Neustrezna oskrba molznic s hranljivimi snovmi in posledice

Transcription

27.1.2015
prof.dr. Andrej Lavrenčič
Oddelek za zootehniko
VPLIVI NA MLEČNOST, SESTAVO MLEKA in PLODNOST
Neustrezna oskrba molznic s hranljivimi snovmi in posledice
prof. dr. Andrej LAVRENČIČ
1. genetski dejavniki
2. okoliški dejavniki
– prehrana krav
• hranljive snovi (ne krma)
• premalo, preveč in neustrezna razmerja
• kakovost krme
Oddelek za zootehniko Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
• OSKRBA Z VODO
Trebnje, 28. januar 2015
Neustrezna oskrba molznic s HS in posledice
sončnične, sojine in repične tropine; bučne pogače, koruzni gluten, grah bob, fižol, dehidrirana lucerna, pivske tropine, sečnina …
1. Beljakovine (dušik ‐ N)
2. Ogljikovi hidrati (CHO)
3. Maščobe
4. Rudninske snovi
5. Vitamini
INTERAKCIJE
količina N v obroku
kakovost beljakovin
količina E v obroku
fizikalno učinkovita
vlaknina
• učinkovine v obroku
(rudninske snovi in vitamini)
• spreminjanje vrste in količine
krmil v obroku
•
•
•
•
mono‐ in disaharidi (NVOH)
polisaharidi (nestrukturni CHO; NVOH)
polisaharidi (strukturni CHO; vlaknina)
Beljakovine (N)
Hranljive snovi
–
–
–
1
27.1.2015
Beljakovine (N)
–
–
ni sinteze mikrobnih beljakovin  ni zadostne količine aminokislin za sintezo beljakovin mleka; ni razgradnje CHO
dandanes že redek pojav v SLO; večja verjetnost pri obrokih, kjer prevladuje koruzna silaža
• preveč N v obroku –
manj beljakovin v mleku, še posebej ob pomanjkanju energije (nestrukturni CHO)
Beljakovine (N)
Beljakovine (N)
Kakovost (razgradljivost) beljakovin
– velika razgradljivost SB ali veliko NPN spojin  veliko NH3 v RR 
podoben učinek kot prevelika količina – razlike v razgradljivosti med vrstami beljakovin
velika sečnina, kazein, oves
srednja
prilast, silaže, seno, ječmen, tropine, pš. otrobi
srednje majhna koruza, ribja moka, mesna moka
majhna
koruzna glutenska moka, krvna moka, perna
moka
• uporaba beljakovin živalskega izvora  smiselna le pri visoki mlečnosti (nad 30 l mleka na dan)  ni več dovoljena • uporaba zaščitenih beljakovin (formaldehid, tanini)
• uporaba zaščitenih AK (Lys in Met)
Beljakovine (N)
• premalo N v obroku
Postopki pridelovanja krme
• gnojenje z N: > 80 kg N/ha = intenzivna pridelava  ruša je temno zelena
• pretvorba N v AK: energija + čas (> 6 tednov)  fotosinteza + vremenski pogoji (sonce, temperatura)
• ugoden vpliv gnojenja na pridelek = neugoden vpliv na razgradljivost
Siliranje
– napake v postopkih siliranja  počasen padec pH  delovanje klostridijev (gnilobnih bakterij)  razgradnja beljakovin do NH3
– slaba silaža ima veliko NH3 in vsebuje velik delež (hitro) razgradljivih (topnih) beljakovin
2
27.1.2015
Beljakovine (N) ‐ paša in čas paše
Beljakovine in plodnost (N)
•paša 18 ur/d (molža in dodatno krmljenje 4 ure)  ZSS = 15 do 16 kg (250 do 280 g SB/kg SS)  okoli 3400 g PSB (okoli 4100 g SB; psb 0,80 do 0,85)  51 kg mleka
•dokrmljevanje s senom in MočK  skupna količina zaužitih SB > 5000 g (> 4000 g PSB)  61 kg mleka po beljakovinah
Posledice premajhne količine N v obrokih na plodnost
• daljše obdobje do pojava prve pojatve, slaba uspešnost osemenitev; slabša vitalnost in odpornost telet (pomanjkanje beljakovin)
Posledice prevelike količine N v obrokih na plodnost
• nespecifična gnojna vnetja maternice
• pregonitve zaradi zgodnjega odmiranja zarodkov
• podaljšano obdobje do prve pojatve oz. do prve osemenitve
• neredne pojatve, tihe pojatve
• izločanje sečnine (izgube E)
– 20 kg mleka  potrebe so 1500 g PSB  molznica mora izločiti 2500 g PSB = 900 g sečnine
– 30 kg mleka  potrebe so 2200 g PSB  molznica mora izločiti 1800 g PSB = 600 g sečnine
Vplivi prehrane na sestavo mleka
Ogljikovi hidrati (CHO)
Beljakovine (N)
Vpliv ENERGIJE obroka na izkoristljivost beljakovin (N)
– premalo E
– sočasnost sproščanja
energije in N (sinhronost)
– razgradljivost strukturnih
in nestrukturnih CHO
– razmerje med VolK in
MočK
Mono‐ in disaharidi (NVOH)
•
•
sladkorji (glukoza, fruktoza, saharoza‐sukroza …)
pesni rezanci, melasa …
Polisaharidi (nestrukturni; NVOH)
•
•
škrob, inulin, levani …
žita (koruza, pšenica, ječmen, tritikala, delno
koruzna silaža …)
Polisaharidi (strukturni; SV, NDV (KDV))
•
•
•
•
hitra menjava vrste in
količine krmil v obroku 
vpliv na izkoristljivost energije in beljakovin?
• vpliv NPN spojin (sečnina …) oz. preveč razgradljivih beljakovin na plodnost krav
celuloza, hemiceluloza
pektinske snovi  NVOH!!!
lignin
mrva, slama, travna silaža, delno koruzna silaža
Strukturni polisaharidi (SV, NDV (KDV)) ≠ fizikalno učinkovita vlaknina
• fizikalno učinkovita vlaknina = strukturni polisaharidi + velikost delcev
3
27.1.2015
Premalo mono‐ in disaharidov ter nestrukturnih CHO (NVOH)
Premalo strukturnih CHO = premalo fizikalno učinkovite vlaknine (ni nujno, da tudi preveč NVOH)
•
•
•
pomanjkanje energije za normalno delovanje vampovih mikroorganizmov 
slaba razgradljivost beljakovin in vlaknine  manjše zauživanje SS obroka 
manjša mlečnost
pomanjkanje HMK (C3)  pomanjkanje glukoze  manjša mlečnost
pomanjkanje HMK (C3)  manjše izločanje inzulina  večja poraba telesnih rezerv  ketoza in zamaščena jetra
Preveč mono‐ in disaharidov ter nestrukturnih CHO (NVOH)
•
hitra fermentacija  tvorba HMK  (sub)klinična acidoza predželodcev
•
•
•
•
premalo prežvekovanja  malo sline  nizek pH v predželodcih 
(sub)klinična acidoza
pomanjkanje HMK (C2)  malo maščobe v mleku
hitrejši pretok HS skozi prebavila  slabša razgradljivost in prebavljivost
slabša razgradnja škroba v predželodcih  acidoza debelega črevesa
Preveč strukturnih CHO
•
•
•
slabša prebavljivost hranljivih snovi obroka
manjše zauživanje krme
manjša vsebnost beljakovin v mleku
SARA in klinična acidoza predstavljata dve povsem ločeni bolezenski stanji
Zgodnja laktacija
Sredina laktacije
kadarkoli v laktaciji
Sredina laktacije
•
prekratko ovimljanje
> 2 tedna
obroki z malo strukturnimi CHO in/ali delci < 10 mm dolžine
obroki z veliko hitro ferment. CHO
 proliferacija
mukoze RR
 adaptacija morg
 absorbcija HMK
 sposobnost pretvorbe laktata
 + hitra sinteza HMK
 sinteza laktata
 čas prežvekovanja
Nesorazmerje med:
• sintezo, absorbcijo in nevtralizacijo HMK
• sintezo in pretvorbo laktata v C3
 izločanje sline (pH)*
 puferska posobnost RR soka
obroki z veliko hitro ferment. CHO
Zgodnja laktacija
pospešena sinteza laktata
prekratko ovimljanje
> 2 tedna
Akutna acidoza
SARA
strukturnost obroka
naključno zaužitje velikih količin krme z veliko hitro ferment. CHO
kislost obroka
Subklinična acidoza RR ‐ posledice
SARA
•
pH med 5 in 5,5
– povečana sinteza HMK  presežena zmožnost absorbcije – laktat se ne akumulira v večjih količinah (uravnotežno
delovanje amilolitičnih in laktolitičnih morg) 
dolgotrajne, nepatogene razmere ‐ pH med 5 in 5,5 v RR
klinični znaki SARA so komaj opazni in časovno ne nastopajo skupaj z zmanjšanjem pH  šele čez tedne ali mesece
– SARA je problem črede in ne posamezne živali
– manjše in alternirajoče zauživanje krme (problem proste reje!!!)
– manjša prireja mleka
– redkejše, svetlejše (rumenkasto) blato, sladko‐kiselkastega vonja z neprebavljenimi delci krme  alternirajoča driska
– veliko živali v slabi telesni kondiciji
– laminitis > 10 % črede
– rahla dehidracija (kako ugotavljamo dehidriranost?)
– pogoste izločitve iz črede
4
27.1.2015
Maščobe
Vpliv SARA na pojav drugih obolenj
•
•
•
•
•
•
•
•
•
manjše zauživanje krme  večje izkoriščanje telesnih rezerv  ketoza
dislokacija siriščnika šepavost (laminitis)
rumenitis in parakeratoza predželodcevRR
poškodbe jeter  motena glukoneogeneza  manjša vsebnost laktoze v mleku
presnovna acidoza
vpliv na presnovo HMK v steni RR (C4) in v jetrih (C3)
motena sinteza in delovanje steroidnih hormonov  atonija gladkega mišičevja maternice  težki porodi
vitalnost telet
• vir esencialnih maščobnih kislin (linolne, linolenske in arahidonske kisline)
• pomen maščob v prehrani živali:
– prehranski:
• dober vir E  2,3 × več kot v prebavljivem škrobu ali sladkorjih
• dobra prebavljivost
• povečuje koncentracijo E v obroku
– zmanjšajo prašnost krme in povečajo okusnost krme
– povečajo vsrkavanje v maščobah topnih HS (vitamini topni v maščobah)
– lahko zmanjšujejo napenjanje predželodcev pri prežvekovalcih
– tvorijo netopne Ca in Mg soli (mila) v črevesju in zmanjšujejo absorpcijo P
• normalna vsebnost v VolK za prežvekovalce: 3 do 4 %
Maščobe
Energija obroka (CHO in maščobe) in plodnost
• dodajanje maščob v obroke za krave molznice
– koliko? Katere?  nezaščitene do 6 oz. 7 % SS obroka; zaščitene do 7 oz 8 % SS obroka
– kdaj?  ne v času NEB!!!  ketoza in zamaščena jetra
Neprimerna oskrba z energijo
•
•
•
•
•
•
podaljšano obdobje od telitve do prve pojatve
tihe pojatve in pregonitve
podaljšana SP, višji osemenjevalni indeks, podaljšana DMT
cistične spremembe na jajčnikih in nespecifična vnetja maternice nepravilno trajanje pojatvenih ciklusov
manjša rojstna masa telet
•
preobilna oskrba: težke telitve, počasnejša involucija maternice, zakasnela prva pojatev, gnojna vnetja maternice, cistične spremembe na jajčnikih, neredni pojatveni ciklusi, tihe pojatve, zakasnele ovulacije
preskromna oskrba: slaba uspešnost osemenitev, mrtvorojena teleta, lažja teleta, težke telitve, pogoste motnje v poporodnem obdobju, daljše obdobje do prve pojatve po telitvi, daljša SP, daljša DMT
•
5
27.1.2015
Rudninske snovi
– makrorudnine (kalcij (Ca), fosfor (P), magnezij (Mg), natrij (Na), kalij (K), žveplo (S), klor (Cl)
– mikrorudnine (železo (Fe), cink (Zn), baker (Cu), molibden (Mo), jod (J), selen (Se), mangan (Mn), kobalt (Co)
– ultramikrorudnine (fluor, krom, nikelj,kositer, svinec, silicij, aluminij …)
Posledice neustrezne oskrbe z RS
•
•
•
•
•
•
•
•
•
manjše zauživanje krme
slabša izkoristljivost hranljivih snovi krme
manjša mlečnost in mlečna vztrajnost
spremenjena sestava mleka
plodnostne motnje
nevitalna teleta
slabša odpornost živali (somatske celice!!!)
značilne (specifične) zdravstvene motnje živali  poporodna pareza
slabša življenjska sposobnost živali
Vsebnost RS v Slo VolK
Vsebnost makro RS v SLO krmi  zakonitosti
• koruzna silaža:
–
–
–
–
–
malo RS in vitaminov
razmerje Ca : P = 1 : 1
vsebnost Ca: od 1 do 3 g∙kg‐1 SS
potrebno dodajanje Ca (in drugih RS)
za optimalno izkoriščanje energije koruzne silaže je potrebno dodati vir beljakovin
• krma s travinja (mrva, “travna” silaža)
–
–
–
–
–
–
–
velika variabilnost v vsebnosti RS zaradi:
lastnosti tal (pH, vodni režim …)
botanične sestave (trave, metuljnice, zeli)
vremenskih dejavnikov
načina spravila (drobljenje delcev, vlažnost silaž)
gnojenja (z gnojem, gnojevko, gnojnico, NPK …)
pašo in sistemi paše
•
•
•
•
•
•
Na
Mg
K
P
Ca
S
•
•
•
žita
pesni rezanci
vedno premalo Trebnje, 28. januar 2015
vedno primanjkuje
praviloma vedno dovolj
praviloma vedno dovolj, pogosto celo preveč
velika odvisnost od gnojenja
odvisnost od lastnosti tal, gnojenja in deleža metuljnic
? (v SLO ni vključen v rutinske analize)
malo Ca in veliko P
okoli 8 g Ca in 1 g P (v kg SS)
Zn, Se, Cu, J, Co
6
27.1.2015
Selen
• v Sloveniji 10× manj od potreb; ZDA dovolj; na Finskem Se dodajajo mineralnim gnojilom
• izredno strupen
–
–
–
–
–
otopelost
togost sklepov
izguba dlake na repu
deformacije parkljev
težave z dihanjem ob enkratni izpostavljenosti
Jod
• sinteza tiroksina
– golšavost
– plodnost  goli, slabotni mladiči in mrtvorojeni mladiči
– goitrogene snovi  Brassicaceae (repa, pesa, kavla, ohrovt ….), soja, lanena semena, grah
• jodiranje soli; pomanjkanje soli  pomanjkanje joda
•
•
•
absorpcija Fe, encimski sistemi, sestavni del beljakovin krvi, pigmentacija dlake, volne, perja
pomanjkanje: od anemije, driske, slabe rasti, nepravilnega razvoja kosti, neplodnosti, slabe obarvanosti dlake do poškodb možganov
povezano z oskrbo z Mo in S
antioksidativno delovanje  preprečuje prehitro odmiranje celic epitela mlečne žleze (posredno zmanjšuje ŠSC)
povečuje odpornost celic epitela na vnetja (neposredno zmanjšuje ŠSC)
Cu kot nutritivni antibiotik  izboljšuje priraste
ovce so izredno občutljive na Cu
•
•
•
pomanjkanje: anemija, razbarvanje dlake  krava ima očala
vpliva na absorpcijo in izkoriščanje železa
slaba izkoristljivost na kislih tleh
•
•
• prizadeta rast (Zn kot aktivator encimov) • vnetje sluznic (epitela)  parakeratoza in dermatitis
• povečuje obrambno sposobnost levkocitov, zato boljša obramba pred patogenimi mikroorganizmi  zmanjšanje ŠSC v mleku
• vpliva na presnovo vitamina A  padec ŠSC
• plodnost: zaščita epitela maternice; spermatogeneza, atrofija mod
• vpliv koncentracije Ca na izkoriščanje Zn
• vzroki za pomanjkanje Zn  vsebnost Ca v krmi (MočK); vsebnost Zn v krmi (MočK); napačna izbira MVD; neustrezne količine MVD
Kaj pa vitamini?
Baker
•
• v dlaki, koži; v encimih in aktivator encimov; pri delitvi in diferenciaciji celic  presnova nukleinskih kislin; plodnost; v hormonih; v imunskem sistemu
• pomanjkanje  parakeratoza (najprej pordečitev kože, pozneje pojav krast) , prof.dr. Andrej Lavrenčič
•
Cink
visok nivo Ca v obroku bolezen poslabša; nizek nivo Ca in povečan nivo P bolezen izboljša; vnetja nosne in ustne sluznice pri teletih
• uvoz žit iz ZDA ali Madžarske (posledice)
•
•
Ali je oskrba z vitamini zadostna in kdaj je zadostna?
Kdaj in katere vitamine moramo dodajati?
Vitamini topni v maščobah (Vitamini A, D, E in K)
•
•
Ali je oskrba z vitamini zadostna in kdaj je zadostna?
– ko so živali na paši ali če jim krmimo prilast (kdaj? poleti)
– s skladiščenjem provitamini razpadejo  potrebno je dodajanje
Kdaj in katere vitamine moramo dodajati?
– najbolje vse in čez celo leto
– hipervitaminoze tudi poleti niso mogoče
Vitamini B skupine  ali so potrebni in kdaj?
• ob visoki prireji, ko mikrobna sinteza ne zadostuje
– najprej prične primanjkovati NIACINA (še posebej ob previsokem ali prenizkem pH v predželodcih)
7
27.1.2015
Vzroki za nizko prirejo
Oskrba z Na (soljo)
• napačna izbita RVD
• neustrezne količine RVD  12 % rejcev MVD ne krmi; 25 % rejcev MVD < 60 • predhodna oskrba z Na nezadostna  sol (natrij) po volji  zastrupitev z Na
• predhodna oskrba z Na zadostna sol (natrij) po volji  ni posledic
• mehanizem je najbolj čvrst ravno pri Na, čeprav velja tudi za druge rudninske snovi
g/dan; 36 % rejcev MVD od 60 do 100 g/dan; 27 % rejcev krmi dovolj MVD • posledice  slabša prireja mleka (mesa), slaba plodnost (PP okoli 130 dni, tudi 150 dni)
Živali nočejo jesti MVD, če:
Kaj pa, če živali zavračajo izbrani MVD?
•
•
MVD ni dober
MVD ni okusen
Kako ugotovimo, da živalim primanjkuje rudninskih snovi?
•
•
lizavost  krave jedo cunje, ližejo in grizejo omet, pijejo seč drugih živali, pijejo gnojnico
vzrok  pomanjkanje Ca, P, Na in drugih rudninskih snovi
MVD ne ustreza potrebam živali
MVD ni pravilno sestavljen
ima MVD preveč RS (Ca, P, Na)
živali dobijo RS že z drugimi krmili
Ali smo prepričani, da je MVD pravilno sestavljen, če ga krave rade jedo?
Pojedo ga le toliko, da zadostijo svoje potrebe po Na, s tem pa lahko dobijo preveč/premalo drugih RS in vitaminov!
Načini oskrbe krav molznic z RS
Namesto zaključka  mikotoksini
•
polaganje lizalnih kamnov in krmljenje MVD, krmljenje MVD in soli (ločeno ali v mešanici), soljenje krme (mrve, silaže) •
MVD vsebujejo RS neprijetnega okusa
•
oskrba z RS (Na, Ca, P) iz drugih krmil (MočK, DKM)
– krave z večjo mlečnostjo
– krave z manjšo mlečnostjo •
vključevanje večjih količin premiksa ali bolj koncentriranega premiksa v koncentrat
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Mikotoksini so strupene snovi, ki jih proizvajajo različne plesni
Znanih več kot 300 različnih mikotoksinov, posledic večine ne poznamo
Škodujejo zdravju živali
Nekateri se prenesejo v mleko in meso in s tem posredno škodujejo ljudem
Plesni tvorijo toksine v stresnih razmerah
Veliko vidnih plesni ne pomeni nujno tudi veliko mikotoksinov in obratno, če vidne plesnivosti ni, ni rečeno da ni mikotoksinov
•
Fusarium  deoksinivalenol (DON), nivalenol, diacetoksiscirperol (DAS), T‐2 toksin, HT‐2 toksin, zearalenon, fumonizini, …
•
Aspergillus  aflatoksini, fumitremogeni, kojinska kislina, …
•
Penicillium  rokefortini, mikofenolna kislina, patulin, penicilinska kislina, PR toksin, … Trebnje, 28. januar 2015
8
27.1.2015
Namesto zaključka  mikotoksini
Preprečevanje delovanja mikotoksinov (ukrepi pred žetvijo) DEOKSINIVALENOL (DON)  zmanjšanje zauživanja krme, zmanjšana prireja mleka
• ROKEFORTIN C, MIKOFENOLNA KISLINA, PATULIN, PENICILINSKA KISLINA, PR TOKSIN  zmanjšanje zauživanja krme, zmanjšana prireja mleka, vnetja vampove sluznice, povečana pojavnost ketoz, negativna energijska bilanca in njene posledice
• FUMONIZINI  zmanjšanje zauživanja krme, zmanjšana prireja mleka, poškodbe jeter
• ZEARALENON  tihe pojatve, slaba plodnost, predčasno povečanje vimena (telice), zvrgavanja, zmanjšana prireja mleka, driske
• AFLATOKSINI  akutne zastrupitve: poškodbe jeter, pogin
kronične zastrupitve: zavračanje krme, manjša mlečnost,
motnje pojatvenega ciklusa, zvrgavanja, počasnejša rast, zmanjšana imunska sposobnost, apatičnost, dlaka groba brez leska
•
• agrotehnični ukrepi  preprečevanje rasti in razvoja plesni (preventiva) 
uporaba odpornih sort, ustrezna priprava površine (kolobarjenje, odstranjevanje ostankov po žetvi …), kontrola prisotnosti insektov/parazitov, kontrola infekcije s plesnijo, ustrezno namakanje in zatiranje plevelov ter uporaba fungicidov, žetev ob ustrezni vsebnosti vlage, ustrezen transport, sušenje (< 14 % vlage) in skladiščenje
Preprečevanje delovanja mikotoksinov (ukrepi po žetvi)
• odstranjevanje okuženega materiala, čiščenje, pranje …  poraba okuženih krmil za druge namene (bioplin, bioetanol …)
• mešanje z nekontaminiranimi krmili
• krmljenje kontaminiranih krmil na mikotoksine odpornim živalim
• prehranski dodatki  dekontaminacija  dodajanje vezalcev mikotoksinov, antioksidantov, RS in vitaminov = MVD (zaščita jeter)
Preprečevanje delovanja mikotoksinov
– ponudba pestrih obrokov  manjši deleži posameznih, morebiti kontaminiranih krmil v obroku
– ukrepi za preprečevanje acidoze vampa  delovanje vampovih morg
– ukrepi za preprečevanja plesnenja silaž v silosu  hitro odstranjevanje zraka
– kakovost nakupljenih žit in drugih krmil  kakovost in ne cena!!
• še posebej pomembno, če je npr. KS na kmetiji kontaminirana z mikotoksini – redno spremljanje dogajanj v čredi
• delovanje fuzarijev je podobno znakom nekaterih presnovnih bolezni (manjša mlečnost, manjše zauživanje krme, redkejše blato, neredne pojatve, zaostajanje trebila in vnetja maternice, SC, mastitisi, manjša odpornost živali)
9

Neustrezna oskrba molznic s hranljivimi snovmi in posledice

Transcription

Similar documents

višja gospodinjska šola - Biotehniška fakulteta

KATALOG PONUDBE 2015 - Inštitut za mlekarstvo in probiotike

Trajnostni razvoj občine Trebnje (seminarska naloga)

Vodenje evidenc na kmetijskem gospodarstvu KOP, Navzkrižna

Hetwin%20Katalog

GRETA PEČNIK - Galerija likovnih samorastnikov Trebnje

občanov občine Trebnje št. 86 / september 2013

11-2014 bilten 6 [Združljivostni način]

Rejci

OBLIKOVANJE GOSTINSKE PONUDBE.pdf

Osnovna krma s travnih & njivskih površin

Borštnar, T. 2013. Tehnologije rej in proizvodi

BOLJŠI IZKORISTEK LASTNIH GNOJIL