GRETA PEČNIK - Galerija likovnih samorastnikov Trebnje

GRETA PEČNIK
GRETA PEČNIK
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
15. maj—12. oktober 2014
GRETA PEČNIK
Greta Pečnik je slikarka, katere delo uvrščamo v ustvarjalno polje naivne umetnosti. Naivna umetnost - art naive,
primitive art - »je likovna ustvarjalnost akademsko
nešolanih slikarjev in kiparjev, ki se z likovno umetnostjo
običajno ukvarjajo samo v prostem času, izven svojega
pravega poklica …, ki tudi s svojimi umetniškimi prizadevanji izpričujejo naivne predstave o svetu …« (Luc Menaše:
Evropski umetnostno zgodovinski leksikon, 1971). Greta
Pečnik nesporno ni imela akademske izobrazbe, pa
vendar je bila svoji likovni ustvarjalnosti dovolj
zavezana in predana, da je dosegala stopnjo
profesionalne angažiranosti. Hkrati bi
ob poglobljenem pogledu v vsebino
njenih slik težko sodili ali so bile
njene predstave o svetu naivne.
Njene podobe pa vsekakor posedujejo vse formalne elemente
naivne umetnosti. Zato bi tudi
na njenem primeru ugotavljali,
da je naivna umetnost precej
zapleten fenomen in kompleksno
področje, saj zajema veliko prikritega, formalno nepojasnjenega,
morda navidezno naključnega, vendar
časovno in teritorialno ciklično pojavnega.
In tudi misel, ki pravi, da »naraščajoče število in popularnost naivne umetnosti (gre za obdobje šestdesetih
oziroma sedemdesetih let 20. stoletja) pomenita neke
vrste dopolnjujoče nasprotje vlogi in pomenu abstraktne umetnosti ter pričata o človekovi neusahljivi potrebi
o »nazornem« upodabljanju«, če ponovno povzamemo
Menašeja, bi lahko razumeli le v smislu delnega odgovora.
V opredeljenem pojmu poznamo naivno umetnost že iz
18. stoletja. Vsekakor je s Carinikom (Henri Rousseau,
1844–1910) doživela prvo veliko popularizacijo predvsem
zaradi vzporednosti z novim gibanjem, ki ga je sprožil
impresionizem. Verjetno je naslednja popularizacija
vezana na povzdigovanje družbenega koncepta, torej
poveličevanje delavskega razreda znotraj socialistične
države. V določenem obdobju pa je preboju v
prepoznavnost naivne umetnosti nedvomno
botrovala trgovina slikarskih artefaktov.
O naivni umetnosti je bilo veliko
napisanega, pa vendar se kritika
in raziskava večinoma nista lotevali globljega ozadja tega
fenomena. Ukvarjali sta se
predvsem s formo samo,
vprašanje izvornosti le-te
pa je ostalo odprto. Nekako
nismo prišli do odgovora,
zakaj se v okviru te dejavnosti določene likovne rešitve
ponavljajo kot matrični vzorec
pri različnih, med seboj nepovezanih avtorjih. Morda, toda če le
nekoliko nakažemo usmeritev našega
razmišljanja, se problematika zastavlja
že na primarni ravni, ki jo predstavlja paradigma
brezfunkcionalnosti umetniškega predmeta – artefakta.
V praksi, v konkretnem, pa lahko ugotavljamo, da se forma naivnega slikarstva (figura, kompozicija, medbarvni
odnosi) izkaže kot forma čistega arhetipskega značaja.
Skratka, da ne bi zašli v nekakšen psihoanalitični
3
diskurz, bi rekli, da se v naivnem slikarstvu manifestira
način optične sporočilnosti, ki je primarno in splošno
razumljiv najširšemu krogu gledalcev. Izvira iz podzavednega, natančneje dela podzavesti, kjer se v relaciji
dojemanja realnosti izhodiščno oblikuje, odzrcali, tudi
vizualno pomensko znamenje realnega. Sledi prenos,
torej direktna transkripcija.
Naj iz uvodnih razmišljanj, ki morda le nekoliko nakazujejo jedro problematike in jih podajamo predvsem
zaradi lažjega razumevanja avtoričinega dela, preidemo k njenemu delu. Pred nami je pregledna razstava,
ki zajema dela Grete Pečnik, nastala v obdobju treh
desetletij. Glede na evidentirano gradivo njene slikarske zapuščine bi sklepali, da se je pričela Pečnikova s
svojo likovno ustvarjalnostjo resneje ukvarjati v sredini
šestdesetih letih. Torej, po svojem štiridesetem
letu starosti. Živela je v Piranu, kamor se
je preselila okoli leta 1955. Začetniško
obdobje, iz katerega nam je ohranjeno le nekaj slik, ki odražajo
določeno poenotenost in sorodnost, bi v smislu zaokroženega
cikla morda zajeli v čas treh
do petih let. Tu je v ospredju
žanrska tematika, uprizoritev
življenja preprostih vaških ljudi in njihovih opravil. Prav na
začetku imamo dve podobi, ki
nekako opredeljujeta celoten
cikel: sliki »Delo na polju« (1966)
in »Soline« (1968). Za razliko od
nadaljnjih je v teh podobah veliko
4
bele svetlobe, kolorit je svež in svetel, morda nekoliko
pastelen. Opazne so svetlomodra, blago rjava in rumena barva. Pogled v podobo je horizontalen, krajinski, z
dinamiko, ki se razvija v prostor. V ospredju uprizoritve
je dejavnost ali prigoda. Izvedbena nerodnost se v slikah, ki jim nekoliko primanjkuje stabilnosti v kompoziciji,
gotovo izpostavlja v neustrezni anatomski drži oziroma
okornosti pri tvorbi figur, perspektivičnih napakah ipd.
Vendar se atmosfera, ki jo podobe ustvarjajo, lepo izpelje v hoteno sporočilnost. In morda je ravno preprost
likovni govor najustreznejši način predstavitve zastavljene bukolične tematike. Prizori iz ruralnega življenja, vaška ikonografija, šege in navade so verjetno avtoričini
spomini iz otroštva, saj kljub živahnosti in veselosti dajejo te podobe nekoliko nostalgičen vtis.
Tematsko in formalno kompaktnost cikla prekinja
zanimiva slika, ki je datirana v leto 1968. Gre
za delo, ki bi ga naslovili »Revolucija«
ali »Punt«, saj je na njej uprizorjeno
gibanje upora, punta oziroma neposrednega boja med skupino
ljudi, ki jih v osrednjem delu slikinega ekrana požira človeška
lobanja. Smrt ne izbira žrtev …
Slika je zanimiva skozi različne
aspekte. Kot rečeno, prestopa
avtoričino dotedanjo vsebinsko
polje, hkrati pa odpira tematski
segment, ki ga slikarka večkrat
razvija v kasnejših delih. Leto 1968
je bilo revolucionarno leto. Tudi pri
nas smo imeli študentske upore, v
Franciji in drugod je bila vstaja študentov in delavcev.
Tok časa je zahteval spremembe, ki so senzibilnega
sodobnika vsekakor angažirale v revolt … Glede na kasnejša avtoričina dela, ki obravnavajo družbenopolitično
problematiko, bi upali podobo razložiti kot izjavo opazovalca s podukom: nasilje ima samo en konec. Podoba,
ki zapušča idilo in magično anekdotičnost kmetskega,
naivnega sveta in se precej ekspresivneje ozira v svet
realnega, v tehnično izvedbenem smislu vseeno ni prelomna, vendar nakazuje določen preobrat.
Ne povsem radikalno, ne rez ampak postopni prehod v
obdobje, ki se pričenja v začetku sedemdesetih let, pa
odkriva drugačno formo. Pečnikova začenja nov ustvarjalni opus, ki v nadaljevanju skozi manjše variable preide
v ustaljeno avtorsko slogovnost. Ujeta v izvirno izrazno
obliko se njena podoba večinoma zastavlja skozi centralno kompozicijo z osrednjim vrtincem dogajanja in
značilno zastavljeno kromatično shemo. Konfiguracija
izpovednega ekrana slike ohranja pripoved ali opis dogodka, vendar gre tu običajno za konstrukt ideje s sporočilom. Osrednjo vlogo v koloritu zavzame rdeča barva,
ki skoraj atributivno zaznamuje velik del njenega življenjskega slikarskega opusa. Nepravilna aplikacija perspektive ali infantilno producirana figuralna morfologija
avtorice ne obremenjuje. Lahko bi rekli, da se svojega
načina drži v okviru zastavljenih parametrov, ki ohranjajo
stabilnost predvsem pri osnovi konstrukcije, gradnji figuralnega telesa. V časovnem procesu njenega dela se na
nivoju tvorbe figure ne dogajajo bistvene spremembe,
torej kljub dolgoletni praksi tu ni opaziti radikalnejšega napredka. Pečnikova le v posamičnih slikah nekoliko popravi napake objektivne neskladnosti preslikave
realnega. Vendar bi, v
skladu z uvodnimi mislimi tega spisa, slednje korektno uvrstili v
racionalen koncept.
Simbolno metaforičen način nastajanja
izpovedne vsebine je
v hoteni ali spontani izvedbeni formi indikativen
v celostnem smislu.
Življenjski opus Grete Pečnik, ki
zajema preko 170 slik, se deli na tiste,
izvedene v tehniki olja na platnu, na kartonu ali leseni
podlagi. Specifika je tu, v skladu s tradicijo naivnega
slikarstva, poslikava na steklo. Gre za veščino, ki zahteva veliko spretnosti in mojstrske bravure, saj je slikanje
na steklo t. i. obrnjeno slikarstvo. Slikar ob zamisli dokončne slike prehaja v izvedbi iz vrhnjih plasti v ozadje.
Popravki tu niso možni. Pečnikova je predvsem sredi
sedemdesetih let izgotovila kar nekaj takšnih slik. Gotovo je zapletenost tehnike tu dodatno okrnila korektnost
izvedbene strukture posnetka objektivnega. Kot rečeno
pa forma neposredno ni najpomembnejše dejstvo, ki
odlikuje obravnavano likovnost. Vseskozi gre predvsem
za izraz pri podajanju vsebine.
Središčni zaplet s simbolno osrednjo figuro, ki se kot
ponavljajoča oblika pojavlja v vrsti podob, običajno
prezentira alegorično opredelitev tematike. Ta se motivično prepleta v izkazovanju razmerij med udeleženimi
protagonisti. Kot nekakšno nad-bitje se v monumentalni
5
drži osredje slikovne mase tu
pojavljajo različni akterji s človeškimi, živalskimi, bajeslovnimi karakteristikami. Ti v prizorih
delujejo zelo posvečeno, lahko
bi rekli ikonično. Simetrija, ponavljajoči nizi enakih figur v dekorativni
vzorec, razpotegnjeni deli figuralne telesnine nas pod okriljem izrazito pestrega
kolorita (dominantna rdeča je stalnica), ki sledi
kanonu harmonizacije, vodijo v navidezno brezčasno
pravljičnost idiličnega sveta. Vendar avtorica ne želi
biti ležerna. V idiličnem prikazu se spevna narativnost
v prepletu realnega in nadrealnega običajno formulira v
stališče in komentar. Ne gre za folkloro, ampak odziv na
resničnost in poduk, ki prinaša pravico. Včasih humorno, veselo, pa tudi nostalgično, običajno pa pokončno
in neposredno se njene podobe dotikajo narave, okolja,
pretežno pa vsebino vijejo kot dogajanje med človeškimi protagonisti. Greto Pečnik zanimajo in vznemirjajo
predvsem odnosi med ljudmi. Tipsko opredelitev njenih
slik bi razdelil v nekaj kategorij: žanr, krajine in tihožitja,
simbolične, intimno ljubezensko-poetične in socialnopolitično angažirane podobe.
Vsekakor je intimna vsebina osrednji motiv, ki nekako
celostno povezuje njen izpovedni domet. Zelo osebno
in čustveno razgrinja pred gledalca svojo notranjost v
slikah družinskih prizorov, zaljubljencev, staršev, »mladosti«. Pred nami je avtorica, ki se je morala in želela
izpovedati. Tu je bolečina, a hkrati tudi veselje in radost
zavedanja dobrega v življenju. Veliko je idiličnega sveta,
fantastične fabulativnosti, atmosfere pravljičnega, ki je
6
posredovana v nenavadnem
okolju in času. Glorifikacija
pravičnosti in resnica bivanjskosti sta skozi objektivno neizbežnost, zavedanje stvarnosti
in nadrealne fantazije tematsko
najobsežnejši segment simboličnih
podob. Absurd, banalnost in grotesknost so tu posledica značilnega naivnega likovnega opisovanja, ki se ne omejuje v
preslikavi realističnega mimezisa, ampak posreduje nekakšen dinamično-gibljivi zapis dogodka. S tem je dosežen izjemen efekt izpovedne sugestije. Ob nenavadni
formi teh slik pa bi kljub določeni podobnosti vzorec
njihovega izvora iskali izven slikarstva. Težko bi verjeli,
da gre tu za posnemanje umetnosti nadrealizma, ampak
v skladu z omenjeno idejo unikatnega, spontanega
načina vizualne sporočilnosti, bi morda videli povezavo
v mitološki, bajeslovni literaturi (dediščini) oziroma vizualni
ponudbi filmsko televizijske produkcije aktualnega časa.
Veliko resneje je vzdušje v kategoriji angažiranih slik.
Kot omenjeno, je bila Pečnikova občutljiva na družbeno stvarnost. Tu je njena izjava značilno svarilna. Slike »Pohlep«, »Borba za denar«, »Boginja denarja«, »Vsi
na kruh« že v naslovih jasno nakazujejo ustvarjalkino stališče. Pečnikovi problemi aktualnega sveta, njen družbenosocialni čut ne dovolijo pasivnosti (»Velesile«, »Za mir«,
»Neuvrščeni«, »Dobiček vojne« …). Boji se apokalipse,
zato naslika »Atomski križ«.
Pri slikarstvu pa gre vedno tudi za lepoto. Pečnikova je
z rastjo in izkušnjo, ki jo je pridobivala z leti dela, gotovo
iskala in odkrila lepoto. Dovršena oblika naivne umetnosti je kljub svojemu rustikalnemu karakterju razvila svojo
lepoto. Morda je ravno tu tudi vzrok za zadnji uspeh in
svetovni vzpon naivne slikarske produkcije. Lepota nima
absolutnega modela. Odvisna je od kompleksnega prepleta faktorjev. In glede na to, da so v zgodovini slikarstva „le belle arti“ v začetku dvajsetega stoletja, ko se je
umetnostna utemeljitev razgrnila v konceptualno potrebo z drugačnimi vsebinami, za vedno ostale brez lastne
lepotne karakternosti, je morda v določenem obdobju
ravno naivna umetnost, oziroma natančneje, naivno slikarstvo, poskrbelo za rehabilitacijo estetskega - lepote v
tej stroki. Ne glede na to, pa lahko vsekakor pritrdimo,
da kljub svojstveni nestabilnosti tvorbe prostora, mimetični nekorektnosti in splošni izvedbeni iracionalnosti
posedujejo dela naše avtorice določen protokol estetske uravnave. Kar pomeni, da se v ritmu obravnave in
dinamiki, pod okriljem odrejene barvne sheme ujamejo
parametri, ki v specifičnem vzdušju zapolnijo podobe z
nabojem estetike in lepote. Morda bi v tem smislu videli
iskanje, odkrivanje in ustvarjalno hotenje avtorice v sredini devetdesetih let, zadnjem
obdobju njenega likovnega delovanja,
kjer imamo veliko rožnih tihožitij.
Greta Pečnik je za seboj pustila
obsežen opus del. Slike skozi
katere vstopamo v njen svet so
na videz preproste, kot rečeno naivne. Vendar je njihova
sporočilnost najpomembnejša daritev, ki je ostala za njo. V
razpravi aktualnih teorij sodob-
nosti (Terry Smith: What is Contemporary Art?, 2009)
bi delo Pečnikove lahko povsem ekvivalentno postavili
ob bok profesionalni vizualno-likovni umetnosti. Vendar ne gre za to. Ne gre za kategorizacijo ali evalvacijo.
Ne gre za formo ne vsebino. Gre za delo, dolgoletno
vztrajno delavnost, v kateri sta izpostavljeni čustvenost
in čutnost. In le-ti sta ključni za sleherno umetniško aktivnost. Angažiranost, želja po izpovedi, ujeta fantazma
skozi realnost zgodbe življenja. Znotraj tega pa zgodba
ženske. Ženske, ki je ne bi videli preveč v obleki feminilnega, ampak skozi poseben žensko čustveni odziv,
občutljivost, ki ga opredeljuje ženski princip in zorni kot.
Ni povsem naključno, da se projekt pregledne razstave del Grete Pečnik postavlja v obdobju, ki skuša, vsaj
skozi zavedanje, popraviti krivice patriarhalne družbene
stvarnosti sodobnega sveta.
Vsekakor je njeno delo odraz časa v katerem je živela,
vendar je trdnost, volja, hotenje, predvsem pa delovna
vnema in neustavljiva želja po izpovedi njena osebna
zgodba. V soočanju z realnim je pod okriljem
lepote v svobodi, kjer je iskrenost govora
največja vrednota, ujela pot k pravici,
resnici in sreči …
Dejan Mehmedovič
7
Kmečki upor
1968, olje na platnu, 60 cm x 70 cm, zasebna last
Pava
1968, olje na lesonitu, 45 cm x 66 cm, zasebna last
Soline
1968, olje na lesonitu, 58 cm x 65 cm, zasebna last
Družina
1969, olje na platnu, 50 cm x 65 cm, zasebna last
Mlada srca
1969, olje na steklu, 58 cm x 56.5 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT43
Usoda revežev
1969, olje na kaširanem platnu, 71 cm x 60 cm, zasebna last
Zaljubljeni kmetič
1971, olje na platnu, 68 cm x 53 cm, zasebna last
Sanje
1972, olje na platnu, 70 cm x 60 cm, zasebna last
Na straži
1974, olje na platnu, 70 cm x 60 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT179
Ribiči
1974, olje na steklu, 55 cm x 45 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT181
Na kaktusih
1975, olje na steklu, 67 cm x 60 cm, zasebna last
Slepi lovec
1979, olje na platnu, 70 cm x 50 cm, zasebna last
Cvetoči konj
1980, olje na platnu, 80 cm x 60 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT470
Kaj nas čaka?
1980, olje na platnu, 69 cm x 88 cm, zasebna last
Med rožami
1983, olje na kartonu, 50 cm x 36 cm, zasebna last
Svet, ki nas obkroža
1986, olje na lesonitu, 68.5 cm x 87.5 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT660
Sin Herbert
1987, olje na lesonitu, 83 cm x 51 cm, zasebna last
Sveti Martin
1987, olje na platnu, 41 cm x 57 cm, zasebna last
Boginja vode
1991, olje na kartonu, 65 cm x 50 cm, zasebna last
Balkanske živali
1993, olje na platnu, 60 cm x 80 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT762
BIOGRAFIJA
Rodila se je leta 1924 v Oplotnici v družini s šestimi otroki. Imeli so težko življenje. Že kmalu se je
poročila s slikopleskarjem in postala gospodinja. V zakonu je rodila sinova; Herbert se je rodil leta
1942, leto kasneje se je družini pridružil še Slavko. Leto po koncu II. svetovne vojne so se preselili v
Slovenske Konjice, devet let kasneje pa v Piran. V tem obmorskem mestu, na Verdijevi ulici, je imela
slikarka dolga desetletja galerijo v pritličju, atelje pa na podstrešju hiše, v kateri so živeli.
Slikati je začela v začetku 60. let in sprva uporabljala moževe barve. Pri ustvarjalnih podvigih jo je
mož podpiral in v začetku poskušal tudi usmerjati, vendar se je kmalu podala na samostojno pot. S
svetovanjem je nanjo zelo vplival slikar Lojze Spacal, ki ji je odpiral tudi vrata različnih galerij. Z nasveti
ji je pomagal tudi kipar Janez Lenassi. Njeno ustvarjalno in osebno pot je globoko pretresla smrt sina
Slavka, ki je preminil leta 1985. Več desetletij se je borila s Parkinsonovo boleznijo, zaradi katere je
tudi vedno manj slikala. Zadnja leta je preživela kot oskrbovanka Doma starejših občanov v Izoli, ki mu
je podarila tudi izbor svojih del. Umrla je leta 2006.
Leta 1975 je sodelovala na Saboru izvornih umjetnika Jugoslavije v Zlataru na Hrvaškem ter leta 1980
tam prejela zlato plaketo Zlatar 80, ki sta jo podeljevala galerija in Sabor izvorne umjetnosti Zlatar.
Prejela je tudi vrsto drugih nagrad, med drugimi leta 1973 diplomo na II. mednarodni razstavi naivnega
slikarstva v Luganu v Švici, dve leti kasneje častno nagrado na razstavi evropskega naivnega slikarstva
»Evropa 75« v Morgesu v Švici, leta 1977 je prejela veliko zlato plaketo tabora likovnih samorastnikov
v Trebnjem, leta 1985 nagrado Oscar D’Italia 1985, ki jo je podelila Academia Italiana iz Calvatona ter
leta 1988 nagrado Premio Milano 1988, ki jo podeljuje Instituto D’Arte contemporanea Milano.
Sedemkrat se je udeležila slikarskih extemporov v Piranu, kar devetnajstkrat pa taborov likovnih
samorastnikov v Trebnjem. Bila je članica Hrvaškega društva naivnih umetnikov, njena dela pa se
nahajajo v več zbirkah naivne umetnosti, med drugim v Galerie Pro Arte Kasper iz Morgesa v Švici, v
Galeriji izvorne umetnosti v Zlataru na Hrvaškem, v Musee International d’Art Na f iz Vicqa v Franciji
in v Muzeju naivne i marginalne umetnosti iz Jagodine v Srbiji. Njeno slikarstvo je cenil tudi tenorist
Luciano Pavarotti.
28
SEZNAM DEL NA RAZSTAVI
Kači in petelini, b.d., olje na steklu, 56 cm x 54 cm, zasebna last
Pohlep, b.d., olje na platnu, 60 cm x 50 cm, zasebna last
Štorklja, b.d., olje na kaširanem platnu, 42 cm x 50.5 cm, zasebna last
Kmečki upor, 1968, olje na platnu, 60 cm x 70 cm, zasebna last
Pava, 1968, olje na lesonitu, 45 cm x 66 cm, zasebna last
Soline, 1968, olje na lesonitu, 58 cm x 65 cm, zasebna last
Družina, 1969, olje na platnu, 50 cm x 65 cm, zasebna last
Mlada srca, 1969, olje na steklu, 58 cm x 56.5 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT43
Otroci v žitu, 1969, olje na lesonitu, 49 cm x 62 cm, zasebna last
Usoda revežev, 1969, olje na kaširanem platnu, 71 cm x 60 cm, zasebna last
Moje srce, 197?, olje na platnu, 64 cm x 55 cm, zasebna last
Brez naslova, 1971, olje na steklu, 65 cm x 50 cm, zasebna last
Vsi na kruh, 1971, olje na platnu, 69 cm x 50 cm, zasebna last
Zaljubljeni kmetič, 1971, olje na platnu, 68 cm x 53 cm, zasebna last
Mati sonca, 1972, olje na platnu, 69 cm x 56 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT124
Sanje, 1972, olje na platnu, 70 cm x 60 cm, zasebna last
Naša ljubezen, 1973, olje na platnu, 70 cm x 49.5 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT148
Borba za denar, 1974, olje na platnu, 69 cm x 56 cm, zasebna last
Drevo mladih, 1974, olje na platnu, 90 cm x 70 cm, zasebna last
Na straži, 1974, olje na platnu, 70 cm x 60 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT179
Ribiči, 1974, olje na steklu, 55 cm x 45 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT181
Atomski križ, 1975, olje na platnu, 80 cm x 60 cm, zasebna last
Na kaktusih, 1975, olje na steklu, 67 cm x 60 cm, zasebna last
Nakladalci, 1976, olje na platnu, 60 cm x 66.5 cm, zasebna last
Moj angel, 1976, olje na platnu, 80 cm x 60 cm, zasebna last
Piran spomladi, 1979, olje na pleksi steklu, 59 cm x 44 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT419
Slepi lovec, 1979, olje na platnu, 70 cm x 50 cm, zasebna last
Cvetoči konj, 1980, olje na platnu, 80 cm x 60 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT470
Kaj nas čaka?, 1980, olje na platnu, 69 cm x 88 cm, zasebna last
Za mir, 1980, olje na steklu, 62 cm x 46.5 cm, zasebna last
Plodnost, 1982, olje na papirju, 54 cm x 74 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT548
Med rožami, 1983, olje na kartonu, 50 cm x 36 cm, zasebna last
Alkoholika, 1983, olje na kaširanem platnu, 49 cm x 110 cm, zasebna last
Oče in mati, 1984, olje na lesu, 59 cm x 50 cm, zasebna last
Ljubezen, 1985, olje na lesonitu, 67 cm x 104 cm, zasebna last
Velesile, 1985, olje na lesonitu, 75 cm x 95 cm, zasebna last
Svet, ki nas obkroža, 1986, olje na lesonitu, 68.5 cm x 87.5 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT660
Sin Herbert, 1987, olje na lesonitu, 83 cm x 51 cm, zasebna last
Sveti Martin, 1987, olje na platnu, 41 cm x 57 cm, zasebna last
Boginja vode, 1991, olje na kartonu, 65 cm x 50 cm, zasebna last
Iris v morju, 1991, olje na kaširanem platnu, 70 cm x 52 cm, zasebna last
Petelini v dežniku, 1992, olje na kaširanem platnu, 32.5 cm x 30.5 cm, zasebna last
Balkanske živali, 1993, olje na platnu, 60 cm x 80 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT762
29
IZBOR RAZSTAV
IZBOR SAMOSTOJNIH
RAZSTAV
1968
Piran, Slovenija
Mestna galerija
26. april—5. maj 1968
1969
Koper, Slovenija
Pokrajinski muzej Koper
15.—27. julij 1969
Piran, Slovenija
Mestna galerija
26. april—5. maj 1969
Kranj, Slovenija
Galerija v Prešernovi hiši
24. oktober—20. november 1969
1972
Gorica, Italija
Center kulture »Stella Matutina«
8.—22. marec 1972
Kranj, Slovenija
Galerija Prešernove hiše
13.—27. december 1972
Piran, Slovenija
Mestna galerija
31. maj—11. junij 1972
Trebnje, Slovenija
Avla OŠ
1.—16. april 1972
1977
Zagreb, Hrvaška
Galerija Centra za društvenu
aktivnost žena
maj—junij 1977
Piran, Slovenija
Mestna galerija
julij 1977
30
1982
Kranj, Slovenija
Galerija v Prešernovi hiši
2.—25. april 1982
IZBOR SKUPINSKIH
RAZSTAV
1969
Trebnje, Slovenija
Avla OŠ Trebnje
Tabor slovenskih naivnih in ljudskih
slikarjev in kiparjev
junij, julij 1969
1970
Trebnje, Slovenija
Avla OŠ Trebnje
Tabor slovenskih likovnih
samorastnikov
27. junij—20. julij 1970
Bytom, Poljska
Muzeum Górnośląslie
Slovenski likovni samorastniki
11. april—konec aprila 1972
Razstava preseljena še v BielskoBiala, Katowice, Chorzów, Cieszyn,
Częstochowa in Gliwice (Muzej,
26. september—15. oktober 1972).
1973
Zagreb, Hrvaška
Povjesni muzej Hrvatske
Seljačka buna 1573
Lugano, Švica
Vila Ciani
II. mednarodna razstava naivnega
slikarstva/II
Mostra Internazionale dei pittori naifs
Rassegna Internazionale delle Arti e
della Cultura di Lugano
31. avgust—11. november 1973
1971
Piran, Slovenija
Mestna galerija
Dela 14 ustvarjalk
marec 1971
Hrvaška, Zagreb
Galerija primitivne umjetnosti, Muzej
za umjetnost i obrt, Etnografski
muzej, Galerija Hlebine
Naivi 73
2. junij—1. september 1973
Trebnje, Slovenija
Avla OŠ Trebnje
Salon likovnih samorastnikov
Jugoslavije
7.—26. avgust 1971
Trebnje, Slovenija
Galerija likovnih samorastnikov
Trebnje
Umetnost slovenskih samorastnikov
29. junij—18. avgust 1973
1972
Ljubljana, Slovenija
Mestna galerija
avgust 1972
1974
Trebnje, Slovenija
Galerija likovnih samorastnikov
Trebnje
3. salon likovnih samorastnikov
Jugoslavije
27. junij—3. avgust 1974
Trebnje, Slovenija
Galerija likovnih samorastnikov
Trebnje
Salon 1972, Salon likovnih
samorastnikov Jugoslavije
1.—31. julij 1972
1975
Graz, Avstrija
Kunstler Haus in Kulturhaus
Gnjevni lijepi svet - Böse schöne Welt
januar—februar 1975
Razstava preseljena na Dunaj,
Avstrija; Museum des 20.
Jahrhunderts in v Eisenstadt, Avstrija;
Landesgalerie im Schloss Esterhazy;
februar—april 1975.
Morges, Švica
Galerija dei Naif di Morges
Evropa 75
1976
Boras, Švedska
Borasparken
julij—13. avgust 1976
London, Velika Britanija
Camden Arts Centre
Naive Art in Yugoslavia
7. julij—22. avgust 1976
1977
Trebnje, Slovenija
Galerija likovnih samorastnikov
Trebnje
4. Salon likovnih samorastnikov
Jugoslavije
23. junij—31. julij 1977
1978
Trebnje, Slovenija
Galerija likovnih samorastnikov
Trebnje
Prijateljstvo, mir, svoboda in kruh
za ljudi vsega sveta
8. julij—25. avgust 1978
Kumrovec, Hrvaška
Dom borcev in mladine
Ustvarjalnost slovenskih
samorastnikov
7.—21. februar 1978
1979
Trebnje, Slovenija
Galerija likovnih samorastnikov
Trebnje
5. salon likovnih samorastnikov
Jugoslavije
7. julij—20. avgust 1979
1984
Trebnje, Slovenija
Galerija likovnih samorastnikov
Trebnje
7. salon likovnih samorastnikov
Jugoslavije
7. julij—24. avgust 1984
1981
Trebnje, Slovenija
Galerija likovnih samorastnikov
Trebnje
6. salon likovnih samorastnikov
Jugoslavije
3. julij—18. avgust 1981
1992
Ljubljana, Slovenija
Cankarjev dom
Likovni samorastniki Trebnje
1968—1992. Razstava ob 25. letnici
Mednarodnega tabora
27. julij—30. avgust 1992
1982
Svetozarevo, Srbija
Galerija samoukih likovnih umetnika
Slovenski umetniki iz Galerije likovnih
samorastnikov v Trebnjem
21. april—9. maj 1982
1994
Bratislava, Slovaška
Slovaška narodna galerija
Insita 94
18. avgust—9. oktober 1994
Razstava preseljena v
Nürnberg, Nemčija; AFAG –
Ausstelungsgeselschaft mbH,
Mesecentrum,
22. oktober—1. november 1994.
1983
Kanada, Vancouver
Canvas Art Gallery
1996/97
Vicq, Francija
Musee d`art naif de l`Ile de France
Pogled na vzhod: 136 mojstrovin iz
zbirke Galerije likovnih samorastnikov
Trebnje / Looking east: 136
Masterpieces from the Trebnje
Museum in Slovenia
21. september 1996—25. marec 1997
2007
Trebnje, Slovenija
Galerija likovnih samorastnikov
Trebnje
Tabor likovnih samorastnikov Trebnje
nekdaj in danes
16. junij 2007—13. junij 2008
2010
Zagreb, Hrvaška
Galerija Mirko Virius
Slovenski likovni samorastniki iz
zbirke Galerije likovnih samorastnikov
Trebnje
19. november—12. december 2010
Đurđevac, Hrvaška
Galerija Stari grad
Iz donacije Ivana Lackovića Croate:
Metamorfoze - iskoraci
17. december 2010—29. januar 2011
2012
Jagodina, Srbija
Muzej naivne i marginalne umetnosti
Slovenski likovni samorastniki iz
zbirke Galerije likovnih samorastnikov
Trebnje
26. januar—26. februar 2012
2014
Kovačica, Srbija
Galerija naivne umetnosti
Slovenski likovnih samorastniki iz
zbirke Galerije likovnih samorastnikov
Trebnje
21. marec—21. april 2014
IZBOR NAJPOMEMBNEJŠE BIBLIOGRAFIJE
Grakalić, M. (1973). Hrvatski naivni umjetnici i slovenski likovni samorastniki. Samobor.
Ledić, G. (1975). Böse schöne Welt-Naive Kunst aus Jugoslawien aus der sammlung Gerhard Ledić Gnjevni
lijepi svijet. Graz: Univerzitäts-Buchdruckerei Styria.
Maleković, V. (2008). Čudesne slike mitološkog folklora. V V. Maleković, O izvornoj ili naivnoj umjetnosti
1964-1980. Kritike, eseji, zapisi i polemike (str. 74-75). Zagreb: Hrvatski muzej naivne umjetnosti.
Maleković, V. (2008). Snoviđenja i druga uzbuđenja. V V. Maleković, O izvornoj ili naivnoj umjetnosti 19641980. Kritike, eseji, zapisi i polemike (str. 163). Zagreb: Hrvatski muzej naivne umjetnosti.
Naive Art in Yugoslavia. (1976). London.
Pauwels, L. L`Arche de Noe et les Naives. Pariz: Editions Max Fourny.
Tomašević, N. -B., & Bihalji-Merin, O. (1984). Enciklopedija naivne umetnosti sveta. Beograd: Jugoslovenska revija.
Tomašević, N. (1973). Naivci o sebi. Beograd: Revija Beograd.
31
Greta Pečnik
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
15. 5.—12. 10. 2014
Izdajatelj
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
Zanj
Patricija Pavlič
Avtor razstave in besedila
Dejan Mehmedovič
Dokumentacija
Andrejka Vabič Nose
Jezikovni pregled
Špela Brajer
Fotografije
Boštjan Pucelj
Oblikovanje in prelom
Meta Gabrijel
Tisk
Alfagraf Tiskarna d.o.o.
Naklada
300 kosov
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
Goliev trg 1, 8210 Trebnje, Slovenija
T: 00386 (0)7 34 82 106, F: 00386 (0)7 34 82 107
E: galerija@ciktrebnje.si, www.ciktrebnje.si
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje
Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, Slovenija
T: 00386 (0)7 34 82 100, F: 00386 (0)7 34 82 102
E: info@ciktrebnje.si, www.ciktrebnje.si
Copyright by Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Trebnje 2014
Vse pravice pridržane
Tiskano v Sloveniji
Razstavo so omogočili:
CIK Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov Trebnje,
Občina Mirna, Občina Mokronog–Trebelno, Občina Šentrupert in Občina Trebnje.
Za sodelovanje in pomoč pri pripravi razstave se zahvaljujemo
Herbertu Pečniku in Obalnim galerijam Piran.
32