanskega telovadnega društva Južni sokol«. Leta 1869 je bila na
slovenskem (Metlika) ustanovljena prva
požarna bramba.
Danes, 145 let od prve ustanovitve
prostovoljnega gasilstva šteje prostovoljno gasilstvo okrog 123.000 svojih
članov po vsej Sloveniji, ki so združeni
v več kot 1.300 prostovoljnih gasilskih
društvih, katera se združujejo v 122 področnih gasilskih zvez, te pa v 17 regij.
Prostovoljna društva so na podeželju
hrbtenica družabnega življenja in sosedske pomoči, ter ravno ta se sedaj
lomi na območju Krajevne skupnosti
Sladki vrh.
V današnjih težkih časih nas tepe gospodarska kriza povezana s socialno
stisko ljudi za katero so krivi nerentabilni
makro ekonomski transferji. Zaradi napačnih političnih odločitev vodilnih predstavnikov znamo Slovenci kot narod
izpostaviti občutek do samopomoči, še
bolj pa favorizirati občutek do soljudi.
Znamo torej priskočiti na pomoč drugim,
čeprav smo sami v stiski. Kot že mnogokrat do sedaj so tudi zdaj ob zadnji
naravni katastrofi izstopali prav prostovoljni gasilci. Delujejo kot organizirana
enota v takšnih naravnih slučajih, ko
nam narava ne in nam tudi v bodoče ne
bo prizanašala.
Človek se kar ne more načuditi vsem
preteklim vsebinam razno raznih člankov na temo gasilstva v tem občinskem
glasilu, kjer avtorji prenašajo družbeno
odgovornost na društvo, ki vselej je in
želi v kraju, kjer je ustanovljeno svojim
občanom nuditi vso potrebno vzajemno
pomoč ob takšnih in drugih nesrečah.
Prostovoljno gasilsko društvo Paloma
Sladki Vrh je bilo ustanovljeno pred 76.
leti in danes šteje okrog 150 svojih članov, ki so pripravljeni opravljati prostovoljne naloge v korist občanov. V občini
smo največje društvo in po kategorizaciji spadamo v III. kategorijo, ki zakonsko narekuje operativno opremljenost in
številčno pripravljenost članstva, zaradi
česar smo bili tudi osrednja enota, ki je
dolžna intervenirati na območju celotne
občine.
Krajevna skupnost Sladki Vrh obsega preko 700 gospodinjstev s cca.
2200 prebivalci na območju Sladkega
Vrha, Vranjega Vrha, Svečan, Šomata,
Zgornjega Gradišča, Plodršnice in Jurjevskega dola. Za že večkrat opisanim
statusom našega oz. Vašega gasilskega
društva stojijo odločitve posameznikov,
ki imajo oz. so imeli možnost odločanja
v smislu delovanja prostovoljnega gasilskega društva Paloma Sladki Vrh. Postavlja se vprašanje, če je kdo od tistih
odgovornih za nastalo situacijo pomislil
na posledice in vpliv sprejetih odločitev
ali pa je šlo tukaj za že znano načelo
nacionalnega slovenskega športa, ki
je vsakodnevno vidno tudi v političnem
vrhu. Za le tega je značilno, da ima na
podlagi svojih odločitev še največ koristi
on sam. Situacijo, ki pa jo je povzročil pa
skupaj s podporniki v drugi ali tretji obliki
predstavlja širši javnosti, ki jo strpnost
do sledečega mineva.
V vsaki igri veljajo pravila igre in ta so
zapisana tudi za prostovoljna društva.
PGD Paloma Sladki vrh si ni nikoli dovolilo ta pravila prirejati, še manj pa zagovarjati člane, ki bi ta pravila morebiti
kršili. Spoštujemo kaznovanje tistih, ki
pravila kršijo, če se to tako izkaže.
PGD Paloma Sladki vrh pa je kaznovano kot društvo po volji posameznikov,
ki jim določeni člani znotraj društva niso
bili všeč oz. so se nekateri ustrašili njihovega napredovanja. Možnost takšnega
kaznovanja pa so posamezniki kovali že
leta nazaj. Končen produkt tovrstnega
početja je izločitev PGD Paloma Sladki Vrh na osnovi očitkov brez izvršenih
kazenskih postopkov, ki bi pričali o že
večkrat omenjenih hujših kršitvah nekaterih posameznikov. V kolikor bi društvo
takšno dokumentacijo posedovalo, bi
na podlagi teh ukrepalo in bi se takšni
kršitelji, če bi za to obstajal razlog, tudi
samovoljno umaknili. Iz dokumentacije
društva omenjenih kršitev ni moč zaslediti, se pa iz nje da razbrati, da se ta
»gonja« vleče že precej časa, pa tudi
prej omenjene navedbe tega konteksta.
Izhajajoče iz navedenega je danes
za vzajemno pomoč prostovoljnih gasilcev Paloma Sladki Vrh prikrajšanih cca.
2200 krajanov, ki smo žrtve družbeno
odgovornih posameznikov, ki so do nastale situacije še nedavno uspešnega,
morda »preveč« uspešnega društva
prostovoljcev, tudi pripeljale. Osnovni
cilj še vedno je in bo brezpogojno nuditi
vzajemno pomoč krajanom ob naravnih
in drugih nesrečah. Izmed vseh cca.
1.300 prostovoljnih gasilskih društev
smo prvo gasilsko društvo v 145 letni
tradiciji gasilstva na slovenskem, ki so
ga izključili iz področne gasilske zveze in
še nedavno nazaj tudi iz Gasilske zveze
Slovenije, brez da bi kdorkoli upošteval
predstavljena dejstva. Menimo, da je to
zadosten razlog za tehten razmislek.
Mnogo pozitivnega in častihlepnega je bilo moč slišati in videti na temo
prostovoljnega gasilstva pretekle dni, in
prav je tako. Gasilci, ki zapuščajo svoje
družine zato, da bi pomagali pomoči potrebnim so vredni vsake hvale, kapo dol!
Ampak lahko enako trdimo tudi za nas?
Prostovoljni gasilci Paloma Sladki Vrh,
ki so in želijo svoj prosti čas in glavo tvegati za varnost drugih so pogubljeni oz.
družbeno razvrednoteni ravno zato, ker
so se odločili postati gasilci v domačem
kraju. Ali bo to dejstvo služilo kot motivacija na poti k odločitvi mladih za to
vlogo? Kdo pa bo še pazil na nas, medtem ko nam pretijo vedno hujše naravne
katastrofe? Bo takrat še pomembno kdo
in koliko pokalov je kdo osvojil? Nesreča nikoli ne počiva in lahko smo že jutri
brez vsega, odvisni od pomoči drug drugega. Upam pa, da ni potrebno da se
zgodi najhujše, da bi šele takrat ugotovili kako zelo potrebujemo drug drugega.
Takrat bo mogoče že prepozno.
Spoštovani tovariši, občanke, občani
in spoštovani člani hvala Vam vsem, ki
ste kakorkoli pomagali, medtem ko naše
društvo tega ni moglo oz. ni smelo.
Vsak izmed Vas občanov pa ima možnost in pravico postati prostovoljni član
kateregakoli društva, tudi gasilskega, če
le ni bil kazensko obtožen. Verjamem,
da Vas bo veselo sleherno društvo v občini.
Pozivam k temeljitem razmisleku in
razumnem ravnanju.
S tovariškim pozdravom,
Na pomoč!
Predsednik
PGD Paloma Sladki vrh
Silvo Fišer
13
Nasveti
NITRATNA DIREKTIVA TER KMETOVANJE
NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU
Vodo potrebujemo vsi in to ne samo za pitje. Od rek, jezer, obalnih in morskih voda ter podtalnice smo odvisni
na številne načine. Z dejavnostmi, kot so kmetijstvo, gospodarski ribolov, proizvodnja energije, industrija, promet
in turizem, uporablja naša družba vodo za ustvarjanje in
vzdrževanje gospodarske rasti in blaginje. Vodo potrebujemo tudi za rekreacijo, poleg tega pa je ključni element
za lepoto naravne pokrajine.
Celotno območje R Slovenije je opredeljeno kot ranljivo
območje po Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z
nitrati iz kmetijskih virov (UL 113/09 in 5/13). Zato veljajo
omejitve pri vnosu dušika v tla pri kmetijski pridelavi. Po
tej uredbi veljajo časovne in količinske omejitve vnosa
dušika v tla iz kmetijskih virov, ki so sledeče:
1. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili (gnojevka,
gnojnica, bioplinska gnojevka, digestat) je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do
15. februarja. Prepovedano je tudi, če so tla nasičene z vodo, če so prekrita s snežno odejo in/ali na
zamrzjenih tleh.
2. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih nad nadmorsko višino 800 m prepovedano od 15. novembra do 1. marca.
3. Gnojenje s hlevskim gnojem je na njivah prepovedano od 1. decembra do 15. februarja, razen če vremenske in talne razmere dopuščajo, da se ga lahko
v treh dneh zaorje.
4. Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik je
prepovedano od 15. novembra do 1. marca, razen
če gre za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih.
Gnojenje ozimin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo
dušik, je prepovedano od 1. decembra do 15. februarja.
5. Letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati
170 kg N/ha KZU na ravni kmetijskega gospodarstva. Letni vnos dušika iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč ne sme presegati 250 kg N/ha.
6. Začasno skladiščenje hlevskega gnoja: Uležan hlevski gnoj se lahko začasno shranjuje na kmetijskem
zemljišču, vendar ne dlje kot 2 meseca z obvezno
menjavo lokacije vsako leto. Začasno shranjevanje
uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali
stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m. Začasno
shranjevanje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne
vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno
vodo, če za območje okoli tega objekta s posebnimi
predpisi ni določen drugačni vodovarstveni režim.
7. Mejna vrednost vnosa dušika v tla je količina
dušika, ki jo za posamezno kmetijsko rastlino lahko
vnesemo v tla v obliki mineralnih in organskih gnojil
ter pri namakanju rastlin v času priprave tal za setev do spravila pridelka, pri trajnih nasadih in travnikih pa v obdobju enega koledarskega leta
14
Mejne vrednosti vnosa dušika v tla (v kg N/ha)
Rastlina
Mejna vrednost(kg
N/ha)
Krma s trajnih travnikov in pašnikov
2-kosni travnik
170
4-kosni travnik
320
3-kosni travnik
240
Pašno-kosna raba
Detelje in deteljne mešanice
240
80
Deteljno travne mešanice
240
Mešanice
320
Koruza za silažo
270
Trave, travne mešanice in travno deteljne
Koruza za zrnje
270
Krompir
240
Pšenica
180
Ječmen
150
Tritikala
150
Oves
120
Rž
120
Druga žita
120
Oljna ogrščica
200
Druge oljnice
80
Hmelj
270
Sončnice
150
Drugi enoletni posevki
200
Soja
80
Krmne korenovke
200
Sadne rastline
Sadno drevje
150
Oljke
Drugo sadje (jagode, borovnice)
100
80
Vinska trta
100
Plodovke
250
Solatnice
150
Zelenjadnice
Korenovke in gomoljnice
Kapusnice
Čebulnice
Čebulnice-por
Stročnice
170
300
120
250
60
Nasveti
Kmetovanje na vodovarstvenem območju Ceršak
Pri kmetovanju na vodovarstvenem območju veljajo še
strožje omejitve. Za vodovarstveno območje Ceršak
(glej sliko 1) še vedno velja občinski odlok (št. 10/99) iz
leta 1999. V odloku je zapisan najožji varstveni pas, ki
zajema črpališče, ter ožji varstveni pas, ki oba skupaj
predstavljata najožjo vodovarstveno območje, če bi že
veljala državna zakonodaja (glej sliko 2).
Po občinskem odloku velja, da v najožjem varstvenem
pasu ni dovoljena uporaba nobenih fitofarmacevtskih
sredstev. V ožjem varstvenem pasu ni dovoljeno gnojenje. Obvezno pa je izvajanje zimske ozelenitve kmetijskih površin, da se prepreči izpiranje dušika v podtalnico.
trih nitratnih talnih testov. Pred dognojevanjem žit pa
se priporoča izdelava hitrih rastlinskih nitratnih testov.
Na podlagi teh testov se lahko svetuje še potrebna količino dušikovih gnojil za posamezno kmetijsko rastlino.
Priporoča se uporabo gnojil, iz katerih se dušik v tleh
počasi sprošča. Na VVOI ni dovoljena uporaba gnojevke in gnojnice, lahko pa se uporablja uležan hlevski
gnoj. Tudi začasno shranjevanje hlevskega gnoja ni
dovoljeno. Glede varstva rastlin na VVOI na Dravsko
– Ptujskem polju tudi veljajo omejitve. Prepovedane
so določene aktivne snovi, ki so v fitofarmacevtskih
sredstvih (Lumax, Primextra, Dual, Basagran in drugi).
Ostala škropiva, ki niso na seznamu prepovedanih, pa
je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo
FFS, po načelih integrirane pridelava poljščin, sadja in
vrtnin. Predpisana je tudi pokritost tal na VVOI z zeleno
odejo, ni pa dovoljeno preoravanje trajnega travinja.
Na vodovarstvenih območjih se s stališča varovanja
vodnih virov priporoča ekstenzivna raba travinja brez
uporabe mineralni gnojil in FFS. Prednost vsekakor
ima ekološka pridelava, šele nato integrirana pridelava.
Kmetijska svetovalna služba:
Marjeta Miklavc, univ.dipl. inž. kmet.
Slika 1. Vodovarstveno območje Ceršak
Na Dravsko – Ptujskem polju že veljajo državne uredbe za vodovarstvena območja, ki so bile sprejete leta
2007, dopolnjene leta 2011 in 2013. Sedaj veljavna zakonodaja na najožjih vodovarstvenih območjih (VVOI)
omogoča delno uporabo dušikovih mineralnih gnojil,
vendar ne v jesenskem času. Gnoji se lahko le na podlagi gnojilnega načrta, kjer so predvideni nizki obroki
mineralnega dušika. Pred dognojevanjem okopavin
(koruza, krompir, oljne buče) je obvezna izdelava hi-
Slika 2. Najožje vodovarstveno območje
Občina ŠENTILJ
Maistrova ul. 2, 2212 ŠENTILJ
Telefon: 02 65 06 200, faks: 02 65 06 210
e-pošta: obcina@sentilj.si
Uradne ure: - ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure
- ob torkih od 8. do 12. ure
- ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure
- ob četrtkih od 8. do 12. ure
- ob petkih od 8. do 12. ure
15
Kultura
PRIZNANJE ZLATI KORMORAN ZA DUŠANA HEDLA
Kulturno umetniško društvo Zid na
meji je podelilo nagrado za ustvarjalnost in organizacijsko delo na področju
kulture in umetnosti Zlati kormoran.
Nagrado je prejel Dušan Hedl za velik
ustvarjalni opus ter uspešno organizacijsko in založniško delo v društvu in
širše. Obrazložitev:
Društvo podeljuje nagrado za izjemne umetniške dosežke in organizacijsko delo pri ustvarjanju umetnosti,v
izdajateljstvu na področju literature,
glasbe ter likovne, video in drugih
umetniških produkcij ter za organiziranja kulturnih prireditev, povezovanje
ustvarjalcev, umetniških scen. Nagrado
je mogoče dobiti za vrhunsko delo na
samo enem področju, Dušan Hedl pa
je na vsakem od razpisanih pustil globok pečat. V društvu, katerega ustanovni član
je, bil pa je tudi prvi predsednik, je
idejni in organizacijski motor v produkciji in organiziranju, ki poznavalcem
umetnosti in kulture v Sloveniji in širše
permanentno nudita produkte visoke
ravni. V društvo povezani ustvarjalci in
organizatorji kulturnega življenja imajo
z njegovim delom pomemben orientir
kakovosti, ki mora biti zmerom visoka.
Pomembna je tudi njegova dosledna
odločenost za to, da se daje možnost
za izražanje čim več ljudem in da tisti,
ki začenjajo, dobijo možnost za razvoj,
da dobijo možnost posneti, natisniti in
predstaviti svoja dela. Za to nudi na
voljo poleg svojega produkcijskega in
tehničnega znanja tudi glasbeni studio, idejne in tehnične zamisli o načinih
predstavitev in podobno.
Reprezentativna je mednarodna
glasbena prireditev Festival na meji,
ki povezuje ustvarjalce iz Slovenije in
Avstrije, pa tudi Hrvaške, Italije in od
drugod. Dušan Hedl je bil iniciator tega
projekta in ga še zmerom vodi, Festival
na meji pa je iz glasbene prireditve v
zadnjih letih prerasel v festival video in
fotografske ustvarjalnosti, pomemben
je tudi pri podiranju zidov na mejah in
v glavah ljudi.
Hedl ima v društvu in širše pomembno mentorsko vlogo, povezovanje z Avstrijci, ki se je začelo na glasbenem področju, pa se je po njegovi zaslugi zelo
razširilo. Je pobudnik ponovne oživitve
fanzina Bla bla bla, ki je konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let
izhajal v mladinskem klubu na Tratah in
pisal slovensko fanzinarsko zgodovino.
Ni resnega opisa dogajanja iz tistega
časa, ki ga ne bi štel za začetnika tovrstne periodike.
Kulturno umetniško društvo Zid na
meji Kozjak pri Ceršaku, prostovoljno,
samostojno in nepridobitno združenje
fizičnih oseb, ki z ljubiteljskim delovanjem uresničujejo svoje interese na
področju kulture in umetnosti in s tem
prispevajo k bogatenju kulturnega življenja v svojem ožjem in širšem okolju,
vse to uspeva uresničevati z velikim
prispevkom Dušana Hedla. Razvijanje,
opravljanje in spodbujanje ljubiteljske
kulturne dejavnosti s spodbujanjem
kulturne ustvarjalnosti, kulturne vzgoje in izobraževanja, posredovanja in
varovanja kulturnih vrednot, kar si je
društvo zadalo, je z njegovim znanjem
in izkušnjami veliko lažje. Dušan Hedl,
tudi pisec knjige o kulturi, je teoretik in
praktik, ki z neumornostjo, idejami in
občutkom za povezovanje ljudi pušča
trajne sledi. MAMINO PISMO ZA MATERINSKI DAN
VESELI IN ŽALOSTNI SPOMINI
Zapisujem spomine na dogodke, ki
mi bodo ostali vse življenje v spominu.
Imela sem šest otrok in nekega dne
leta 1970 sem morala zaradi bolezni
v bolnico. Mož je ostal z otroci sam
doma. Stanovali smo daleč od mesta,
kjer sem bila na zdravljenju. In, nikoli
ne bom pozabila, da me je, nekega večera, nagovorila medicinska sestra in
vprašala : kaj mislite, kdo vam je prišel
na obisk? Pomislila sem: »mogoče mož
ali sestra Marija«, ko mi odkima, odpre
vrata bolniške sobe in vanjo vstopila
moja dva najmlajša sinova Danči in
Tonček. V rokicah sta držala malo čokoladico in z žalostnimi očmi povedala,
da sta imela bolj malo denarja ampak:
»mamica vzemi«
Nisem mogla dojeti od kod sta se
»vzela«, saj sta bila oblečena kot doma
in bosa, nakar mi povesta, da sta pa
prišla peš od doma. Oblile so me solze
sreče ter presenečenja in nisem ju več
16
mogla spraševati kako sta me našla.
Potem sem jima dala denar, ki sem ga
še imela, da sta si kupila nekaj za jest
in za avtobus, domov. Tudi medicinska
sestra je jima je ponudila nekaj za na
pot domov. Seveda je bila njuna želja,
da bi šla z njima domov, ker doma najmlajša sestrica joče in kliče mamico, je
pa bila premala, da bi šla z njima pot.
Potem sta šla spet spet peš domov.
Razmišljala sem in skrbelo me je ali
se bosta srečno vrnila domov in kako
doma skrbi očeta, ker ni vedel za njun
obisk pri meni. Hvala bogu se je vse
srečno izteklo in bil je srečen, da sta se
zdrava vrnila.
Drugi dogodek pa se je zgodil leta
1973. Vsi, ki se spominjate tistih časov, veste, da so se družine z več otrok
težko preživljale. Ni bilo denarja, ni bilo
obutve, oblačil.
Skromno smo praznovali božične in
novoletne praznike, pa se je zgodilo,
da sta Danči in Tonček, zopet »zmanjkala«, iskali smo ju, potem pa presenečni ugotovili, da sta šla po vasi, k sosedom voščiti praznike. Običajno sta si
tako »prislužila« kak dinarček.. Zjutraj
sta vrnila domov premražena in mokra
. Nisem ju mučila s vprašanji kje sta
bila. Presenečenje je sledilo 4 januarja,
ko sta me povabila, da grem skupaj z
njima v Maribor. »Pa saj smo brez denarja, otroka«, sem rekla. Onadva pa,
naj me ne skrbi. Pa smo šli na avtobus
in v Maribor. V nekdanji trgovini Borovo
sta mi potem kupila škornčke. S solzami v očeh sta mi povedali, da je to za
minuli rojstni dan, denar pa sta si zaslužila z obiski pri sosedih ob božičnih in
novoletnih praznikih.
Zelo sem jima hvaležna za lepe spomine, ki včasih celo preveč bolijo. Njima in vsem ostalim želim zdravja.
mama Angela P
Kultura
MLADE OČI
Z istoimenskim naslovom so
nas letos nagovorili mladi kulturni
ustvarjalci na proslavi slovenskega
kulturnega praznika, 6. februarja
2014, v Prosvetnem domu Šentilj.
Zveza kulturnih društev občin
Kungota, Pesnica in Šentilj jo kot
medobčinski poklon slovenski kulturi prireja že od ustanovitve vseh
treh občin, katerih kulturni utrip soustvarja z Območno izpostavo Javnega sklada Republike Slovenije
za kulturne dejavnosti v Pesnici in
kulturnimi društvi na tem območju.
Odličnosti kulturne ponudbe tod
smo se veselili z letošnjimi gostitelji,
županom občine Šentilj Edvardom
Čagranom in člani Kulturno – umetniškega društva Maska Šentilj. Prireditev sta s svojo prisotnostjo počastila tudi župan občine Kungota
Igor Stropnik in župan občine Pesnica Venčeslav Senekovič.
Slavnostni govornik Andrej Koren, predsednik zveze je v svojem
razmišljanju izpostavil eno izmed
mnogih javno izrečenih modrih misli: »Ni kultiviranega človeka, poznam le ljudi, ki se kultivirajo.«
Umetnosti, prostoru neskončnih
zamisli, so se z umetniškim programom poklonili: pevka Sandra Harb,
recitatorja Larisa Roj in Božidar
Rodi, flavtistka Nuša Pečenik, kitarist Jaka Fiedler, režiserka Bogdana Pribevski, Miljenko Knezoci, ki je
poskrbel za luč in zvok in glasbeni
gostji Neja in Živa Skrbiš.
Ljubiteljski kulturniki na območju
občin Kungota, Pesnica in Šentilj
ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto v drugem občinskem
središču posebno pozornost namenimo izbranim ustvarjalcem, ki nas
opozarjajo na dragocenost ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Nas
opominjajo, da ustvarjalne umetniške zamisli, njihovo udejanjanje ali
zagotavljanje pogojev za njihovo
izpoved nimajo datuma proizvodnje
pa tudi roka trajanja ne.
Letošnji lavreati, dobitniki prizna-
nja Zveze kulturnih društev za leto
2013 so: Alenka Leber, Nuša Pečenik, Zvonka Zajko Valdhuber in
Alojz Zorman.
Jubilejno priznanje za 80 let delovanja je prejel Pihalni orkester občine Šentilj Paloma, ki je pozdravil
številno občinstvo s svojo glasbeno
dobrodošlico.
Iz oči mladih nastopajočih pa je
bilo zaznati jasno sporočilo skozi
ves spored prireditve:
»Sledimo notranjemu glasu in
preprosto … Ustvarjamo.«
Maja Patty, tajnica zveze
17
Šole in vrtci
PRESENEČENJE
NA IGRIŠČU VRTCA
Bilo je petkovo dopoldne v februarju, ko smo v igralnice zaslišali bučno zvonjenje. Otroci so radovedno stekli
k oknom in kar niso mogli verjeti, da so na igrišče vrtca
prišli kurenti. Nekateri so se kmalu odmaknili od oken in
dogajanje opazovali z druge strani igralnice, drugi pa so
bili zelo pogumni in v kotičku hitro začeli iskati robčke oziroma prtičke za kurente.
V našo igralnico je prišel najmanjši, najmlajši in najpogumnejši kurent, ki je pred kratkim dopolnil tri leta. Otroci
so si njegov kostum ogledali čisto od blizu, kar je bilo zanje posebno doživetje.
Ko smo se pogovarjali o tem, da kurenti preganjajo
zimo, je Leoni rekla, da odganjajo tudi bacile. Pa naj poleg neprijazne zime odženejo še bacile, da bomo veseli
in zdravi občudovali prebujanje pomladi. Kurentom se zahvaljujemo za njihov obisk.
Petra Kašman Jelenko, Vrtec Šentilj
SKRB LOVCA ZA ŽIVALI
Ob temi »Živali v gozdu pozimi« smo se želeli pobliže
seznaniti z delom tistih, ki zanje poskrbijo pozimi. Pri tem
nam je v pomoč priskočil naš hišnik Sandi, ki je lovec. Približal nam je svoje delo in nam ob tem predstavil opremo,
ki jo potrebuje. V veliko veselje otrok je s seboj pripeljal
tudi živali iz svoje zbirke, da so se jih otroci lahko dotaknili
in si jih pobliže ogledali.
Vzgojiteljica Vesna Novak,
Vrtec Ceršak
ŠPORTNE DEJAVNOSTI
NA OŠ RUDOLFA
MAISTRA
6 MILIJONOV LADJIC ZA
DRUGAČNO OTROŠTVO
Učenci OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in podružnične šole
v Ceršaku smo vse od decembra pa do konca februarja
zgibali približno 18.000 ladjic iz odpadnega papirja in s
tem sodelovali v projektu 6 milijonov ladjic za drugačno
otroštvo, katerega pobudnik je Srednja ekonomska šola
Maribor. Le-ta bo s pomočjo tega projekta obeležila spomin na približno 6 milijonov žrtev genocida in se pridružila
akciji »Star papir za indijske otroke«, ki je nastala na pobudo evropske poslanke dr. Romane Jordan. S tem bodo
spomin in obujanje vrednot obeležili s človekoljubnim poslanstvom. Denar od vsake zgibane ladjice bo namenjen
tistim, ki so naše pomoči zares potrebni.
Projekt izdelovanja ladjic bo dosegel svoj vrh z zaključno prireditvijo, ki bo 19. marca v SNG v Mariboru.
Prispevek zaključujemo z upanjem, da bo podobnih
projektov še več in da bodo le-ti, glede na današnje razmere v naši državi, namenjeni zbiranju sredstev za malice
in kosila otrok iz socialno ogroženih družin v Sloveniji.
Šolski novinarji
18
Učenci Oš Rudolfa Maistra so bili dejavni tudi na športnem področju. Tekmovali so v nogometu in košarki.
V nogometu so nastopili v kategoriji starejši učenci in
se uvrstili v četrtfinale. V postavi so bili naslednji učenci: Tilen Klemenčič,
Luka Janžek, Luka
Kotnik, Luka Celcer,
Jure Kastelic, Miha
Rošker,Tim Gril in
Jan Hauptman.
V košarki so nastopali v kategoriji
mlajši učenci, in sicer v naslednji postavi: Jaka Krajnc,
Rok Brus, Timotej
Kramberger,
Nik
Bajić, Andraž Tomažič, Filip Ivanović,
Mitja Pečenik, Benjamin Brus, Patrik
Andrič Koroša, Rene Polančič, Tim Harc in Til Murkovič.
Vsi učenci so prikazali srčno in prizadevno igro.
Mentor: Sašo Zemljič
Šole in vrtci
PREŠERNOV POVODNI
MOŽ V GRAŠKI KNJIŽNICI
Kulturno društvo Mariborska literarna družba, društvo
Avstrijsko-slovensko prijateljstvo in Štajerska deželna
knjižnica so v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Gradec povabili družinsko gledališče Kolenc iz Vač s
predstavo POVODNI MOŽ.
Prireditev, ki je bila v sredo, 5. 2. 2014, v graški knjižnici,
so si ogledali tudi učenci in učitelji naše šole ter sedem
učencev, ki obiskujejo pouk slovenščine v Strassu, in njihova učiteljica.
Nad priredbo Prešernove balade so bili vsi navzoči navdušeni, še posebej nad interaktivnostjo, saj so bili gledalci
naenkrat tudi igralci.
Po predstavi je sledilo druženje ob zakuski.
Novinarji OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
PODROČNO
TEKMOVANJE IZ
BADMINTONA
Tudi letos so se učenci naše šole udeležili področnega tekmovanja za nekategorizirane v igri posamezno in
ekipnega tekmovanja. Učenci so se odlično odrezali, saj
so v mlajši kategoriji med dečki osvojili zlato odličje, ki ga
je po borbenih igrah osvojil Rok Brus, učenec 7.a razreda. Lep uspeh so dosegli učenci še s 4. in 5. mestom.
Borbeno igro so prikazali tudi v ekipnem tekmovanju, kjer
pa jim je za osvojitev pokala zmanjkalo le nekaj točk in
malo športne sreče med zelo izenačenimi ekipami. Naši
uspehi so še toliko večji, če vemo, da treniramo zgolj na
enem igrišču.
Anica Majer, mentorica
PUST, PUST, ŠIROKIH UST
NA PODRUŽNIČNI ŠOLI
V CERŠAKU
Veliko dobre volje, nasmejanih obrazov in spretnih rok
otrok je na pustni delavnici ustvarjalo maske, kakršnih še
nismo zasledimo na nobenih prodajnih policah naših trgovin. Torej so bile unikatne. Od kod ideje? To naj zaenkrat
še ostane skrivnost. Izdamo vam le to, da imamo še veliko idej za naslednje leto.
Vera Lorber
19
Šole in vrtci
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj je prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku potekala v petek, 7. 2. 2014.
Po slovesnem pričetku s himno so ravnateljica in voditelja
prireditve navzočim spregovorili o pomenu slovenskega
kulturnega praznika in slovenske kulture.
Tudi letos smo slovenski kulturni praznik obeležili s podelitvijo Prešernovih nagrad in priznanj. Podelili smo jih
najboljšim ustvarjalcem likovnih in literarnih ter literarnoglasbenega dela, ki so se odzvali na naš razpis JAZ TEBI
RADOST – TI MENI MODROST.
Učenci so v likovni, literarni ali literarno-glasbeni stvaritvi prikazali svoje doživljanje druženj s starejšimi, svoje
dojemanje vrednosti teh stikov, razmišljanje o njihovem in
svojem življenju ...
Na razpis se je odzvalo 121 učencev: 94 jih je sodelovalo z likovnimi izdelki, 27 pa z literarnimi prispevki. Med
oboje so všteti tudi izdelki učencev naše podružnične šole
v Ceršaku. Prejeli pa smo tudi literarno-glasbeni prispevek.
Na likovnem področju smo podelili 2 Prešernovi nagradi, 2 priznanji za skupinsko delo in 7 posameznih
priznanj. Nagrajeni sta bili deli Lare Nipič iz 6. b in Kaje
Prelec iz 8. b. Učenci 2. a in 2. b-razreda so prejeli priznanje za skupinsko likovno delo. Priznanja za likovno delo so prejeli še: Žan Drozg iz 3. b, Sara Vanesa
Kiraly iz 4. a, Blažka Ul iz 4. c, Anemarie Potrč iz 6.
b, Sarah Anna Molinari iz 7. a, Nina Marksl in Klemen
Šajher iz 8. a ter Sanja Ferk iz 9. a.
Nagrajena likovna dela in tista, ki so se uvrstila v ožji
izbor, smo razstavili v avli šole. Na prireditvi smo čestitali
tudi Lei Šauperl
in Klari Kebrič,
nagrajenkama
Ustvarjalnega
natečaja 2014
za likovno področje.
K podelitvi nagrad in priznanj
za literarne prispevke nas je
popeljal učenec
z
deklamacijo
Rozmanove Urške. S svojim nastopom je navdušil tako
najmlajše kot tudi nekoliko starejše.
Tudi med literarnimi prispevki je komisija izbrala dva
za Prešernovo nagrado, s priznanji pa so bila nagrajena 3 prozna besedila. Nagrado sta prejela Tinaj Valh iz
4. b za prozno besedilo Moja babi in dedi in Naja Ariana
Cehtl iz 5. a za pesem Moja babica in jaz. Priznanja
so dobili: Ela Cafuta iz 3. a ter Gašper Rošker in Nejc
Hauptman, oba iz 4. c. Nagrado za literarno-glasbeno
stvaritev Moja babi smo podelili Adrijani Pečar iz 7. b.
Adrijana je s svojim glasbenim nastopom - petjem ob
spremljavi klavirja – očarala publiko.
Veseli smo, da se je toliko učencev prijavilo na natečaj,
in ponosni na to, kar so ustvarili. V prihodnjem šolskem
letu bomo z enako ali še večjo vnemo nadaljevali.
Novinarji OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
ŠOLSKA PREŠERNOVA NAGRAJENKA – NUŠA KOŠTI
Letošnja Prešernova nagrajenka je učenka, ki že
vsa leta šolanja izstopa na kulturnem področju. Kot
uspešna mlada likovnica je sodelovala na Paletki
2012 in 2013, njena dela so bila razstavljena na Slikarski delavnici mladih v Mariboru, na Pedagoški
fakulteti v Mariboru in na Zg. Velki.
Nuša Košti obožuje pisano besedo. Po začetnih
negotovostih in stoterih prečrtanih idejah je posku-
20
sila še enkrat in znova. Razvila se je v razmišljujočo mlado umetnico, ki z voljo in veliko mero ustvarjalnosti plete besede v brezkončen mozaik.
Glasba jo spremlja vse življenje, uspešno je končala osnovno
baletno izobraževanje in nas z nastopi, s prefinjeno eleganco in
gracioznostjo razveseljevala na šolskih proslavah. Nastopala je v
šolskem muzikalu, prepeva v pevskem zboru, z njim je nastopila
na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Olomoucu. Je članica
šolskega ansambla.
Vodi in soustvarja šolske prireditve, vanje vnaša svojo mladost in
iskrivost. Odlikuje jo tudi nesebičen značaj, saj zna svoje znanje in
darove prenašati na vrstnike, pa tudi na mlajše učence. Z odličnim
občutkom za umetnost je pogosto njihova vzornica. Res, da je imela te darove položene v zibko, a jih je sama razvijala z vztrajnostjo,
delavnostjo in veliko ljubeznijo, ki jo vpleta v svoje delo.
»Nuša, naj ti marljivost in ideje ne usahnejo. S svojo domišljijo še
naprej poustvarjaj svet, ki te obdaja, zlivaj svoje videnje skrivnosti
življenja na papir, platno, v ples, v glasbo in, kar je najpomembneje, verjemi vase. In če si sposodimo besede Malega princa in
jih nekoliko preoblikujemo, bi zagotovo rekel, da je zaradi časa, ki
si ga žrtvovala, tvoje delo tako dragoceno,« je obrazložitev izbora
zaključila šolska izbirna komisija.
Mentorica ŠKUD OŠ Sladki Vrh: Jelka Veit
Šole in vrtci
MESEC KULTURE V
VRTCU SLADKI VRH
Mesec februar smo v Vrtcu Sladki Vrh posvetili kulturi.
Poudarek je bil na jezikovnem in umetniškem področju,
glavni junak vseh dejavnosti je bil pesnik France Prešeren. Otroci so ga spoznavali skozi njegova dela in se
tako seznanili z zgodbo o prelepi Urški in skrivnostnem
povodnem možu, s sonetom domotožja Vrba, z državno himno Zdravljica in še z nekaterimi drugimi pesmimi.
Zdravljica je večini otrok poznana predvsem zaradi naših
uspešnih športnikov.
Po motivu portreta Prešerna so otroci ustvarjali z
ogljem, risali njegovo podobo, portrete vrstnikov, stripe in
preslikovali črke ter besede. Tako kot v starih časih so se
preizkusili v pisanju s peresom. Na recikliran papir, kjer so
pri izdelavi sodelovali tudi najmlajši otroci našega vrtca,
so upodabljali motive aktualnih zimskih olimpijskih iger.
Iz gline so oblikovali kip Povodnega moža in peresnike
za črnilo.
Izdelki otrok bodo v mesecu marcu razstavljeni v Knjižnici Šentilj, zato vas vljudno vabimo, da si jih ogledate.
Strokovne delavke Vrtca Sladki Vrh
COMENIUS - PORTUGALSKA
Osnovna šola Sladki Vrh je bila ponovno izbrana za sodelovanje v mednarodnem projektu Comenius, v katerem
sodelujemo še z enajstimi državami. Prvo srečanje se je
odvijalo v oktobru 2013 na OŠ Sladki Vrh, medtem ko smo
se 17. 2. 2014 odpravili na drugo srečanje, ki je potekalo v
portugalskem mestu Leiria. Srečanja so se udeležili trije
učenci (Maša Verčič, Vid Vajnhandl, Blaž Pečenik), ki so
bivali pri gostiteljskih družinah in na ta način pridobili nepozabne izkušnje in spomine.
Simon Dragšič, OŠ Sladki Vrh
SODELOVANJE OB MEJI
V četrtek, 5. decembra, smo učenci prvih treh razredov podružnične šole Velka gostili prijatelje iz obmejnih
šol Brunssee in Dietersdorf. Skupaj nas je bilo kar dvainosemdeset. Najprej smo se v telovadnici ogreli ob ritmih zumbe. Po zelo dobri malici smo se razdelili v šest
ustvarjalnih delavnic, kjer smo peli, plesali, igrali na Orffove instrumente, reševali dvojezične učne liste, izdelovali
voščilnice, krasili smrečice in izdelovali darilca za bližajoče se praznike. Čas nam je v prijetnem vzdušju zelo hitro
minil in naši prijatelji so se morali posloviti. Veselimo se
vnovičnega srečanja z njimi.
Učiteljice: Vlasta Grušovnik,
Terezija Kraner in Anja Gačnik
21
Šole in vrtci
ŽENSKA KOŠARKARSKA EKIPA OŠ SLADKI VRH
NADALJUJE Z USPEŠNIMI REZULTATI
Na OŠ Sladki Vrh že dobrih trideset let v okviru interesnih dejavnosti
uspešno deluje košarka. Predvsem deklice so v tem obdobju posegale po najvišjih mestih na območju mariborskih in obmariborskih občin,
Podravski regiji in tudi v državnem merilu.
Tudi v letošnjem šolskem letu so uspešne v starostni skupini starejših
in mlajših deklic. Starejše deklice se po uspešnem nastopanju v medobčinskem in regijskem območju potegujejo za čim višjo uvrstitev na
državnem nivoju. Mlajše deklice so s tekmovanjem šele začele, pa so z
dosedanjimi zmagami že uvrščene v finale območnega tekmovanja in
imajo velike možnosti uvrstitve na državno tekmovanje.
Vzroki tako dobrih rezultatov so v redni vadbi dvakrat tedensko in v
motivaciji, želji ter interesu deklic do igranja košarke. V obeh vadbenih
skupinah trenira košarko na OŠ Sladki Vrh 26 deklic v starosti od 8 do
15 let.
Ekipo starejših deklic na tekmovanjih zastopajo: Maša Verčič, Nika
Vajnhandl, Nika Bračko, Kaja Kaučič, Ronja Osovnikar Šraj, Tina Pezdiček, Nika Potušek, Mateja Pifer, Patricija Kajtna,
Anamari Vinko, Sara Kraner, Lana Golob.
Ekipa mlajših deklic: Anamari Vinko, Patricija Kajtna, Sara Kraner, Laura Koprivnikar, Manuela Potrč, Mojca Gumzer, Lara
Krnič, Teja Uran, Dunja Saletinger, Lana Golob, Kim Nikl, Lalita Grobelšek, Maja Koman, Neža Pak, Zoja Suhadolnik, Maša
Uran. Trener ekip je Vojko Supanič.
SODOBNA TEHNOLOGIJA DOSTOPNA
TUDI UČENCEM OŠ SLADKI VRH
Na OŠ Sladki Vrh so bile v sodelovanju s Fakulteto za naravoslovje in matematiko
Univerze v Mariboru izpeljane eksperimentalne delavnice v okviru tehniškega dne.
Devetošolci so bili v vlogi raziskovalcev in so proučevali razmere v bivalnem okolju. Na razpolago so imeli sodobne merilne naprave, s katerimi so merili infrardečo
sevanje segretih teles ter sevanje telekomunikacijskih in gospodinjskih električnih
naprav. Merili so tudi različne ravni jakosti zvočnega valovanja v učnem okolju in pri
tem tekmovali v doseganju čim višjega nivoja glasnosti. Spoznali so še delovanje
barvnih zaslonov elektronskih naprav, vpliv zračnega tlaka na vrelišče vode ter merili količino nakopičene energije v hrani. Na podlagi rezultatov meritev so ugotovili,
da je sevanje mobilnih naprav največje v času vzpostavljanja povezave, da je v
primerjavi z mobilnimi telefoni precej večji sevalec mikrovalovna pečica, da lahko
voda vre tudi pri sobni temperaturi in da moramo za porabo energije sto gramov
oreščkov preteči več kot pet kilometrov. Za izvedbo tehniškega dne se zahvaljujemo dr. Vladimirju Grubelniku in Fakulteti za
naravoslovje in matematiko, Univerze v Mariboru.
Lidija Grubelnik
RAZSTAVA LOOK AT ME
Na prijeten klepet pred govorilnimi urami smo povabili Petro Greiner, dipl. fizioterapevtko,
ustanoviteljico Zavoda 13, ki se je z otroki s posebnimi potrebami srečevala pri svojem delu
vsak dan. Poseben trenutek v njenem življenju pa je bilo rojstvo Sofie, deklice z zelo redkim
sindromom trisomija 13. Ob razstavi trinajst črno-belih portretov otrok s posebnimi potrebami
(razstava Look at me, ki bo na Osnovni šoli Sladki Vrh na ogled ves mesec december) nas
je popeljala v svet njihovih čutenj in nam ponudila vpogled v spreminjanje njihovih družin. Ob
kratkem filmu o življenju s Sofio (http://vimeo.com/73764956) smo lahko spoznali plemenitost, pogum in moč Petre same, predvsem iskrenost misli in pozitivno energijo, ki jo daje. V zelo kratkem času nas je
naučila, da ima življenje svojo pot, da nam je dano, kar nam je namenjeno, da preizkušnjam ne moremo ubežati, ker
nas za vogalom lahko čaka naslednja. Zato uživajmo sleherni trenutek življenja s polno žlico.
mag. Smiljana Valcl
22
Društva
NOVOLETNI POHOD
OD ŠENTILJA DO SLADKEGA VRHA
V spomin Mirku Pivcu
Letos smo planinci planinskega društva PALOMA Sladki Vrh prehodili devetnajstič pot od Šentilja do Sladkega
Vrha. Pohod sta vodila Jožica Rožič in
Srečko Korošec. Letos smo pohod organizirali prvo soboto v januarju zaradi
ukinitve praznika 2. januar. A vendar se
bo kdo vprašal, kako se je sploh začelo, kdo je dal pobudo in kdo je prvi začel hoditi to pot.
Leta 1995 je danes pokojni Mirko Pivec prvi prehodil to pot z namenom, da
postane pot tradicionalna v času Novega leta. Takrat hoditi ob meji z Avstrijo ni bilo enostavno, visoko grmovje,
voda in blato. Takrat je policija varovala
mejno, gibanje je bilo omejeno. Mirko z
bratrancem Vladom pa si gresta ogledat, kje naj bi pot potekala. V Ceršaku
ju ustavi policaj, ker naj bi nekdo poklical, da tu ob meji hodita dva sumljiva
človeka. Pregled dokumentov, a hitro
ugotovijo, da sta domačina in lahko nadaljujeta pot. Stvari so se začele razvijati pozitivno, Mirko s prijatelji ustanovi
društvo BREGAČE, ti pa ga izvolijo za
prvega predsednika društva. Za čiščenje in markiranje poti ob meji zaprosijo
župana Občine Šentilj Edvarda Čagran
in Planinsko društvo Paloma. Občina
Šentilj pomaga pri postavitvi mostičkov
in ograj, markacisti planinskega društva Paloma pa markirajo pot. Uredi
se zdravilna pot, postavijo se table, ki
označujejo Keltske gomile in bivališča
Keltov. Postavijo se škatle z žigi in vpisno knjigo in tako pot postane varna
in lepa. Planinci Planinskega društva
Paloma nato markirajo in uredijo pot
ob meji Občine Šentilj in tako nastane
Šentiljska pot, ki je bila uradno odprta
leta 2002.
Starejši planinci, mlajši, pa tudi otroci, šolske skupine in pohodniki drugih
planinskih društev se udeležujejo pohoda ob Muri. A to ni vse, mladi planinci doživljajo lepe trenutke, sprostitev in
razigranost ob tej poti. V Šentilju obvezno prvi žig, po grebenu Novin mimo
Keltskih grobov in zdravilnih točk do
naslednjega žiga. Ogledajo si Keltsko
grobišče, kjer naj bi prebivali starodavni prebivalci teh krajev. Pot nadaljujejo
mimo stare vojašnice v Ceršaku, nato
pa spust v dolino »Hokna«. Tukaj presenečenje! Pri ribniku v ograji divji prašiči. Otroci jim mečejo jabolka, pa tudi
kak sendvič pristane v ustih merjasca.
Pot nas pripelje mimo »Murskega dvo-
ra« do broda, ki vozi po Muri v Avstrijo.
Pri gostišču Nikl ponovno žigosamo in
pot nadaljujemo proti Sladkem Vrhu.
Vsa ta lepa doživetja, čista neokrnjena
narava, prijazni in gostoljubni ljudje, turistična društva in prijazne gospodinje
zmeraj poskrbijo za hrano in pijačo.
Tako ta pot postane tradicionalna,
dostopna za vse generacije pohodnikov. Naslednji pohod bo dvajseti in
zato smo 24. 1. 2014 na zboru članov
Planinskega društva Paloma soglasno
potrdili pobudo, na Novoletni pohod
preimenujemo v Novoletni pohod Mirka
Pivca. Na koncu povejmo še to, da je
bilo na devetnajstih pohodih udeleženih okrog 660 pohodnikov.
Vlado MIRIČ
9. TRADICIONALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
Športno društvo DTV Partizan Velka je letos 25.1.2014 organiziralo že 9. Tradicionalen malonogometni turnir
katerega se je udeležilo 22 ekip iz celotne Slovenije. Gostovale so ekipe iz Ljutomerja, Podgorja, Maribora, Ljubljane,
Velenja, Litije, Murske Sobote, Lenarta, Slovenj Gradca in Svete Ane. Ekipe so nam pričarale veliko športnega užitka in tekme so bile iz ure v uro zahtevnejše in posledično zanimivejše. Proti koncu turnirja so veterani DTV Partizan
Velka zaigrali prijateljsko tekmo proti veteranom NK MARIBOR. Po tej tekmi nas je prišel pozdravit g. župan Edvard
Čagran. Vsem skupaj nam je čestital za oraganizaciji tako odmevnega turnirja in nam izrekel nekaj pozitivnih in spodbujajočih besed. Takoj po govoru g. župana smo nadaljevali s turnirjem in na koncu smo dobili zmagovalce: 1. Mesto:
VULKANIZERSTVO ŠČAVNIČAR; 2. Mesto: SM TEAM; 3. Mesto: AVTOLIČARSTVO ŠKRINJAR; 4. MESTO: AI
AVTO HIŠA. Nagrade so bile v skupni vrednosti 1500€, da pa smo lahko vse skupaj izpeljali v takšni meri in na tako
velikem nivoju smo se trudili z organizacijo že 3 mesece pred samim
turnirjem. Organizacija turnirja je slonela na ramenih treh članov DTV
Partizana Velka: Boris Voglar, Miran Fažmon in Rok Vnuk.
Denar igra veliko vlogo pri izvedbi tako velikega turnirja in brez naših zvestih donatorjev nam vse skupaj nebi uspelo izpeljat. Zato gre
POSEBNA ZAHVALA ravno njim in prav je, da jih v tem članku tudi
omenim: OBČINA ŠENTILJ, MATJAŽ VAJNGERL s.p., HITRA POPRAVILA IN VLEKA VOZIL-ČEKIČ, PIZZERIJA SNEŽINKA, MILAN
FLUHER-ROČNA DELA, PIZZERIJA MORENA, VZDRŽEVANJE IN
POPRAVILO VOZIL-DANIJEL HECL s.p., BAR PETRA ZELENIK
s.p., RADIO CITY, NORKA GT d.o.o., REBIUNOd.o.o., ELEKTROINSTALACIJE - DARKO TENŠEK, SPORT KOLETNIK – MURECK,
SUPERMONT d.o.o.
DTV PARTIZAN VELKA
23
Društva
OBDARILI SMO 221 STAREJŠIH OBČANOV IN INVALIDOV
Tako kot v prejšnjih letih tudi ob
koncu leta 2013 nismo pozabili na
starejše občane in invalide naše krajevne skupnosti. Izdelali smo 221 darilnih paketov in jih predali občankam
in občanom, starim 75 in več let, ter
invalidom. Denar zanje je prispeva-
la Občina Šentilj, voščilnice pa sta
izdelali Erika Rozman in Katica Šef.
Pri pakiranju so sodelovale Hermina Bravc, Vera Breg, Marija in Vinko
Hajnc, Silva Likovnik, Marija Plesnik,
Katica Šef, Jožica Velikogne in Slavica Žuna. Pakete so članice UO,
poverjeniki in prostovoljke predali
upravičencem na njihovih domovih
oziroma v zavodih, v katerih prebivajo. Obdaritev v Domu Danice Vogrinec smo pripravili skupaj s krajevno
organizacijo RK in DU Ceršak. Udeležil se je je tudi župan Edvard Čagran.
Obiskali smo tudi naše občane
v Domu starejših občanov Tezno,
Sončnem domu Maribor, Idili na Vajgnu, SVZ Hrastovec in Domu sv. Lenarta v Lenartu. Na spodnji sliki smo
na obisku pri gospe Katarini Potrč.
Pohodniki smo imeli prvi pohod v
letošnjem letu. 8. januarja smo hodili po Kotnikovi pešpoti v Hočah. Bilo
nas je 13. V dolini je bila megla, na
Pohorju pa smo uživali v soncu.
UO društva je imel v letošnjem
letu že dve seji. Na osmi redni seji
je sprejel sklep o sklicu zbora članov
našega društva, poročila o delu v
preteklem letu in plane dela za letošnje leto.
Predsednik DU Šentilj
Ivan Velikogne
RAZSTAVA ROČNIH DEL NA ZGORNJI VELKI
Vsakega 14. oktobra na Zgornji Velki obeležujemo
spomin na žrtve fašističnega nasilja. Krajevni praznik
in proslavo skušamo krajani obogatiti s svojimi prispevki. K temu prispevamo tudi članice in člani DU Velka
iz sekcije za ročna dela, ki že nekaj let zapovrstjo pripravimo razstavo izdelkov. Leta 2012 smo gostili 14
društev upokojencev iz Podravske regije. Letošnje leto
smo svoje izdelke na ogled postavili upokojenci in upokojenke iz društev Občine Šentilj.
V krajevni hiši na Velki so si obiskovalci lahko ogledali bogat, pester in raznolik nabor ročnih del, saj se
poizkušamo v različnih tehnikah, od šivanja, vezenja,
kvačkanja, pletenja, do izdelave iz lesa, uporabljamo
različne materiale in vzorce. Razstavni prostor so krasili
prti, prtički, voščilnice, nakit, bakreni svečniki, podobe
iz kamna, pleteni šali, vezenine, gobelini, slike in drugo.
Kot posebnost tokratne razstave smo na ogled postavili izdelke, ki so nastali v rokah naših mam, babic in
prababic. Pobrskali smo po starih omarah in predalih
in našli veliko zanimivega. Kar dokazuje, da je tradicija
ročnih del doma tudi v naših krajih. Na rednih srečanjih
skušamo preteklo znanje ohranjati, da bi ga lahko prenesli na mlajši rod. Hkrati pa se spogledujemo tudi z
novostmi, izmenjujemo izkušnje, ideje in znanja in
preizkušamo nove načine izdelave ročnih del.
24
Na Zgorji Velki se skupina za ročno delo srečuje dvakrat
mesečno. Da bi svoje znanje, izkušnje in ideje prenesli
tudi na bodoče rodove, v naše vrste toplo vabimo vse, ki
delijo podobna zanimanja, še posebej pa mlajše generacije. S skupnimi močmi bomo tradicijo ne le ohranili, pač
pa tudi obogatili, z njo pa polepšali bivanje nas samih in
naših bližnjih.
Majda Bezjak
DU Velka, sekcija za ročna dela
Utrinek z razstave ročnih del v krajevni hiši na Zgornji
Velki
Društva
TUDI V ŠENTILJU DOČAKALI
NOVO LETO NA PROSTEM
TD Brloga Šentilj se je v letu 2013
odločila, da ponudi svojim krajanom
nekaj novega oziroma obuditev rajanja na prostem, kot se je to že nekoč dogajalo. Ideja je bila drzna, organizacija kar zahtevna, vendar so
vsi v TD upali, da se bo rajanje na
prostem »prijelo«. Celotno financiranje tega dogodka je društvo prevzelo
samo in izkazalo se je, da so se vsi
stroški poravnali, tako da ni pridelalo
negativnih številk. V upanju, da bi v
tem letu lahko nadgradili ta dogodek,
bomo povabili našo Občino k sodelovanju in prepričani smo, da bomo
po tem ognjenem krstu uspeli doreči
kakšno pomoč.
31.12.2013 so se ob 21.uri na malem igrišču v Šentilju prižgale luči, ansambel Brloga je ozvočil inštrumente, sedala za najbolj utrujene so bila
pripravljena in veselo druženje se je
začelo. Kljub mrazu so po 21. uri začeli prihajati gostje. Dobro razpolože-
ni, prijetno siti, saj so večinoma prišli
po družinski večerji, kar je pozitivno
energijo samo še povečalo. Ja, zbralo se jih je približno 500. Prekrasno
število za naš kraj.
Opolnoči je zbrane pozdravil predsednik TD Brloga Šentilj Ivan Bolfek
ml., ki je izrekel zahvalo za udeležbo,
za sodelovanje v iztekajočem letu in
povabil k udeležbi v projektih, ki so
načrtovani za leto 2014. Zaželel je
vsem zdravja, sreče in boljših dni.
Predsedniku se je pridružil še župan
Edvard Čagran, ki je prav tako nagovoril zbrane in izrekel želje po mirnejših in uspešnejših dnevih.
Rajanje se je nadaljevalo do zgodnjih jutranjih ur. TD je s to nočjo izjemno zadovoljno. Prejelo je veliko
pozitivnih mnenj, pohval in želja, da
se dogodek ponovi tudi v letu 2014.
Prav zaradi krajanov se je TD Brloga
Šentilj odločilo, da vnese zaključek
leta tudi v program za to leto.
Hvala krajanom, da so izkazali željo in pozitivno energijo ob druženju
na prostem v našem kraju. Takšni
trenutki nas združujejo, dajejo nam
povezanost, dvigujejo radostne trenutke, ki jih v teh časih zelo potrebujemo.
Ob koncu dovolite še povabilo k
včlanitvi v TD Brloga Šentilj. Saj veste, več nas je, bolj veselo je. Vsi, ki
bi se želeli priključiti v turistično društvo, pokličite Simona (070 288 249),
s katerim boste uredili plačilo članarine, ki še vedno znaša 10 evrov in
prinaša ugodnejše prispevke za posamezna druženja v enem koledarskem letu.
Še napovednik za mesec maj – pripravlja se izlet v Rodik, kraj na Krasu. Izjemna narava, čudoviti ljudje
in zanimive dogodivščine. Toliko za
prvo informacijo, o vsem boste pravočasno obveščeni na info točkah v
centru Šentilja.
V LETO 2014 S TD CER
Turistično društvo Cer iz Ceršaka je vpeto v veliko aktivnosti
tudi v zimsko-spomladanskem času. Leto smo, kot zmeraj, po
nekaj uvodnih sestankih uradno pričeli z občnim zborom, ki se
ga je zadnji petek v februarju udeležilo veliko število ljudi. Po
uradnem delu smo poskrbeli, da so naši člani uživali v hrani in
pijači ter razpravljali o udeležbi na naših preteklih in prihodnjih
dogodkih.
Do poletja nas čaka še veliko dela. Vsi se že zelo
veselimo pustnega torka, ki bo letos 4. 3. 2014
zagotovo privabil tiste čisto majhne in tudi velike
pustne šeme, ki bodo skupaj s kurenti preganjale
zimo in prinesle v kraj smeh in obilo zabave. Z zborom bomo pričeli pred KS Ceršak ob 16. uri, nato
se bo povorka (predvidoma zelo hrupno) odpravila
po kraju.
30. marca nam bo v dvorani KS Ceršak nedeljsko popoldne s svojo predstavo popestrilo KUD Vitomarci, ki že nekaj let zapored navdušuje lokalno
občinstvo s svojimi komedijami.
Pomlad bomo z otroki iz vrtca in šole Ceršak
pozdravili na vsakoletni simpatični prireditvi z naslovom Pozdrav pomladi, ki se je bomo udeležili
28. 3. 2014 ob 17. uri. Ob istem času, le slab mesec kasneje, 18. 4. 2014, bomo izvedli predvelikonočno delavnico, kjer bomo udeleženci vseh generacij na kreativni način barvali pirhe in uživali v
sodelovanju pri različnih igrah.
Vabimo vas, da se nam pridružite na dogodkih,
ki jih prirejamo v TD Cer. Poskrbeli bomo, da vam
z nami ne bo nikoli dolgčas.
Vaše TD Cer
25
Društva
JUBILEJNA 60. OBLETNICA
ČEBELARSKE DRUŽINE VELKA-SLADKI VRH
Ped nekaj leti, ko so naši predniki čebelarji čebelarili še v starih slamnatih koših, jih je takrat, z
ljubeznijo do narave in v sožitju z njo, medsebojno povezala naša avtohtona slovenska pasma Apis mellifera carnica oziroma po slovensko Kranjska sivka, ki jo opredeljuje
predvsem mirnost čebel na satju, vnašanju medičine, cvetnega prahu in
propolisa v panj in veliko zmožnostjo izkoriščanja gozdnih paš ter
predvsem po oprašitvi naših rastlin jablan in vrtov.
Ker pa je takrat leta 1954 vse več čebelarjev čutilo potrebo po novem izobraževanju, novi tehnologiji čebelarjena, izkušnjah in spoznavanju
kranjske sivke, se je takrat na čelu s predsenikom Janezom Miheličem in tajnikom Karlom Hedlom na Zgornji Velki v gostišču Jaušnik skupaj s štirinajstnimi
čebelarji ustanovilo Čebelarsko društvo Velka, ki se je kasneje preimenovalo v Čebelarsko družino Velka-Sladki Vrh.
Trenutno je v Čebelarsko družino Velka-Sladki Vrh vključenih 37 članov, od najmlajšega, ki šteje 16 let, do nastarejšega, ki šteje 93 let. Vse več se vključuje tudi mladih čebelarjev, ki so željni znanja čebelarjenja. Tako je od ustanovitve
društva pa do zdaj preteklo jubilejnih 60 let, na kar smo čebelarji tudi ponosni. Zato bomo tudi zadnjo soboto v juniju
priredili jubilejno srečanje čebelarjev oziroma priredili veliki piknik ob šestdesetletnici.
Spremenilo se je tudi vodstvo društva, z lanskim letom je vlogo predsednice prevzela Barbara Okrogelnik, novi tajnik
je Vili Tomažič. Tako skupaj z odborom društva in skupino za promocijo društva že izvajamo določene aktivnosti, kot
so udeležitev čebelarjev Apimondije v Celju 15. marca, nekje v maju ekskurzija čebelarjev oziroma izlet ter načrtovanje
obhajanja 60-letnice obstoja društva. Predvsem pa se polaga pozornost na izvedbo izobraževanj v letu 2014, ki jih
organizira Čebelarska zveza Slovenije. Kot društvo si prizadevamo, da bi se vse več čebelarje odločilo za eko čebelarjenje, da bi vnašali čim manj fitofarmacevskih sredstev v panj zaradi boja z varojo, da bi se odločali za bolj apitehniče
ukrepe in s tem ohranili čistost slovenskega medu. Prizadevamo si tudi, da v Občini Šentilj dosegli obširnejše sodelovanje s kmeti, da bi se tako kot v gozdovih, na vrtu in na poljih posadilo čim več medovitih rastlin, kar bi bilo dobro tako
za čebele kot za nas, čebelarje..
Naj medi!
Matjaž Fliser
PRIPRAVE TENIŠKEGA DRUŠTVA
TD SIMONA NA SEZONO 2014
Člani TD Simona se že pripravljamo na novo sezono, ki
smo jo »otvorili« na občnem zboru 21. 2. 2014 v dvorani
KS Ceršak. Zbrani člani smo se po pregledu in potrditvi
poročil usmerili v načrtovanje nove sezone. V lanskem
letu nam je uspelo privabiti na igrišče nove teniške navdušence, ki so se udeležili tudi turnirjev, ki smo ju izvedli
v mesecu juniju.
V prvem tednu junija smo gostili mešane pare iz Občine
Šentilj in udeleženko iz Avstrije, ki so se uspešno pomerili
na igrišču in uživali v prijetnem
športnem vzdušju. Turnirju
mešanih parov je sledil še
turnir ženskih dvojic, ki se ga
je udeležilo deset udeleženk.
Na isti dan je v Sladkem Vrhu
potekal tudi turnir v moških
dvojicah, ki se ga je udeležilo nekaj naših članov, ki so se
prav tako dobro odrezali v težki konkurenci.
Eden naših najljubših do26
godkov, ki se ga z veseljem udeležujemo vsako leto, je
piknik za ljubitelje ribjih jedi, ki ga organizira Bogomir
Paulič-Sina konec meseca avgusta. V septembru smo
izvedli še zaključni društveni piknik s športnim druženjem
in z njim uspešno zaključili teniško sezono.
V letošnjem letu želimo privabiti nove člane vseh generacij, da se nam pridružijo v teniškem društvu. S tem
namenom smo ob koncu lanske sezone pridobili teniške
loparje za otroke, ki bodo na voljo za izposojo mlajšim
igralcem in lopar, namenjen odraslim.
Društvo redno obiskujejo dolgoletni člani in članice, v
toplih poletnih dneh pa igrišče, ki leži tik ob cesti, privabi
tudi začetnike in igralce iz drugih krajev znotraj in zunaj
občine. V letošnji sezoni je s pomočjo turnirjev in družabnih srečanj v obliki piknikov naraslo zanimanje za tenis
tudi med mlajšimi generacijami.
Vse, ki bi se želeli aktivno udejstvovati v teniškem društvu, vabimo, da nas za več informacij pokličete na telefonsko številko 02/ 647 46 81 ali se oglasite na sedežu
društva na Tovarniški cesti 60 v Ceršaku.
Marko Zadravec,
predsednik TD Simona Ceršak
Društva
AKTIVNOST DRUŠTVA KMETIC OBČINE ŠENTILJ
Društvo kmetic Občine Šentilj je manj številčno društvo
v občini, a prav tako aktivno. V letu 2013 smo bile aktivne
skozi vse leto. Kot vsako leto, imamo v začetku leta izmenično srečanje s članicami sosednjega Društva kmečkih
žena Jakob. Tokrat je bilo gostitelj naše društvo, zato smo
se zbrale pri članicama Adeli in Micki na kmetiji Marič,
kjer smo se razvedrile ob manjšem kulturnem programu,
po katerem je sledil še klepet. V začetku leta je bil prvi
kuharski tečaj, ki sta ga pripravili kar članici Marjetka in
Marina. Pred Veliko nočjo smo izdelovale rože iz krep papirja, velikonočne okraske in barvale pirhe, ki smo jih razstavile na razstavi na Velki. Meseca maja kot že peto leto
zapored smo se udeležile pohoda po naši občini. Zbrale
smo se pri članici Tiliki na Sp. Velki in se okrepčale za
na pot, ki je bila pred nami. Pot se je nadaljevala do Mihovega izvira, od tam do članice Mire mimo konjeništva
Polo ter do Marjetke Perko, kjer se je pohod zaključil. V
mesecu juniju smo imele strokovno ekskurzijo v Ljubljano kar z vlakom. Na železniški postaji nas je pričakala
vodička. Peš smo se odpravili ogledati znamenitosti Ljubljane. Obiskali smo tudi parlament, tam nas je sprejela
SLS stranka in predstavila delo v parlamentu. Obiskali
smo še Ljubljanski grad in nazadnje živalski vrt, na kar je
sledila pot domov z vlakom. V juliju je bilo tekmovanje v
kuhanju kisle župe, ki poteka v Jakobskem dolu, kjer že
drugo leto zapored osvojimo srebrno kuhlo. Z udeležbo in
rezultatom smo zelo zadovoljne in s tem dokazale, da še
kar nekaj znamo. Oktobra nas je povabil k sodelovanju
Leopold Methans ob Dnevu evropske kulturne dediščine.
Tam smo predstavile stare jedi, kot so slivov močnik, tomerl in krompirjevo gibanico.
Vse skupaj je potekalo v okviru oddaje Ljudje in zemlja.
Sodelovale smo tudi v oddaji POMEN KMETICE NEKOČ
IN DANES, ki je bila posneta tudi v našem društvu. Za
krajevni praznik na Velki smo razstavljale ročna dela.
Udeležimo se tudi drugih prireditev, kot so kmečke igre
na Velki. Zasledite nas lahko tudi na tekmovanjih za mlado kmetico leta, ki jo prirejata Zveza kmetic Slovenije in
časopis Kmečki glas, tam smo bile dvakrat med najboljšimi saj sta naši članici Ana in Adela osvojili drugo in tretje
mesto. V začetku decembra smo imele še tečaj kuhanja,
ki so ga pripravile naše članice Judita, Katica in Renata.
Na koncu leta je sledilo še novoletno srečanje in tako smo
zaključile leto 2013.
Članica DKOŠ, Ana Sernec
Sporočila
ARHITEKTURNO PROJEKTIRANJE
Andreja Molinari Fekonja, univ. dipl. inž. arhitekture
Pooblaščena arhitektka z licenco A
Želite legalizirati že izgrajen objekt ali graditi nov objekt?

Za vas izdelam vse potrebne in zakonsko predpisane načrte in elaborate, ki jih
potrebujete za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in za pridobitev
uporabnega dovoljenja.

Ker sodelujem s projektanti gradbenih konstrukcij, elektro in strojnih inštalacij in z
geodeti, vam lahko ponudim vse vrste načrtov, ki jih za te projekte potrebujete.

Na željo vodim za vas kompleten upravni postopek, kar pomeni, da vas zastopam na
Občini in na Upravni enoti in uredim in pridobim vso potrebno dokumentacijo za
pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Pokličite me na tel.: 041 755 890
ali mi pišite na naslov: andreja.molinari@siol.net
27
Društva
ZA DOBRE USPEHE JE POTREBNA
SRČNOST IN PREDANOST
Društvo upokojencev Sladki Vrh je v lanskem letu organiziralo srečanje prostovoljcev iz društev upokojencev
Zgornjega Podravja na Sladkem Vrhu. Srečanje je bilo v
OŠ Sladki Vrh, in sicer v prostorih telovadnice. Srečanja
se je udeležilo prek 250 prostovoljcev, ki delujejo po programu »STAREJŠI ZA STAREJŠE« iz 27 društev upokojencev.
Na srečanje so bili povabljeni vsi vodilni funkcionarji
društev upokojencev Slovenije na čelu s predsednico dr.
Matejo Kožuh.
Prisotni so bili tudi župani občin Šentilj, Pesnica, Lovrenc na Pohorju in iz Hoč, predstavniki socialne službe
upravne enote Pesnica ter vodstvo Zgornje Podravske
regije DU.
Po uradnem delu smo imeli s funkcionarji društev
upokojencev, z župani, s socialno službo in ostalimi
v domu društev v Sladkem Vrhu posvet, kjer je bilo
udeleženih 16 predstavnikov.
Z vodstvom Zgornje podravske regije DU smo ob tej
priliki ugotovili, da ima Sladki Vrh zadostne prostorske
kapacitete za organiziranje letnega srečanja upokojencev
(2000 do 3000 ljudi v lepem in slabem vremenu), ker je v
letu 2013 bila dilema, ali bo srečanje v Sladkem Vrhu ali
v Polani pri Lenartu. Nekdo od upokojencev je izjavil,
da Sladki Vrh nima prostorskih kapacitet, zato je bilo
srečanje v Polani.
V letu 2013 so dočakali svoj visoki jubilej (80 let)
naslednje članice in člani: Ada Bukvič, Gabrijela Brgles,
Jože Čučnik, Veronika Hamruš, Marija Koren - Erihova,
Maks Kocbek, Friderika Šmirmaul, Marija Trokšar, Štefan
Trokšar, Margareta Veber in Karolina Žebot.
Svoj jubilej 90 let pa je doživela Marija Cvajdik.
Vse, ki so želeli, smo ob njihovih jubilejih obiskali in
skromno obdarili v sodelovanju s predstavniki KORK in
županom Edvardom Čagranom.
V preteklem letu so največje uspehe želi člani kegljaške sekcije (s kroglo na vrvi), saj so na srečanjih med
DU Ceršak, Velka, Jarenina in Sladki Vrh priborili 1. mesto. Na srečanjih sodelujejo vedno vsi kegljači, za tekmovalni rezultat pa upoštevajo samo 5 najboljših od vsakega
društva. Prednost pri tem ima tisto društvo, ki ima več
tekmovalcev, mi jih imamo najmanj. Najuspešnejša pri
zunanjih srečanjih je bila Štefka Kraut. Pri srečanju v Jarenini pa je Jožetu Šikeru uspelo skoraj nemogoče, saj je
dosegel v petih metih v polno in petih čiščenja 66 podrtih
kegljev, kar je odličen rezultat za državni nivo.
Tudi 5-članska ekipa kartaške sekcije (v dvojicah šnops) je bila v preteklem letu najboljša na srečanjih med
DU Ceršak, Velka in Sladki Vrh. Ribiška sekcija je delovala predvsem v smislu medsebojnega pomerjanja ob
ribniku Konjišče, v letošnjem letu pa načrtujejo polovico
aktivnosti izvajati ob ribniku v Sladkem Vrhu, polovico pa
v Konjišču. Glavna tekma je vsako leto 15. avgusta za vse
ribiče od blizu in daleč, tudi iz tujine.
Sekcija za izlete in prireditve v preteklem letu ni izpolnila vsa pričakovanja, saj je odpadel izlet na Hrvaško, ki je
bil organiziran nekoliko prepozno v jeseni, ko so imeli naši
člani dosti dela pri spravilu poljščin in drugo.
Ansambel Paloma, ki je člen v kulturni sekciji, nas je
zabaval na raznih prireditvah in upajmo, da bo še tako
naprej.
Ne smemo pozabiti, da v kulturo spadajo tudi ročna
dela. V ročnodelski skupini imamo nekaj odličnih in pridnih članov in članic, ki s svojimi izdelki znajo presenetiti
obiskovalce razstav. V preteklem letu so se predstavili
dvakrat na razstavah DU Velka.
V letošnjem letu so načrtovane aktivnosti podobne preteklemu letu, potrdili pa smo jih na zboru članov, ki je bil
21. 3. 21014 v Kulturnem domu Sladki Vrh.
Predsednik DU Sladki Vrh: Konrad Zemljič
Srečanje kegljačev v Jarenini – na levi Jože Šiker
28
Društva
UJEMI RITEM SVETA DOMA 2014
In začelo se je novo kulturno leto, ki prinaša nove
izzive, nove cilje in nove aktivnosti. V mesecu marcu
smo imeli občni zbor, na katerem smo pregledali delo
preteklega leta in zapisali smernice za to leto 2014.
Plan dela v letu 2014 je bistvu logično nadaljevanje
dela iz preteklih let, kjer smo pričeli z realizacijo velikega evropskega projekta Mariborske razvojne agencije.
Iz sklada za razvoj podeželja, ki ga za Mariborsko razvojno agencijo vodi skupina TOTI LAS, smo uspešno
pridobili sredstva za infrastrukturno posodobitev našega mednarodnega festivala Ujemi ritem sveta doma.
Projekt zaradi velike finančne zahtevnosti peljemo
v partnerstvu skupaj z Občino Šentilj. Prve rezultate
tega projekta želimo predstaviti na letošnjem festivalu,
ki bo potekal od 27. do 29. 6. 2014. V teh treh dneh
bomo poskušali predstaviti čim več kulturnega dogajanja v naši občini, skupaj z gosti iz tujine. Potrudili se
bomo, da bodo poleg domačinom nastopili še kakšni
gostje iz bolj eksotičnih držav, za katere je še posebej
zainteresirana naša zvesta publika. V treh dneh bomo
poskušali predstaviti tudi različne zvrsti, kot smo lani že
poskušali skupaj s Pihalnim orkestrom občine Šentilj
Paloma. Glede na odzive po koncertih lahko sklepamo,
da je ljudem bilo všeč. V prihodnje si želimo sodelovanja s širšo publiko še več, posebej z mladimi, ki jih vabimo, da soustvarjajo naš festival prek prostovoljstva.
Kot lahko zaznate iz medijev, tudi zelo veliki svetovni
dogodki uspejo samo zaradi velikega dela prostovoljstva, ki počasi postaja poglaviten del pri organizaciji
velikih dogodkov.
Folklorna skupina Marija Snežna pa ne misli samo
na letni koncert, saj nas že 24. maja čaka revija folklornih skupin Javnega sklada za kulturne dejavnosti,
ki je letos v organizaciji območne enota Pesnica, Kungota in Šentilj. Tam želimo kar se da uspešno zastopati
barve naše občine. Trenutno pa je v skupini največji
problem pomanjkanje kadra. Žalostno je, in bi nas moralo zelo skrbeti, da v celotni Občini Šentilj ne najdemo toliko ljudi, ki jih zanima ljudsko izročilo, da bi naša
skupina lahko bila primerljiva s skupinami iz sosednjih
krajev. Skupine iz sosednjih krajev nimajo niti približno
toliko infrastrukturnih rešitev za vaje in koncerte, kot jih
je deležna naša skupina. Tukaj se pokaže tudi dobro
medsebojno sodelovanje med vodstvom skupine in občino, kateri je v interesu, da skupine, ki dajo objektom
vsebino, delujejo v občini še naprej. V preteklem letu je
skupina doživela še eno slast delovanja, namreč prvič
smo se podali na turnejo. V lanskem letu smo odšli na
festival Majenca v Trst in na tamburaški festival v Celovec. Na obeh festivalih smo z veseljem predstavljali
naše kraje in po odzivih sodeč, bodo skupine na teh
festivalih iz naših krajev vedno dobrodošle. Zato člani
EKD Snežna vabimo vse, ki si želijo druženja ob glasbi
in plesu, da se nam pridružijo. Smo skupina, ki nismo
zaprti za nobeno starostno populacijo. Ne glede na težave ste vedno dobrodošli v naših vrstah in na naših
dogodkih. Veselite se z nami novih dosežkov, mi pa se
bomo potrudili, da vam nikoli ne bo žal, da ste dan ali
večer preživeli v naši družbi.
Viktor VAJNGERL,
predsednik EKD SNEŽNA
ODPIRALNI ČAS
KNJIŽNICE ŠENTILJ
Ponedeljek, torek, sreda: od 12. do. 18. ure
Četrtek, petek: od 10. do 15. ure
29
Šport
PRIJATELJSKA TEKMA MALIH KOŠARKARJEV V SLADKEM VRHU
Polovica šolskega leta je za nami, mali košarkarji v
Košarkarski šoli Sani Hurikani Šentilj pa pridno trenirajo.
Sredi januarja so se otroci do tretjega razreda v prijateljskem vzdušju pomerili z učenci iz OŠ Sladki Vrh. Šentiljčani so se dobro znašli tudi v veliki in dobro opremljeni
telovadnici v Sladkem Vrhu. Res bi bili vsi veseli, če bi takšno telovadnico imeli tudi v Šentilju. Obe ekipi sta glede
na starost pokazali veliko košarkarskih veščin in bili dokaj
izenačeni. Na koncu so sicer bili rezultatsko boljši gostje,
vendar je v tej starosti rezultat drugotnega pomena. Ključno je, da imajo vsi otroci čim veš stika z žogo, da lahko
vsi čim več igrajo. Prijetno druženje in zabava ob igranju
košarke je na prvem mestu. Nasmejani obrazi in radostni objemi na slikah ob koncu tekme to potrjujejo. Igralci
KŠ Sani Hurikani Šentilj so igrali v novih modrih dresih
s številkami, ki jih je priskrbelo društvo ŠKUD Hurikani.
Otroci v košarkarski šoli so za Božička dobili tudi majice
od ŠKUD Hurikani in priročna darila od KŠ Sani Bečirović.
Dejan Valh, trener KŠ Sani Hurikani Šentilj
Igralci KŠ Sani Hurikani Šentilj in OŠ Sladki vrh
KOŠARKARSKI TURNIR V ZGORNJI KUNGOTI
V začetku februarja so košarkarji KŠ Sani Hurikani Šentilj v interni ligi »Sani Basketball Leauge« odigrali še drugi turnir, ki se je
odvijal v osnovni šoli v Zgornji Kungoti. Spet so naši mali upi stari
od sedem do devet let imeli priložnost igrati v odlično opremljeni
telovadnici. Najprej so se pomerili z domačini, ki turnirje igrajo združeni z igralci iz Jarenine, za tem pa še z igralci z ene od osnovnih
šol iz Slovenske Bistrice. Pridnost na treningih je obrodila sadove,
saj so naši košarkarji pokazali mnogo več košarkarskega znanja od
igralcev obeh nasprotnih ekip, kar se je poznalo tudi v rezultatih.
Ni odveč povedati, da so nas domačini lepo sprejeli. Vsi sodelujoči
so prejeli malico. Turnir je z bučnim navijanjem s tribun spremljalo
blizu 100 ljudi, predvsem staršev in drugih ljubiteljev košarke. Košarkarje KŠ Sani Hurikani Šentilj čaka letos še nekaj tekem, zato bo
še veliko priložnosti za veselo druženje in zabavo pod koši.
Dejan Valh, trener KŠ Sani Hurikani Šentilj
SANI »RAZTURA«
Rad igram košarko. Treniram jo že štiri leta. Prvi dve leti
sem treniral v Mariboru, zadnji dve leti pa v Košarkarski
šoli Sani Bečirović v Šentilju. Za košarko sta me navdušila dedi in ati. Zelo rad gledam tekme slovenskih klubov.
S prijatelji iz košarkarske šole smo se letos z avtobusom
peljali v Novo mesto na tekmo Sanijeve ekipe proti ekipi
iz Beograda. Na avtobusu smo se pogovarjali o naših košarkarskih idolih. Moji so Goran Dragič, Sani Bečirović in
Boštjan Nachbar. Po tekmi sem dobil podpise in se slikal
z Edom Murićem, Jako Klobučarjem in Sanijem, ki ni mogel igrati zaradi poškodbe.
Zelo vesel sem, da sem lahko videl igrati Sanija v dvorani Tabor. Igralci Krke iz Novega mesta so igrali proti ekipi iz Rogaške. Sani je na tekmi dal največ točk. Njegova
ekipa je zmagala. Po tekmi nas je obiskal Sani. Na sliki
lahko vidite, kako sem mu čestital. Čez dva dni sem na
televiziji spremljal, kako je Krka postala slovenski pokalni
prvak. Sani je bil najkoristnejši igralec turnirja. Še vedno
»raztura«. Zelo sem vesel, da lahko treniram v njegovi
košarkarski šoli.
Čestital sem Saniju.
Tinaj Valh, košarkar, 4. razred OŠ Šentilj
30
Šport
KARATE KLUB WKSA ŠENTILJ
Naši člani so se 12. 1. 2014 udeležili državnega prvenstva WKSA Slovenije. Karate klub WKSA Šentilj je
bil izjemno uspešen. V katah sta 1.mesto osvojila Lara
ROŠKER in Vito TANASIČ, 2. mesto
so osvojili Tamara MLAKAR, Anel
ČRNČEC in Jožek BREZNIK, 3. mesto pa sta osvojila Anemarie POTRČ
in Rok FLISER.
V borbah pa sta bila uspešna Tamara MLAKAR in Jožek BREZNIK,
ki sta osvojila 2. mesto. Od 8. do 9.
februarja je v Italiji potekal mednarodni turnir. Iz našega kluba se je tekmovanja udeležila Tamara MLAKAR,
ki je v katah osvojila odlično 3. mesto. Vsem našim tekmovalcem iskrene čestitke.
Jožek Breznik
ŠPD OPIUM SKRBI ZA ZDRAVJE
OTROK IN ODRASLIH
V okviru dejavnosti Športno plesnega društva Opium smo v decembru organizirali aktivno soboto. Program je trajal
od 17. do 21. ure, predstavile so se vadbe za odrasle. Predstavljeni so bili programi ZUMBA, PILOXING in JOGA.
V sodelovanju s PYA centrom iz Maribora smo preživeli čudovit, razgiban večer ob gibanju, nekaj hrane in pijače.
ZUMBA je bila predstavljeni s strani različnih inštruktorjev iz Slovenije (Nataša Lutovac, Ana Marija Bosak, Doroteja Šef), vadbo Piloxing je vodila energična, vedno nasmejana Tjaša, na koncu nas je z Jogo raztegnila še Blaženka
Bartolić, vodja PYA centra. Povezali smo se tudi s Trgovino Šuhek, Nega Telesa Tadeja, Skrbim Zase Zate, Frizerski
studio Andrea, Trgovina IN (Maribor), trgovina proteini.si, ki so poskrbeli za razvajanje vseh sodelujočih na dogodku.
V januarju so se predstavili tudi mlajši, otroci OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in podružnica Ceršak ter OŠ Sladki Vrh,
ki so pokazali staršem ter obiskovalcem dogodka, da je šport res lahko prava zabava.
Da je gibanje pomembno in potrebno za zdravje, širimo tako med naše
najmlajše člane kot odrasle. Za vse, ki
se nam želite pridružiti: najdete nas v
telovadnici OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
naslednje dneve:
PONEDELJEK: 19:00-20:30
KLASIČNA AEROBIKA
TOREK: 19:00-19:55 ZUMBA,
20:00-20:55 TNZ AEROBIKA
SREDA: 19:00-20:30 AEROBIKA Z
ELEMENTI BORILNIH VEŠČIN (Tae
bo, Kickbox)
ČETRTEK: 19:00-19:55 ZUMBA,
20:00-20:55 TNZ AEROBIKA
Za vse informacije smo na voljo na
številki 051/619-933.
Doroteja Šef
31
Šport, rekreacija
KEGLJAŠKI KLUB CERŠAK
Kegljaški klub Ceršak vsako leto priredi občinska tekmovanja v različnih disciplinah kegljanja. Igramo borbene igre,
6x80, tekmovanje posamezno v različnih starostnih kategorijah in Božično novoletni turnir. Tekmujejo lahko ekipe,
sestavljene iz krajanov občine Šentilj in izven. Samo ligo
ohranjamo že več kot 25 let in s tem ohranjamo razvedrilo za krajane čez zimo in skrbimo za sprostitev v teh težkih časih. V letošnji sezoni štejemo devet ekip, ki tekmuje
med seboj: Občina, Snežna, Stara klapa, Dakša, Snežinka,
KEK, Zokice, Juniorji in KK Ceršak. Vsaka ekipa šteje deset
tekmovalcev oziroma tekmovalk. Med devetimi ekipami se
lahko pohvalimo z našo najmlajšo ekipo - Juniorji, ki jo sestavljajo naši mladi člani: Sergej Struber, Rok Vrtin, Marcel
Hauc, Simon Rajzman, Gregor Ferk, Kevin Ferk, Sebastijan
Ornik, David Harc, Denis Harc in Marko Kraljevič. Postali so
zelo borbeni in tudi odlični, saj se borijo za pokal.
Med drugim lahko pohvalimo tudi ostale ekipe, ki tekmujejo v 1. OTS ligi in slovenskih državnih ligah. Še posebej
smo ponosni na prvo in drugo moško ekipo, ki so v samem
vrhu lestvice in se jim obeta prestop v višje lige. Ženske so
trenutno na drugem mestu 2. slovenske državne lige.
V nedeljo, 15. 2. 2014, smo se odpravili z našimi najmlajšimi kegljači v Zagorje ob Savi, kjer so odigrali 1. krog
državnega prvenstva za deklice in dečke. Čaka jih še šest
zanimivih krogov, ki se bodo vrstili na različnih kegljiščih po
Sloveniji.
Bernarda Vrtin
FUTSAL LIGA V ŠENTILJU
Končana je tretja izvedba Futsal lige Šentilj. V sezoni
2013/14 je bila najboljša ekipa Prevozništvo Rošker, v 10
tekmah so zbrali 21 točk in imeli boljšo bilanco medsebojnih tekem z ekipo KMN Šentilj, ki je z enakim številom
točk pristal na drugem mestu. Tretje mesto je zasedla ekipa ŠD Pernica. Četrto mesto je pripadlo ekipi Valuna iz
Maribora, peti so bili igralci KMN Mitau, šesto mesto je
zasedla ekipa MajGas.
Najboljši strelec lige je Danijel Knuplež, (KMN Šentilj),
v nasprotnikovo mrežo je zabil 15 golov. Najboljši igralec
lige je Nejc Brusar (Prevozništvo Rošker). Najboljši vratar
lige je Boštjan Holcman (Prevozništvo Rošker). Vse ekipe
so prejele pokale ter nagrade, ki jih je prispeval Golgeter
Shop in Casino Mond.
KONČNA LESTVICA SEZONE 2013/14:
1. Prevozništvo Rošker 21 točk
2. KMN Šentilj 21 točk
3. ŠD Pernica 19 točk
4. Valuna 10 točk
5. Mitau 9 točk
6. MajGas 7 točk
Organizacijski odbor Futsal lige Šentilj, se zahvaljuje
vsem sponzorjem in donatorjem, ki so prispevali k lažji organizaciji lige: Zavarovalnici Maribor, Osnovni šoli Sladki
Vrh, Zokys Pub in Marijan Pojbič.
Na fotografiji od desne: Admir Zahović (Organizacijski odbor Futsal ligeŠentilj), Mitja Brus (član zmagovalne ekipe Prevozništvo Ropšker), Albin Sužnik
(član KMN Šentilj).
Foto: Vasja Šabeder
Admir Zahović
32
Iz zgodovine
ZGODOVINA ZDRAVSTVA V ŠENTILJU
V Šentilju bomo ob 80-letnici zdravstvenega doma dobili nove, sodobne prostore za osnovno zdravstveno
varstvo. Ob tej priložnosti vam želim
na kratko predstaviti zgodovino zdravstva v našem kraju. Podatke sem
pridobil iz dela Antona Šeška Epidemije, zdravstvo in zdravniki v Šentilju
in okolici, ki ga je ustvaril leta 1975,
ter pri nekdanjih in sedanjih zdravstvenih delavcih v Šentilju. Vsem se
lepo zahvaljujem za sodelovanje.
Epidemije nalezljivih bolezni
V preteklosti so poleg slabih higienskih razmer in vojnih tragedij veliko človeških življenj vzele nalezljive
bolezni, največ kuga. Od nastanka
naselij v našem okolju okoli leta 1300
do leta 1680 je črna smrt razsajala
enajstkrat, najhuje leta 1680. Umrle
so iz higienskih razlogov že pokopavali v skupne grobove izven naselij,
nanje pa postavljali kužna znamenja.
Najdemo jih na Ferkovi njivi nad takratno vasjo v Ceršaku, v Cmureku,
Jarenini, Jakobu in številnih krajih od
Gradca do Maribora.
Kužno znamenje v Ceršaku
Nato je prišla epidemija griže, ki je
leta 1811 samo na šentiljskem območju zahtevala 66 življenj. Leta 1826,
ko je umrlo še 48 ljudi, je bolnim kljub
tveganju za lastno življenje veliko pomagal kaplan Jernej Soko. Za svoj
trud je prejel zahvalo okrožnega urada v Mariboru in okrajnega urada v
Špilju. Potem so se higienske in zdravstvene razmere izboljšale, tako da je
bilo smrtnih primerov zaradi nalezljivih bolezni znatno manj.
Na prelomu stoletja so že bila na
voljo cepiva, s katerimi so lahko preGlasilo občine Šentilj / letnik 18 / marec 2014
prečevali epidemije. Kljub takojšnjemu zdravljenju, ki je bilo možno v
graški bolnišnici, je epidemija otroške
paralize leta 1910 terjala svoj davek.
Leta 1912 je bilo uvedeno obvezno
cepljenje šolske mladine, nekaj let
prej tudi dojenčkov.
Ob koncu prve svetovne vojne, v
letih 1918 in1919, je ob splošnem
pomanjkanju razsajala še »španska«
gripa. Zdravil niso imeli, zato so se
mnogi skušali zdraviti z alkoholom,
žal neuspešno. Na območju Šentilja
je umrlo 23 ljudi, na sladkogorskem in
velškem območju 19, po svetu pa kar
50 milijonov, kar je bilo več kot število
žrtev v prvi svetovni vojni. Septembra
1919 pa je epidemija griže kljub hitremu posredovanju zdravstvene službe
na šentiljskem področju zahtevala 14,
na sladkogorskem in velškem pa 11
življenj.
Manjšo epidemijo driske smo v
Šentilju doživeli še leta 1961, ko je
gnojnica pri »zgornji« šoli onesnažila
šolski studenec, iz katerega je zajemala vodo tudi ambulanta. Zasluga
za odkritje tega vira epidemije gre
zdravniku Vinku Weilandu.
Ranocelniki
1818
Začetek organizirane zdravstvene službe v Šentilju, ki je bil do leta
1918 v zdravstvenem okraju Špilje,
predstavlja prihod ranocelnika Aloisa Grimma leta 1818. Žal ne vemo,
kje je imel ordinacijo. Leta 1834 smo
dobili prvega okrajnega ranocelnika
Franza Grossbauerja. Do svoje smrti leta 1867 je živel in deloval v Tišlerjevi hiši nad »spodnjo« šolo. Nasledil
ga je Michael Menacher, po njegovem odhodu leta 1873 pa je delo ranocelnika vse do leta 1902 opravljal
Franz Fast. Kraja njune ordinacije
nista zabeležena
Zdravniki
1902
V drugi polovici 19. stoletja so Šentiljčani iskali zdravje tudi v Strassu
in pri zdravniku Antonu Decrinisu v
Ernovžu. Ta je bil zadnjič omenjen
leta 1899, a so ga še dolgo ohranili
v lepem spominu. Prebivalci Selnice
ob Muri, Sladkega Vrha in Velke so
se največ zdravili v Cmureku. Okrog
leta 1870 je bilo uvedeno zdravstve-
no varstvo delavcev in tako so delavci
leta 1873 ustanovljene sladkogorske
tovarne obiskovali ambulanto v Cmureku, delavci leta 1888 ustanovljene
ceršaške tovarne pa so z brodom čez
Muro hodili v Št.Vid. Ljudje pa so iskali pomoč tudi pri domačih zdravilcih,
med njimi je bila še po prvi svetovni
vojni znana Marija Šnofl na Velki.
Prvega univerzitetno izobraženega
zdravnika smo dobili leta 1902, ko je
Hans Wenigerholz iz Središča ob
Dravi od Matije Muršca kupil hišo v
takratnem Štrihovcu 8. Danes je to
stavba Telekoma pri gasilskem domu
na Mariborski cesti 30. V njej je deloval vse do smrti leta 1918. Tam je imel
tudi lekarno. Kljub temu da je bil v obdobju narodnostnih bojev na strani
Nemcev, je bil med ljudmi spoštovan
kot mojster v svoji stroki in socialno
čuteč človek, saj je zdravil tudi zastonj, revežem pa denarno pomagal.
Proti koncu leta 1918 je ordinacijo
prevzel Camillo Morocutti iz Lenarta
v Slovenskih goricah, ki je pred tem
delal v vojaški bolnišnici v Gradcu.
Zdravnik Alojz Kučera je leta 1932
od dedičev vdove Hansa Wenigerholza kupil hišo v Štrihovcu in jo temeljito
predelal, a jo je po dveh letih prodal in
zaprl ordinacijo.
Zdravnik Sergej Kapralov, emigrant iz Rusije, je najprej kupil hišo
na Zgornjem Cmureku, leta 1936 pa
hišo na Tratah, poimenovano Kapralov grad, in tam deloval do smrti leta
1943.
Javno zdravstvo
1923
Leta 1923 je bil v okviru Kraljevine
Jugoslavije ustanovljen Higienski zavod Ljubljana. Ta predstavlja začetek
javnega zdravstva na Slovenskem.
Ustvaril je mrežo zdravstvenih domov
in dispanzerjev, kar je napredovalo še
hitreje po letu 1929, ko je od države
pristojnost prešla na banovine, ki so
zanj odrejale tudi največ sredstev.
Kljub temu da je Camillo Marocutti
veljal za dobrega zdravnika in zobozdravnika, je bil zaradi velikonemškega delovanja v Kraljevini Jugoslaviji
in v mednarodnem okolju leta 1929
odpuščen iz državne službe.
Nasledil ga je Just Bačar, prvi banovinski zdravnik v Šentilju. Iz Gorice
33
Iz zgodovine
se je pred fašističnim nasiljem umaknil v Jugoslavijo in Šentiljčani so ga
kot zavednega Slovenca navdušeno sprejeli. Kot občinski odbornik in
starosta Sokola je pridobil občinsko
zemljišče pri Slovenskem domu, na
katerem si je društvo uredilo telovadišče in tudi z njegovo denarno pomočjo postavilo leseno telovadnico. Leta
1935 je bil ob spremembi političnega
režima zaradi političnega delovanja
odpuščen iz državne službe, ostal
pa je obratni zdravnik v Sladkogorski
tovarni, kjer je delal dva popoldneva
na teden. Potem se je preselil v Radizel in tam delal kot zasebnik. Prve
dni okupacije ga je aretiral gestapo,
zaradi bolezni pa je bil premeščen v
mariborsko bolnišnico, kjer je kmalu
zatem umrl.
Ordinacija v občinski hiši
1933
Leta 1933 je občina v nadstropju
takratne občinske hiše, nekoč »nemškem domu«, danes zdravstvenem
domu na Slovenski ulici 1, uredila
ordinacijo in zdravniško družinsko
stanovanje. Njegov prvi stanovalec
je bil od leta 1935 banovinski zdravnik Maksim Sevšek iz Oplotnice. Bil
je agilen politični in kulturni delavec,
vodil je prosvetno društvo, pel v zboru, igral in režiral. Ob okupaciji so ga
Nemci aretirali, vendar so ga izpustili,
ker so ga potrebovali. Vsa leta vojne je deloval kot krajevni zdravnik,
pomagal je vojaškim dopustnikom in
zavezniškim vojnim ujetnikom na delovišču avtoceste v Cirknici. Po koncu
vojne je nudil zdravstveno pomoč nasprotniku države, zato je bil leta 1946
aretiran, obsojen in odpuščen. Po
odsluženi kazni, ki jo je kot zdravnik
prestajal na gradbišču mladinske proge Šamac – Sarajevo, se je zaposlil v
celjski bolnišnici.
Dve leti po osvoboditvi v Šentilju ni
bilo stalnega zdravnika. Leta 1947 pa
je z Lovrenca na Pohorju prišel Alojz
Pirnat. V težkih povojnih razmerah se
je vozil s kolesom od Šentilja do Sladkega Vrha, Velke, Jakoba in Jarenine,
kjer je skrbel za bolnike in za delavce obeh tovarn ob Muri. Poleg tega
je deloval na kulturno-prosvetnem
področju, bil prvi predsednik KUD
Mejnik in predavatelj na tečajih zdravstven vzgoje. Bolezen iz izseljenstva
in delovni napori so ga močno izčrpali, umrl je leta 1953.
34
Nasledil ga je Stojan Frank, doma
iz Limbuša pri Mariboru. Dobil je že
službeni avto »topolino«. Ko zaradi bolezni ni več zmogel obsežnega
terenskega dela in dela v tovarniških
ambulantah, se je leta 1959 zaposlil v
mariborski bolnišnici.
Potem do leta 1961 ni bilo stalnega
zdravnika, takrat nastavljena zdravnika Miro Kristofič in Vinko Weiland
pa tudi nista ostala več kot eno leto.
Zato je občina v novozgrajenih stanovanjskih blokih kupila dve stanovanji
za zdravstvene delavce.
Zdravstveni dom Šentilj
1955
Leta 1955 ustanovljena velika Občina Šentilj, ki je poleg današnjega
obsega vključevala tudi Jarenino in
Jakobski Dol, se je preselila v dograjeni prosvetni dom, dotedanji občinski
dom pa je predelala za potrebe splošnega zdravstva in zobozdravstva in
v njem ustanovila zavod Zdravstveni
dom Šentilj z ambulanto splošne medicine z zdravnikom – direktorjem, z
zobno ambulanto, zobotehničnim laboratorijem, posvetovalnico za otroke in tajništvom z računovodstvom.
Ceršaška tovarna je takrat postavila
obratno ambulanto, sladkogorska tovarna pa zobno ambulanto in splošno
ambulanto z zdravnikom iz Maribora.
Naslednje leto je občina tudi s pomočjo obeh tovarn v pritličju ustanovila
sodoben protituberkulozni dispanzer
z rentgenskim aparatom, prvim v
okolici Maribora, na katerem je delal
zdravnik specialist iz Maribora.
Zdravstveni dom Maribor
1957
»Velik preskok v kvaliteti zdravstvenega varstva se je zgodil, ko je Občinski ljudski odbor Maribor-Center
leta 1957 ustanovil Zdravstveni dom
Maribor. Vzporedno z združevanjem
zdravstvenih domov in drugih javnih
ter tega leta ukinjenih zasebnih zdravstvenih enot, je razvijal tudi njihovo
dejavnost ter pospeševal strokovni
dvig. Med prvimi v tedanji Jugoslaviji
je uvajal dispanzersko metodo dela
praktično v vso svojo dejavnost. Organiziral je tudi zdravljenje in zdravstveno nego bolnikov na domu. Ustanovil
je več dispanzerjev in specialističnih
ambulantnih dejavnosti, pri čemer se
je s specialistično strokovno pridobitvijo najbolj obogatila zobozdravstvena služba.« (Navedek iz zgodovine
ZD Maribor, objavljen na spletu). Med
drugimi so bile ustanovljene posvetovalnice za otroke v Šentilju, Sladkem
Vrhu, Jakobskem Dolu in Jarenini,
nekaj let pozneje pa še posvetovalnica za ženske v Šentilju in na Sladkem
Vrhu. V ZD Maribor se je vključila tudi
šolska poliklinika, tako da so od leta
1957 okoliški zdravniki sprejemali le
bolne otroke.
Zdravstvena postaja Šentilj
1961
Leta 1961 je Zdravstveni dom Šentilj postal zdravstvena postaja Zdravstvenega doma Maribor, prav tako
ambulanti na Sladkem Vrhu. Šentiljskim ambulantam pa še vedno rečemo zdravstveni dom.
Zdravstveni dom Šentilj leta 1970
V letih 1963 do 1969 je delo splošnega zdravnika opravljal. Anton
Supe iz Hoč. Do leta 1971 ga je nasledila Marija Aleš iz Ljubljane, v
ambulanti na Sladkem Vrhu, ki jo je
tovarna prenovila leta 1973, pa ga je
kot prvi stalni zdravnik nasledil njen
soprog Andrej Aleš. Po njunem odhodu je iz Primoštena na Hrvaškem
prišel Marijan Kolić. V Šentilju je
ostal do leta 1978, do takrat pa je delovala ambulanta v ceršaški tovarni.
Kot navdušen ribič si je s krajevno
skupnostjo prizadeval za ribnike pod
Brlogo, projekt pa žal ni bil uresničen.
Kot specialist medicine dela, prometa
in športa je kariero nadaljeval v Mariboru.
Leta 1978 ga je nasledil Kamničan
Maksimiljan Damjan, ki je leta 1989
postal specialist splošne medicine.
V šentiljskem nogometnem društvu
je ob igranju nogometa opravljal tudi
volontersko delo društvenega zdravnika, rokomet pa je igral pri Braniku
v Mariboru.
Leta 1996 mu je občina podelila
koncesijo za izvajanje osnovnega
zdravstvenega varstva in postal je
Iz zgodovine
zasebnik koncesionar s.p., naslednje
leto pa je splošno ambulanto preselil
v prostore nekdanjega rentgena v pritličju zdravstvenega doma. Leta 2009
je ustanovil podjetje Ordinija zdravstvena in storitvena dejavnost d.o.o.
s koncesijsko ambulanto splošne in
družinske medicine. Kot asistent medicinske fakultete izvaja tudi študijski
program medicinske fakultete in mentorstvo specializantom družinske medicine.
Medicinske sestre
Mesto v tej kroniki gre tudi dolgoletnim spremljevalkam šentiljskih
zdravnikov, medicinski sestri Jožici
Dodlek (1959 – 1994) in zdravstveni
administratorki Mariji Plavec (1961 –
1987), ki je bila usposobljena tudi za
nudenje prve pomoči. Nasledili sta ju
Marina Markuš in Alenka Topolovec.
Zobozdravniki
1947
Do prihoda zdravnikov so zobe pulili frizerji, padarji in ranocelniki. Zdravniki pa so že bili usposobljeni za zdravljenje zob. Tako je Camillo Morocutti
v začetku 20. stoletja veljal tudi za
dobrega zobozdravnika.
Šentilj je dobil prvo samostojno
zobno ambulanto v stavbi pri železniški postaji, danes Maistrova ulica 21,
v njej pa sta od leta 1947 do leta 1953
za celotno območje današnje občine
Šentilj skrbela dentista Edit in Marjan
Fortič iz Ljubljane.
Prva zobna ambulanta v Šentilju
Ko sta leta 1955 iz Gornje Radgone
prišla zakonca Jožef in Metka Fekonja, višji dentist in zobna tehtnica, je
občina s pomočjo ceršaške tovarne
po njegovih načrtih v zdravstvenem
domu uredila za tisti čas sodobno
ambulanto z laboratorijem in protetiko, ki ga je do leta 1964 vodila Metka
Fekonja. Dvajset let je Jožef Fekonja
opravljal tudi rentgensko slikanje zob,
do prihoda potujoče šolske ambulante leta 1985 pa je skrbel tudi za zobno
zdravje otrok. Do leta 1964 je delal
tudi v ambulanti na Sladkem Vrhu,
kjer je njegovo delo do svoje upokojitve leta 1992 nadaljevala višja dentistka Metka Fekonja.
Od leta 1958 do njegove upokojitve
leta 1991 ga je spremljala zobna asistentka Silva Frank, laboratorij pa je
od leta 1964 do upokojitve leta 1997
nasledila zobotehnica Marija Manko.
Potem je ambulanto tri leta vodil
Boris Damjanović, dr. dentalne medicine, ki je leta 1997 na Mariborski
cesti odprl zasebno ambulanto. Nasledil ga je Hrvoje Kovačević, dr.
dentalne medicine, ki je leta 2003 postal koncesionar.
Prostovoljno krvodajalstvo
1953
Maja 1945 so v Šentilju ustanovili
krajevno organizacijo Rdečega križa,
ki jo je potem enaindvajset let prizadevno vodila Mara Velikogne. Ob reševanju povojnih socialnih problemov
so takrat s tečaji skrbeli tudi za zdravstveno vzgojo.
Leta 1953 je Rdeči križ Slovenije
prevzel organizacijo prostovoljnega
krvodajalstva in tudi v Šentilju so tisto
leto izvedli prvo krvodajalsko akcijo,
čez deset let pa je želelo darovati kri
že 155 prostovoljcev. Vsakoletni akciji za darovalce iz Ceršaka in Šentilja sta januarja in septembra v šentiljski šoli, več kot stokrat pa sta kri
darovala Ivan Bulatovič in dolgoletni
predsednik KORK Stanislav Žebela,
pobudnik nakupa mobilne transfuzijske postaje, ki bo v Podravju kmalu
omogočala terenski odvzem krvi.
Patronažno varstvo
1958
V Slovenskih goricah do leta 1958
ni bilo stalnih terenskih medicinskih
sester. Iz dispanzerjev v Mariboru so
prihajale k posameznim varovancem,
k otrokom, nosečnicam, bolnikom s
tuberkulozo. Patronažne sestre - babice - Antonija Šumandl, Anka Valcl in
Hermina Erzar so obiskovale mame
z novorojenčki in vodile porode na
domu.
Leta 1958 je ZD Šentilj ustanovil
družinsko patronažno varstvo, ki je
skrbelo za ohranjanje zdravja in pomoč bolnim od rojstva do smrti posameznikom, družinam in skupnostim.
Pionirsko delo pri uvajanju družinskega patronažnega varstva v Sloveniji
je vodila in izvajala višja medicinska
sestra, domačinka Silva Žagar, pozneje poročena Vuga. Najprej peš,
pozneje na kolesu in mopedu je skrbela za veliko in terensko zahtevno
območje Šentilja, Ceršaka, Sladkega
Vrha, Velke, Trat, Jarenine in Jakobskega Dola. Leta 1962 je ZD Maribor
ustanovil patronažno zdravstveno
postajo v Šentilju, naslednje leto v
Jakobskem Dolu in leta 1984 tudi na
Sladkem Vrhu. V Šentilju sta njeno
delo nadaljevali Marija Švajncer in
Daniela Turecki, nasledili pa sta ju Lilijana Šmuc in Marjana Dajčman.
Lekarna Šentilj
1961
V preteklosti so zdravniki s privatno
prakso običajno imeli tudi svoje lekarne. Prvo javno lekarno smo v Šentilju
dobili šele leta 1961, ko je občina predelala pritličje Zdravstvenega doma,
tako da je lahko Lekarna Center iz
Maribora v njem odprla lekarniško postajo. Do leta 1972 jo je vodila Rozika
Unetič, višja farm. tehnica. Lekarna
Center je bila leta 1962 vključena v
zdravstveni zavod Mariborske lekarne.
Leta 1972 je bila ustanovljena Lekarna Šentilj. Prva tri leta je bila njena upravnica Breda Arko, mag. farm.,
njen naslednik Borut Porekar, mag.
farm., jo je vodil do upokojitve leta
2001. Za njim jo je do novembra 2013
vodila Darja Hausmajster, mag. farm.,
sedaj pa je njena upravnica Irena Banič, mag. farm. Obnovljena je bila leta
1996 in 2001. Priročno zalogo zdravil
ima tudi v ambulantah na Sladkem
Vrhu.
Zdravstvo in župani
Občina ustvarja materialne pogoje
za delovanje osnovnega zdravstvenega varstva, zato si poleg zdravstvenih
delavcev v tej kroniki zaslužijo mesto
tudi župani, ki so v različnih družbenih
sistemih skrbeli za zdravje svojih občanov. Tako je Karl Swaty leta 1933
v zdravstvenem domu postavil prvo
ambulanto javnega zdravstva, Janez Rakef je leta 1955 pripomogel k
ustanovi Zdravstvenega doma Šentilj,
Edvard Čagran pa bo po velikih prizadevanjih za prostore novega zdravstvenega doma imel čast prerezati
njihov otvoritveni trak. Vsem prijazna
hvala.
Društvo upokojencev Šentilj
Bruno Jelenko
35
Iz zgodovine
BILI SMO ODREZANI OD SVETA
V današnjem času smo vajeni, da nam skoraj na vsako
dvorišče pripelje avtobus ali vsaj tovornjak z materialom, ki
ga potrebujemo. Priljubljen časopis nam poštar dostavi vsaj
do sedme ure zjutraj ob vsakem vremenu, tako lahko že ob
jutranji kavici preberemo vse slabe novice; (dobrih tako ali
tako nihče več ne objavlja in bere).
Pridejo pa tudi dnevi, ko vremenske razmere ta ustaljeni
red spremenijo in že na vso moč vpijemo in kličemo na vse
mogoče naslove, kako smo odrezani od sveta. Godrnjamo,
da je včasih bilo vse drugače, lepše in boljše. Spominjam
se babice kako je govorila: »Takrat je bilo boljše, ko je cesar
Franc Jožef bil.«
Seveda, takrat je bila mlada, ni ji bilo težko si na glavo posaditi »slamnati korp« s kakšnimi 30 do 40 jajci, nekaj sira in
smetane, kakšno zelenjavo, ki so si jo odtrgali od ust. Oprtana s košaro, ki jo je znala nositi na glavi, brez da bi jo držala
z rokami, v katerih je nosila še poln cekar in pletenko žganja,
je skoraj tri ure hoda to breme nosila čez Plodršnico,
Sveti Jakob, Jareninske
griče vse do starih mariborskih ulic, kjer je pri njenih starih »kuntah« vse to
razprodala. Za krajcarje, ki
si jih je zavezala v robček in
jih skrbno shranila v nedrje,
je kupila Knajpovo kavo ter
polkilski špic cukora, kar je
zadostovalo za cel mesec
kot priboljšek ob posebnih
priložnostih ali če je bil kdo
bolan pri hiši. Po isti poti, le
hitreje, se je vračala nazaj
domov ter skrbno hranila
preostali izkupiček za plačilo davka. A vendar ji je bilo
»lepo«, ko je preostanek
dneva sklonjena okopavala
koruzo na njivi bližnjega kmeta, da je z dnino odslužila oranje
ter vožnjo z vprežno živino, ki jo sama ni premogla.
Vendar moj namen ni, da bi grajal ali hvalil prejšnje ali
današnje čase. Rad bi nas le spomnil, kako je bilo takrat, ko
smo res bili odrezani od sveta. Bolje rečeno, bili smo prikovani na svoj svet.
Malo sem brskal za starimi zapisi, kako so nastajale cestne zveze, da so nas povezale z mestom, kjer se je edino
dalo kaj prodati za prepotrebne denarce.
Prvi zapis najdem iz leta 1845, ko je znan mariborski zgodovinar Rudolf Gustav Puff zapisal v Zgodovini Maribora, da
sta zdravnika in sadjarja Franca Postiča na Sveti Ani 2. oktobra 1855 obiskala francoska vojvodinja Berry in njen drugi
mož grof Ettori Lucchesi-Palli. Ob tej priliki so strasirali novo
cesto med Sveto Ano in Marijo Snežno. Med drugim piše, da
so se v uri in pol prijetne hoje proti Mariji Snežni ustavili tudi
pri kmetu in gostilničarju Štehanzlu (danes muzej in galerija
Methansova hiša, Zg. Dražen vrh 36) ter pri studencu Florjana Černčica (?) pri Mariji Snežni.
Slovenski gospodar je 29. maja 1902 zapisal naslednjo novico, po kateri je razvidno, da je Sladki vrh bil povezan le z
brodom čez Muro na cesto, ki je potekala po avstrijski strani:
36
»Lastnik tovarne za papir na Sladki Gori ob Muri, gosp. I.
D. Feuerloscher, bode sezidal most čez Muro zraven svoje
tovarne, kjer se nahaja sedaj brod. Most bode služil v prvi
vrsti za električno železnico, katero bode gradil omenjeni
podjetnik od Sladke Gore do železniške postaje Weitersfeld,
na progi Spielfeld - Ljutomer. Gospod Feuerloscher je pa
storil že korake, da bi most služil tudi za javni promet, kar bi
bilo posebno hvalevredno. V ta namen bi morala prispevati
dežela ter mariborski in cmureški okraj gotove svote. Zidala
se bode, ako se to doseže, okrajna cesta od Sv. Jakoba v
Slov. gor. do Feuerloscherjeve tovarne, potem pa dalje ali
na Weitersfeld ali pa naravnost v Cmurek. Ta cesta bi tekla
skozi tele občine: Sv. Jakob, Lilaški vrh in Selnico ob Muri
ter Sladki Vrh in je tudi že posebna komisija ta načrt potrdila.
Želeti bi bilo, da bi merodajni krogi to, za ta kraj jako važno in
koristno stvar zaspati ne pustili.«
Da so poti neznosne ter neprevozne, je v Slovenskem gospodarju 27. januarja
leta 1921 zapisal dopisnik iz Ploderšnice:
»Ploderšnica
je
gospodarsko težila
v Cmurek, kamor pa
zdaj ni mogoče ne
najmanjše
betvice
prodati. Ustvariti bi
se zato morala zveza
z Mariborom, ki je sicer začeta, a do 4 kilometre nedovršena.
A ti 4 km imajo tako
slabo občinsko cisto,
da v dežju ali tudi
zdaj pod nobenim
pogojem ni mogoče
kaj količkaj težjega
voziti: vsled tega trpijo najhuje vinogradniki, ki ne morejo prodati ne kaplje vina. Na Ploderšnici ne
vpraša ne živa duša po vinu, ki vsled tega sploh nima cene.
Kot edini kraj, kamor bi se prodajalo, bi prišel v poštev Maribor; in edina cesta, po kateri bi se moglo voziti, je cesta na
Gornji Cmurek, skoz Sčavniški dol in črez Sv. Lenart; to pa
je dobrih 10 ur vožnje. Kdo iz Maribora bo torej šel k nam
vina iskat? Posledica tega je, da se vinogradniki od dne do
dne bolj zadolžujemo, ker si moramo denar izposojevati.
Zato nujno prosimo, naj se okrajni zastop in deželna vlada
usmilita Ploderšnice in dasta napraviti one 4 km okrajne
ceste.«
Edina cesta, ki je Marijo Snežno povezovala s Šentiljem
in potem naprej proti Mariboru, je potekala preko Trat, čez
Muro do Cmureka in naprej po avstrijski strani na že prej
omenjeno cesto do Šentilja.
Na izboljšanje razmer pa nakazuje članek v Slovenskem
gospodarju v oktobru 1922, v katerem je zapisano:
»Nova državna cesta od Št. Ilja vsporedno ob Muri po
razvodju med Muro in Dravo se začne prav kmalu graditi.
Sedaj se vrši odkup zemlje. Cesta se bo pri M. Snežni zvezala z okrajno cesto Radgona—Cmurek.
Iz zgodovine
Okrajna cesta Malna—Velka, katero gradi mariborski okrajni zastop po ljubljanskem stavbeniku g. Brauerju, bo letošnjo
jesen dograjena in izročena prometu. Ko bo še lenarški okraj
zgradil 1 km dolgo nezgrajeno progo, dobi Maribor kratko
zvezo preko Sv. Jurija v Slov. gor. v Cmurek«
Zanimiva zgodba, kako je prišlo do gradnje te državne ceste med Šentiljem in Velko, je bila zapisana v Slovenskem
gospodarju 22. 12. 1937. Neznani avtor je po pripovedovanju poslanca Franja Žebota zapisal naslednji članek:
»Bivši poslanec g. Žebot zna povedati več veselih, kako
je dosegel nepričakovano marsikaj izdatno koristnega v Belgradu. Med temi poslančevimi spomini je tudi za naše razmere značilna o sv. Ilju Velikem, ki je največjega pomena za
kraje ob severni meji in takorekoč za cele Slovenske gorice.
V poročilu o tem zabavnem doživljaju se hoče pisec teh vrst
poslužiti opisa g. poslanca, kakor ga je že povedal parkrat.
Ko sem bil narodni poslanec za Maribor levi breg, sem uvidel nujno potrebo, da se zgradi za kraje med Muro in Dravo v predelu med Št. Iljem in Apačko kotlino nova prometna
zveza, ki bo vezala te kraje z Mariborom. Pod staro Avstrijo
so se naslanjale Slovenske gorice v tem delu preko Mure
na Radgono, Cmurek, Weitersfeld in Špilje. Nova državna
meja med Jugoslavijo in Avstrijo je presekala tem krajem vse
prometne zveze. Slovenjegoričani so se nahajali v zelo mučnem položaju. Čez Muro niso smeli; v Maribor pa so imeli
dohod v velikih ovinkih, oziroma po slabih ter blatnih klancih.
S svojimi prijatelji v Slov. goricah sem se večkrat posvetoval,
kako bi pridobili za te kraje dobro cestno zvezo z Mariborom.
Kjerkoli smo trkali in prosili, so nam rekli, da ni denarja!
Leta 1923 smo obhajali v Zemunu v gostilni pri »Črnem
mačku« god poslanca in župnika g. Karla Škulja. Povabil
je nas poslanske tovariše, novinarje, slovenske uradnike in
druge prijatelje. Ko smo stopili v obednico, opazimo med številnimi gosti tudi generala. Bil je g. Peter Pečic, šef generalnega štaba naše armade. Začudeno smo se spogledali, kako
je zašel visoki vojaški dostojanstvenik med nas navadne slovenske zemljane. Zvedeli smo, da je g. general Pečic iskren
prijatelj g. župnika Škulja. Ko sedimo in slavimo našega godovnjaka, me nagovori čisto slučajno g. general in pravi: »G.
poslanec, zakaj se vi nikdar ne zglasite pri meni? Odgovoril
sem g. generalu, da so moji poslanski posli taki, da imam
zelo malo opravka z generalnim štabom, pač pa mnogo s carino radi naših tihotapcev, trgovskim, poljedelskim in drugimi
ministrstvi v gospodarskih ter drugih zadevah. G. general me
vabi, če boste kaj imeli, le potrkajte pri meni.
Več dni sem tuhtal, kako bi pridobil prijaznega generala za
kako stvar, ki bi koristila našemu obmejnemu prebivalstvu.
Nekega dne brskam med svojo pošto in zadenem slučajno
na generalštabno karto Slovenskih goric. Spomnil sem se
besed g. generala in sem pričel koj razmotrivati, kako bi se
dalo potegniti za Slovenske gorice novo cestno zvezo. Vzel
sem rdeč svinčnik in sem začrtal od ŠentIlja preko Novin,
Ceršaka, Selnice, Srebotja, Šomarta, Sladkega vrha na Velko pri Mariji Snežni po tamošnjih hribih črto za novo cesto.
Napotil sem se k načelniku generalnega štaba g. Pečiču.
Raztolmačil sem mu načrt nove cestne zveze po obmejnem
ozemlju Slovenskih goric. G. general je bil izredno vesel
predloga.
Gospod general Pečic je naročil polkovniku Gjoko, naj se
zmeni z menoj, kedaj bi šli na lice mesta, rabil je izraz »teren«, da dobi tehnični oddelek natančne podatke. Določili
smo dan, kedaj se odpeljemo v Maribor. Vse drugo so preGlasilo občine Šentilj / letnik 18 / marec 2014
pustili meni. O zadevi sem kar hitro poročal g. župniku v Št.
Ilj Evaldu Vračku in g. Franju Thalerju s prošnjo, naj pripravita vse potrebno za gostoljubni sprejem odposlancev našega
generalnega štaba.
Obhodili smo nameravano novo cestno črto od Št. Ilja preko Novin, Ceršaka do Selnice ob Muri. Iz Selnice, kjer smo
bili pogoščeni od moje sestre, smo šli preko Sladkega vrha
do Velke, kjer veže pri gostilni »Gozdni tkalec« nova cesta
staro proti Cmureku in Apački kotlini. Prenočili smo v avstrijskem Cmureku ter smo se vrnili drugi dan preko Špilja št. Ilja
v Maribor.
Zaključek vseh naših del in truda bi naj bil ta, da bi prišla
cestna zadeva 1. 1924 za časa Pašič Pribičevičeve vlade
do rešitve. Dasiravno smo bili poslanci Jugoslovanskega kluba v najstrožji opoziciji proti tedanji vladi, je vendar uspelo
spretnemu manevriranju g. generala Petra Pečica, da je bila
vnesena v državni proračun prva postavka 4 milijone dinarjev za nameravano državno cesto Št. Ilj. - Velka.
Sv. Ilija Veliki
Ko sem dobil v roke predlog finančnega zakona oziroma
proračuna, sem opazil, da je pri denarnem znesku za cesto
Št. Ilj—Velka velika tiskovna napaka v tem, ker je bilo tiskano: »Novi državni put Sv. Ilja Veliki.« Bežal sem h g. generalu Pečiču in ga opozoril na tiskovno napako. G. general je
vzrojil in vzkliknil: »Nemoj, da mi diraš u ovo stvar. Ja sem
namirice učinil ovo štamparsku grešku. Neka misle Srbijanci,
da se nalazi ovaj put negde u Šumadiji!« Besede g. generala
sem koj razumel.
Sam g. general Pečic je prišel branit to postavko in jo še
podčrtal kot državno potrebo. Poslanci so govorili med seboj,
da se nahaja ta nova cesta nekje v Srbiji. Nihče ni vedel, da
gre veliki kredit za važno novo cestno zvezo na naši severni
meji. Postavka je ostala v letnem proračunu in je bila obenem z drugimi soglasno odobrena v narodni skupščini.
Nato se je pričela gradnja ceste. Gradbeno vodstvo je imelo velikanske težave, ker je bil velik del sveta na novi cestni
progi plazovit. V Novinah pod Fišeraderjevim posestvom je
lezel celi hrib v ozko sotesko. Samo za zaustavitvena dela
plazov je bilo izdanih več nego en milijon dinarjev. Za dovažanje kamna in gramoza so morali položiti progo za malo
cestno železnico ter so vozili z lokomotivo kamenje iz Sfiligojevega kamnoloma ter gramoz iz Mure na cestišče, ki je
bilo dolgo približno 15 km. Cesta je bila v gradnji dobra 3
leta. Nazadnje sta še mariborski obl. odbor in okrajni zastop
prispevala veliko vsoto, da so mogli cesto dokončati. Tako je
nastala ta prepotrebna prometna zveza. Prebivalstvo mora
biti hvaležno posebno tedanjemu načelniku generalnega
štaba naše vojske g. Petru Pečiču, ki je pripomogel z veliko
ljubeznijo in svojo diplomatsko zmožnostjo, da smo prišli v
tistih kritičnih časih brez posebnih težav do te lepe in tolikanj
potrebne cestne zveze.«
Seveda pa z izgradnjo te ceste še ni bilo konec težav z
gradnjami cest. Čeprav bo minilo že skoraj sto let po teh dogodkih, se še vedno borimo s plazovi in sanacijami za katere je prav tako težko najti sredstva. Sredstva so prevečkrat
odvisna od politične volje tistih, ki trenutno imajo škarje in
platno v svojih rokah. Hudomušno bi pripomnil, da bi se naši
poslanci in krajevni odborniki lahko zgledovali po g. Žebotu
in generalu Pečiču. Morda bi lažje uspeli, če bi v svoj predlog
zapisali na primer: »Sanacije krajevne ceste v Žabjo vas na
Rožniku ali pa vsaj na Kresnico.«
Leopold Methans
37
Politične stranke
OBISK POSLANSKE SKUPINE SDS
V OSREDNJEŠTAJERSKI POKRAJINI
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, ki že
več let obiskuje slovenske občine, je v ponedeljek, 17. marca 2014, obiskala Osrednještajersko regijo. Tokratni obisk
so poslanke in poslanci SDS začeli v občini Šentilj z delovnim posvetom na temo »Zakaj je Slovenija še vedno v krizi?«, v okviru katerega so sprejeli naslednje sklepe:
Poslanska skupina SDS z zaskrbljenostjo spremlja nevzdržno stanje na gospodarskem, finančnem in socialnem
področju Osrednještajerske regije. Prav tako izraža zaskrbljenost nad trendom rasti brezposelnosti, zlasti med najranljivejšimi družbenimi skupinami in mladimi. Brezposelnost
dosega v povprečju med 16 in 19%, kar je veliko nad državnim poprečjem, podjetja padajo kod domine, novih investiciji, ki bi generirala nova delavna mesta, ni. Dejstvo je, da
bi bil problem brezposelnosti še večji brez dnevne delovne
migracije v sosednjo Avstrijo. Zato poslanska skupina SDS
poziva Vlado RS, da čimprej uresniči zaveze, ki jih je pred
več kot pol leta dala predsednica Vlade RS Alenka Bratušek
o pomoči Osrednještajerski regiji.
V poslanski skupini SDS izražamo zaskrbljenost, ker Vlada RS ni zagotovila zadostnih finančnih sredstev za lastno
udeležbo za projekte, ki so sofinancirani s strani EU. V poslanski skupini SDS pozivamo vlado, da prioritetno pospeši
črpanje EU sredstev v regijah z višjo razvojno ogroženostjo
oziroma nadpovprečno brezposelnostjo, kamor sodi tudi
Osrednještajerska regija.
Poslanska skupina SDS ugotavlja, da se je položaj Mestne
občine Maribor kot univerzitetnega in gospodarskega središča Osrednještajerske regije izrazito poslabšal. Poslanska
skupina SDS zato poziva Vlado RS, da posebno pozornost
nameni ustvarjanju pogojev za krepitev znanstvenega in
pedagoškega potenciala visokošolskih ustanov v regiji, saj
brez njih ne bo mogoče ponovno aktivirati razvojnega potenciala regije.
Poslanska skupina SDS ugotavlja, da se je s sprejetjem
Zakona o dohodnini, s katerim se je uveljavila dvojna ob-
38
davčitev delavcev migrantov, v večini zaposlenih v sosednji
Avstriji, naredila velika škoda. PS SDS zato poziva Vlado
RS, da ponovno premisli o nastalem problemu in sprejme
ustreznejšo rešitev, v smeri preprečitve dvojne obdavčitve
dohodkov fizičnih oseb. Dejstvo je, da je sedanja zakonska
ureditev nesprejemljiva in škodljiva za zaposlene, ki so si
poiskali zaposlitev v tujini, da bi razbremenili našo socialo
ter sebi in svojim družinam zagotovili preživetje.
Poslanska skupina SDS nasprotuje dodatnim, nesorazmernim in neuravnoteženim davčnim obremenitvam podeželja, ki jih z uvedbo nepremičninskega davka in z dvigom
katastrskega dohodka ter ostalih dajatev izvajata vlada in
koalicija.
Poslanska skupina SDS podpira sanacijo cestne infrastrukture, ki je bila uničena med izgradnjo avtocestnega križa na področju Osrednještajerske regije, zlasti na področju
Slovenskih Goric. Poslanska skupina SDS poziva Vlado
RS, da zagotovi realizacijo vseh tistih projektov, za katere
so bile že podpisane pogodbe na tem področju.
Sledila je novinarska konferenca, na kateri so nastopili
vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, domači poslanec
Marijan Pojbič ter poslanca Jožef Jerovšek in Franc Breznik.
Marijan Pojbič je ob tej priložnosti spregovoril o nedopustni
dvojni obdavčitvi delovnih migrantov, ki rešujejo gospodarsko in socialno sliko tega obmejnega območja. Kot je dejal,
»tisti, ki so šli iskati svojo zaposlitev preko meja, niso šli s
tem namenom, da bi ustvarjali višje prihodke, ampak zato,
da niso breme naši socialni državi in da preskrbijo svojo
družino. To pa zato, ker jim naša država ni omogočila najti
zaposlitve v Sloveniji. To je škandalozno«.
Namen obiskov je iz prve roke izvedeti čim več o izzivih,
dosežkih, pa tudi težavah, s katerimi se srečujejo vodstva
lokalnih skupnosti, podjetja, javni zavodi, kot tudi občanke
in občani. SDS se namreč zaveda, da je mogoče ustrezne
ukrepe in zakonodajo sprejemati zgolj na podlagi poznavanja realnih razmer na terenu in med ljudmi.
Politične stranke
UTRINEK DeSUS-a
IN ČESTITKA
NEŽNEMU SPOLU
Občinska organizacija
DeSUS Šentilj
Občinska organizacija DeSUS Šentilj se zavzema za uresničevanje programskih ciljev DeSUS-a in izvaja aktivnosti v okviru letnega delovnega načrta, ki
zajema več postavk. Zato jih bom le nekaj predstavil:
- Sodelovanje na nivoju koordinacije treh občin Kungota - Pesnica Šentilj
- Z območnim odborom Lenart ter pokrajinskim odborom Podravje in
nadaljevanju z sedežem stranke v Ljubljani
- Udeležba na festivalu za tretje življenjsko obdobje - Cankarjev dom
- Sodelovanje z Občino Šentilj in DU v občini
- Izvajamo tedenska srečanja z namenom predstavitve informacij delovanja stranke in sej organov ter druženja članstva.
- Ob posebnih priložnostih pa še srečanja s posebno vsebino, kot so
zaključek leta in sprejem članic ob Dnevu žena.
Leto 2014 bo zelo zahtevno tudi za delovanje naše stranke na terenu. To je
namreč leto lokalnih in evropskih volitev.
Samo močnejši DeSUS se bo lahko dostojno in uspešno boril za socialno državo ter ohranjanje pravic starejših, invalidov ter drugih socialno šibkih skupin.
Za praznik čestitam Vam,
čestitki tej pa naj sledi
še željam, da se zgodi
le tisto, kar Vas radosti!
Vsem ženam v Občini Šentilj iskrene
čestitke ob prazniku dneva žena.
Materam pa najlepše želje ob materinskem dnevu.
Saj materinstvo je nekaj najplemenitejšega na tem svetu.
Čestitke tudi Občini Šentilj v okviru
občinskega praznika in hvala za
sodelovanje.
Občinski odbor
predsednik
Franc Polanec
IZGUBLJENE PRILOŽNOSTI
Živimo v času, ko globalna gospodarska in
finančna kriza močno vpliva na življenje posameznika v občini in celi državi. Soočamo
se z veliko brezposelnostjo, socialnimi težavami in krizo vrednot. Samo vprašanje časa
je, kdaj se bo Slovenija dokončno zlomila, če
v zelo kratkem času gospodarsko ne bo začela okrevati. Zadnji trenutek je: moramo se
globalno in lokalno soočiti s številnimi izzivi
in dolgoročno naravnanimi razvojnimi trendi.
Pri brezposelnemu država ne izgubi samo
njegovih vplačil v različne državne blagajne,
ampak mora država zanj iz državnega proračuna izplačevati tudi različne socialne pomoči. Kakorkoli stvari obračamo in jih proučujemo, na koncu vedno pridemo do ugotovite,
da gospodarsko kolesje lahko zažene samo
davčna razbremenitev. Z novimi davki in z
novim zadolževanjem gospodarskega okrevanja žal ne bo!
Slovenija je odvisna od malih in srednje
velikih podjetji. Ta predstavljajo ključni del gospodarske aktivnosti. Če gre tem podjetjem
dobro, potem gre dobro tudi občini, državi. Če
so ta podjetja v težavah, potem se z zmanjševanjem gospodarske aktivnosti zmanjšujejo
tudi proračunski prilivi. Mala in srednje velika
podjetja imajo danes težave, ker so prezadolžena. Prezadolžena pa niso za to, ker bi mali
podjetniki in obrtniki tako slabo gospodarili ali
se zadolževali za nesmiselne projekte. Mali
podjetniki in obrtniki so prezadolženi zaradi
plačilne nediscipline in propada velikih podjetji ali državnih institucij.
Na Banki Slovenija so ugotavljali, da so
lahko celo vse milijarde, ki smo jih vložili v sanacijo bančnega sistema, stran vržen denar,
če se mala in srednje velika podjetja ne bodo
razdolžila in začela normalno delovati. To je
zelo lahko reči, vendar mnogo težje storiti. Če
se obrtniki in podjetniki želijo razdolžiti, potrebujejo denar, do njega pa lahko pridejo samo
na dva načina: s prodajo podjetja ali z davčno
razbremenitvijo. Banke pa so brez svežega
kapitala.
Novi davki potapljajo obrtnike in podjetnike.
Tisti, ki vodijo državo danes, se ne zavedajo,
da se z višanjem davčnih bremen povzročajo
brezposelnost ter večanje sive in črne ekonomije. Ko podjetja in obrtniki niso več sposobni
plačevati svojih obveznosti, prihaja do stečajev. Tistim, ki še pravočasno uspe zapreti podjetje, pa se preselijo na črni trg in tam
opravljajo iste storitve, samo, da tokrat brez
računa. Ne razumem, zakaj vlada vztraja pri
ekonomskem konceptu, ki ne daje rezultatov.
Ob navedenem moramo izpostaviti tudi
problem podnebnih sprememb in druge naraščajoče pritiske na okolje ter naravne in druge nesreče. Narava nam vedno znova v obliki
suše, poplav, ujm, žleda vrača to, kar smo ji
zadali. Poleg tega se soočamo z naraščajočimi cenami surovin in energentov. Okolja
tako ne moremo več obravnavati le kot de-
Mag. Štefan Žvab
javnika omejevanja rasti, ampak kot razvojno priložnost za novo razvojno paradigmo,
ki išče sinergije med cilji na gospodarskem,
družbenem in okoljskem področju. Vse večji
problem tako predstavljata tudi za kmetijstvo
in povzročata nestabilnost kmetijskih trgov.
Dogaja se nekonkurenčnost majhnih kmetij
brez pravega produkta in brez podpore državnih institucij.
Pomemben element predstavljajo tudi
spremembe v demografski strukturi (staranje prebivalstva in vzporedno zmanjševanje
deleža delovno aktivnih prebivalcev) in s tem
povezane spremembe pri zagotavljanju določenih pravic, pa tudi povečan tok migrantov.
Z omejenimi viri in spremenjenimi okoliščinami bi se morali soočiti tudi na občinski
ravni. Predvsem z demografskimi in družbenimi trendi (staranje prebivalstva, kasnejše
osamosvajanje mladih, beg možganov, omejenost človeških virov), omejenimi naravnimi
viri in slabem gospodarjenju z njimi, finančnimi omejitvami itd.
39
Politične stranke
Nekaj statističnih podatkov občine Šentilj
(vir: Statistični zavod RS, za leto 2010).
Sredi leta 2010 je imela občina približno
8.400 prebivalcev (približno 4.150 moških in
4.250 žensk). Po številu prebivalcev se je med
slovenskimi občinami uvrstila na 62. mesto.
Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je
bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili.
Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini
je bil torej negativen, znašal je -0,1. Seštevek
naravnega in selitvenega prirasta na 1.000
prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je
-0,2 (v Sloveniji 1,6). Povprečna starost občanov je bila 41,3 leta in tako nižja od povprečne
starosti prebivalcev Slovenije (41,6 leta). Med
1.000 prebivalci v občini je bilo 39 študentov
in 8 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na
1.000 prebivalcev povprečno 52 študentov in
10 diplomantov. Med osebami v starosti 15
let-64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 56% zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar
je manj od slovenskega povprečja (59%). Med
aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 15,0% registriranih brezposelnih oseb,
to je več od povprečja v državi (10,7%). Med
brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna
mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku
za približno 13% nižja od letnega povprečja
mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za
približno 11%. Vsak 13. prebivalec občine je bil
prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči.
Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak
22. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Vrednost bruto investicij v nova
osnovna sredstva v občini (1.230 EUR na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja
(2.176 EUR na prebivalca). Po podatkih iz leta
2012 in 2013 pa so statistični podatki še slabši.
Ob zgornjih statističnih podatkih in podatkih
o brezposelnih se lahko kar zamislimo. Poraja se mi vprašanje, kako naprej. Sedaj lahko
samo najpogumnejši in razvojno inovativni
obrnejo trend razvoja občine v drugo smer.
Z gotovostjo lahko trdim, da Slovenija ni
uspešna pri doseganju ključnih ciljev na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju.
Slovenija je v obdobju 2005-2008 dosegala visoke stopnje gospodarske rasti (v povprečju
5,1% na leto), tudi na račun brezumnega dodeljevanju sredstev pravnim osebam povezanim
s politiko, ki verjetno nikoli ne bodo vrnjena.
Z začetkom gospodarske krize se je soočila z
enim najvišjih padcev gospodarske aktivnosti
med državami EU. Poslabšanje gospodarskih
razmer je v letih 2009-2013 privedlo tudi do
zmanjšanja materialne blaginje prebivalstva
občanov. Zaostrile so se tudi razmere na trgu
dela, saj se beleži v zadnjih letih več kot 15%
brezposelnost v občini (to so statistični podatki
samo za aktivne iskalce zaposlitve).
Gospodarsko okrevanje dodatno zavira
omejena dostopnost do finančnih virov. Visoka
gospodarska rast v obdobju pred krizo je bila
namreč dosežena ob povečani dostopnosti do
finančnih virov na mednarodnih trgih ter ob
visoki stopnji zaupanja med bankami in podjetji (kreditojemalci). Zaostritev razmer in težja
dostopnost do mednarodnih finančnih trgov
sta močno zmanjšala kreditno sposobnost
domačih bank, hkrati pa sta se zaradi nizke
40
gospodarske aktivnosti zmanjšala likvidnost
zadolženih podjetij in vrednost njihovega premoženja.
Hkrati so se s pešanjem gospodarstva poslabšali tudi materialni pogoji življenja. Gospodarska kriza se je bolj odrazila v ekonomsko
šibkejših regijah z relativno visokim deležem
predelovalnih in delovno intenzivnih dejavnosti.
Razmere na trgu dela, ki so se v pred kriznem obdobju izboljševale, so se z gospodarskim nazadovanjem v obdobju 2009-2012
močno zaostrile. Za trg dela je še naprej značilna visoka segmentacija. Starostna segregacija in strukturna neskladja pa so se v zadnjem
obdobju še okrepila. V zadnjem letu pa je tudi
močno porasla brezposelnost mladih.
Če si želi občina kot potencialno izhodišče
zagotoviti trajnostni razvoj, si mora prizadevati
za sledeče cilje:
•
Blaginjo občanov kot najvišji razvojni
cilj. (Vse spremembe v gospodarstvu in
družbi morajo biti usmerjene k večanju
blaginje sedanje in prihodnjih generacij,
ob upoštevanju okoljskih omejitev in skrbi za zdravje ljudi).
•
Gospodarsko rast ob upoštevanju ekonomskega, družbenega in okoljskega
vidika razvoja, ki bo temeljil na znanju
in ustvarjanju višje dodane vrednosti in
ugotovljenih priložnosti za prehod v zeleno gospodarstvo s trajnostno rabo naravnih virov.
•
Krepitev inovativnosti in kreativnosti.
•
Poslovno okolje spodbudno za razvoj
družbeno odgovornega podjetništva in
pozitivno naravnano do investitorjev.
•
Zmanjšanje administrativnih ovir, spodbudno davčno okolje, kompetentne kadre in fleksibilen trg dela.
•
Umik države iz gospodarstva, tako da ne
bo več mogoče neposredno poseganje
države v odločitve ekonomskih subjektov.
•
Zaposljivost in zaposlenost občanov. Še
posebej starejših in mladih.
•
Učinkovitejše upravljanje s prostorskimi
potenciali. Povezovanje urbanih središč
in izkoriščanja sedanjih nefunkcionalnih
zemljišč.
•
Razvoj energetike, ki bo temeljil na trajnostnem principu. Prednostno se izbirajo
tehnologije, ki ne povzročajo izpustov
toplogrednih plinov, so ekonomsko opravičljive in družbeno sprejemljive.
•
Promocijo občine in njenega gospodarstva, turističnih potencialov ter kulture,
naravnih vrednot in biotske pestrosti,
pospeševanje tujih neposrednih naložb
v občino.
Trajnostni razvojni potencial občine mora
sloneti na neizkoriščenih endogenih virih v
občini (les, voda, biotska raznolikost, socialno
podjetništvo...), s poudarkom na inovativnosti.
Globalno mora občina zagotavljati dolgoročno stabilno delovanje brez dolgoročnega
zadolževanja.
Takoj se mora spoprijet s filozofijo trajnostnega razvoja s sloganom:
»Zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi
pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«.(Our Common Future,
Oxford University Press 1987, stran 43)2
Za doseganja teh razvojnih potencialov
pa si moramo postaviti določena prioritetna
področja, ki so po mojem mnenju ključna za
doseganje sinergijskih učinkov za blaginjo občanov.
1. Zaposlovanje in znanje
2. Konkurenčno gospodarstvo
3. Zeleno življenjsko okolje
4. Izboljšana kakovost življenja
Sloneti mora na naslednjih predpostavkah (prednostih) občine:
•
Delo kot vrednota.
•
Visoka izobrazbena struktura mladih.
•
Akumulirano znanje in izkušnje starejših.
•
Potenciali za vzgojo, izobraževanje,
usposabljanje in ozaveščanje za trajnostni razvoj.
•
Znanje tujih jezikov in prilagajanje na
kulture drugih narodov (raznolikost kulturnih vplivov) z bogastvom mednarodnih povezav.
•
Računalniška pismenost.
•
Medgeneracijski prenos znanja in izkušenj pri obvladovanju in razvoju zahtevnih tehnologij.
•
Dobra geostrateška lega s potencialno
uveljavljeno logistično infrastrukturo.
•
Velik delež obnovljivih virov energije.
•
Biotska raznovrstnost.
•
Ekološko kmetijstvo.
Kaj bi morali doseči:
•
Višjo zaposlenost in boljšo zaposljivost delovno sposobnega prebivalstva
predvsem starejših, mladih, manj izobraženih in dolgotrajno brezposelnih.
•
Pospešiti vstop mladih na trg dela.
•
Krepitev gospodarske aktivnosti in večje število delujočih manjših podjetij.
•
Odpraviti strukturna neskladja med ponudbo in potrebami družbe znanja ter
povečati prilagodljivost delovne sile in
geografsko ter poklicno mobilnost.
•
Povečat tuje neposredne investicije v
gospodarstvo.
•
Povečat rabo obnovljivih virov energije
in posledično zmanjšati emisije toplogrednih plinov.
•
Dvigniti
prehransko
samooskrbo,
zmanjšati zaraščenost kmetijskih površin.
•
Izboljšati kakovost življenja občanom.
Zato namesto zaključka tega pisanje –
Tudi vi se lahko vprašate KAKO in NA KAŠEN NAČIN doseči zastavljeno?
Literatura in viri:
1. KusVeenvliet, J. (2012). Analiza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Povzetek končnega
poročila. Nova vas: Zavod Symbiosis.
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.
si/pageuploads/podrocja/narava/analiza_
strategije_biotske_raznovrstnosti_povzetki.
pdf
2. (OurCommonFuture, Oxford UniversityPress 1987, stran 43).
3. Statistični zavod Slovenije(občina Šentilj), podatki za leto 2010.
4. Ministrstvo za gospodarstvo:Strategija
razvoja Slovenije 2014-20120, osnutek, Avgust 2013.
Jubileji
90 LET JOŽETA MIHELIČA IZ SP. VELKE
Na sredini sedi Jože Mihelič, od leve proti desni stojijo Srečko Očkerl, Lidija Šarić, Filip Mihelič, Marjan Pak, Anton Krajner,
Franc Pivec in Edvard Čagran. (Foto: Franc Berlič)
1. marca 1924 se je na Spodnji Velki 14 rodil
Jože Mihelič. Na tej kmetiji je odraščal in vsa
leta tudi delal. Pri 17 letih so ga vpoklicali v
vojsko, kjer je bil med 2. svetovno vojno štiri
leta v ruski fronti. Po vrnitvi z vojske je nadaljeval življenje na domačiji in se tudi poročil.
Rodila sta se mu sin Filip in hči Marija. Postal
je tudi dedek svojim štirim vnukom: Sebastijanu, Nataši, Dušanu in Filipu. Z ženo Marijo
sta imela leta 2012 60. obletnico poroke. Septembra 2013 pa je žena Marija preminila. Prav
tako pa ima Jože pravnuke, ki mu polepšajo
dneve. Pradedek je kar šestim pravnukom: Filipu, Žanu, Antonu, Karin, Ines in Žanu.
Ob tem častitljivem jubileju so ga na domačiji, kjer je praznoval v krogu domačih, obiskali in razveselili s skromnim darilom v imenu
Rdčega križa Marjan Pak, v imenu Društva
upokojencev Zg. Velka Franc Pivec, v imenu
Turističnega društva Klopotec Anton Krajner,
Srečko Očkerl, Franc Berlič in Lidija Šarić, v
imenu Občine Šentilj pa župan Edvard Čagran.
Lidija Š.
DEVETDESETLETNICA MARIJE TRŠAVEC
Naša članica Marija Tršavec se je rodila 17. 12. 1923 na Vukovskem Vrhu. Takrat je imela še priimek Lorber. V Šentilj
se je priselila leta 1982, svojo devetdesetletnico pa je praznovala pri hčerki v Polički vasi, ker si je, nekaj dni pred 90.
obletnico rojstva, zlomila obe roki v zapestjih in je odvisna od pomoči hčerk. Kljub temu pa je bila dobre volje in možgani
ji še dobro delajo. Ima dve hčerki in sina, pet vnukov in pet pravnukov.
Ob devetdesetletnici smo jo obiskali in ji čestitali župan Edvard Čagran v imenu Občine Šentilj in Anka Šenveter ter
Ivan Velikogne v imenu DU Šentilj. Zaželeli smo ji tudi skorajšnje okrevanje, vesele praznike in srečno novo leto 2014.
Na spodnji sliki je slavljenka s hčerkama.
Predsednik DU Šentilj
Ivan Velikogne
41
Sporočila
VPIS V VRTEC SLADKI VRH IN VELKA ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015
Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo potekal vpis v vrtec za šolsko leto 2014/2015 v času od 22. do 25. aprila
2014, vsak dan od 7. do 14. ure v prostorih šole na Sladkem Vrhu pri šolski svetovalni delavki.
Vlogo za vpis otroka v vrtec dobijo starši v posamezni enoti vrtca ali pri svetovalni delavki ter na spletni strani www.
os-sladki-vrh.com.
V vrtec se sprejema otroke od dopolnjenega 11. meseca starosti do vstopa v osnovno šolo.
Ravnateljica: Andreja Košti
PGD Velka – zahvala krajanom za darovane prispevke
Gasilke in gasilci PGD Velka se iskreno zahvaljujemo vsem krajankam in krajanom za darovane prispevke, ki ste
jih darovali ob koncu leta. Najbolj pa smo veseli, da nas kljub tej težki situaciji še vedno podpirate in nas z veseljem
pričakujete. Zbrana sredstva nam veliko pomenijo in omogočijo, da lahko delujemo v skladu s pravili gasilske službe
in planiranimi aktivnosti v letu 2014. Vsem darovalcem se še enkrat iz srca zahvaljujemo.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
V imenu vseh članic in članov PGD Velka
Branko Plošnik, predsednik PGD Velka
VPIS OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015
Spoštovani starši!
Vpis otrok v Vrtec Šentilj in Vrtec Ceršak za šolsko leto 2014/2015 bo potekal
od 31. marca do 11. aprila, vsak dan od 7. do 14. ure,
vsako sredo tudi od 15. do 17. ure.
Vlogo za vpis dobite v vrtcih ali na spletni strani OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj.
Kontaktni osebi: Vrtec Šentilj: Cvetka Jaunik, telefonska številka: 02/650 61 12
Vrtec Ceršak: Alenka Zemljič, telefonska številka: 02/647 16 91
42
Sporočila
d.o.o.
Gosposvetska 27 Maribor
Kontakt
Marjetica Bedenik, dip.inž.grad.,
tel. 040-610-602
ocean@triera.net
Za vas izvajamo strokovno in zanesljivo:
Arhitektura in gradbene konstrukcije
Storitev je celovita, izdelamo vse potrebne dele projekta IDP,PGD,PZI,PID:
načrt arhitekture, načrt gradbenih konstrukcij (statika), načrt cest in cestnih priključkov ter
kanalizacije, načrt elektro in strojnih instalacij, za vas opravimo tudi geodetke posnetke in
vse po predpisih zahtevane elaborate. V ponudbi pa imamo tudi opremljanje prostorov,
izdelavo barvnega načrta stanovanja, hiše, fasade...
Izpeljemo lahko tudi upravni postopek do pridobitve gradbenega dovoljenja, tehničnega
pregleda, ter uporabnega dovoljenja.
Izdelujemo projekte za:
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Individualne in večstanovanjske stanovanjske hiše
poslovno stanovanjske objekte
industrijske objekte (hale, skladišča)
kmetijske objekte (hlevi, silosi, lope za kmetijsko mehanizacijo..)
načrte cest in cestnih priključkkov
načrte kanalizacije in kanalizacijeske hišne priključke
legalizacije vseh objektov
ureditev okolja
varnostni načrti in koordinacija iz varstva pzi delu
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice in
prababice
Štefanije Polanec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob
žalnem slovesu pokojne namenili cvetje
in sveče ter izrekali sožalje.
Sin Franček z družino
Upravna enota Pesnica
Uradne ure krajevnega urada Šentilj:
tel. št.: (02) 651 00 91;
ob ponedeljkih od 8. do 12. ure,
ob sredah od 8. do 12. ure
in od 13. do 16. ure.
43
Nagradna križanka
Rešitev križanke v prejšnji številki (vodoravno): TKALSTVO, RADIOLOG, AM, MLADOST, NIKI, KAVER, SKAT, OJE, PAD, VZVRAT, OZ, ULNA, LJ, SREČNO, SANI, NET, RIMA, VIN, SOZVOK, STO, USTKA,
ODRIVALO, RIDA, UTA, OČINA, TIRANA, PEKEL, SALDO, IVAN, OG, CEPANKA, ANTON, ROBOTA, TOTEM, OČI, AVA, ORO, HITIN, NE, BART, OBNOVA, AKI, NL, RAVIOL, NAPAKA, IKRAVOST, POGAČAR,
KARBIDKA, KLADARA
Tri knjižne nagrade razpisujemo tudi za križanko te številke. Rešitve pa pošljite
kot vedno na naslov uredništva do 30. maja 2014 s pripisom:
»Rešitev križanke«.
Uredništvo
Ime in priimek reševalca križanke:
Naslov:
IZŽREBANI DOBITNIKI KNJIŽNIH
NAGRAD ZA PRAVILNO REŠENO
KRIŽANKO V PREJŠNJI ŠTEVILKI
GLASILA:
SONJA ŠTUBELJ, SLADKI VRH 5C,
2214 SLADKI VRH
ANICA SEDMINEK, SLADKI VRH 6,
2214 SLADKI VRH
JOSIP MARKOVIČ, POLIČKA VAS
27D, 2215 CERŠAK

Marec 2014 - Občina Šentilj

Transcription

Similar documents

14. redna seja - Občina Šentilj

po prireditvah - Mariborska knjižnica

12. redna seja - Občina Šentilj

December 2010 - Občina Šentilj

Oktober 2013 - Občina Šentilj

Marec 2013 - Občina Šentilj

December 2013 - Občina Šentilj

NIT - Kako deluje srce.pdf

Podrobnosti o kandidatih si oglejte na tej povezavi…

File - Sladki nasmehi

Pojmo božične pesmi

Elaborat gasilske vaje

Časopis Sladkogorčan, april 2012

Poročilo in plan poveljnika

Most št. 36 - december 2012

Vprašanja Organizacija gasilstva in pravne podlage 1. Kako je

POKLICNA MATURA

14 III kvartal 2013.

Marec 2013 - Domače Novice