docInvestiramo - Perutnina Ptuj
download 
Report Transcription
Investiramo - Perutnina Ptuj
www.perutnina.com U V O D N I âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ, LETO XXXIV, OKTOBER 2010, Številka 3 K Investiramo e-mail: dr.glaser@perutnina.eu N edavna otvoritev logistiãnega središãa naše družbe v Srbcu, je odrazila ugled in gospodarsko moã Perutnine Ptuj v širši regiji in še posebej v BiH. Vrednostno sicer pomembna, vendar za naše razvojne korake ne preveã zahtevna investicija, je pritegnila veã pozornosti, kot so jih še pred nekaj leti bile deležne cele tovarne ali industrijski kompleksi. Seveda je veã razlogov za to. Kljuãen je, da smo v ãasu, ko je investicijska dejavnost praktiãno zamrla. Veãina gospodarstva se ukvarja s preživetvenimi operacijami, seveda ob polni zavesti, da je samo razmišljanje o prihodnosti lahko osnova za prihodnost. Toda okolišãine, ki bi takšno zavedanje lahko materializirale, so sila nehvaležne. Recesija je zajela tudi tiste odloãevalce, ki sicer še imajo ekonomske osnove za razvojne projekte, pa se zanje ne odloãajo zaradi psiholoških razlogov. Tudi zato je vsak investicijski korak toliko bolj ne samo pomemben ampak tudi pomenljiv, da se mu splaãa posvetiti nekoliko veã pozornosti. Logistiãni center PP v Srbcu, ob naši Mesni industriji že zagotavlja vso podporo vzdrževanju hladilne verige našim živilom v transportno in logistiãno tako zahtevni državi kot je BiH. Vznesenost in veselje je zato ob njegovem odpiranju bila povsem upraviãena. Prisotnost visokih predstavnikov države in najpomembnejših poslovnih partnerjev prav tako. Reãem lahko, da smo v prostoru, kjer sicer že desetletja poslujemo, spet dobili izkušnjo in potrditev, da so tudi mali investicijski koraki veliki prispevki za utrjevanje Perutnine Ptuj v okolju in za okolje samo. Vsaka investicija pomeni utrditev našega položaja, pomeni bližnjico do src potrošnikov in pomeni utrjevanje ponosa naših sodelavcev nad tem, da so lahko naši sodelavci. To, v domicilni sredini Perutnine Ptuj preveãkrat pozabljeno, ali pa vsaj spregledano dejstvo, nam kaže kakšne so kulturološke in korporativistiãne razlike v okolju kjer posluje Skupina Perutnina Ptuj. Toda to okolje poznamo do obisti, vemo kako diha in kako razmišlja. To pa je naša neizmerna komparativna prednost, ki nas ohranja v vrhu ugleda in prepoznavnosti v tem okolju, kjer še zdaleã nismo rekli zadnje besede. Seveda pa nam primer in doživetja Srbca dajejo sporoãilo, da so investicijski koraki, koraki v pravo smer. Kajti kdor ne investira, stagnira. Tega pa si nihãe od nas ne želi. Zaradi tega toliko manj razumem nekatere posameznike, ki nasprotujejo uresniãevanju nekaterih naših investicijskih projektov v okolju kjer opravljamo svojo osnovno dejavost in ki je naše domicilno okolje. Toliko bolj, ker so med njimi tudi kakšni naši nekdanji sodelavci. Toda kljub dragocenosti, ki ga predstavlja ãas, se preprosto ne moremo in ne smemo veã ustaviti. Preveã potrditev in dobrih tehnologij je pred vrati, da jih ne bi spustili v Perutnino Ptuj. Predvsem zato, ker nas bo to utrdilo, ker bo to poveãalo zanesljivost naših delovnih mest in ker nas bo v prihodnosti naredilo tudi energetsko neodvisne. Bioplinarno Draženci seveda imam v mislih! Dr. Roman Glaser Foto: Mladen Trtiç Visoki gostje med ogledom otvoritve logistiãnega centra PP v Srbcu. 105 LET PERUTNINE PTUJ Zgodovina za prihodnost Perutnina Ptuj je ponosna na svojo zgodovino. Letos, pet let po jubilejnem letu, ko smo obeležili stoletnico, se moramo vsaj miselno ustaviti pri 105. letih zgodovine, iz katere smo vedno znali razumeti tista sporočila, ki so kazala na prihodnost. e-mail: perutninar@perutnina.eu gajamo celotno Skupino Perutnina Ptuj sprotnim razmeram in okolišãinam. Povdarjeno. Ukvarjanje s tem podroãjem v zadnjih mesecih pa je namenjeno predvsem spodbujanju prevzemanja odgovornosti in odloãanja na vseh nivojih. Perutnina Ptuj je postala tako velika in razvejana organizacija s tako velikim intelektualnim potencialom svojih sodelavcev, da je za njeno prihodnost odloãilno kako bomo s kljuãnimi sodelavci znali uporabiti znanje in ambicije, ki jih gojimo do naše skupne prihodnosti. Ja, organizacija je pri tem odloãilna, vendar pa ob tem poudarjam, da smo organizacija ljudje. Od managementa pa je odvisno kako lahko vse naše potenciale vpletemo v prihodnost.« Predsednik uprave in generalni direktor Dr. Roman Glaser I 2 gra preteklosti in zgodovine pa v Perutnini Ptuj nikoli ni bila samo besedna. Vsakokrat je osmišljena s tradicijo, z nadgradnjo tistega, kar so ustvarjali naši predniki, z razvojem znanosti in ekonomije, s spremembami, ki so jih prinašale posamezne družbene ureditve. Perutnina Ptuj je spremljala in sodelovala pri vseh smereh razvoja. Tudi ãe se je ukvarjala z mesnopredelovalno dejavnostjo, je bila soustvarjalec ekonomskih tokov, steber gospodarstva v širši regiji in vsakokratni državi. Danes pa, ko ima svoje dejavnosti dodobra razširjene na nekatera kompatibilna podroãja in v nekatere države, je moãnejša kot je bila kadarkoli v svoji 105 letni zgodovini. Perutnina Ptuj je mednarodni koncern, s predelovalnimi in vzrejnimi kapacitetami v štirih državah. Prodajna mreža je še mnogo širša, prodajni kanali pa še bolj množiãno razprostranjeni predvsem po Evropi. Perutnina Ptuj je tudi med najbolj dinamiãnimi koncerni, tako v svoji branži, kot tudi širše. Tako je tradicionalna samo njena prehranska dejavnost, medtem ko njena organizacijska struktura in obsegi prihodkov, kažejo na izjemno dinamiko v mednarodnem prostoru. Prav to jo uvršãa v vrh vseh mednarodnih primerjav. V branži je ustvarjalec razvojnih trendov, v prehranski politiki pripravljalec zdrave in varne hrane. Taka osnova za prihodnost, sicer pušãa zgodovino ob strani; pa vendarle 105 let razvoja predstavlja obdobje, ki se mu je vredno pokloniti. Kakšno je, dr. Roman Gaser, Vaše sporoãilo ob jubileju? Dr. Roman Glaser: »Zelo preprosto: zgodovina je naša uãiteljica in brez nje ni prihodnosti. Sicer pa je o dejavnosti Perutnine Ptuj v svoji 105 letni zgodbi, napisanih že nekaj knjig. V njih najdemo mnoga sporoãila modrosti, poguma, razvojnih smernic in seveda potenc, ki jih s seboj prinaša tako lep in tako zahteven posel kot je prehranski. Danes se z našimi živili vsaki dan sreãujejo milijoni potrošnikov. Naša odgovornost do spodbujanja njihovih okusov je neprecenljiva. Prehrana danes predstavlja bolj kot kadarkoli v zgodovini, središãno toãko pozornosti vsakega potrošnika. Bolj kot razmišljamo o tem, veãja sta pomen in vloga Perutnine Ptuj na preseku zgodovine v prehrani slehernega posameznika. Seveda priznavam tudi dejstvo, da nam je prehranski posel pomagal marsikdaj prebroditi krizna obdobja. Tudi sedanje je takšno. Vendar pa dodajam, da brez izjemne angažiranosti, znanja in skrbi ter sposobnosti za upravljanje tekoãih poslovnih funkcij, preprosto ne bi mogli slediti izzivom vsakega novega dne. Zato ob vsem spoštovanju do zgodovine Perutnine Ptuj, ob kateri nam sicer upraviãeno zastane korak, je naš pogled obrnjen v prihodnost. To je namreã osnova, da bomo priãa še mnogim okroglim obletnicam razvoja Perutnine Ptuj.« Prav sedaj ste dodobra obrnjeni navznoter. Zakljuãujete namreã enega od procesov reorganizacije. Je bil spodbujen z izrednimi razmerami, ki vladajo v nacionalnih ekonomijah držav v katerih ima Perutnina Ptuj svoje najveãje hãerinske družbe, ali iz drugih vzgibov? Dr. Roman Glaser: »Reorganizacija je pravzaprav stalni proces s katerim prila- Pri tem se poslužujete tudi novih orodij, kakršno je SAP naprimer? Dr. Roman Glaser: »Tudi. Ta zahteven sistem radikalno spreminja naše obnašanje v poslovnem okolju Perutnine Ptuj. Ne samo v odnosu do dela, ampak tudi v odnosu do vsesplošne odgovornosti v koncernu, sledljivosti na vseh podroãjih. Hkrati daje nove priložnosti za uveljavljanje posameznikov v sistemu; spodbuja k vsakdanjemu vrednotenju vsega kar smo naredili in ima še serijo drugih dobrih uãinkov. Pa saj z njim v Perutnini Ptuj ne izumljamo nobene posebnosti. Glede na izhodišãe tega pogovora paã lahko reãem, da smo v 105 letih našega razvoja primerno dozoreli za implementacijo sistema kakršen je SAP, s katerim spremljajo svoje procese mnoga mednarodno uveljavljena podjetja. âe hoãemo ostati v njihovi družbi, to pa seveda hoãemo, da ne reãem moramo, moramo urediti svoje notranje procese z orodji, ki so se pri tem pokazala za najbolj uãinkovita. SAP je samo eno od njih.« Želite reãi, da je tudi z njim mogoãe spodbujati sodelavce k vlogam, ki so pomembne za nadaljnji razvoj Skupine? Dr. Roman Glaser: »Tudi. In to na vseh nivojih. Sam pa predsvem priãakujem, da bi sporoãila, ki smo jih dobili iz sedanjega obvladovanja ekonomske recesije in tudi tista, ki smo jih dobili v zadnjih letih med upravljanjem poslovnih procesov in odnosov s kljuãnimi deležniki in potrošniki, znali vnesti v naše vsakdanje delo. Med pomembnejšimi na tem podroãju vidim priložnosti, ki jih ima Perutnina Ptuj v mednarodnem prostoru na naãin, da v upravljanje svojih procesov v posameznih državah ãim bolj vkljuãuje tamkajšnji, lokalni management; tako na strokovnih ravneh, kot njihovega vkljuãevanja v vse poslovne funkcije. Preverjen vzorec, ki ga razvijajo vse multinacionalke, je lahko uspešen tudi za Perutnino Ptuj. Naša moãna prepoznavnost in upravljanje z blagovnimi znamkami, nam dajejo moã in priložnost, da pridobimo najboljše kadre.« Ti sledijo samo priložnostim s katerimi izgrajujejo tudi svojo prihodnost. Dr. Roman Glaser: » Seveda. In prav je tako, kajti samo zadovoljen posameznik je v vsakem sistemu najboljši garant za doseganje skupnih ciljev. Pri tem igra pomembno vlogo tudi ugled sredine v kateri dela. Ta pa je za Perutnino Ptuj in vse naše blagovne znamke sedaj najveãji v vsej 105 letni zgodovini. Z vso odgovornostjo ga moramo nadgrajevati, saj predstavlja naših 105 let razvoja in rasti. Vkljuãno s popularizacijo perutninskega mesa in izdelkov, naših blagovnih znamk in pripadnosti sodelavcev na vseh ravneh.« Pregovorna investicijska dinamika Perutnine Ptuj se nadaljuje tudi v tem, jubilejnem letu? Dr. Roman Glaser: »Tudi. Pravkar smo otvorili logistiãni center v Srbcu; zakljuãujemo veã drugih projektov, pripravljamo se na izgradnjo bioplinarne. Investicijska aktivnost je temelj razvoja, predvsem v tako hitro spreminjajoãi se dejavnosti, kot je mesna industrija, ki je naša prevladujoãa dejavnost. Pogledi v prihodnost nas tudi motivirajo, da za potrebne naložbe najdemo sredstva tudi v tako zahtevnem ãasu, kot je sedanji. To sicer spet zahteva veã energije in znanja. Sistem kakršen je Perutnina Ptuj pa ima oboje. Zato je razvojna in tudi investicijska komponenta vgrajena tudi v naše vsakdanje odloãanje.« In vaša napoved za prihodnost? Dr. Roman Glaser: »Napovedi so sicer nehvaležna stvar, ãeprav se zavedam, da so vedno drugi pol vsakega jubileja. Rajši se ukvarjam z realnim naãrtovanjem. To pa mi daje osnovo, da ponovim: Perutnina Ptuj bo svojo poslovno in prehransko vlogo utrevala kot najpomembnejši živlilsko predleovalni koncern v tem delu Evrope. Vsem svojim sodelavcem, kooperantom, upokojencem ter drugim zaslužnežem za razvoj Perutnine Ptuj, pa ob 105 letnici delovanja, iskreno ãestitam.« PERUTNINA PTUJ PREMAGUJE RECESIJSKE RAZMERE TUDI Z INTERNACIONALIZACIJO Razvojno zaključeno minulo poslovno leto Kljub zaostrenim in nenaklonjenim ekonomskim razmeram je Perutnina Ptuj leto 2009 zaključila z dobičkom. e-mail: perutninar@perutnina.eu D elniãarji Perutnine Ptuj, ki so se 16. avgusta v slavnostni dvorani Ptujskega gradu zbrali na 15. skupšãini družbe, so z veliko veãino sprejeli vse predlagane sklepe. Od 5.912.500 delnic nosilk delniških upraviãenj se jih je na današnji skupšãini zbralo skoraj 92 odstotkov. Tako so o predlaganih sklepih odloãali z visoko prepriãljivostjo. »Poslovanje v letu 2009 je bilo zaradi vseh dejavnikov izrazito zahtevno. V zrcaljenju teh razmer na Perutnino Ptuj smo svoje delo opravili optimalno. Poslovno, razvojno in družbeno odgovorno smo letni poslovni cikel zakljuãili približno na nivoju obdobja izpred izbruha svetovne gospodarske krize. Pri tem je najbolj važno, da smo realizirali strateške naložbe in nadaljevali intenzivno naložbeno politiko, s katero smo krizo tudi izkoristili kot odskoãno desko v utrjevanju tržne pozicije,« je delniãarjem vodilnega pridelovalca živil iz perutninskega mesa v regiji rezultate minulega poslovnega leta predstavil dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. »Z implementacijo razliãnih upravljavskih orodij za obvladovanje krize in prilagajanjem naložbene politike smo uspeli realizirati poslovni izid, ki zagotavlja tako nadaljevanje intenzivne rasti na vseh pomembnih trgih kot tudi nemoteno delovanje družbe v korist vseh deležnikov,« je še dodal dr. Roman Glaser. Tako poslovanje Perutnine Ptuj kot tudi Skupine Perutnina Ptuj je bilo v preteklem poslovnem letu pod velikim pritiskom finanãne krize in manj uspešno od priãakovanj in zastavljenih ciljev. Z nenehnimi prizadevanji za inovativno in dinamiãno zniževanje stroškov poslovanja, ki so bili prisotni na vseh ravneh delovanja, so ptujski perutninarji uspeli stabilizirati gospodarjenje in preusmeriti trende v smer nadaljnje rasti, kar se odraža tudi v sprejetih naãrtih za leto 2010. Veãina od 18 družb v Skupini je v letu 2009 ãutila negativne vplive, kar je moãno vplivalo na dosežene poslovne rezultate v letu 2009, najveãji delež dobiãka (pred obdavãitvijo) v Skupini Perutnina Ptuj pa je ustvarila matiãna družba Perutnina Ptuj d.d. Med bilanãno uspešnejše ãlanice sodijo še Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec, Klaonica PP Srbac in Perutnina Ptuj B (Mesto okusov). V preteklem poslovnem letu je Perutnina Ptuj realizirala 146,6 milijona evrov prihodkov in na nivoju Skupine Perutnina Ptuj 231,1 milijona evrov konsolidiranih prihodkov, kar je približno enako prihodkom iz leta poprej. V osnovni dejavnosti – perutninarstvu – so prihodke poveãali za sedem odstotkov, prihodki te dejavnosti pa danes praktiãno predstavljajo že 98 odstotkov vseh prihodkov Skupine. Prihodki v drugih dejavnostih (vinarstvo in storitve) so se zmanjšali na nekaj veã kot dva odstotka vseh prihodkov. S prodajo perutninskega mesa in izdelkov so realizirali veã kot 195 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov, kar je za pet odstotkov veã kot leto poprej oziroma za 9,3 milijonov evrov veã. Perutnina Ptuj je tako v minulem poslovnem letu na veã kot 22 trgih v širši regiji prodala veã kot 71 milijonov kilogramov perutninskega mesa in izdelkov. To pomeni, da je po živilih ptujskih perutninarjev vsak dan posegalo tudi do dva milijona potrošnikov. Tudi zato bodo na Ptuju veliko energije in sredstev posvetili ravno programu razvoja in utrjevanja lojalnosti ter hkrati še intenzivnejšim vlaganjem v blagovne znamke POLI in PP. »Realiziran poslovni obseg je omogoãal izvedbo vseh kljuãnih in naãrtovanih naložb za delovanje Skupine, ki skupaj z znanjem in profesionalnostjo postavljajo trdne temelje za nadaljnje utrjevanje in gradnjo pozicije pridelovalca številka ena v regiji,« je rezultate razložil dr. Roman Glaser. Za bilanãni dobiãek v višini 3,7 milijona evrov so se delniãarji z veliko veãino, 73,3 odstotka, odloãili, da ostane nerazporejen. Upravi in nadzornemu svetu so prepriãljivo, v enakem odstotku, brez zadržkov pode- lili razrešnico za poslovanje v preteklem poslovnem letu, saj je kljub zaostrenim in skrajno nenaklonjenim ekonomskim razmeram Perutnina Ptuj leto zakljuãila uspešno in realizirala veã pomembnih naložbenih korakov, tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. V Skupini Perutnina Ptuj so pri oblikovanju naložbene politike in prilagajanju tekoãih investicij upoštevali vse znane ekonomske dejavnike, analize potencialnega poslovnega razvoja in ekonomike na globalnem, regijskem in nacionalnih nivojih ter predvidevanja o finanãnih gibanjih v srednjeroãnem in dolgoroãnem obdobju. Naložbeno politiko so prilagodili razmeram in v Perutnini Ptuj d.d. izvedli za veã kot deset milijonov evrov naložb v proizvodnih in profitnih centrih ter strokovnih službah in na nivoju Skupine Perutnina Ptuj investirali veã kot 48 milijonov evrov. V letu 2009 je uprava krovne družbe nadzorovala izvajanje enotnih pravil poslovanja, po katerih se morajo ravnati vsa povezana podjetja v Skupini Perutnina Ptuj in se nanašajo med drugim tudi na enotno vodenje finanãne, raãunovodske, investicijske politike in politike celovite informatike Skupine Perutnina Ptuj. Med pomembnejšimi naložbami v posodobitev integrirane pridelave zdrave, varne in kakovostne hrane v sistemu KVS (kakovost, varnost, sledljivost) je tako minulo poslovno leto zaznamovala izgradnja in odprtje Tovarne proteinskih koncentratov, ki predstavlja velik prispevek k okoljski odgovornosti in novost pri upravljanju s sekundarnimi sestavinami v tehnološkem procesu in je najveãja naložba Perutnine Ptuj in sploh slovenske prehrambne industrije v letu 2009. Na hrvaškem je Perutnina – PIPO âakovec, ãlanica Skupine, posodobila kontinuirano hladilno verigo v integriranem procesu od njive do vilice in odprla nov, sodoben distribucijskologistiãni center v Zagrebu. Perutni- na Ptuj je nadaljevala tudi intenzivno naložbeno politiko v Srbiji (Topiko), zabeležila prvo leto uspešnega poslovanja Mesta okusov (Perutnina Ptuj B) v Bosni in Hercegovini ter do uspešnega odprtja pripeljala tehnološko posodobljeno Ptujsko klet. Med pomembnejšimi naložbami v preteklem letu je bila tudi informacijska posodobitev v Perutnini Ptuj z informacijskim sistemom SAP, ki je eno pomembnejših orodij uãinkovitega managementa, s ãimer je ustvarjeno referenãno izhodišãe za uvajanje enotnega informacijskega izhodišãa za vse družbe v Skupini Perutnina Ptuj. Skupšãina delniãarjev je v nadaljevanju upravi z 88,5 odstotka glasov za podelila pooblastilo za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic. Zvonka Erbusa bo kot ãlana nadzornega sveta s sklepom današnje skupšãine zamenjal Simon Toplak. V nadaljevanju so delniãarji potrdili tudi imenovanje družbe KPMG za revidiranje poslovanja delniške družbe v letu 2010. V zadnjem desetletju intenzivne rasti in premišljene naložbene politike je tako Skupina Perutnina Ptuj postala eden izmed vodilnih prehranskih sistemov v segmentu perutninskega mesa, ki je v svojih pridelovalnih zmogljivostih že implementiral vse evropske certifikate kakovosti. Ne le v obratih v EU, temveã povsod, kjer je prisotna z integriranimi procesi pridelave zdrave, varne in kakovostne hrane - v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. »To danes vsakodnevno prepoznavata dva milijona potrošnikov, ki so prepoznali in sprejeli kakovost ter vrednote ustvarjanja okusnih, zdravih varnih in kakovostnih živil. Zatorej je bilo tudi leto 2009 za Perutnino Ptuj kompleksno. Vendar le v tolikšni meri kot vsa leta do zdaj. Posledica vsega je, da smo iz krize povlekli najboljše, ne le na nominalni ravni in da prihodnost ãakamo z željnim priãakovanjem,« je na skupšãini delniãarjev še napovedal dr. Roman Glaser. 3 SKUPŠČINA AVEC Perutninsko meso - izzivi za prihodnost Gospodarsko interesno združenje Mesne industrije Slovenije, je bilo v času od 24. - 27. septembra 2010, organizator in gostitelj 53. generalne skupščine evropskega združenja proizvajalcev perutninskega mesa - a.v.e.c., katera je potekala v Kongresnem centru Bernardin v Portorožu. e-mail: giz.mi@siol.net E U asociacija a.v.e.c. združuje predstavnike nacionalnih združenj - evropskih proizvajalcev in trgovcev perutninskega mesa. GIZ Mesne industrije Slovenije je že nekaj let ãlan tega evropskega združenja, zato smo bili vabila za organizacijo generalne skupšãine v Sloveniji posebno veseli. Obenem smo se zavedali odgovornosti, ki jo priprava mednarodnega dogodka zahteva, zato smo ga z najveãjo skrbnostjo pripravljali veã mesecev. Priprave in izvedbo mednarodnega kongresa je vodil direktor GIZ-a, g. Boris Jež - v sodelovanju z go. Nado Krajnc, predstavnico Perutnine Ptuj, ki je tudi ãlanica Upravnega odbora a.v.e.c. Slovenski predstavnik v Upravnem odboruje je tudi g. Janez Rebec iz družbe Pivka Perutninarstvo d.d. Letošnja generalna skupšãina a.v.e.c. 2010 je potekala pod naslovom Perutninsko meso - izzivi za prihodnost. Pred zaãetkom skupšãine je goste pozdravil predsednik združenja a.v.e.c. - g. Aldo Muraro (IT). Sledil je pozdravni nagovor predstavnikov države gostiteljice, ki sta ga pripravila dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj in državna sekretarka MKGP - ga. Tanja Strniša. O izzivih in priložnostih v sektorju perutninskega mesa, kot tudi o trendih v branži ter regulativah in skupnem EU trgu, so spregovorili priznani strokovnjaki: • ga. Nada Krajnc, Perutnina Ptuj d.d. • g. Michael Scannell, Food and Veterinary Office, Irska • g. Zoltan Somogiy, DG Trade, Food Related Sectors • g. Andrew Cookson, GIRA • g. Roel Mulder, WPSA Dogodka so se udeležili predstavniki sekretariata a.v.e.c., predstavniki 15ih nacionalnih združenj, predstavniki in lastniki gospodarskih družb ter visoki gostje strokovne in politiãne javnosti. Generalne skupšãine a.v.e.c. 2010 v Portorožu se je udeležilo preko 120 predstavnikov iz 15-ih evropskih držav, skupaj s spremljajoãimi osebami smo gostili preko 180 udeležencev. Dogodek so spremljali tudi tuji novinarji. Tridnevno poslovno - družabno sreãanje je bila odliãna ãna priložnost za osebno Ga. Nada Krajnc, ãlanica Upravnega odbora združenja AVEC in ãlanica uprave Perutnine Ptuj, je na skupšãini evropskih perutninarjev, predstavila aktualne znaãilnosti slovenskih perutninarjev. 4 Povzemamo bistvene poudarke: • Uvodoma je podala glavne podatke o naši državi. • Zgodovinski pregled perutninarstva v Sloveniji je zajela od obdobja intenzivne brojlerske proizvodnje do razvoja zadnjih šest let. • Sledil je prikaz aktualnega ãasa in znaãilnosti v tej panogi pri nas: imamo tri velika podjetja, vertikalno organizirane proizvodne procese, 40-odstotni izvoz, standarde KVS in pridobljene ustrezne mednarodne certifikate, uveljavljene moãne blagovne znamke na domaãem in trgih JVE ter zahodnega Balkana, moãan razvoj pišãanãjih klobasnih izdelkov, usmerjenost v regionalizacijo in internacionalizacijo. Faximile sreãanje tako predstavnikov evropskih interesnih organizacij kot tudi proizvajalcev perutninskega mesa. Predstavniki organizacijskega odbora smo si v ãasu 3-dnevnega druženja prizadevali biti tudi ambasadorji Slovenije v pravem pomenu besede. Pripravili smo program, v okviru katerega smo naše cenjene goste povabili v Lipico, kjer so predstavniki Kobilarne posebej zanje pripravili kratek program klasiãne jahalne šole, peljali smo jih v Postojnsko jamo, jim pokazali delãek Istre in Ljubljano. Gostje so bili nad našo deželo navdušeni in vsi po vrsti so obljubljali, da bodo v Slovenijo zagotovo še prišli. 35(66 5 %UXVVH (/($6( OV $QQXD 2FWREHU O*HQH UDO$V VHPEO\ ´3RX RIWKH OWU\PH (XURS DW&K HDQSR DOOHQJ XOWU\L H DYHF QGXVWU VLQWK DVVRFLD H1H[ \6ORY $VVRFLD W'HFD WLRQGH HQLD6 ODYLFX WLRQRI GHµ HSW OWXUHG IURP6 3RXOWU\ HSWHPE HOLQGX 3URFH VVRUVD HUW VW UL H H W QG3RX R6HSWH GXFRP OW P ,Q U\7UDG PHUFHG EHU DYHF H L LQ HY Q3RUWR GHDOV press relese SRXOWU\ URæ6OR WKH(8FRXQ RODLOOHGDQV ZLW P OH YHQLD WULHVK SURGXF HDWVHFWRU. KPDQ\LVVXH HOGLWV* VSD\VGHO8( LQJHFR V H U \ ² F HQHUDO H S K UHVHQWL DOOHQJH QRPLF ZKLOHU $VVHP Q V JD HVS VX IR EO\ GHDOLQJ HFWLQJWKHZ VWDLQDEOHLQQ U(XURSHDQS QGSURPRWLQ JWKHLQ RYDWLYH RXOWU\S DWWKHV RUOG VV E WHUH WU DPHWLP UR HZLWKW LFWHVWGHPDQG LRGLYHUVLW\IUL FHVVRUVLQWK VWRIWKH(X 0RUH WK URSHDQ HQH[W VLQ WHUP HQGO\ S KH KLJK G D G perutninskega tninskega mesa v Slo Sloveniji eniji je v zadnjih adnjih letih stabilna stabilna, iizvažamo ažamo • Proizvodnjaa per 60-odstotkov v EU in 40-odstotkov na trge EX-YU, uvažamo le 20-odstotkov. • Pri nas je potrošnja perutninskega mesa in izdelkov 27 kg/per capita. • V slovenski perutninski proizvodnji predstavljajo pišãanãje klobase 50-odstotni delež in so najpomembnejši segment, izvažamo jih v glavnem na trge EX-YU, vendar je v zadnjih letih v porastu tudi izvoz na trge EU. • Naš prihodnji razvoj povezujemo z nadaljnjim prodorom na zunanje trge (domaãi • Posebej je navedla konzumacijo perutninskega mesa pri nas z ozirom na druge vrste mesa ter sodobne trende pri potrošnikih. je namreã premajhen), 40.000 ton perutninskega mesa že proizvedemo zunaj Slovenije in ta trend je v porastu. Ga. Nada Krajnc je ob koncu zaželela vsem evropskim perutninarjem, ki so združeni v AVEC, da si prizadevamo po najboljših možnih naãinih, zagotoviti koristi svojim potrošnikom in to ob upoštevanju dolgoroãnega vzdržnega razvoja. Nada Krajnc med prezentacijo na skupšãini AVEC Udeleženci skupšãine AVEC na zasedanju. VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE Spremembe v organizaciji skupine Perutnina Ptuj V prejšnji številki Perutninarja smo že pisali o tem, da se je Perutnina zaradi prilagajanja svetovnim trendom in vedno večjim obsegom poslovanja odločila za reorganizacijo Skupine, pri čemer ji je pomagala zunanja svetovalna hiša Roland Berger. Proces reorganizacije, ki zadeva tako matično družbo kot njene hčerinske družbe, bo predvidoma zaključen do konca letošnjega koledarskega leta. e-mail: natasa.segula@perutnina.eu N ova organiziranost je rezultat analize potencialov Skupine v kombinaciji z iskanjem optimalne organiziranosti, ki lahko zagotavlja rast in širjenje. Ker je Skupina Perutnina Ptuj živ organizem, kjer se vsak dan oziramo za novimi posli in novimi trgi, je potrebno obstojeão organizacijo sistema vedno znova nadgrajevati in prilagajati izzivom zunanjega okolja. Z divizijsko organiziranostjo se zaokrožajo posamezni segmenti ter se specializira na ožja podroãja delovanja. Nova organizacija Skupine temelji na naslednjih divizijah: • prvi steber: primarna proizvodnja, • drugi steber: nabava, prodaja in marketing, • tretji steber: dopolnilne dejavnosti, • ãetrti steber: kmetijstvo in vinarstvo. Na ta naãin bo Perutnina dobila drugaãno vertikalno in horizontalno strukturo, kjer se bodo - na novih osnovah - lahko bolje prenašale informacije, Skupina bo lahko hitreje in bolje odreagirala na dogodke izven nje. Reãemo lahko, da bo Skupina Perutnina Ptuj z novim ogrodjem bolje delovala kot celota - kot ENA Perutnina. Nova organizacija nov informacijski sistem Dandanes nobena organizacija ne more biti uspešna brez ustrezne informacijske podpore. Reorganizacija zato poteka vzporedno s prenovo informacijskega sistema - uvedbo sistema SAP, ki je v matiãni družbi in hãerinskih družbah v Sloveniji zaãel delovati v februarju 2010. Nov organizacijski ustroj in informacijski sistem se med seboj nerazdružljivo prepletata in hkrati omogoãata, da se posamezne funkcije ne pod- vajajo, da se nekateri procesi avtomatizirajo in da je sistem na splošno fleksibilnejši. Kako daleã smo? Prvi koraki k novi organizaciji so bili že storjeni. Izoblikovana je bila ožja projektna skupina pod vodstvom ãlana uprave, g. Milana âuša. Sestavljajo jo: projektna asistenta Nataša Šegula in Andrej Glaser, Branko Horvat (bodoãi vodja Službe za organizacijo), Vlasta Jeza in Natalija Veršiã ter drugi sodelavci v kadrovski in pravni službi. Navedena projektna skupina skrbi za to, da se nova organizacijska struktura ustrezno implementira, da bo osnutek na papirju »zaživel v živo«. Projektna skupina je na osnovi organizacijske strukture, kot jo je predlagala svetovalna hiša Roland Berger, pripravila novo sistemizacijo - notranjo organizacijo dela, o kateri je bilo dne 15.10.2010, skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, opravljeno skupno posvetovanje s svetom delavcev. Svet delavcev se je na seji pozitivno opredelil do predlaganih sprememb sistemizacije. Gre namreã za temelj za naslednje razvojno obdobje Skupine Perutnina Ptuj. Nova sistemizacija bo dobila veljavo z dnem 1.11.2010, v polnosti pa bo nova organizacija zaživela z dnem 1.1.2011. Vsaka reorganizacija (lat.: re-organizare - preurediti) pomeni neko preurejanje, vnašanje sprememb. âas vpeljevanja sprememb pa je odvisen od tega, kako hitro smo pripravljeni sprejeti nova pravila. Za uspešen zakljuãek projekta je zato potrebno sodelovanje VSEH zaposlenih. Svetovalci S&T o uvedbi PP SAP Skupaj z našimi sodelavci so aktivno vključeni v novi informacijski sistem PP SAP, tudi svetovalci družbe S&T. Povabili smo jih, da nam povedo svoje vtise in izkušnje. e-mail: perutninar@perutnina.eu Janko Moser IZZIVI Pa smo naredili. Uspešen prehod v živo z informacijskim sistemom SAP. Brez velikega slavja in praznovanja, zavedajoã se, da je to velik korak, vendar šele prvi. Pot do njega ni bila lahka, niti enostavna. Predvsem zaradi raznolikosti in širine procesov v Perutnini. In naredili smo ga skupaj. V prvih dneh naših sreãevanj, takrat, ko smo gradili poslovni sistem, smo nekoliko v šali dejali: pri našem delu nimamo problemov, sreãevali se bomo z izzivi. V tem smislu so potekale naše delavnice za proizvodnjo in kontrolo kakovosti. Skupaj s kljuãnimi uporabniki smo iskali rešitve. Združili smo znanje in izkušnje. Izzivov je bilo precej. Morda najveãji v delu proizvodnje, ko smo se pri implementaciji myMeat sreãali z novim pristopom, ki se precej razlikuje od standard SAP in tudi od uveljavljenega v Perutnini. Potrebno je bilo osvajati nova znanja in to nam je postal naãin dela. Skupaj sedaj lahko samostojno vzdržujemo in dopolnjujemo osnovno rešitev. In to ni malenkost. Ekip, ki bi to delo lahko opravljale, ni veliko. âe vemo, da se myMeat uveljavlja kot standardna rešitev za mesno predelovalno industrijo, potem je potencial tega znaja ogromen. Perutnina je eno redkih podjetij, ki ima lastno vzrejo živali za zakol. Živa proizvodnja je poseben izziv. Na ostalih podroãjih proizvodnje se uporablja standard SAP. Tu smo pri uvedbi lahko uporabili izkušnje iz prejšnjih projektov S&T iz prehrambene industrije, kjer se poleg ostalega zahteva dosledna sledljivost. Veliko je bilo narejenega na podroãju upravljanja kakovosti, ki je bilo pred uvedbo SAP vodeno veãinoma roãno. Sedaj je tudi tu podroãje podprto in integrirano v enoten informacijski sistem. Torej izzivi! Ob vsakodnevnem delu se pojavljajo novi. Pa ne zato, ker bi bil oni prvi korak tako slabo narejen, ampak zato, ker so uporabniki sistem sprejeli, ga razumejo in vidijo možnosti dodatnih izboljšav. Sistem SAP to omogoãa. Tudi širitev na druga podjetja. Tako uporabniki kot svetovalci imamo sedaj še veã poleta za implementacijo sistema v ostala podjetja v Skupini Perutnina Ptuj. Ivan Blatnik DODANA VREDNOST PRI OBVLADOVANJU UâINKOVITOSTI Kontroling ima pri vpeljevanju tako kompleksnega informacijskega sistema, kot je SAP zelo velik pomen. Vkljuãuje se v vse ostale procese zato je potrebno za njegovo obladovanje vse te procese tudi poznati. Zato ne preseneãa, da se je glede kontrolinga ves ãas projekta PPSAP precej kadilo: na sestankih projektnega sveta, sestankih uprave in delavnicah. In bolj je šel projekt v sklepno fazo, bolj se je kadilo. Jaz sem to jemal kot dober znak, saj ima dim v slovenskih pregovorih pozitiven pomen. Tudi v projektni ekipi kontrolinga se je precej dogajalo. Lahko bi rekli, da je bila ves ãas na prepihu. âeprav je bilo tudi drugih pozitivnih stvari v ekipi precej pa najbolj radostno priãakujemo rojstvo novega ãlana. Kakšne cilje smo zasledovali med projektom? Najboj zgovorna je naslednja slika: Podroãje planiranja: Na kratki rok se bo kakovost planiranja izboljšala že s tem, da se doloãi odgovornost za planske podatke, odmike pri realizaciji pa stimulira. V naslednji sliki je prikazana možnost ugotavljanja odmikov na razliãnih toãkah procesa in odgovornost za nastanek odmikov. Na daljši pa se bo z uporabo ustreznih orodij proces planiranja racionaliziral in kakovost planskih podatkov še bistveno izboljšala. Kazalniki: Izvedli smo revizijo kataloga kljuãnih kazalnikov v podjetju - posebno v primeru, ko je bilo potrebno zaradi vpeljave SAP iskati naãin za pripravo poroãil, ki jih je zagotavljal obstojeãi informacijski sistem. Cilj je bil, da je kazalnikov toliko, kot je res potrebno (manj...), a da so ti res kvalitetni (...je veã). Dodana vrednost informacije mora biti veãja, kot je strošek zagotavljanja te informacije. Osebje: Zaradi uãinkovitosti dela v kontrolingu je potrebna specializacija osebja. Osnova za to je katalog veãjih sklopov opravil (zakljuãevanje obdobja, kalkulacije, proces planiranja, analiza donosnosti...). Za vsak sklop se doloãi specialist in njegova »senca« t.j. oseba, ki lahko specialista v vsakem trenutku nadomesti. Vloge se lahko prekrivajo (oseba A je specialist za podroãje1 in »senca« za podroãje2). Obvladovanje procesov: Specialist za sklop opravil izdela kratka in jasna navodila za svoje podroãje – ta navodila pa potrdita kljuãni uporabnik in svetovalec. Delo se planira vkljuãno z resursi in predvidenimi rezultati. Nadzor se izvaja po principu obveznega kratkega dnevnega poroãanja nadrejeni osebi. Zgodnji zakljuãek obdobja: Konãni cilj je, da so rezultati za preteklo obdobje znani do 8. v mesecu. Ta cilj se lahko doseže v dveh ali treh etapah. Precej bo k doseganju tega cilja pripomogla že realizacija gornjih toãk. Iz vsega tega je jasno, da je na podroãju kontrolinga in obladovanja uãinkovitosti v Perutnini še veliko priložnosti. Prav gotovo pa je s projektom PPSAP zagotovljena trdna in jasna osnova za nadaljevanje. Matija Založnik âAS BEŽI âas beži…. Dve leti je oãitno lahko zelo kratka doba, saj se mi zdi, da zadnjih dveh let skoraj ni bilo, tako hitro sta minili, kljub temu, da so se posamezni dnevi zdeli dolgi kot neskonãnost. Verjamem, da se enako zdi tudi vam, ki ste skupaj z menoj preživeli veliko »slabega«, še veã pa dobrega v teh dveh letih. Priznam, v tem ãasu sem se nauãil veliko. Predvsem o medãloveških odnosih in sodelovanju med ljudmi. âe hoãete temu reãi tako, potem lahko govorimo tudi o povezanosti, ki se sedaj izraža v vsakem kotiãku znotraj Perutnine Ptuj in v povezavi z vsemi deležniki, ki sestavljajo okolje v katerem živi in deluje. V tem ãasu smo se povezali v ekipo, ki je sposobna narediti tudi ãudeže, ãe je to potrebno. Ta ekipa je naredila ãudež v zadnjih dveh letih, saj je iz velikih izkušenj in teoretiãnega znanja uspešno vpeljala v življenje enega najbolj kompleksnih sistemov za podporo poslovanju podjetja. Pri tem smo uspešno prebrodili razne prepreke, kot so razumeti, poslušati in spoštovati mnenje drug drugega. Na obeh straneh smo na koncu koncev le ljudje, ki se moramo prilagajati, da bi lahko delovali v skupini. Uspeli smo se prilagoditi, tako da smo uspešno zakljuãili veãino nalog. Nekaj teh je ostalo odprtih. Prepriãan sem, da bomo v ãasu, ki prihaja, uspešno zakljuãili tudi te, saj smo ekipa, ki zna in zmore zmagovati. Veselim se nadaljevanja sodelovanja, saj lahko eden drugemu še vedno veliko damo. Vãasih niti ne vemo kaj, dokler ne pogledamo nazaj. Takrat se tudi zavemo, kako ãas beži. 5 NTERNACIONALIZACIJA Perutnina Austria GmbH Skupina Perutnina Ptuj je na zemljevid svojih članic, z ustanovitvijo podjetja v Avstriji, dodala še drugo podjetje v EU. e-mail: mitja.kores@perutnina.eu S eptembra 2008 je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje Perutnina Austria GmbH (d.o.o.) s sedežem in poslovnimi prostori v Innsbrucku. Trg Avstrije je bil že pred leti spoznan za enega od kljuãnih tržišã v EU, ki je v zadnjih letih prerasel v najveãje izvozno tržišãe Perutnine Ptuj d.d. v Evropski uniji. Avstrija je sicer zanimiva tudi zaradi geografske bližine (boljše logistiãne možnosti) in prehranskih navad. Dodatni razvoj in širitev Perutnine Ptuj pri naših severnih sosedih je omogoãila ustanovitev lastnega trgovskega podjetja ter z zaposlitvijo ljudi iz lokalnega okolja, še možnost intenzivnejšega in agresivnejšega pristopa na trgu. Glavna usmeritev novoustanovljenega podjetja je prodaja svežega pišãanãjega mesa in izdelkov iz perutninskega mesa, ter krepitev »branda« Perutnina Ptuj v Avstriji. Krog kupcev Perutnine Austria GmbH predstavljajo predvsem kupci iz segmenta »cash&carry« in veletrgovci, med katere sodijo METRO C&C, WEDL C&C, Karnerta,… V naãrtih je širitev kroga kupcev tudi na preostale segmente, predvsem na segment maloprodaje. Čeprav je avstrijski »retail« usmerjen zgolj k domaãim proizvajalcem, so že bile izvedene tudi prve testne izdobave za enega manjših kupcev. Fotografija / od leve proti desni: mmag. Thomas Renz - administracije, Herbert Saurwein - vodja prodaje, Mitja Kores - direktor Perutnine Austria GmbH Perutnina Austria GmbH je majhen kolektiv z zgolj dvema zaposlenima, (obãasno najem dodatnih sodelavcev za administrativno pomoã), ki ob sodelovanju z odgovornimi za avstrijsko tržišãe v matiãni družbi, dnevno zagotavljajo sveže blago kupcem širom po Avstriji. PERUTNINA PTUJ POS TAJA VEDNO BOLJ ENERGETSKO NEODVISNA DRUŽBA 6 Z bioplinarno do zelene in okolju prijazne električne energije in toplote Cilj Perutnine Ptuj je čim hitrejši začetek gradnje. e-mail: perutninar@perutnina.eu P erutnina Ptuj je v zadnji fazi gradnje bioplinarne, ki je še en korak k veãji energetski samozadostnosti in naprednem upravljanju s sekundarnimi surovinami v družbi. Projekt investicije je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, celotna naložba pa je ocenjena na šest milijonov evrov, ki se bodo predvidoma povrnili v desetih letih. »Vsi okoljski certifikati in certifikati kakovosti, ki smo jih že implementirali v naše družbe, so le osnova odgovornosti do naših potrošnikov. In do njih ter našega okolja, skupaj z generacijami, ki prihajajo za nami, nosimo najveãjo odgovornost,« je na predstavitvi investicije povedal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Za strateško realizacijo naprednih okoljskih politik je ptujska družba v svoji filozofiji razvoja sprejela koncept »zero waste« podjetja, ki stremi k temu, da v svojih pridelovalnih procesih maksimira racionalno rabo vseh surovin in energije. To pomeni, da proizvodne procese oblikujejo, implementirajo in izvajajo v skladu z najsodobnejšo tehnologijo in vrhunskimi znanji, odpadni material pa tako postane sekundarna surovina, ki jo lahko koristno izkoristijo. Sekundarne surovine v Skupini že uporabljajo v novih proizvodnih procesih, kot je na primer Tovarna proteinskih koncentratov in kot bo Bioplinarna Draženci. Dr. Roman Glaser je dodal, da imajo okoljski projekti poleg neposrednih pozitivnih vplivov na okolje še dve pomembni posledici. »Imajo ugodne vplive na socialnem in ekonomskem podroãju, hkrati pa omogoãijo še oblikovanje in dopolnjeva- nje dolgoroãnih strategij okoljske odgovornosti.« Tudi zato je bila ustanovitev družbe PP energija pomembna tako za sedanje delovanje na podroãju upravljanja energetskih potencialov Skupine Perutnina Ptuj kot tudi za strateški pristop h konstantnem spremljanju tehnologije, stroke in drugih znanj, ki jih bodo implementirali v poslovne, pridelovalne in proizvodne procese. »Do izgradnje Bioplinarne Draženci smo pristopali skrajno odgovorno in izrazito zazrto v prihodnost. To pomeni, da smo poleg vse zakonsko potrebne dokumentacije in zahtev, te nadgradili in zahtevali tehnološki, okoljski in ekonomski presežek. V fazi pridobivanja IPPC dovoljenj smo morali med drugim dokazati, da uporabljamo najboljše razpoložljive tehnike, ki so doloãene v referenãnih dokumentih, ki jih izda evropski urad za celovito prepreãevanje in nadzor onesnaževanja pri evropski komisiji. V fazi pridobivanja potrebnih osnov in podlag za dovoljenje, smo dosledno spoštovali vse zakonske in strokovne standarde, vkljuãno z vsemi relacijami, za katera je kompetentna lokalna skupnost; v primeru lokacije Draženci Obãina Videm pri Ptuju. Tudi zaradi profesionalnega in odgovornega pristopa so zato poteze nekaterih prebivalcev Suhe veje, ki želijo postati stranka v postopku in tako ovirati implementacijo projekta bioplinarne, skrajno nerazumljive. Ker želimo zagotoviti ãim veãjo transparentnost tudi v realizaciji te investicije, smo zainteresiranim v lokalni skupnosti že omogoãili ogled delovanja, ki so se lahko tako sami prepriãali o okoljski sprejemljivosti tehnologije,« je povedal dr. Glaser. Bioplinarna Draženci bo imela instalirano elektriãno moã 999 kW in bo proizvajala dobrih 8.000 MWh elektriãne energije ter nekaj veã toplotne. Elektriãna energija in toplota se bosta proizvajala v kogeneracijski napravi iz bioplina, ki nastaja z anaerobno fermentacijo biološkega substrata. »Elektriãno energijo bomo oddajali v elektriãno omrežje, del toplote (30 odstotkov) bomo uporabili v samem procesu, presežno toploto pa bomo distribuirali do bližnje tovarne krmil,« je razložil dr. Bojan Pahor, direktor družbe PP energija in svetovalec predsednika uprave Perutnine Ptuj. Druge tehnologije temeljijo na bistveno veãji rabi koruze kot osnovnega ko-substrata (tudi do 70 ali celo 100 odstotkov vsega substrata), kar pa je za Perutnino Ptuj nesprejemljivo iz dveh razlogov. Koruza predstavlja strateško surovino in je eden najpomembnejših ãlenov v prehranski verigi, saj je temeljna sestavina krmnih mešanic. Za Perutnino Ptuj je tudi etiãno nesprejemljivo, da bi hrano (ali površine namenjene pridelavi hrane) namenili proizvodnji energije. Kot drugi dejavnik pa nastopa izredno nestabilna cena koruze, ki onemogoãa dolgoroãno ekonomiko projekta. V Sloveniji je po neuradnih podatkih danes že 13 tovrstnih naprav, dve novi pa sta v izgradnji. Podobne instalacije so zelo razvite v Nemãiji, kjer jih je v tem trenutku že veã kot 4.700, na leto pa jih zgradijo nekaj 100. Zanimivo je tudi, da praktiãno vse delujejo po istih bio-kemijskih principih in da za pretvorbo energije uporabljajo enake tehnološke rešitve, ki se razlikujejo se le pri izbiri proizvajalcev opreme. »Glede na zahteve, preverjanja veã razliãnih tehnoloških rešitev v štirih letih snovanja tega projekta, smo izbrali rešitev nemškega podjetja Rückert NatUrgas iz Nemãije,« je povedal dr. Bojan Pahor. To podjetje ima namreã dolgoletne izkušnje z naãrtovanjem in gradnjo bioplinskih naprav, ki za svoje delovanje uporabljajo prav perutninski gnoj. Tehnologija omogoãa, da je v biomasi celo do 70 odstotkov pišãanãjega gnoja, približno 25 do 30 odstotkov je koruze. Tehnološka rešitev pa vkljuãuje še dve pomembni novosti. Celotna naprava je naãrtovana kot popolnoma zaprt objekt, opremljen s sistemom za zajem in ãišãenje onesnaženega zraka ter z biofiltrom, ki zrak iz celotne naprave pred izpustom v okolje maksimalno oãisti. Tudi voda, ki jo proces potrebuje za delovanje, v sistemu kroži. Z implementacijo Bioplinarne Draženci v proizvodni proces Skupine Perutnina Ptuj se vertikalna organiziranost od njive do vilice logiãno zakljuãuje v proizvodni krog: njiva - izdelki - sekundarni produkti - njiva, s tem pa se maksimirajo sinergijski uãinki, ki jih takšen pristop omogoãa. Bioplinarna Draženci bo imela torej na ožje in širše okolje izrazito pozitiven vpliv, saj bo neposredno zmanjševala obremenitve v okolju, ob tem pa proizvajala dragoceno energijo in nazaj v naravo vraãala organsko gnojilo. ENERGETIKA Energetski menedžment v Perutnini Ptuj Naš namen uvedbe energetskega menedžmenta, ki pomeni gospodarno upravljanje z energijo, je ciljno spremljanje stroškov in povečevanja napredka v naši skupini. Ostale informacije Definicije in specifikacije e-mail: bojan.klinkon@perutnina.eu Orodja / Informacije Zakonodajni okvir Kako zaþeti? Z a dosego gospodarnega upravljanja z energijo je potreben angažma vseh zaposlenih z jasno opredeljenimi odgovornostmi in podporo najvišjega vodstva. Uprava je za Skupino Perutnina Ptuj na svoji seji dne 02. 11. 2009 sprejela sklep o organiziranosti EM na osnovi predhodnega strokovnega predloga. Koncept dela temelji na strokovnosti in ob energetskem menedžerju so v vsaki družbi imenovani energetski poverjeniki. Sodelovanje zavezuje ekipo o poroãanju Upravi družbe o izvrševanju nalog ter sodelovanju s svetovalcem uprave za mejna podroãja. Za delniško družbo PP pa je imenovana ob energetskem poverjeniku še širša strokovna skupina. Energetski poverjeniki so izbrani strokovnjaki, ki delajo na podroãju energetike : Branko Roškar (PP d.d.), Janez Juvan (PP MI Zalog), Tomo Juhart (PP Agro), Ljubo Šaško (PP Pipo âK), Borivoje Novakoviç (KPP Srbac), Muris Veliç (PP Breza), Djuro Degenek ( PP Topiko) Strokovno skupino pa sestavljajo ob energetskih poverjenikih še: Andrej Kac - nosilec in ãlani Alojz Auer, Martin Berden, Sreãko âuš, Damjan Kelenc, Janez Kukovec, Drago Plajnšek, Miran Podgoršek, Vlado Požgan in Milan Šegula. Osnova za uspešno delo so strokovna znanja in dodatno usposabljanje, ki temelji na znanjih gospodarnega upravljanja z energijo. V tem smislu je pripravljen ciklus usposabljanja energetskih poverjenikov v treh sklopih, ki izhaja iz Evropskega programa EUREM. Ta program je predstavljen v skrajšani obliki tudi v nadaljevanju teksta. Je pa v letošnjem letu potrjen še energetski standard EN 16001, ki se dopolnjuje tudi z okoljskim standardom ISO 14001. Koncept dela in organiziranosti EM temelji k stalnim izboljšavam po metodi: naãrtovanja, izvajanja, preverjanja in ukrepanja. Povzetek tega koncepta je prikazan na spodnji sliki in je osnova za naše strokovno delo energetskega menedžmenta. V Skupini Perutnina Ptuj smo do zdaj izvedli za poverjenike dva ciklusa usposabljanj, kjer je podano celotno gradivo EUREM-a. Zadnji tretji cikel pa bo dejansko lastni primer videnja uãinkovite rabe energije iz lastnega okolja. Planiran rok zakljuãka usposabljanja je konec letošnjega leta. Kaj so naši konkretni kratkoroãni in dolgoroãni cilji. Prvi cilj je enotna podatkovna baza, ali energetsko knjigovodstvo. Glede na sedanjo stopnjo, zbiramo podatke v veãini primerov roãno, cilj pa je višja stopnja avtomatizacije procesov z inštalacijo primernih merilnih naprav. Z uvedbo energetskega raãunovodstva so dani temelji za spremljanje ciljnih kazalcev rabe energije (ta se v veliki meri že tudi spremlja) po enotni metodologiji. Naš cilj je ob primerni strukturi vkljuãenih sodelavcev, z jasno defi- niranimi vlogami, pripraviti monitoring procesnih podatkov, orodja in analize za kljuãne kazalnike ter izdelavo uãinkovitega poroãilnega sistema. Pogoji za dosego navedenega je dobro poznavanje procesov, kvalitetni energetski pregledi (narejeni so že bili za mesno industrijo in tovarno krmil Zagrebška) in striktno izvajanje ukrepov uãinkovite rabe energije. Kako doseãi te cilje je zapisano v strategiji EM. Naj poudarimo, da je naš strateški cilj izboljšati energetsko uãinkovitost skupine za 9% do leta 2016. Potrebno se je zavedati, da energija ni samo fiksni strošek poslovanja, temveã tudi priložnost da z uãinkovito rabo energije poveãamo konkurenãnost. Za obdobje prve polovice letošnjega leta predstavlja energija skoraj 5% vseh stroškov. Primerjava stroškov za energijo za leto 2010 napram 2009 znaša veã kot 40 % (najveã za elektriãno energijo). V akcijski naãrt ukrepov URE vkljuãujemo takojšnje ukrepe operativnega znaãaja brez veãjih vlaganj ter strateški ukrepi z ekonomsko upraviãenimi vložki. Nekateri operativni ukrepi, ki se že izvajajo so redna vzdrževalna dela z zamenjavo energetsko varãnejšimi svetili, tehnološka prilagoditev hladilniških tunelov za ãas zamrzovanja, optimizacija tarifnih sistemov, prenastavitve hladilnega sistema v TPJ, avtomatsko zapiranje hladilniških vrat, naãrtujemo še obnovo nekaterih kompenzacijskih naprav. Naši Pregled in korektivni ukrepi Najboljša Energetski praksa in pregled vzorþni Lista Ukrepaj Naþrtuj ukrepov primeri Kaj je energetski Energetska Kontrolna management skupina vprašanja o Izvedi Energetska stanju EM Preveri politika Ciljno spremljanje Dobro energije gospodarjenje Podporni Primerjava programi energetskih Model kazalcev energetskega managementa dolgoroãnejši - strateški cilji upoštevajo možnosti sinergije, tako da bomo manj odvisni od zunanjih dobaviteljev energije. Naj omenimo samo nekatere izmed njih: projektna dokumentacija za bioplinarno je že izdelana, uvedba fotovoltaiãnih sistemov predvsem na objekte farm in objekte s primerno površino streh, geotermalna energija in absorbcijsko hlajenje, rekonstrukcija hladilniških sistemov z izrabo odpadne toplote, enako za kompresorske postaje, ukrepi v smislu pravilnika o uãinkoviti rabi energije v stavbah, zamenjava svetlobnih virov z led svetili v farmah, sodelovanje pri izbiro tehnološko uãinkovitih postrojenj in sodelovanje tako s tehnologi kot podroãji ekologije. Posebno je potrebno omeniti uspešno zakljuãen projekt izrabe odpadne pare v tovarni proteinskih koncentratov za ogrevanje tehnološke vode. Ob zakljuãku naj še enkrat omenim, da le merljivi rezultati bodo dokazali našo uãinkovitost z angažmajem vseh nas. MALOPRODAJA Širitev mreže lastnih prodajaln 24. septembra 2010 smo odprli 24 maloprodajno enoto Perutnine Ptuj, na lokaciji Novi trg 6, v Postojni. e-mail: damjan.vrabl@perutnina.eu M Odzivi potrošnikov v prvih dneh poslovanja so pozitivni. V naših maloprodajnih enotah vodimo redne tedenske akcije. S to aktivnostjo želimo potrošnikom ponuditi ãim veã razliãnih izdelkov, po zelo ugodnih cenah. V prodajnem asortimanu tržimo sveže meso in mesne izdelke prodajnega asortimana Perutnine Ptuj. Sistem prodaje je postrežen. V naãrtu imamo še dopolnitev asortimana s pripravljenimi izdelki ter z asortimanom vina iz Ptujske kleti. V letu 2011 je naš naãrt, da iz maloprodajne enote oskrbujemo institucionalne kupce v Postojni in njeni okolici. Na dveh lokacijah maloprodajnih enot na Ptuju (na Zagrebški cesti in na Novem trgu), smo ob sobotah, zraven tedenskih akcij, priãeli izvajati še degustacije in promocije novih in obstojeãih izdelkov. S tem želimo potrošnikom približati asortiman Perutnine Ptuj. K degustacijam smo pritegnili tudi Ptujsko klet, saj k dobri hrani sodi izvrstna kapljica vina Pullus. aloprodajna enota je v poslovno trgovskem centru Primorka, v centru mesta, njena velikost je 65 kvadratnih metrov. V njej sta zaposleni dve novi sodelavki, poslovodkinja Radoslava Predanoviç in prodajalka Valentina Drobne. Radoslava Predanoviç - poslovodkinja Valentina Drobne - prodajalka 7 Zdravo je lahko tudi okusno! e-mail: romana.bosak@perutnina.eu Za kvaliteto in ãas Zavedamo se, da sodobnemu potrošniku najbolj od vsega primanjkuje ãasa. V naglici velikokrat segamo po enostavnih prehranskih rešitvah, ki pa niso nujno dobre za naše zdravje in poãutje. To, da je zdravo prehranjevanje pomembno za prepreãevanje raznih bolezni in vzdrževanje zdrave telesne teže, vemo vsi. Ampak na splošno se še tega ne zavedamo, kajti lažje in ceneje je tako. Zakaj bi svoje telo z brezskrbnostjo pripeljali tako daleã, da bi nekega dne potrebovali zdravljenje in stroge diete? Bodite osvešãeni in inovativni. Izboljšajte svoj naãin prehranjevanja: • s pripravo hrane v Tefalovem cvrtniku Actifry, • z izbiro lahkih perutninskih izdelkov iz Perutnine Ptuj. • • • • vi mešalo, ki zagotavlja ravno pravo koliãino olja po celotnem cvrtniku. Toplotni impulz in optimizirano kroženje vroãega zraka vam omogoãata pripravo hrustljavega in popolnoma peãenega obroka. Pokrov, posodo za cvrtje in mešalo lahko odstranite in operete v pomivalnem stroju. Vsebuje ãasovnik z zvoãnim signalom. Cvrtniku je priložena knjižica z 20 razliãnimi okusnimi in zdravimi recepti. cvrtje v Actifry-ju priporoãamo vse zamrznjene pripravljene izdelke iz Perutnine Ptuj. Pri tem upoštevajte samo to, da manjše izdelke, kot so perutniãke, medaljoni, fingersi, samo vsujete v Acifry, ga vklopite in delo bo opravljeno. Pri veãjih izdelkih, kot so celi zrezki, pa svetujemo, da jih pred cvrtjem prerežete vsaj na polovico, saj se manjši kosi lepše ocvrejo. Nagradna igra »Zdravo je lahko tudi okusno« V ãasu od 2. 9. do 30. 9. 2010 je v vseh živilskih prodajalnah Mercator in na www.perutnina. com potekala nagradna igra »Zdravo je lahko tudi okusno«. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali v nagradni igri in nam poslali številne kupone. Izmed vseh prispelih pa smo izžrebali 26 sreãnih nagrajencev. Iskrene ãestitke. Pripravljeni in zamrznjeni izdelki iz Perutnine Ptuj Perutnina je že od nekdaj izredno pogosto živilo na naših jedilnikih. Perutninsko NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE »ZDRAVO JE LAHKO TUDI OKUSNO« 8 Cvrtnik brez olja »Tefal Actifry« Cvrtnik Tefal Actifry se ponaša z izjemno inovativno tehnologijo. Je »pameten« gospodinjski aparat, ki ohranja celovitost hranljivih sestavin ter omogoãa, da se njihov okus razvije do popolnosti. S cvrtnikom Actifry in samo eno žliãko olja lahko pripravite veliko razliãnih zdravih in okusnih jedi iz svežega mesa in zelenjave. Pri pripravi zamrznjenih izdelkov iz Perutnine Ptuj pa mašãob sploh ni potrebno dodajati. Actifry - izjemna tehnologija: • Za pripravo 1 kg okusne jedi potrebujete samo 1 žlico olja. • Mešanje jedi ni potrebno, saj mešanje jedi med pripravo namesto vas opra- meso ni samo okusno in preprosto za pripravo, ampak je tudi pomemben naravni vir vitaminov, mineralov, beljakovin in zdravih mašãob. Zelo je cenjeno za varovalno prehrano. S pripravljenimi izdelki iz pišãanãjega mesa, ki jih je potrebno le pogreti, želimo v Perutnini Ptuj zagotoviti našim kupcem dvoje: ãas in kvaliteto. Pripravljeni izdelki so že predhodno dokonãno toplotno obdelani in jih je v glavnem treba le še pogreti oz. do konca popeãi. To pomeni kratek ãas priprave izdelkov. Enostavno pripravo nam omogoãa tudi inovativen cvrtnik, Tefal Actifry, v katerem zamrznjene pripravljene izdelke Perutnine Ptuj pripravljamo brez dodatka mašãob. Na ta naãin pripravimo okusne obroke, na bistveno bolj zdrav naãin kot ponavadi. Za &XN _F[FWT[FS$ ?IWF[OFSJUWJUZ£FOSFPQOZOZXPQJSNUFPJY ;_FOJRSF2QFINCUc`\QâQ HVNOHQH¡SDNHW9]DMHPQD0ODGLSUHMPH¡ &XNYN$ S^_^[]X[]^iSaPebceT]^iPePa^eP]YTEiPYT\]P ISaPeYT SPaX[]XQ^]iP#\TbTá]T_aT\XYT^QbZ[T]XceX iSaPebceT]TVPiPePa^eP]YPEiPYT\]PCdYX]P <D;C8CA8?, c^aQXR^EiPYT\]PX] dV^S]^bcXiPiPePa^eP]RTEiPYT\]T ?PZTcEiPYT\]P<[PSX[PWZ^bZ[T]TçS^" !! ETá^SPaX[XWX] iPePa^eP]YdeebTW_^b[^eP[]XRPWEiPYT\]T]PfffeiPYT\]PbXP[X]P QaTi_[Pá]XcT[TU^]bZXçcTeX[ZX'!% 1. NAGRADA: CVRTNIK TEFAL ACTIFRY (1x) Ime in priimek SUZANA ŠINKOVEC Pošta 1000 LJUBLJANA 2. NAGRADA: PONEV TEFAL (5x) Ime in priimek ŽAN MIKOLIâ TANJA KOBAL MAJDA ŠULIGOJ SLAVICA IVANOVIâ PAVEL ŽVAN Pošta 8000 NOVO MESTO 6000 KOPER 5216 MOST NA SOâI 1260 LJUBLJANA - POLJE 9240 LJUTOMER 3. NAGRADA: MAJICA NARAVNO FIT IN REVIJA »PIŠâANEC IN JEDI S PERUTNINO« (20x) Ime in priimek NEVIJA UDOVIâ MAJDA BLAGŠIâ GENA ULAGA LEA PUSTOVRH JOŽICA BREZIC BOJAN BRATOŽ MARJETA CEHTL IDA MAROLT TOMAŽ SATLER BORIS KRUMPAK EDIT HORVAT LUSIEN FIJAVŽ BRANKA SVETEK MARJETA ZIDAR ZORA STAKNE NEVENKA PERIâ MILKA BOGATAJ MILENKA PETEK LJUDMILA URŠIâ VIDA KLEMENâIâ Pošta 6280 ANKARAN 2000 MARIBOR 1352 PRESERJE 1215 MEDVODE 1292 IG 1000 LJUBLJANA 2331 PRAGERSKO 4274 ŽIROVNICA 2351 KAMNICA 2341 LIMBUŠ 9220 LENDAVA 3206 STRANICE 1261 DOBRUNJE 2000 MARIBOR 1420 TRBOVLJE 1231 LJUBLJANA 1370 LOGATEC 2250 PTUJ 5282 CERKNO 4226 ŽIRI Strateški Marketing NAJBOLJŠI INOVATORJI SLOVENIJE 2009 Poli paté in poli snack prejemnika srebrnih priznanj GZS za inovacije 2009 e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu G ospodarska zbornica Slovenije je 15. septembra podelila priznanja najbolj inovativnim med inovacijami nastalimi v letu 2009. Inovatorji v podjetjih in posamezniki so prejeli 17 zlatih, 24 srebrnih in 12 bronastih priznanj. Na regionalni ravni je sodelovalo preko 290 inovacij in preko 700 inovatorjev. Priznanje za najboljše inovacije na nacionalni ravni pomeni najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Med najboljšimi inovacijami v Sloveniji sta izdelka Poli paté in Poli snack, ki sta prejela srebrni priznanji. Iskrene ãestitke! Mag. Vera Šmigoc, Dr. Tina Vukasoviã in direktor GZS Samo Hribar Miliã 9 CELIAKIJA Prehrana brez glutena e-mail: romana.bosak@perutnina.eu Celiakija je avtoimuno obolenje tankega ãrevesja (poškodba ãrevesja zaradi glutena) in je v zadnjem ãasu ena pogostejših bolezni prebavnega trakta, tako pri otrocih kot pri odraslih. Celiakijo po svetu poznajo povsod tam kjer ljudje uživajo krušna žita - pšenico, rž, jeãmen in oves. Zdravimo jo z ustrezno prehrano, iz katere popolnoma izkljuãimo gluten. Vnetje sluznice tankega ãrevesja se umiri in sluznica se normalizira. Naãin prehranjevanja brez glutena je za bolnike s celiakijo doživljenjski. Pri bolnikih, ki se diete ne držijo, in vseh tistih, ki imajo zaradi prikrite kliniãne slike neodkrito celiakijo, lahko nastanejo tekom let t.i. pozni zapleti (npr. osteoporoza ali rak na prebavilih). primeru je na izdelku jasno oznaãeno, da je brez glutena, izdelek ima tudi znak preãrtanega pšeniãnega klasja. To pomeni, da je izdelek izdelan v pogojih, kjer je izkljuãena kontaminacija z glutenom in je vsaka serija kontrolirana na prisotnost/ odsotnost glutena. Perutnina Ptuj je podjetje, ki se je povezalo s Slovenskim društvom za celiakijo in zasnovalo linijo izdelkov »brez glutena« ter pridobilo certifikat »brez glutena« za kar osem izdelkov: Pišãanãji mini fingersi brez glutena, Panirani pišãanãji zrezek brez glutena, Ptujska posebna, Pišãanãje prsi v ovitku, Pišãanãje prsi v narezku, Puranji šink, Puranji šink v narezku, Pišãanãja hrenovka brez ovoja. Kliniãna slika: celiakija se lahko izraža s celo paleto kliniãnih znakov, od napetega trebuha, pogostega odvajanja smrdeãega, neformiranega in penastega blata, slabokrvnosti, izgubljanja telesne teže, do menjanja razpoloženja in slabše koncentracije. Velika veãina bolnikov ima žal neznaãilne ali slabo izražene kliniãne znake in lahko preživijo celo življenje nevedoã, da imajo celiakijo. Prisotnost antigliadinskih protiteles ugotavljamo s hitrim testom za celiakijo (rezultat je znan že v nekaj minutah). Gluten je beljakovinska snov (prolamin), ki jo najdemo v endospermu krušnih žit, kot so pšenica, jeãmen (ješprenj), rž, oves, pira (prvobitna vrsta pšenice), kamut (križanec med pšenico in ržjo) in tritikala. Znaãilnost in osnovna funkcija glutena je formiranje lepka, ta veže vodo in skrbi za povezanost in elastiãnost testa. Zdravljenje: še vedno je edino dokazano uspešno zdravljenje celiakije stroga prehrana brez glutena, ki je doživljenjska. Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izkljuãiti vsa živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, jeãmen (oves)) in vse izdelke, ki v svoji sestavi vsebujejo našteta žita. Sliši se enostavno, vendar je prehranjevanje za bolnika s celiakijo lahko prava noãna mora. Najlažje je kupiti izdelek, ki je deklarirano brez glutena. V tem Certifikat izdelkov je objavljen na www.perutnina.com UNIVERZALNOS T I INOVATIVNOS T NA POHODU Hrvatska uživa u mirisima ukusnih jela od piletine Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec zajedno s najboljim kuharima Hrvatskog kuharskog saveza organizira konferencije za medije s okusom. e-mail: perutninar@perutnina.eu ravamo infrastrukturu i izvrsne sastojke za kuhanje uživo pred novinarima. Neposredni kontakt s pripremom, mirisom, izgledom i na kraju s degustacijom je tako postao komunikacijski alat kojim su prisutni oduševljeni. mr.sc.oec. Predrag Šegoviç, direktor Perutnine Ptuj – Pipo âakovec, predstavio je sistem KSS (kvaliteta, sigurnost, sljedivost) te integriranu domicilnu proizvodnju. Tomica ukiç, šef kuhinje Hotela Osijek u kojem je konferencija bila održana. Z 10 a afirmaciju hrvatske nacionalne kuhinje i prednosti domicilne proizvodnje izuzetno je važna i potvrda struke kako u nutricionistiãkom, tako i u smislu gastronomije kao socijalnog aspekta. U Perutnini Ptuj – Pipo âakovec zbog toga smo dogovorili dugoroãnu suradnju s Hrvatskim kuharskim savezom. Suradnja s HKS-om predstavlja sadržajno uravnoteženu relaciju kroz koju s javnošçu komuniciramo kljuãne stvari: MADE IN CROATIA, hrvatski okus, zdrava i uravnotežena prehrana i inovativnost. Perutnina Ptuj – Pipo âakovec je u zadnjem razdoblju investicijski jako aktivna. Nakon važnih investicija u valionici, liniju inovativnog pakiranja, novi distributivni centar i novu flotu vozila, sada provodimo intenzivne komunikacijske aktivnosti kojima želimo naglasiti našu domicilnu proizvodnju. S HKS-om smo uspostavili uspješan partnerski odnos. Sami osigu- Bezgraniãna kulinarska mašta »Predstavljamo pravu eksploziju tipiãnih lokalnih okusa i svu širinu kulinarske mašte«, rekao je nakon potpisa Ugovora o suradnji mr.sc.oec. Predrag Šegoviç, dr. vet. med., direktor Perutnine Ptuj – Pipo âakovec, i dodao da je suradnja s HKS-om važna na više nivoa, a ne samo u traženju i pripremi ukusnih jela. »Znamo da današnji naãin življenja zahtjeva suvremeno prilagoenu prehranu. Pileçe meso je zbog toga jedna od najomiljenijih namirnica potrošaãa koju çemo sada oplemeniti tipiãnim nacionalnim okusima.« Lokalno s univerzalnim okusom Damir Crleni, predsjednik Hrvatskog kulinarskog saveza, bio je jako zadovoljan nakon potpisa Ugovora o suradnji kojim çe Perutnina Ptuj- Pipo poduprijeti razliãite aktivnosti Udruge. »Zajedno çemo diljem Hrvatske pokazati što se sve može spremiti od kvalitetne domaçe hrane. Sinergija proizvoaãa pileçeg mesa te kulinarske struke pokazat çe to u hrvatskim urbanim regionalnim središtima gdje çemo zajedno pripremati jela obogaçena lokalnim okusom«, naglasio je predsjednik HKS-a Damir Crleni. Impresivno je veç zamirisalo u Zagrebu, Rijeci Osijeku i Splitu, a u pripremi je konferencija u Zadru i Dubrovniku. Dragan Viskoviç, šef kuhinje restorana Domino u Dramlju, je u distributivnom centru Perutnine Ptuj – Pipo âakovec u Rijeci pripremio »štrudlu« od piletine. Konferencije s dodatkom U svakom regionalnom središtu, gdje organiziramo (ili smo veç pripremili) proširenu konferenciju za medije, naglasak je na implementiranom sistemu KSS (kvaliteta, sigurnost, sljedivost) te domicilnoj proizvodnji od polja do vilice, kuhari HKS-a uživo pripremaju izvrsna i atraktivna jela koja pokazuju bogatstvo najkvalitetnijeg, domaçeg pileçeg mesa, odnosno »piceka« kako ga zovu u središtu hrvatske proizvodnje – âakovcu. Jelovnik je pripremio Berislav Lackoviç, inovativni kuhar hrvatske kuharske reprezentacije, a njegove kolege dodaju mu nešto svoje. Sve zajedno pak povezuje domaçi okus. Ukusni epilog Naravno, bez degustiranja svih jela koje pripremaju vrhunski kuharski majstori ne ide. To je najbolji dokaz da je moguçe i od jednostavnih sastojaka pripremiti kulinarska majstorstva i za najzahtjevnijeg potrošaãa. Potrebno je samo odabrati pravu osnovu … A to je pileçe meso Perutnine Ptuj-Pipo. Jelovnik konferencije za medije s okusom 1. Pohana piletina u slanutkovom brašnu s pireom od batata 2. Pileça rolada na ražnjiçu s tikvicama i crnim maslinama na palenti s tapenadom od zelenih maslina 3. Pileçi bataci s ãilijem i medom na popeãcima od krumpira 4. Pileçi ragu s motarom i chery rajãicom i tagatelima od rogaãa 5. Prženi ravioli s pileçim soteom od patlidžana i maslina s peperonatom 6. Štrudla od piletine i tikvica na umaku od mladog kozjeg sira 7. Piletina u crnom vinu i tartufima sa šufnudlama 8. Pileçi bombon s gljivama 9. Hrskavi rošãiçi s piletinom u ružmarinu 10. Pileça rolada s glaziranim kestenima Poli u osječkim tramvajima e-mail: milena.hotvat@perutnina.hr U petak 15.10.2010. putnici u osjeãkom Poli tramvaju bili su ugodno iznenaeni. U Poli tramvaju doãekala ih je nasmiješena hostesa i direktor Perutnine Ptuj – Pipo âakovec mr.sc.oec. Predrag Šegoviç, dr.vet.med. s prigodnim Poli poklonima i kuponima za besplatnu Poli pate. Poli pate mogli se i degustirati u samom tramvaju. Tijekom akcije, u Poli autobusima su hostese dijelile kupone za besplatnu Poli pate koju najsretniji mogu preuzeti u jednoj od maloprodaja Perutnine Ptuj – Pipo âakovec u Osijeku. Bio je to atraktivan i inovativan naãin oglašavanja kroz prijevozna sredstva Gradskog prijevoza putnika kojim su iznenaeni putnici bili oduševljeni. KLAONICA PP S Otvoren logistički centar za Bosnu i Hercegovinu Uz prisustvo predsednika Vlade Republike Srpske g-dina Milorada Dodika, predsednika Uprave Grupacije Perutnina g-dina dr. Romana Glasera, Njegove Exlencije Ambasadora Slovenije g-dina Andreja Grassellija, naãelnika Opštine Srbac g-dina Mirka Kojića i domaćina direktora Klaonice PP S g-dina Svarun Udoviča svečano je otvoren i predat u upotrebu Logistički centar u sastavu Članica Grupe Perutnina Ptuj za Bosnu i Hercegovinu. e-mail: borivoje.novakovic@perutnina.eu O vom sveãanom otvaranju prisustvavale su mnogobrojne zvanice iz politiãkog života direktor Investiciono Razvojne banke g-din Milenko Pavloviç, direktor Fonda za razvoj i zapošljavanje u Republici Srpskoj g-din Radivoje Krãmar, direktor Fonda za zdravstveno osiguranje u Republici Srpskoj g-din Goran Kljajãin, zamenik naãelnika Opštine Srbac g-din Dragan Toviloviç, predsednik Skupštine Opštine Srbac g-din Goran Gavranoviç, poslanik u Skupštini Republike Srpske g-din Mišo Miholjãiç kao i mnogobrojne zvanice predstavnika banaka, izvoaãa radova i kooperanata.Otvaranju Logistiãkog centra prisustvovali su ãlan uprave g-din Milan âuš, direktor Pipo âakovec g-din Predrag Šegoviç, direktor prodaje za BiH g-din Mladen Andriç, ãlanovi menadžmenta Klaonice PP S kao i predstavnici radija i televizije. Logistiãki centar otvorio je Predsednik Vlade RS g-din Milorad Dodik, Predsednik Uprave Perutnina Ptuj g-din dr.Roman Glaser , Direktor Klaonice PP S g-din Svarun Udoviã i Naãelnik Opštine Srbac g-din Mirko Kojiç. Sveãanom otvaranju predhodio je govor Predsednika Uprave g-dina dr. Romana Glasera koji je u kratkom obraçanju prisutnima istakao, da je ponosan a i zadovoljan da u ovako teškim uslovima privreivanja ima snage da se vlastitim sredstvima u iznosu od cca 2.000.000 KM izgradi i pusti u rad Logistiãki centar. Ovaj Logistiãki centar ima veoma veliki znaãaj ne samo za Republiku Srpsku tj. Bosnu i Hercegovinu veç veç i za ãitavu Grupaciju Perutnine. Moramo istaçi da smo pre ãetir godine krenuli sa 60 radnika a danas zapošljavamo preko 220 radnika, što je veoma veliki napredak. Sveãani skup je pozdravio Predsednik Vlade Republike Srpske g-din Milorad Dodik, koji je istakao da je zadovoljan ovakvim uspehom. Zahvaljuje se Republici Sloveniji za ulaganje u privredi na ovom prostorima. Ovo je samo poãetak saradnje a Vlada çe svaku narednu aktivnost podržati, kako bi se stvorio što povoljniji ambijent za nova ulaganja privrednika iz Slovenije. Još jednom Predsednik Vlade je zaželeo uspešan rad svim zaposlenim radnicima i menadžmentu na ovako uspešnom voenju kolektiva. Naãelnik Opštine g-din Mirko Kojiç je sa zadovoljstvom konstatovao da je Opština omoguçila sve kako bi se na ovom prostorima koja ima tradiciju još više razvila peradarska delatnost. Takoe je istakao Foto: Mladen Trtiç da je zadovoljam što ovaj kolektiv iz dana u dan beleži sve bolje poslovne rezultate. Jedan od uspeha je i izgradnja ovog Logistiãkog centra. Za naredni period opština çe povesti aktivnost kako bi se do Klaonice izgradio novi dalekovod, koji bi doprineo još kvalitetnijem snabdevanju elektriãnom energijom. Finansiranje izgradnje dalekovoda bi išlo zajedniãkim ulaganjem Opštine Srbac, Elektrodistribucije Srbac, Klaonice PP S i ENSA-Energetika Sava iz Prijebljega. Svi prisutni gosti su obišli novo izgraen pogon pakovanja i sa zadovoljstvom konstatovali da su uslovi rada na Evropskom nivou te da su stvoreni preduslovi za još veçi rast, razvoj i napredak u proizvodnji. Ovu sveãanost uz mnogobrojne goste i zvanice uveliãalo je uãešçe Kulturno umetniãkog društva ’’Mladost’’ iz Razboja koji su prigodnim spletom narodnih igara doprineli lepom raspoloženju i zajedniãkom druženju. VLAS TITA MREŽA SPECIALIZIRANIH TRGOVINA Otvorili 101. maloprodaju e-mail: karlo.matovinovic@perutnina.hr Perutnina Ptuj - Pipo d.o.o âakovec, kao jedan od najveçih proizvoaãa pileçeg mesa i pileçih preraevina u RH i partner gotovo svih domaçih i stranih trgovaãkih lanaca, u svojoj strategiji veç desetak godina ima i razvija vlastitu mrežu maloprodajnih specijaliziranih trgovina. One su uglavnom smještene na gradskim tržnicama tzv. svojevrsnih trbuha gradova, mjestima koncentriranog snabdijevanja potrošaãa. Gotovo da danas nema gradske tržnice gdje Perutnina nije prisutna i prepoznatljiva kako po ureenju tako i po dnevno svježem pileçem mesu i preraevinama, puretini, svježim patkama i kuniçima, paniranom programu i ostaloj trgovaãkoj robi sukladnoj takvoj vrsti specijaliziranih trgovina po povoljnim i pristupaãnim cijenama. Ovih dana otvorili smo 101. maloprodaju, a do kraja godine planiramo još desetak koje su u završnoj fazi ureenja… Nesumnjiva je ãinjenica da danas, ãak više nego inaãe, u vrijeme krize i recesije, vlastiti lanac maloprodaje pruža svakodnevni, kontinuirani priljev novca, omoguçava plasman cjelokupnog proizvodnog asortimana kako iz âakovca tako i proizvoda iz cijele Grupe. Postaje važna spona izmeu proizvodnje i veleprodaje te veliki besplatni medij za marketinške aktivnosti… stvarajuçi time moguçnost daljnjeg investiranja, nadgradnje i ulaganja u nove proizvode i projekte… Osobno smatram da su vlastite maloprodajne jedinice postale nezaobilazan i važan kanal, ne samo za plasman naših roba, nego i važan medij za komunikaciju i osluškivanje potreba i navika naših potrošaãa… Dosadašnja praksa i reakcije potrošaãa i graana, u mnogim gradovima, govore nam da smo na pravom putu jer smo postali mjesto svakodnevnog snabdijevanja potrošaãa, mjesto ugodne kupnje, stvarajuçi pritom i nove gastronomske navike… 11 Mikrobno kvarjenje živil spremljajo spremembe vonja, okusa, barve, konsistence in kemijske sestave živil. Za vodenje tehnoloških procesov je nujno poznavanje mikrobnega statusa vhodnih surovin, omejitev z internimi standardi ter seznanjanje dobaviteljev z internimi kakovostnimi parametri. V letu 2005 sta priãela veljati v uradnem mikrobiološkem nadzoru živil dva temeljna dokumenta: Štetje v tekoãem gojišãu pa se izraža s t.i. metodo najverjetnejšega števila (most probable number – MPN), kjer roãno izvedemo razredãine v veã epruvetah, cepimo specifiãna tekoãa gojišãa in po inkubaciji odãitavamo spremembe v tekoãem gojišãu (optiãno gostoto, motnost, spremembo barve gojišãa…) ter kvantificiramo rezultat kot najverjetnejše število kombinacije veã epruvet, kjer se je pojavila rast. 1. Uredba komisije ES št. 2073/2005 in 1441/2007 o mikrobioloških merilih za živila in 2. Smernice za mikrobiološko varnost živil, ki so namenjene konãnemu potrošniku (IVZ RS 2005 in 2009) – niso obvezujoãe, toda priporoãajo kriterije. Zanimivosti iz sveta e-mail: vida.marcic@perutnina.eu TEMPO®- avtomatizirana rešitev mikrobiološke kontrole kakovosti âe so obrati veliki proizvajalci z usposobljenim internim mikrobiološkim laboratorijem, je interni nadzor surovin ter konãnih izdelkov po doloãenih vzorãevalnih shemah (monitoringih) nujen. Uvod Š 12 tevilni proizvajalci diagnostiãnih pripomoãkov za mikrobiološko testiranje živil se pridružujejo osnovni ideji in zahtevi zdravega življenjskega sloga potrošnikov in si prav tako prizadevajo pri razvoju pametnih rešitev za mikrobiološki nadzor znotraj kmetijsko-živilske industrije. Kakovostna rešitev naj bi ponujala verižni potek »dobre kontrolne prakse«, od priprave vzorca za preiskavo, do konãnega prepoznavanja mikroorganizmov v surovinah za živila in pripravljenih živilih. Francoski proizvajalec medicinske in diagnostiãne opreme in pripomoãkov bio Merieux je v letu 2009 ponudil na tržišãu avtomatizirano celovito rešitev za testiranje mikrobiološke kakovosti živil, imenovano TEMPO. TEMPO je rešitev za cel spekter kriterijev vzorcev živil in surovin, ugotavljanje procesnih rezultatov, testiranje konãnih proizvodov in ugotavljanje obstojnosti izdelkov. Vsebina laboratorijskega dela in zahteve testiranja so povezane z zahtevami standardizacije in mednarodnih normativov na podroãju testiranja živil, kar je bio Merieux pri razvoju in iskanju analiznih rešitev upošteval. Kaj so mikrobni indikatorji kvarjenja in higienski indikatorji Indikatorji mikrobiološke kakovosti odsevajo mikrobiološko kakovost živil v odnosu do: 1. obstojnosti živila (kvarljivci) ali v odnosu do: 2. higiene (mikroorganizmi fekalnega izvora). V splošnem pa imenujemo indikatorje mikroorganizme, ki oznaãujejo higienski status predelovalnega obrata ali živila. Mikroorganizmi (MO) s svojo metabolno aktivnostjo KVARIJO živila. Bakterijski metabolni produkti se skladišãijo v notranjosti bakterijske celice ali pa se sprošãajo v okolje (substrat- živilo). Kvarjenja ne povzroãa celotna mikrobna populacija, temveã njen majhen del. Kateri mikrobni indikatorji bodo povzroãili kvarjenje je odvisno predvsem od vrste živila, od sestave mikrobne populacije in od ekoloških parametrov rasti, ki delujejo na mikrobno populacijo. V splošnem velja, da živila predstavljajo dober medij za razvoj veãine MO. Vrsta in obseg kvarjenja je odvisna od hranilne sestave živila. Živilo, sestavljeno iz hranilnih snovi iz preprostih molekul se hitreje kvari kot živilo, ki vsebuje sestavljene molekule beljakovin in ogljikovih hidratov, ki jih morajo MO razgraditi z lastnimi encimi v preprostejše molekule. Kriteriji za doloãanje mikroorganizmov HIGIENE v živilu morajo zagotoviti preprosto, hitro diagnostiko (odkrivanje) tega mikroorganizma iz živila in so obiãajno patogeni mikroorganizmi. V preteklosti so jih povezovali z direktnim ali indirektnim ãrevesnim izvorom živali in ljudi. Prvi indikator fekalne kontaminacije je bila Escherichia coli. V sodobni klasifikaciji varnosti živil (po Mossel-u in Butieux-u) so prejšnjim kriterijem dodani še naslednji: • bakterija mora imeti ãrevesni izvor, • ker dosegajo visoko število v fecesu (blatu), jih je treba ugotavljati z razredãitvami, • izkazujejo visoko rezistenco (odpornost) v okolju preiskovanega živila, • morajo zagotoviti relativno preprosto in zanesljivo odkrivanje tudi ko so prisotni v zelo majhnem številu (Jay, 2005). Koliformni mikroorganizmi predstavljajo indeks fekalnega onesnaženja voda in živil. Med njih prištevamo štiri rodove družine Enterobacteriaceae (Citrobacter, Enterobacter, Escherichia in Klebsiella) in se v sodobni mikrobiološki analitiki opušãajo kot parameter higiene. Vse pogosteje jih zamenjuje družina enerobakterij kot parameter doloãanja higiene v celoti (énterobaktêrije bakterije družine Enterobacteriáceae, v katero so uvršãeni naslednji rodovi: Escheríchia, Shigélla, Salmonélla, Citrobácter, Klebsiélla, Erwínia, Serrátia, Háfnia, Edwardsiélla, Próteus, Providéncia, Morganélla, Yersínia). V rutinski mikrobiologiji živil uporabljamo metodo štetja mikrobne flore, ki nas opozarja na mikrobiološko kakovost celotnega proizvodnega procesa, od surovine do konãnega proizvoda. Tradicionalne metode v mikrobiologiji živil predvidevajo za štetje mikroorganizmov trdna gojišãa (agarje), ki zahtevajo roãno izvedbo razredãin, cepljenje specifiãnih gojišã v plošãah, štetje bakterijskih kolonij in izražanje rezultatov v obliki števila kolonij (CFU- colony forming units) na gram. 1ml 9ml 1ml 9ml 1ml 9ml 0,1ml 1ml 9ml 1ml 9ml 1ml 9ml 0,1ml Standardiziran postopek avtomatskega odãitavanja D͘W͘E 1 ml 10-2 1 ml 1 ml 10-3 10-4 Incubacija Slika 5: Ultravijoliãna svetloba omogoãa prepoznavanje fluorescirajoãih bakterijskih agregatov, programska rešitev pa ovrednoti rezultate. 10-1 3/2/2 3+ Štetje 2+ 2+ ã M Skupno število bakterij (SŠB), kot metoda štetja mezofilnih aerobnih bakterij na agarski plošãi se uporablja kot metoda ugotavljanja splošne mikrobiološke kakovosti izdelka. Parameter SŠB ima velik pomen kot pokazatelj mikrobnega statusa in kot parameter predvidevanja obstojnosti živila. TEMPO enota za odãitavanje je WIFI povezana s ãitalcem kod in komunicira z enoto za pripravo, tudi ãe enoti nista v istem prostoru. LN L N ÿ MLäÿ Slika 2: Štetje mikroorganizmov v tekoãem gojišãu Pri vrednotenju rezultatov uporabljamo statistiãne tablice. Avtomatizirana rešitev za štetje kvarljivcev in higienskih indikatorjev S tesnim sodelovanjem mednarodnih strokovnjakov na podroãju mikrobiologije živil, z njihovim znanjem in izkušnjami na podroãju preuãevanja in uporabe gojišã, kot rastnih substratov mikroorganizmov in uporabe instrumentalnih tehnik, je podjetje bioMérieux razvilo TEMPO®, prvo avtomatizirano rešitev za direktno štetje indikatorjev mikrobiološke kakovosti in higienskih indikatorjev, ki bi poenostavilo štetje in diagnostiko mikrobnih indikatorjev v živilih. Delovna celota instrumenta TEMPO lahko izvede veã kot 500 testov na dan in je sestavljena iz dveh ergonomskih delovnih postaj: enote za pripravo vzorca in enote za odãitavanje rezultatov. dDWKƌĞƓŝƚĞǀ TEMPO Filler Enostavnost - TEMPO omogoãa preprosto rokovanje z intuitivnimi ikonami in prijateljskim softverom, usposabljanje za rutinsko uporabo pa traja le dva dni. Standardizacija instrumenta je dosežena z avtomatizacijo, ki omogoãa konsistenco rezultatov od laboratorija do laboratorija, dan za dnem, na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Sistem torej popolnoma odstrani variabilnost vpliva operaterja, ki uporablja instrument, saj je rešitev popolnoma avtomatizirana. Sledljivost vsakega vzorca je dosežena z uporabo ãrtne kode, ki zagotavlja unikatno celovito sledljivost skozi celotno analitiãno proceduro (od identifikacije vzorca do konãnega rezultata). Vsi podatki se arhivirajo v sistemu in so uporabni v sistemu zagotavljanja kakovosti. Prihranek ãasa - s TEMPO-m doseženi rezultati so hitrejši, kot rezultati doseženi s konvencionalno metodo (npr. 24do 48 h), saj zagotavlja veãjo orientacijo in selekcijo pri izbiri surovin in nam omogoãa korektivne ukrepe v primeru neskladnih rezultatov, hitrejše sprošãanje proizvodov, pospešeno rotacijo zalog …., kar je osnovni prispevek vsakega proizvajalca živil. TEMPO Prep Priprava vzorca WIFI TEMPO Reader Odþitavanje rezultatov Prednosti rešitve TEMPO® TEMPO Read Slika 3: Celovit instrumentalno-programski koncept rešitve TEMPO Enota za pripravo vzorcev združuje pripravo ampule z razredãenim vzorcem, pomešanim z ustreznim gojišãem, polnjenje kapilarnega sistema kartic, ki ponazarjajo MPN epruvete ter ireverzibilno zapiranje sistema. Zmanjšanje stroškov - kartica TEMPO je namenjena veã razredãinam, torej potrebujemo le en TEMPO test namesto veã analiznih plošã, da dosežemo najbolj relevanten rezultat za doloãen kriterij. Tempo prav tako nadomesti zamudno pripravo gojišã, razredãin in konãno diagnostiko bakterijske rasti na umetnih substratih – gojišãih. Viri: http://www.biomerieux-industry.com/servlet/srt/ bio/industry-microbiology/dynPage?doc=NDY_ FDA_PRD_G_PRD_NDY_1 Marãiã, N. V. Živilska mikrobiologija in biotehnologija. 1. del: Živilska mikrobiologija. 2. izd. Maribor: IC Piramida Maribor, Višja strokovna šola, 2010. F:/Biomerieux/TEMPO customer Training.ppt 1ml 9ml 9ml 0,1ml 10g / 90ml BPW >10 - <300 Interpretacija (cfu/g): N = ΣC V × ( n1 + 0.1n 2 ) × d Slika 1: Štetje mikroorganizmov na trdnem gojišãu Slika 4: Polnjenje TEMPO kartice - mehanska rešitev biološke reakcije v kapilarnem sistemu razredãenega vzorca v gojišãu, kjer poteka rast mikroorganizmov. DAN PERUTNINE Prijetno družabno srečanje Letošnji Dan PP je drugič zapored potekal kot nadaljevanje dopoldanskega rekreativnega Poli maratona. e-mail: perutninar@perutnina.eu Prijazni gostitelji ãlani Aerokluba Ptuj, so tudi letos, s skoki padalcev in simboliãno predajo zastave, naznanili zaãetek Dneva PP. Po uvodni »rundi« glasbene skupine Dejavu, je navzoãe pozdravil predsednik uprave dr. Roman Glaser. Najprej je pohvalil vse prizadevne organizatorje, za resniãno odliãno izpeljan 8.Poli maraton, prisotnim sodelavcem, upokojencem in zadružnikom pa zaželel prijetno druženje in dobro razpoloženje na tej naši tradicionalni hišni zabavi. In res je bilo prijetno. Gostinci PP so nas pogostili s priãakovano kakovostjo, glasbeniki pa razigrali s pravo »štimungo«.. 13 Jubilanti Perutnine Ptuj Delovni jubilej za 10, 20 in 30 let neprekinjenega dela v Perutnini Ptuj, štejemo za neprecenljivo zvestobo podjetju. e-mail: kristina.petek@perutnina.eu PC KRMILA 2189 HVALEC ANICA 30 LET PC PRODAJA STROKOVNE SLUŽBE 6203 VAUPOTIâ ANTON 20 LET 2416 ŠVETAK ANA 30 LET 110081 ZELENKO GIANFRANCO 20 LET 7471 UDOVIâ SVARUN 10 LET 53 STRELEC VLADIMIR 10 LET 2242 LAJNŠâEK MAJDA 30 LET 7344 ORNIK FRANC 20 LET 6743 MLAKAR JERICA 10 LET 6235 ŠTRUCL ZLATKO 20 LET 7297 âEH MIRAN 20 LET 6246 VERŠIâ NATALIJA 20 LET 1474 LIČINA MILOŠ 20 LET 7358 BLAŽEK RENATA 20 LET 9169 IVANUŠ GRETA 20 LET 6676 ZAKELŠEK MARIJA 20 LET PC MESNA INDUSTRIJA PTUJ 7366 BOROVâAK MATILDA 20 LET 96 PEŠEC ROMAN 20 LET 245 DIEMAT FRANC 30 LET 2337 PERNEK JOŽEF 30 LET 7484 GRILJ ANTON 20 LET 4592 FEGUŠ ALEKSANDER 20 LET 6260 POLANEC ANDREJ 20 LET 110395 TURKUŠ ANA 10 LET 20 LET 20 LET 30 LET SOLINA MARIJA ŠKRABL MARJANCA MACUN ANTON 110297 9171 222 2362 RENKO ANA 30 LET 6306 KUHAR SREČKO 20 LET 9235 KOROTAJ LIDIJA 30 LET 9172 KENDA TATJANA 20 LET 4606 TOPLAK DRAGICA 10 LET 221 PINTARIâ JOŽEF 30 LET 30 LET 20 LET 30 LET ŠIROVNIK DANICA VRBNJAK ALBINA GRABROVEC STANISLAV 110278 9178 2120 6317 GALIâ STANKO 20 LET 30 LET 20 LET 10 LET ROGELJ IVAN JAMNIK MOJCA TUMPEJ LIDIJA 5133 6352 106 6927 ZEMLJAK NATALIJA 20 LET 30 LET 30 LET 30 LET VOGRINEC VLADIMIR JAVERNIK IRENA BEZJAK ZDENKA 2543 27 6925 7368 ŠIREC SLAVICA 20 LET 2480 SIMONIâ DRAGICA 30 LET 7156 GODEC ZDENKA 30 LET 9036 ANDERLIâ CECILIJA 30 LET 2751 FAJFAR JOŽEFA 30 LET 2632 HAZENMALI MIROSLAV 30 LET 1074 KRAMBERGER MARICA 30 LET 6924 KRUŠIâ MARIJA 30 LET 2126 HOJNIK VLADIMIR 30 LET 9048 KRAJNC NADA 30 LET 7224 OMULEC BOŽA 30 LET 9077 PETEK KRISTINA 30 LET 7205 KMETEC DRAGICA 30 LET 2290 MLAKAR VINKO 30 LET 9080 PISLAK DRAGICA 30 LET 9112 KUREŽ ANA 30 LET 9109 VINDIŠ MILENA 30 LET PC ŽIVA PROIZVODNJA 1492 HAMERŠAK MARJANCA 20 LET 1544 RAJH MARTA 20 LET 110280 ŠMIGOC MARIJA 20 LET PC VZDRŽEVANJE 6335 KOSI STANISLAV 20 LET 5298 MALINGER JANEZ 20 LET 2218 KOROŠEC MARTIN 30 LET 236 ŠUŠTAR VLADIMIR 20 LET 1103 ZAJŠEK ANA 30 LET 2393 STRAMIâ ALOJZ 30 LET PC LOGISTIKA 2081 EMERŠIâ MILAN 30 LET 2353 PODGORŠEK MIRAN 30 LET 5318 FRAS MILAN 20 LET STRATEŠKI MARKETING 1024 âUâEK MARIJA 30 LET 110321 HABJANIâ ANGELA 30 LET 5014 BEZJAK FRANC 30 LET 9170 BRGLEZ IRENA 20 LET ZAPOSLOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Kljub krizi aktivni pristop e-mail: vlasta.jeza@perutnina.eu K o nastopijo težji ekonomski ãasi, podjetja že tradicionalno najprej pomislijo na odpušãanje ali zamrznitev zaposlovanja. To se tudi dejansko zgodi pri tistih podjetjih, ki svoje zaposlene obravnavajo predvsem kot strošek. Na sreão imamo v PP razumevanje, da so ljudje tisti, ki delajo razliko. Naše podjetje konstantno zaposlujejo tudi v ãasu nastopa krize. V letu 2009 smo v Perutnini Ptuj d.d., skupno na novo zaposlili 57 oseb. Trend zaposlovanja je bil najveãji v prvem kvartalu leta . Med novozaposlenimi so bili najveã vozniki, skladišãni delavci, vzdrževalci, živilski delavci, prodajalci., …. Zaposlovanje v letu 2009 jan feb mar april maj junij julij avgust sept oktnov dec SKUPAJ 7 8 12 13 2 3 1 1 6 4 0 0 57 V letu 2010 smo od januarja do konca septembra zaposlili skupno 83 novozaposlenih. Zaposlovali smo v prodaji; prodajalce živil, poslovodje, na podroãju vzdrževanja, vzdrževalce elektro naprav in vzdrževalce strojnih naprav, v skladišãih, skladišãnike in skladišãne delavce, v proizvodnji, predvsem živilske delavce, strojniki kotla, voznike, .. Zaposlovanje v letu 2010 jan 24 14 feb 1 mar april 7 6 maj junij 4 22 julij 6 avg 8 sept SKUPAJ 5 57 V letu 2009 smo imeli 10,5 % fluktuacijo, kar pomeni, da nas je zapustilo iz razliãnih razlogov tudi kar precej sodelavcev. Aktivni smo bili tudi na podroãju usposabljanja in izobraževanja, kjer je resda veãji poudarek na zniževanju stroškov in na notranji izvedbi usposabljanja in izobraževanja. Izobraževanje zaposlenih pomeni naãrtno in sistematiãno pridobivanje novega znanja z razliãnimi oblikami izobraževanja (dokvalifikacija, prekvalifikacija, nadaljevanje šolanja ali študija, obisk krajših ali daljših seminarjev, delavnic, samoizobraževanje s pomoãjo knjig in revij, nenehno sledenje novostim v stroki). Le zaposleni, ki se nenehno izobražujejo, so lahko kos nenehnim novim zahtevam tržišãa in delovnega procesa. V obdobju od januarja do decembra 2009 je glavna aktivnost na podroãju izobraževanja v PP ŠOLI potekala na podroãju strokovnega usposabljanja, s podroãja varnega dela z živili in zagotavljanja HACCP sistema. Stalen in reden profesionalni razvoj po konceptu uãeãega se podjetja, zagotavljamo preko delovanja PP Šole. V letu 2009 je zaradi sprejetih ukrepov družbe bilo nekoliko izobraževanj prenesenih na leto 2010, kljub vsemu smo uspeli predvsem z notranjimi moãmi in notranjimi predavatelji , kot tudi z notranjimi oblikami usposabljanja, zajeti 1.390 sodelavcev. Tako je sprotno izobraževanje postalo stalnica delovnih mest, kot so stalnica tudi spremembe na delovnih mestih, naj gre za na videz še tako statiãno delovno mesto. Teh je namreã v dinamiãni organizaciji, vse manj. Glavna podroãja izobraževanja v Perutnini Ptuj so podroãja strokovnega usposabljanja s podroãja dela, vodenje in osebnostni razvoj, podroãje prodaje in trženja, varovanje in zdravje pri delu, vpliv zaposlenih na kakovost živil in dobra higienska praksa ter podroãje kakovosti. Veãino delavnic smo izvedli z lastnimi kadri saj se nanašajo na konkretna dela zaposlenih in pripomorejo k bolšjemu poznavanju zahtev delovnega procesa, kakor tudi za boljše obvladovanje sprememb, ki nastajajo z novimi zahtevami tehnologije. V letu 2009 je mnogo izobraževalnih ur bilo namenjenih tudi za SAP in SAP Gui izobraževanja, kar pa ni zajeto v spodnjih tabelah. sklenjeno pogodbo o študiju ob delu, teh je trenutno 12. Število oseb na izobraževanju 2010 jan 269 feb mar april maj junij 5 165 57 72 158 julij avg sept SKUPAJ 93 / 301 1146 V PP ŠOLI poteka konstantno izobraževanje vseh zaposlenih, ki delajo v stiku z živili pod naslovom VPLIV ZAPOSLENIH NA KAKOVOST ŽIVIL. Ne glede na to, kdaj smo priãeli delati in koliko let delovne dobe imamo, je nujno, da se vseskozi dodatno izobražujemo. Znanje, ki smo ga osvojili pred dvema leŠtevilo oseb na izobraževanju 2009 jan feb mar april maj junij julij avgust sept okt nov dec SKUPAJ 36 6 238 150 337 148 0 1 71 150 230 23 1390 Teãaj: VPLIV ZAPOSLENIH NA KAKOVOST ŽIVIL v prostorih PC Mesna industrija Ptuj Pregled števila oseb na usposabljanju in izobraževanju v PP ŠOLI Tudi v letošnjem letu smo veãino delavnic izvedli z lastnimi kadri saj se nanašajo na konkretna dela zaposlenih in pripomorejo k bolšjemu poznavanju zahtev delovnega procesa, kakor tudi za boljše obvladovanje sprememb, ki nastajajo z novimi zahtevami tehnologije in seminarji o varnem in zdravem delu. Do oktobra 2010 je bilo vkljuãenih v izobraževalni proces že 1.146 zaposlenih. Zajeti niso zaposleni, ki imajo toma ali še prej, postaja zastarelo. Še posebej je izobraževanje pomembno za nove sodelavce, ki smo jih šele uvedli v delo in za dijake in študente, ki šele priãenjajo svojo delovno pot. Tako je bilo na obvezni praksi v letošnjem letu že 19 dijakov in študentov. Zaposleni, ki so zainteresirani za vkljuãevanje v izobraževanja, se zavedajo, da je s tem tesno povezana njihova nadaljnja delovna kariera in napredovanje. Napredovanje je lahko konkretno merljivo ali pa subjektiven obãutek, samouresniãevanja in osebnega razvoja v doloãenem ãasu. DRUŠT VO UPOKOJENCEV PP Aktivni tudi v drugem polletju Lojze Cajnko Ob Babiãevem mlinu Razpoloženje na pikniku V društvu smo veseli, da nam Perutninar omogoãa sprotno obvešãati tisoãe bralcev, perutninarje in tudi druge, o aktivnostih našega društva. Veseli nas tudi, da vodstvo podjetja spremlja našo dejavnost, tako prek sodelovanja vodstva društva, kot tudi prek ãasopisa. Naj vas seznanimo z aktivnostmi v drugem polletju tega leta. Starejšim kopanje v toplicah vedno prav pride, denarja pa ni prav veliko, zato smo se v juliju podali na kopanje v Terme Lendava, ki veljajo za ene cenejših kopališã pri nas. Za tiste, ki se ne želijo ali ne smejo kopati, je bil organiziran obisk bližnje okolice. Vsi pa smo si po kosilu ogledali Babiãev mlin pri Veržeju (edini še delujoãi mlin na Muri). Pot smo nadaljevali v Banovce k ãebelarju Šalamunu, ki nam je povedal veliko o gojenju ãebel, kako skrbno je potrebno ravnati s tem simbolom pridnosti in organizacije v družini, oziroma panju. Pripravili so nam tudi sladko predstavitev in pokušino odliãnih pridelkov ãebel in ãebelarskih dobrot družine Šalamun. Na Kumu, za spomin Sredi avgusta smo obiskali Pokljuko, eno izmed zanimivih izhodišã na Triglav. Seveda je bilo za nas do Triglava predaleã, zato pa so nam po krajših ali daljših sprehodih po tem lepem planinskem svetu, v Šport hotelu z besedo in filmom predstavili Triglavski narodni park. Bili so tudi sicer prijetni gostitelji. Ob vrnitvi smo se ustavili še v vedno lepem Bohinju. Kar prehitro je minil ãas, ko smo se morali vrniti. Takih sreãanj si samo še želimo. September smo zaãeli s sodelovanjem na POLI maratonu. Po zbranih podatkih je, sicer v krajevnih ekipah, sodelovalo prek 30 kolesarjev ãlanov našega društva. Kljub ne najbolj prijaznemu vremenu pa je osrednjo prireditev Dan Perutnine obiskalo precej veã ãlanov društva, ki pa smo se v tisoãeri množici sodelavcev Perutnine tako rekoã izgubili, a se vendar sreãali z mnogimi prejšnjimi sodelavci, spoznali pa tudi nekatere nove sodelavce Perutnine. Že naslednji dan smo nekateri ãlani društva sodelovali na sreãanju upokojencev Spodnjega Podravja, ki je s sodelovanjem Perutnine bilo tudi v šotoru na letališãu v Moškanjcih, ob odliãni postrežbi gostinstva Perutnine. Po pozdravnem govoru Franca Kodermana, predsednika Pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje smo z velikim navdušenjem prisluhnili nagovoru predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateje Kožuh-Novak, ki se resno zavzema za pravice in primerne življenjske pogoje upokojencev. Prijetno je bilo spremljati še bogat kulturni program upokojenskih skupin Spodnjega Podravja. Sredi septembra je bil organiziran še društveni piknik. Tokrat po daljšem premoru ponovno v dolini Vinetu blizu Stoperc. Udeležba je bila številna, organizacija ponudba in postrežba pa odliãna, tako da niti neprijazno vreme ni moglo pokvariti prijetnega vzdušja in dobrega razpoloženja. V oktobru smo obiskali Kum - Zasavski Triglav kot se domaãini pohvalijo. Že nekaj let smo razmišljali o tem izletu, vendar je vedno prevladal kak drugi predlog. Še pred obiskom Kuma smo se ustavili v Trbovljah, kjer smo si ogledali Zasavski muzej. Najprej so nam odliãni vodniki pokazali bivališãa družin rudarjev in nas seznanili z njihovim težkim življenjem. Ponudili so nam ogled ru- V Bohinju V Zasavskem muzeju darskega bivališãa in življenja po 1. svetovni vojni in primerjavo po 2. svetovni vojni ter v ãasu socializma. Sledil je ogled zbirke »ârni revirji«, kjer smo izvedeli veliko o razvoju premogovništva, o delu in življenju »knapov«, spoznali smo takratno opremo, vpliv premogovništva na gospodarske in politiãne dogodke v Zasavskih revirjih. Seznanili so nas z bogato kulturno in športno dejavnostjo v Revirjih skozi ãas rudarjenja in nam pokazali razstavo bogate športne dejavnosti v Trbovljah. Še veliko bi nam bili voljni povedati in pokazati, vendar nas je ãas podil na Kum. Kum, res lepa razgledna izletniška toãka, vendar se je tokrat vreme malce poigralo z nami, zato smo videli veã meglic kot bližje in daljne okolice. Tudi gostiteljev ne bi kazalo pohvaliti. Vseeno pa smo imeli še en lep izlet. Seveda pa naše aktivnosti niso samo izleti. V tem ãasu smo obiskali nekatere naše ãlane, kateri se fiziãnih aktivnosti v društvu ne morejo veã udeleževati zaradi zdravstvenih ali drugih težav. Sodelovali smo s Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje, z ZDUS, bili prisotni na Festivalu za 3. življenjsko obdobje in še kje. Mnogi naši ãlani pa so aktivni tudi v lokalnih društvih. REKREACIJA 8. Poli maraton 8. Dober mesec je tega, odkar je v sproščenem vzdušju u že osmič potekal največji n in gotovo najokusnejši rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji. e-mail: perutninar@perutnina.eu N a Ptujskem se je zbrala 5200 glava množica, na kolesu je bilo torej toliko ljudi, kot bi kolesarila kar tretjina Mestne obãine Ptuj! Dobro razpoloženih športnikov ni zmotilo niti deževje pred štartom; skupaj so kolesarili, se zabavali ob plesnih vložkih, upali, da bodo zaslišalaiznano ime ob žrebu nagrad, predvsem pa so se družili in uživali ob dobrotah iz Perutnine Ptuj. Prišli so od blizu in daleã, zanje je MLM izdelala kar tono medalj, in, kdo ve, morda je bil za ta dogodek tudi v Perutnini zaposlen še en slon. Že tradicionalno se je prvo soboto v septembru zavrtelo kolesje in se zgodilo vse, za kar so potekale priprave že od zaãetka leta dalje. Ob 11. uri je bilo vse nared za štart; voditelja sta že pozdravila dobro razpoloženo množico, Ptujski pihalni orkester je že odigral nekaj skladb, predstavili so se starodobniki s svojimi kolesi, mestni veljaki so 8. Poli maraton pospremili na pot z lepimi željami in napetost je dosegla vrelišãe. Po znaku dr. Glaserja so se zaãeli kilometri užitkov. Po štartu mini in maxi Poli maratona so na prireditvenem prostoru glavno besedo prevzeli najmlajši. Letos jim je bila namenjena prav posebna pozornost. Zanje je bila na Perutnini pripravljena knjižica, ki jih je vodila po interaktivnih delavnicah. Najprej so skupaj z Juhijem in slonãkom Poli ogreli svoje mišice, nato pa so se skupaj podali na Poli snack traso. Na to, kako se varno obnašati v prometu se gotovo najbolj spoznajo policisti, zato so kar slednji najmlajšim pomagali z navodili, kako varno priti na cilj. Po prenekateri norãiji so se malãki lahko spoãili ob barvanju pobarvanke, ker so bili gotovo že pošteno laãni, pa je za prazne želodãke poskrbel slonãek Poli, ki je prinesel polne pladnje kruhkov s Poli patéjem in kup Poli snackov. Po rekreativnem kolesarjenju prek Slovenskih goric in Spodnjega Podravja se je konãal športni del prireditve, prijetno druženje in razvajanje pa se je šele priãelo. Gostinstvo Perutnine Ptuj je poskrbelo, da ni zmanjkalo hrustljavo zapeãenih pišãancev, jedi z žara, testenin in solat. Razpoloženje je bilo še bolj veselo tudi zaradi plesnih nastopov, predvsem pa zaradi številnih nagrad, ki so bile z žrebom razdeljene med kolesarje. Ko se je prireditev prevešala h koncu, je bil na vrsti še bolj sveãani del: podeljevanje priznanj in pokalov. Enega si je prav gotovo prislužila Perutnina Ptuj. Tako je mineval že 8. Poli maraton. Tudi tokrat se je za vsakogar našlo nekaj zanimivega. Prav zato smo lahko ponosni, da se je na njem družilo že 40.000 kolesarjev in z veseljem priãakujemo prvi septembrski vikend prihodnjega leta, ko se vesela drušãina ponovno zbere v Moškanjcih pri Ptuju. KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ Odlični dosežki na mednarodnih dirkah e-mail: perutninar@perutnina.eu Mugerliju dirka od Zagreba do Ljubljane Na 187 kilometrov dolgi dirki so nastopili kolesarji 20. ekip med katerimi je bilo tudi vseh pet slovenskih. Dirka s startom v Zagrebu se je priãela silovito. Neprestano so si sledili številni poskusi pobega tako, da je povpreãna hitrost po prvi uri dirkanja znašala preko 50 kilometrov na uro. V Ljubljano je skupaj prikolesarila skupina šestdesetih kolesarjev in priãakovano je o zmagovalcu odloãal ciljni vzpon na ljubljanski grad. Z dobrim kilometrom dolgim vzponom je najbolje opravil Mugerli, ki je s sprintom priãel že 300 metrov do cilja. Nihãe veã ga ni uspel prehiteti in devetindvajsetletni Mugerli je uspel slaviti lepo zmago. Drugo mesto je pripadlo vodilnemu kolesarju v avstrijski kolesarski ligi Josefu Benetsederju. Tretje mesto je osvojil Marko Kump. Vreãer najboljši v Italiji Niã novega, bi lahko zapisali za dirke, kjer nastopajo letos kolesarji Perutnine Ptuj. Kolesarji iz obdravskega mesta so se udeležili že 41. izvedbe Dirke Trofeo Gianfranco Bianchin v Italiji in po zaslugi izjemnega Roberta Veãerja spet slavili. Sama trasa proge Vreãerju veã kot oãitno ustreza, saj je na omenjeni dirki slavil že leta 2008. Kako pa je samo tekmo videl Celjan v ptujski vrsti: »Sama dirka je bila zelo težka, kar pa mi ustreza. Na sporedu so bili kar štirje gorski cilji, v cilj pa je prikolesarilo le okrog 40 kolesarjev. Ponovno je veliko dela naredila ekipa, ki je pokrila vse pobege. Tako sem lahko prišel brez težav v ospredje, poleg tega pa sem tudi izkoristil neodloãnost tekmecev. Na prvem gorskem cilju sem imel sicer nekaj tehniãnih težav saj se mi je snela veriga. Napadel sem na 2. gorskem cilju na Monte Tombo, kamor sem prispel prvi, nato pa sem na spustu poãakal mladega italijanskega kolesarja. Dogovorila sva se da skupaj skušava odpeljati ãim dalje, ãe bo šlo tudi do cilja. Videl sem da je bil v zadnjem 12-kilometrskem krogu že pošteno »uniãen« zato sem kake 3 kilometre do cilja napadel, Italijan pa tempu ni mogel slediti«. Kolesarji Perutnine Ptuj slavili tudi na Slovaškem Kljub temu, da kolesarske sezone še ni konec, lahko že sedaj zapišemo, da je letošnje leto za kolesarje Perutnine Ptuj izjemno. Skoraj ni dirke v kateri ne bi zablesteli in zasedli mest na zmagovalnem odru. Tako je bilo tudi na Slovaškem, ko se je zakljuãila že 54. izvedba Dirke po deželi, s katero nas v tujini zelo radi zamenjujejo. Na dirki je nastopilo 16 ekip, med njimi pa so bili kot edini Slovenci kolesarji Perutnine Ptuj. Ti so šli na Slovaško z željo po ãim boljšem rezultatu, s skupno zmago izjemnega Roberta Vreãerja pa so priãakovanja pred dirko celo presegli. Konkurenca je bila namreã izjemno moãna. Ptujãani so kar dvakrat slavili etapno zmago (obakrat Robert Vreãer), skupno pa so se ob skupni zmagi Vreãerja, kar štirje uvrstili med najboljšo petdeseterico. To je šele druga zmaga kakega Slovenca na tej dirki, leta 1998 je to uspelo Andreju Hauptmanu, zato ima ta dosežek toliko veãjo težo. Robert Vreãer, zmagovalec 54. Dirke po Slovaški: »Sem zelo zadovoljen z doseženim na Slovaškem. Vsa ekipa je bila izjemna ves teden. Dosegli smo zares fantastiãen rezultat, ki pa je plod odliãnega odnosa med nami. Fantje smo res prava ekipa, vse pa temelji na prijateljstvu. Vse je podrejeno ekipi in med seboj si vsi pomagamo. Enkrat gre enemu, drugiã steãe drugemu«. Ptujski kolesarji osvojili še Novi Sad V Novem Sadu sta potekali dve kolesarski dirki. Tam so nastopali tudi letos tako uspešni kolesarji Perutnine Ptuj. Poleg njih so v Vojvodini Slovenijo zastopali še kolesarji Radenske, sicer pa je najveã kolesarjev prišlo iz Srbije in sosednjih držav. Na startu je bilo vsak dan cca. 70 kolesarjev. Prvi dan je bila trasa proge dolga 150, drugi dan pa 140 kilometrov. Oba dneva so imeli ptujski kolesarji dirko povsem pod nadzorom. Ves ãas so vozili na ãelu in tako, glede na to da so bili favoriti svojim nasprotnikom niso dali niti kanãka možnosti, da bi jih lahko resneje ogrozili. Petkovo dirko je tako dobil Luka Rakuša, sobotno pa Matej Marin. Sicer pa sta bili obe dirki precej hitri, k ãemur so najveã prispevali ravno ptujski kolesarji, poleg tega pa je na vojvodinski ravnici pihal še ugoden veter. Kako so bili prepriãani v nov uspeh in kako so imeli Ptujãani vse vajeti dirke v svojih rokah, priãa tudi podatek, da so med samo dirko lahko preizkušali tudi doloãene taktiãne zamisli za prihodnjo sezono. Poleg tega pa so izkušenejši ãlani pomagali mlajšim in jih skušali »uvesti« v sistem dirkanja, kakršnega ima Perutnina Ptuj. Sezona tekmovanj je z novosadsko epizodo za Ptujãane konãana. Kolesarji Perutnine Ptuj so startali na okrog 40-ih dirkah od tega pa slavili kar 19-krat, ãesar si pred sezono prav gotovo niso upali napovedati niti najveãji optimisti. Sama ekipa se je izkazala za zelo homogeno, fantje pa so med seboj pravi prijatelji, kar je tudi eden od dejavnikov za izjemno sezono. Kljub temu da se je moštvo dopolnjevalo med samim tekmovalnim letom (Vreãer je v klub prišel februarja, Mugerli aprila, Rakuša pa šele v avgustu), se to ni poznalo na izidih. Nasprotno. Letošnja sezone je za kolesarje Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj resniãno izjemna. 15 PRIČENJA SE AKTIVNA PROMOCIJA VIN PULLUS V BIH Ptujska klet je pridobila sredstva EU za sofinanciranje promocije slovenskih vin v BiH in ZDA Ptujska klet je gostila specializirane novinarje iz BiH. e-mail: perutninar@perutnina.eu Novinarji BiH na ogledu Ptujske kleti. P 16 tujska klet je z obiskom delegacije specializiranih novinarjev iz Bosne in Hercegovine priãela aktivno promocijo slovenskega vina na trgu te države. Projekt, ki ga sofinancira Evropska unija, je eden od dveh projektov Ptujske kleti, ki sta uspešno pridobila sredstva Evropske unije za promocijo na trgih tretjih držav. Z drugim projektom Ptujska klet s svojo promocijo vstopa na najveãji vinski trg na svetu, v Združene države Amerike. Vinski trg Bosne in Hercegovine je strateško pomemben in zanimiv za slovenska vina, tako zaradi bližine, kot tudi zaradi poznavanja Slovenije in slovenskih vin. Na trgu so že prisotna nekatera slovenska vina, vendar v manjšem obsegu prodaje, kot to omogoãa potencial trga, ki glede na povpreãno porabo vina per capita v zadnjih letih narašãa. Promocija Pullusa v BiH. V prihodnjem letu bomo aktivneje izvajali tudi promocijo vin Pullus na najveãjem vinskem trgu, v Združenih državah Amerike. Ameriška potrošnja vina na prebivalca je 11,20 litrov letno, kar jih ne uvršãa prav na vrh svetovne potrošnje vina, a prodaja vina, ki presega 280 milijonov zabojev (9 litrov/zaboj), daje ameriškemu trgu primat najveãjega svetovnega vinskega trga. Za mnoge je to tudi najpomembnejši vinski trg, saj prav preko njega poteka velik del svetovne prodaje vina, na njem se ustvarjajo vinske zvezde in vinski trendi, kjer vidimo veliko priložnosti za naša vina Pullus. Okus, kakovost in celostna podoba naših blagovnih znamk Pullus, Haložan in PinkyChick ustrezjo ameriškim trendom okusov, oblikovanja blagovnih znamk in njihove celostne podobe od logotipov do steklenic. Ameriãani si poleg visoko kvalitetnega vina želijo tudi celostne zgodbe, slik in besed. To pa Ptujska klet nedvomno lahko ponudi. Projekcije trga za prihodnja leta kažejo pozitiven trend rasti trga in potrošnje, ãemur pa domaãa proizvodnja vina ne bo uspela slediti, zato se bo uvoz še poveãeval. Tu je velika priložnost za vina Pullus, da s svojo ugodno ceno in visoko kakovostjo osvojijo trg Bosne in Hercegovine. Novinarji iz Bosne in Hercegovine so si v ãasu bivanja v Sloveniji ogledali vinorodna okoliša Haloz in Slovenskih goric, kjer so iz prve roke spoznali ãas trgatve. V okviru obiska so spoznali življenjski krog vina, zemljo in okolje, ki definira trto in grozdje, ljudi, ki ga negujejo, in tehnologij, s katerimi grozdje spreminjamo v vino. Sreãali so se z ljudmi, ki vinarsko panogo spreminjajo v umetnosti. Novinarji so se sreãali z vodstvom in zaposlenimi v Ptujski kleti, sprejeli so jih mag. Alojz Erlaã, Vinko Mandl in Tanja Vinkler. Glavni strokovni informator obiska je bil enolog Ptujske kleti Bojan Kobal, ki sodi v vrh svetovne enologije in je glavni kreator svežih okusov vin Pullus, ki so prejela številne medalje in priznanja na svetovnih ocenjevanjih vin. Novinarji so se na sedežu uprave sreãali tudi s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Peruntnine Ptuj dr. Romanom Glaserjem. Poleg obiska specializiranih novinarjev v Sloveniji bo Ptujska klet s svojo vinsko ponudbo sodelovala še na veãjih sejemskih prireditvah v Bosni in Hercegovini, pripravili smo tudi liãno publikacijo in promocijski film, ki Pullus uvršãa v evropske in svetovne okvire, organiziramo pa tudi strokovni seminar za gastronome in vinske trgovce ter nekaj oglaševalskih akcij. âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ. Glavni in odgovorni urednik: JOCO TARBUK. Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA SELINŠEK, ALENKA BRGLEZ, IRENA BRGLEZ, ALEKSANDER FARAZIN, VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIâ CIZERL, Dr. TINA VUKASOVIâ, Mag. VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT MAJCEN, BOJAN VILâNIK, SONJA ŽIBRAT. Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com, PERUTNINAR, Potrãeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: perutninar@perutnina.si. Oblikovanje in tehniãno urejanje: BOJAN VILâNIK, Perutnina Ptuj d.d., Marketing. Zasnova in integralno komuniciranje: Di@log co., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, www.dialog-si.net, e-mail: branko.vodusek@dialog-si.net, Fotoliti in prelom: REPRO STUDIO LESJAK, PTUJ. Foto: L. MAJNINGER. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o., Zagrebška 46/a, 2250 Ptuj. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. ãlena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št. 89/98, je ãasopis PERUTNINAR uvršãen med proizvode od katerih se obraãunava in plaãuje ustrezni davek. PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.
