docGlasilo št. 07-2011 - Mestna občina Maribor
download 
Report Transcription
Glasilo št. 07-2011 - Mestna občina Maribor
MESTNA ČETRT 1 Glasilo Mestne četrti Tabor TABOR Glasilo Mestne četrti Tabor december 2011 SRE c ˇ NO 2012 številka 7 2 Glasilo Mestne četrti Tabor VSEBINA: Izdajatelj: Mestna četrt Tabor Metelkova ulica 63 2000 Maribor telefon: 02 300 17 90 fax: 02 300 17 91 e-mail: mc.tabor@maribor.si www.mc-tabor.si POZDRAVLJENI SOMEŠČANI MESTNE ČETRTI TABOR!...................................3 PODPIS LISTINE O SODELOVANJU.........................................................................3 NAŠE ULICE....................................................................................................................4 DOBITNIK TRETJEGA PRIZNANJA MESTNE ČETRTI TABOR..........................5 IZ OSNOVNE ŠOLE ANGELA BESEDNJAKA .........................................................6 PROJEKTNO DELO »DAJMO SI MOŽNOST«...........................................................7 TRADICIONALNI KOSTANJEV PIKNIK....................................................................8 KOSTANJEV PIKNIK V VRTCU JADVIGE GOLEŽ..................................................9 MOTO NA ZLOŽENKI DRUŽINI PRIJAZNEGA PODJETJA VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA POLŽ MARIBOR: »ČE JE MO JA DOLŽNOST DELATI, JE MOJA PRAVICA ŽIVETI«...................10 DRUŠTVO UPOKOJENCEV MARIBOR TABOR......................................................11 MLADI GLASBENIKI MED NAMI.............................................................................11 PRVIH PETDESET LET JE ZA NAMI, ZAKORAČILI SMO V NOVIH PETDESET PLANINSKIH LET................................................................12 ROČNODELSKI KROŽEK »VIJOLICE«....................................................................13 SKUPINA »SONČNICE« MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA DRAVA..............13 DNEVOM, KI SO PREOSTALI, DODAJAMO ŽIVLJENJE....................................14 V MESTNI ČETRTI IGRAMO BRIDGE......................................................................14 VANDALIZEM – »GRAFITI« V MESTU.....................................................................15 FILM IN VIDEO KLUB MARIBOR - OD SEKCIJE DO KLUBA............................16 LEPO JE ŽIVETI Z NARAVO......................................................................................17 RAZSTAVA ZELIŠČ......................................................................................................18 Uredniški odbor Matjan Cojhter, mag. Stanislav Rožman Jezikovni pregled: Cvetana Golob OBISKALI SMO.............................................................................................................18 BILI SMO NA IZLETU.................................................................................................18 LIKOVNE RAZSTAVE V MESTNI ČETRTI .............................................................19 25 LET ŠAHOVSKE SEKCIJE.....................................................................................20 ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE...................................................................20 Fotografija na naslovnici: Podčetrtek Fotografija: Stanislav Rožman DOŽIVLJAJSKO IGRIŠČE V MALEM BETNAVSKEM GOZDU..........................21 SREČANJE KRVODAJALCEV ...................................................................................21 Prelom in oblikovanje: Dravska tiskarna Maribor ZELIŠČNI VRT..............................................................................................................22 Naklada: 6000 izvodov HOLESTEROL – TIHA IN ZAHRBTNA NEVARNOST...........................................23 FRANC KEBRIČ Z DELAVSKE ULICE 8.................................................................22 LISTINA O SODELOVANJU.......................................................................................24 3 Glasilo Mestne četrti Tabor POZDRAVLJENI SOMEŠČANI MESTNE ČETRTI TABOR! Prvo leto je naokoli in prav lepo so se pokazali naši prvi skupni uspehi. Prepričan sem, da ste v preteklem letu uspeli vsak na svojem želenem področju in da imate še več moči kot leto poprej. V Mestni četrti Tabor smo se skupaj z ekipo aktivno trudili, da bi nam uspelo speljati čim več dolgoročnih in nujno potrebnih projektov, po kateri je mestna četrt kar klicala. Zaključeno je dolgo pričakovano asfaltiranje pločnika v Metelkovi ulici, položen je plinovod v delu Ulice Koseskega in Delavske ulice. V Parku mladih se sedaj že redno vzdržuje zelenica, ki je bila prejšnja leta pozabljena in zanemarjena. Ponosen sem, da redno tečejo aktivnost za naše najmlajše v doživljajskem igrišču v malem Betnavskem gozdu, ki obeležujejo že prvo obletnico. Ponovno smo podpisali Listino o sodelovanju s Krajevno skupnostjo Podčetrtek, s katero je bila mestna četrt nekoč močno povezana. V prostorih Mestne četrti Tabor smo obnovili streho, s ponosom pa vam sporočam, da je sedaj urejena klančina za invalide, tako smo dostopnejši še širši populaciji. Tajništvo mestne četrti je posodobljeno z nakupom nove opreme, ob tej priložnosti vas vabim, da si ogledate in soustvarjate tudi našo spletno stran www.mc-tabor.si. Veliko je še zastavljenih idej, projektov in ciljev. Stremimo za tem, da bi jih izpeljali čim več, da bi bilo bivanje v naši mestni četrti prijetnejše in kvalitetnejše. Hvala vam za zaupanje in zahvala vsem tistim, ki na kakršen koli način pripomorete, da nam je skupaj lepo. Vsak od nas je del mozaika, ki predstavlja skupno dobro. Želim vam obilo zdravja, novih moči in sreče. Matjan COJHTER, mag. PODPIS LISTINE O SODELOVANJU V začetku leta je prišla iz Krajevne skupnosti Podčetrtek pobuda o ponovnem sodelovanju. Pod pobudo se je podpisal Boštjan MISJA, predsednik Krajevne skupnosti Podčetrtek. Tako smo se s Krajevno skupnostjo Podčetrtek dogovorili, da obudimo sodelovanje in podpišemo listine o sodelovanju. V ta namen smo organizirali delovno srečanje v Podčetrtku, da se pogovorimo o podrobnostih ter o konkretnem načinu sodelovanja. Sestanka so se udeležili: • Matjan Cojhter, predsednik MČ Tabor, • dr. Jožef Koprivnikar, podpredsednik MČ Tabor, • Milan Jurjovič, predsednik nadzornega odbora MČ Tabor in • Stanislav Rožman, tajnik MČ Tabor. V listino o ponovnem sodelovanju smo zapisali naslednje: »Vzajemnost in solidarnost delovnih ljudi in občanov Mestne četrti Tabor z delovnimi ljudmi in občani Krajevne skupnosti Podčetrtek, je bila porojena in izoblikovana v težkih trenutkih pri odpravi potresa na Kozjanskem. Takrat je sodelovanje doseglo raven, ki je zagotavljala pogoje za trajno sodelovanje. Obe vodstvi sta sklenili, da se podpiše listina pobratenja. Listina, ki je bila podpisana leta 1975, je stkala vezi med takratno Krajevno skupnostjo Jožice Flander ter Krajevno skupnostjo Podčetrtek. Ker so bile vezi daljši čas prekinjene, prijateljstvo pozabljeno, sta obe vodstvi sklenili, da se po 36-ih letih med Mestno četrtjo Tabor ter Krajevno skupnostjo Podčetrtek ponovno sklene Listina pobratenja. Ta listina sledi vsem načelom, ki so bila napisana na listini iz leta 1975. Hkrati je listina moralna zaveza, da se tudi v prihodnje stori vse za nadaljnji razvoj ter utrjevanje vezi. Prijateljstvo naj ne bo nikoli pozabljeno, vezi nikoli prekinjene.« Podpis Listine o sodelovanju je bil v soboto, 28. maja, v Podčetrtku, na praznovanju krajevnega praznika Krajevne skupnosti Podčetrtek. 4 Glasilo Mestne četrti Tabor Boštjan Misja, dipl. org. turizma, pove: »Današnji dan je pomemben zaradi dveh stvari. Kot prvo, da smo se po daljšem času ponovno odločili, da organiziramo krajevni praznik Krajevne skupnosti Podčetrtek. Do sedaj je Krajevna skupnost Podčetrtek bila edina krajevna skupnost v občini, ki ni imela svojega praznika. Druga zadeva, zaradi katere smo veseli, je to, da smo ponovno obudili vezi z Mestno četrtjo Tabor in s tem obnovili naše prijateljstvo, ki je bilo pozabljeno.« Predsednik Mestne četrti Tabor, Matjan Cojhter, mag., se pridruži in pove: »Z veseljem sem prejel klic in pobudo, da obudimo to listino o pobratenju. Ugotovil sem, da je naš in vaš kraj vezala globoka vez, ki ne sme zaspati. Minilo je kar nekaj časa. Takrat sva se odločila, da obudimo to sodelovanje. To sodelovanje ne sme ostati na tem, da se enkrat letno srečamo, enkrat pri vas, drugič pri nas, ampak vas že sedaj vljudno vabim v naše kraje. Pri nas se bo dogajalo v bližnji in daljni prihodnosti ogromno prireditev, ogromno zadev. Med njimi bo Evropska prestolnica kulture, Univerzijada in še polno polno vsega. V imenu Mestne občine Maribor in v imenu Mestne četrti Tabor ter v svojem imenu vas vabim v Maribor. V čast tega dogodka vam predajam tudi županovo vino, za katerega upam, da bo lepo teklo po grlu. Čestitam vam k današnjemu prazniku.« Prisotne je pozdravil in čestital k podpisu Listine o sodelovanju med drugimi tudi župan Občine Podčetrtek, Peter Misja. Podpisnika listine sta bila Boštjan Misja, dipl. org. turizma, predsednik Krajevne skupnosti Podčetrtek in Matjan Cojhter, mag., predsednik Mestne četrti Tabor. Stanislav ROŽMAN, tajnik Mestne četrti Tabor NAŠE ULICE FOCHEVA ULICA leto preimenovali v Loser Strasse (Loserjeva ulica), po mestnem računovodji Frideriku Loserju, ki je padel na nemških demonstracijah 27. januarja leta 1919 v Mariboru. Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Fochova ulica. Leta 1998 ime popravijo v Focheva ulica. Ferdinand Foch (1851–1929) je bil francoski maršal, ki se je izkazal v bitki na Marni leta 1914, ko je zaustavil nemški prodor proti Parizu. Od leta 1918 je bil vrhovni poveljnik zavezniških enot na zahodni fronti. Avgusta 1918 je pričel ofenzivo, posledica je bila kapitulacija nemške vojske. Na fotografiji: Focheva ulica 51. Fotografija: Stanislav Rožman Pred 1. svetovno vojno so novo ulico med kadetnico in Tržaško cesto v Magdalenskem predmestju poimenovali Wilhelm Strasse (Vilijemova ulica), po nemškem cesarju in pruskemu kralju Wilhelmu II. (1859–1941). Leta 1919 so jo preimenovali v Fochovo ulico. Po nemški okupaciji aprila 1941 so ji najprej vrnili staro ime Wilhelm Strasse, nato pa so jo še isto FRAMSKA ULICA Leta 1964 so novo ulico na Taboru, južno od Ceste pariške komune, poimenovali Framska ulica. Fram je naselje v dolini Framskega potoka ob vznožju Pohorja. Nad vasjo pri Zlatem studencu se je začenjal rimski vodovod za Poetovio. Nastanek naselja je povezan z 5 Glasilo Mestne četrti Tabor gradom Fraunheim, ki se omenja že leta 1335, od katerega so ostale le še razvaline na hribu nad krajem. V 18. stoletju so zgradili grajsko pristavo, ki je pozneje služila kot šola. Župna cerkev sv. Ane stoji na mestu nekdanje grajske kapele iz leta 1311. Leta 1511 so jo obdali z obzidjem in zgradili nov prezbiterij. Ko so cerkev leta 1875 podrli, so na njenem mestu postavili novo neoromansko stavbo, v katere stenah so vzidani renesančni in baročni nagrobniki. Od stare oprave je ostala le prižnica, delo J. Holzingerja iz 2. polovice 18. stoletja. Na pokopališču stoji kapela sv. Mihaela iz 19. stoletja. Znameniti Vedrilni križ iz 16. stoletja, ki je stal ob glavni cesti na framskem cestnem križišču, so odstranili leta 1951. Kapela sv. Neže na Črešnjevcu je bila zgrajena leta 1843. Ob cesti na Ranče stoji dvor iz leta 1796 z grbom grofov Brandisov. Na fotografiji: Framska ulica 4. Fotografija: Stanislav Rožman FRANKOLOVSKA ULICA Leta 1958 so novo ulico na Taboru, južno od Ceste pariške komune, poimenovali Frankolovska ulica. Frankolovo je naselje v dolini potoka Tesnica, na obeh straneh glavne ceste Celje–Slovenske Konjice. V zaselku Stražica je župnijska cerkev sv. Jožefa s konca 18. stoletja, nekoliko severneje pa leži grad s parkom. V Grabnu ob cesti med Frankolovim in Stranicami je grobišče 99 talcev, ki so jih nemški okupatorji februarja 1945 obesili po obcestnih jablanah. Na fotografiji: Frankolovska 1-21. Fotografija: Stanislav Rožman Sašo RADOVANOVIČ DOBITNIK TRETJEGA PRIZNANJA MESTNE ČETRTI TABOR Borut Cerkvenič je bil rojen 10. marca 1949 v Mariboru. Zaposlen je bil v TVT Boris Kidrič v Mariboru. Pred upokojitvijo v letu 2009 je delal kot inštruktor praktičnih vsebin v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v dveh domovih, in sicer v domu Planinka na Pohorju v poletnem času in v zimskem času v domu Štrk v Spuhlji pri Ptuju. Otroke je učil živeti in preživeti v naravi. V letu 1956 se je vključil v taborniško organizacijo, kot medvedek v taborniškem rodu Severnica. V letu 1965 se je včlanil v Planinsko društvo Železničar, Maribor. Tam je opravljal kar nekaj funkcij: od člana upravnega odbora, mentorja mladinskega odseka do načelnika gorske straže. V letu 2000 je prestopil v Planinsko društvo Drava, kjer je načelnik Gorske straže, član upravnega odbora, mentor planinske skupine, vodnik A-kategorije in varuh gorske narave. 6 Glasilo Mestne četrti Tabor Napisal je knjigo Užitne rastline, ki jo je izdala Zveza tabornikov Slovenije kot priročnik za tabornike. Bil je soavtor še nekaterih priročnikov pri tabornikih. Je specialist za preživetje v naravi. Recepture za preživetje piše za revijo Tabor, ki je glasilo Zveze tabornikov Slovenije. Nekaj let je vodil specialistične tečaje preživetja z rastlinami za prehrano in zdravje. V Mariboru deluje v Društvu zeliščarjev, kjer je strokovni vodja in član upravnega odbora. Leta 2007 je napisal še drugo knjigo Rastline za prehrano in zdravje, ki jo je izdala spletna tiskarna Ruslica (Večer). V Mestni četrti Tabor je vodja aktiva krvodajalcev. Borut Cerkvenič je prejemnik številnih priznanj, odlikovanj in plaket. Ima plakete krvodajalstva za: 25-, 50-, 60-, 70-, 80-, 90-, 100-kratno, 105-kratno darovanje krvi in zlato plaketo ZTS 2008. Za zasluge je Borutu Cerkveniču Mestna četrt Tabor podelila priznanje Mestne četrti Tabor za njegov prispevek s ciljem povezovanja občanov, za njihovo zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb ter dobrih medsebojnih odnosov, še posebej za področje krvodajalstva in mentorstva za zdravo življenje. Stanislav ROŽMAN, tajnik Mestne četrti Tabor IZ OSNOVNE ŠOLE ANGELA BESEDNJAKA ZAKAJ IMA TRAVNIK ZELENO OBLEKO? Nekoč, ko so potoki še tekli navzgor in ko so bili travniki še beli, je nad vsakim travnikom visel vrč zelene barve. Le en travnik si je želel spremeniti svojo barvo. Za nasvet je vprašal ježa: »Jež, a ti veš, kje bi dobil novo barvo?« »Ne,« je odgovoril jež, »zagotovo pa ve moj prijatelj čuk.« »Hitro pojdi ponj,« je travnik rekel ježu in 1,2,3 je bil čuk pri njem. Travnik mu je takoj razkril svojo težavo. Čuk ga je razumel in se domislil rešitve. »Jaz bom poletel in obrnil vrč zelene barve.« »Ja, ja, ja!« je vzkliknil travnik. Čuk je poletel do vrča in ga prevrnil. Ko so ostali travniki zagledali, kako lepa je zelena barva, so se še sami polili z zeleno barvo in od takrat imajo vsi travniki zeleno obleko. Nuša Mršak Ciglarič, 4.a Travniki so bili najprej modre barve, potem rumene in zdaj so zelene barve. Saj če zmešaš modro in rumeno barvo, dobiš zeleno barvo. Nekega dne je prišla do travnika hudobna čarovnica in je travnik začarala v črno barvo. V tej deželi je živela tudi prijazna babica Zima. V stekleni krogli je videla, kaj je storila hudobna čarovnica. Ker je želela osrečiti travnik, je pričela s šivanjem zelene obleke. Ko je prišla v deželo gospodična Pomlad, je babica Zima končala s svojim delom. Prišla je do travnika in mu nadela novo obleko. Travnik je bil zelo vesel. Babica Zima je skrbela, da je uničevala uroke hudobne čarovnice. Hana Glavač, 4.a Nekoč so travniki bili modre barve. Sonce je sijalo na travnike. Barvi sta se pomešali in tako imajo travniki zeleno obleko. Luka Vnuk, 4.a Nekoč je bila trava. Ta trava ni bila navadna trava. Bila je nekaj posebnega. Vedno se je smejala, saj je bila bele barve. Naslednjega dne je mimo te trave prišel vojak. Zelo se je začudil, kako je lahko trava bela. Polil jo je z zeleno barvo. Takrat se je trava začela jokati. Jokala je vse do zime, dokler spet ni bila bela. Takrat je bila ponovno zelo srečna in se je ves čas smejala. Nekega dne je bil na belem travniku deček, ki mu je bilo ime Jan. Nabiral je rožice, pel, plesal in se spraševal, zakaj je travnik bel. Ko se je nekega dne zbudil, je vzel rumeno in modro barvo. S čopičem je zmešal obe barvi in nastala je zelena barva. Dal jo je v lonček in odšel na travnik. Spotaknil se je ob vejo in zelena barva se je razlila. Še danes nosijo travniki to barvo. Marko Kosojević, 4.a Manca Puhek, 4.a 7 Glasilo Mestne četrti Tabor PROJEKTNO DELO »DAJMO SI MOŽNOST« V vrtcu Jožice Flander že od 1996. leta poteka projekt z naslovom »DAJMO SI MOŽNOST«, v okviru katerega so vključeni otroci predšolskih oddelkov večinskega vrtca z oddelki s prilagojenim programom. Do te ideje je prišlo pred leti, ko smo naše igralne prostore odstopili oddelkom predšolskih otrok s prilagojenim programom iz Osnovne šole Gustav Šilih. Sprva smo se videvali samo na igrišču, nato pa se je porodila ideja, da bi se lahko otroci družili in skupaj igrali. Kar hitro smo spoznali, da med otroci ni ovir in da zna biti igra prav toliko zanimiva in poučna. Sedaj je postala praksa, da se otroci starejših skupin redno, in sicer enkrat tedensko, družimo z našimi vrstniki iz oddelkov s prilagojenim programom. Ključne besede: vključevanje otrok, otroci s prilagojenim program, igra, sodelovanje. Uvod: Beseda integracija izhaja iz latinskega pridevnika »integer« (nedotaknjen, cel). (Schmidt, 2001). Z belo knjigo o vzgoji in izobraževanju so bili postavljeni temelji za nov koncept vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Država naj bi zagotavljala vsem enake možnosti, z upoštevanjem različnosti in drugačnosti ter pravico do izbire. Integracija omogoča, da se vključujejo v vzgojno-izobraževalne ustanove vsi otroci s svojimi individualnimi značilnostmi in potrebami, interesi, hkrati s tem pa oblikuje in omogoča vrtec različnih vedenj in ponuja pomembne in individualne prilagoditve izobraževanja vsakemu otroku v skupnosti oddelka. (Kogovšek, Ozbič, Košir, 2009). Opara (2005) navaja, da integracija pomeni vključevanje otrok s posebnimi potrebami v okolje, zagotavljanje ustreznih pogojev in načinov dela z njimi ter odnose medsebojnega sprejetja in spoštovanja. Vsak otrok je edinstven, enkraten in neponovljiv, svet zase, skozi katerega se razodeva življenje. Tako je vsak otrok s posebnimi potrebami enkratno in neprecenljivo bitje, ki ima pravico, da ga vrstniki sprejmejo medse. Uči se od vrstnikov in oni od njega. Skupaj se učijo spoznavati življenje. Prav predšolsko obdobje je obdobje ključnega pomena za celosten nadaljnji razvoj, kar se še posebej zavedam kot vzgojiteljica, saj se vse pogosteje srečujem z otroki s posebnimi potrebami. Naše druženje je postala redna praksa. Skupne dejavnosti izvajamo enkrat tedensko v dopoldanskem času. Ob tem upoštevamo zmožnosti, posebnosti in močna področja otrok s posebnimi potrebami. Vzgojiteljice, defektologinje in pomočnika vzgojiteljic skupaj načrtujemo izvedbo dejavnosti. Okvir za načrtovanje dejavnosti predstavlja Kurikulum za vrtce, ob tem pa upoštevamo sposobnosti in posebnosti vseh vključenih otrok. Dejavnosti večinoma potekajo v manjših skupinah otrok, saj se tako otroci bolje medsebojno spoznavajo in laže vstopajo v spontano komunikacijo z drugimi. Skupaj pojemo, slikamo, poslušamo pravljice, se igramo in praznujemo rojstne dneve. Če imamo priložnost, povabimo tudi posebne goste, da se predstavijo. Tako na primer spoznavanje poklica frizer, glasbenika, ki igra na violino, obisk kurentov, ter skupni izleti v Betnavski gozd. Otroke najbolj pritegnejo drugačne igrače, poskušajo sedeti na vozičku in na terapevtskem stolu. Druženje naših otrok, iz skupine »Žabice« in večinskega vrtca z otroki iz skupine »Sončki« iz predšolskih oddelkov s prilagojenim programom, poteka danes veselo in spontano. Z leti druženja smo se spreminjali, pričeli smo ceniti drug drugega in se začeli sprejemati. Vsi uživamo ob druženju in igri, za otroka tako pomembni dejavnosti. In prav vsi se trudimo, da so odnosi med nami in otroki kakovostni, saj se zavedamo, da je prav od tega odvisno ali bo igra otroku dala vse in tako prispevala k njegovemu razvoju. Jožica LIBMAN, vzgojiteljica 8 Glasilo Mestne četrti Tabor TRADICIONALNI KOSTANJEV PIKNIK V vrtcu Jožice Flander sledimo ciljem in načelom Kurikula za vrtce. Med načeli je zajeto tudi načelo sodelovanja s starši, ki je pomemben vidik predšolske vzgoje, saj le-to veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Dobro sodelovanje med vrtcem in starši vpliva na vsestranski razvoj otroka in njegovo počutje v vrtcu. Ob formalnih oblikah sodelovanja, to so predvsem oblike sodelovanja, ki so predpisane in jih oblikuje zakonodaja (svet staršev, roditeljski sestanki, pogovorne ure, individualni razgovori ob prihodu in odhodu otroka, pisna sporočila staršem in obvestila na oglasnih deskah), v vrtcu Jožice Flander uresničujemo tudi neformalne oblike srečanja s starši. Te oblike sodelovanja so namenjene predvsem vzpostavljanju sproščenih odnosov in konkretnemu spoznavanju staršev z življenjem njihovih otrok v vrtcu. V mesecu oktobru smo vzgojiteljice enote Žvrgolišče povabile starše in otroke na tradicionalni kostanjev piknik. Pri pripravi so nam pomagali tudi starši, saj so prinesli kostanje. Na pikniku je prisotne pozdravila tetka Jesen, ki je otrokom prinesla polno košaro jesenskih plodov. Skupaj z njimi je pogledala, kaj vse se skriva v njeni pisani košari. Otroci so v njej našli jabolka, hruške, grozdje, buče, krompir, solato, korenje, koruzo in seveda kostanje. Otroci iz skupine »Raki« so zapeli jesenske pesmi in vse skupaj, starše in otroke, povabili, da z njimi zaplešemo na severno ameriško ljudsko pesem S kom bi plesala deklica? Po plesu pa je tetka Jesen vse povabila na pečene kostanje, jabolka in hruške. Otroci in starši so se lahko udeležili tudi delavnic, kjer so izdelovali ježke iz slanega testa ali lutke iz ličja. Na igrišču vrtca je bilo še bolj zabavno kot v dopoldanskem času, saj so se otrokom, starih od ena do šest let, pridružili še njihovi starejši ali mlajši bratje in sestre, mamice in očetje ter babice in dedki. Bilo je pravo medgeneracijsko druženje. Preden nas je pregnala tema, smo vsi skupaj še zaplesali in zapeli ter se poslovili v upanju, da se čim prej srečamo. Kmalu. Z babicami in dedki na čajanki. Nataša ČAVNIČAR, vzgojiteljica 9 Glasilo Mestne četrti Tabor KOSTANJEV PIKNIK V VRTCU JADVIGE GOLEŽ V okviru tedna otroka smo v Vrtcu Jadvige Golež Maribor, enota Cesta zmage, vzgojiteljice skupaj z otroki pripravile kostanjev piknik, na katerega smo povabili tudi starše, stare starše in prijatelje. Družili smo se 5. oktobra, po 16. uri, na igrišču našega vrtca. S tem srečanjem smo želeli zadostiti potrebi po sodelovanju med vrtcem in družino, vzpodbujali smo pozitivna čustva, sproščeno navezovali stike in se prijetno družili v okolju, kjer otrok preživi kar lep del dneva. Oblikovanje iz buč in »Strahec Bučko« Izdelovanje »pajkov« iz divjega kostanja Že na prvem roditeljskem sestanku smo staršem predlagale za prvo družabno srečanje kostanjev piknik. Starše smo prosile za sodelovanje pri prinašanju kostanjev in drv. Ker tudi peka kostanjev ni kar tako, smo prosile očete, ali bi se lotili tega opravila. Kandidatov je bilo kar nekaj. Vzgojiteljice smo že zgodaj septembra začele zbirati buče in drug naravni material. Na dan srečanja smo skupaj z otroki v dopoldanskem času pripravile ves potrebni material za izvedbo delavnic. To so bile: • Delavnica oblikovanja iz buč; v njej so otroci s pomočjo staršev izdelali strahca Bučka. • Oblikovanje in igra z glino; izdelali so nočno bučko. • Izdelovanje in igra z divjimi kostanji; izdelovali so pajke. • Igra in oblikovanje iz solnega testa; nastala so jabolka in hruške. Seveda pa ni manjkalo sproščene igre in krepčanja s sadovi jeseni – s slastnimi pečenimi kostanji in z domačim jabolčnim sokom. V prijetnem, sproščenem vzdušju smo preživeli lep popoldan, ki se je prevesil v večer, ko smo se poslovili. Vsi smo imeli možnost aktivnega vključevanja v proces, doživljanja vzdušja in sodelovanja v skupini, možnost sproščenega komuniciranja med vzgojitelji, starši in otroki, možnost izražanja svojih idej, medsebojnega spoznavanja in povezovanja. Vzgojiteljice smo bile zadovoljne ob opazovanju veselih otroških obrazov, saj ni lepšega kot preživeti popoldan s svojimi prijatelji, mamico, očkom, babico in dedkom. Otroci so dobili sporočilo, da je prijetna in naklonjena komunikacija potrebna za dobro počutje, sobivanje, delovanju in samouresničevanju vsakega posameznika. Brigita SMREKAR, vzgojiteljica Kostanji že dišijo 10 Glasilo Mestne četrti Tabor MOTO NA ZLOŽENKI DRUŽINI PRIJAZNEGA PODJETJA VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA POLŽ MARIBOR: »ČE JE MO JA DOLŽNOST DELATI, JE MOJA PRAVICA ŽIVETI« (Srečko Kosovel) Zadovoljstvo zaposlenih in kakovostni medčloveški odnosi so zelo pomemben del uspešne vizije in razvoja, zaradi tega se je VDC POLŽ Maribor vključil v postopek pridobitve certifikata »Družini prijazno podjetje« (DPP). Certifikat podeljuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Zavodom Ekvilib. Revizorski svet Ekvilib je VDC Polž Maribor podelil osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, in sicer dne 24. oktobra 2008. VDC POLŽ Maribor se je že od nekdaj zavzemal, da bi ustvarjal čim boljše delovno okolje za zaposlene. Zaradi tega so bile že prej v delovni proces vpeljane določene strategije. V VDC Polž Maribor se zavedamo pomena usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, obenem pa krepimo in širimo družbeno odgovornost, tako do zaposlenih kakor tudi do širše skupnosti. Z omenjenim postopkom certificiranja smo dodatno oplemenitili naše dosedanje uspešno delo. Sprejeli smo devetnajst ukrepov, ki jih vpeljujemo v triletnem obdobju. Pri izboru ukrepov smo izhajali iz potreb in želja zaposlenih ter upoštevali tudi ostale dejavnike; raznolikost posameznih dislociranih enot ter možnosti organizacije delovnega procesa. Potrebno je poudariti, da izbrani ukrepi DPP ne vsebujejo ukrepov in aktivnosti, ki se že lahko izvajajo na osnovi kolektivnih pogodb. Večina ukrepov je že zaživela tudi v praksi. Le-te sproti spremljamo, po potrebi tudi dopolnjujemo. Nekateri ukrepi Varstveno delovnega centra POLŽ Maribor: • časovni konto, • skrajšan delovni čas zaradi družinskih obveznosti, • otroški časovni bonus, • izredni neplačan dopust / dodatni plačan dopust, posredovanje informacij odsotnim delavcem / ohranjanje stikov, • srečanja na zborih zaposlenih (na temo DPP), • oblikovanje kakovostnega kroga (kjer so zastopane vse organizacijske enote), • določitev pooblaščenca za vprašanja usklajevanja poklica in družine, • otroci v podjetju – kratkotrajno pripeljati otroke na delo, • organizirati dan odprtih vrat, vodstvo kot vzor / razvoj socialnih veščin, • raziskava in mnenja zaposlenih / ocena vodstva / tekoče spremljanje in identificiranje potreb zaposlenih, glede na družinske obveznosti, • uporaba in dejanska izvedba načela »zaposlujemo po načelu nediskriminacije in enakih možnosti«, • oblikovanje sobe za otroke / večnamenskega prostora, • vzpostaviti informacijske platforme • ter številni drugi ukrepi. Ukrepi DPP zmanjšujejo konflikte med delom in družinskim življenjem, zato se kakovost delovnega in družinskega življenja izboljšuje, večja je motiviranost zaposlenih in posledično tudi produktivnost. Pozitivni učinki družini prijazne politike se v zavodu kažejo tudi v počutju zaposlenih in njihovih družin ter krepitvi družinskih vrednot. Zaradi manjšega števila stresnih situacij, lahko delavci lažje usklajujemo poklicno in družinsko življenje. Poleg tega se je izboljšala pripadnost podjetju in solidarnost na delovnem mestu. Ukrepi pripomorejo, da dobro usposobljene kadre ohranimo v kolektivu, s tem pa ohranjamo kvaliteto našega delovanja. V zavodu smo oblikovali etični kodeks, kjer je zapisan skupek naših vrednot in načel: profesionalnost, poštenost, lojalnost, pripadnost, timsko delo, zasebnost zaposlenih, informiranost, izobraževanje zaposlenih, etika do sebe in do drugih. Etični kodeks izkazuje okvir našega skupnega dela, delovanja ter predanosti zaposlenim, našim družinam, našim uporabnikom, kakor tudi širšemu okolju. Kodeks je objavljen na naši spletni strani VDC POLŽ Maribor (vdc.polz@vdcpolz.si). V zavodu se zavedamo, da morajo biti ukrepi aktiven in živ del delovnega procesa, ki jih zaposleni soustvarjamo in razvijamo. Vsak zaposleni je pomemben člen v razvoju zavoda, zato je zelo pomembno, na kakšen način usklajuje delovno in zasebno življenje, kakšne so njegove potrebe in sposobnosti samozaupanja ter oblikovanja življenjskih ciljev. Nataša HITER, DPP koordinatorka v VDC POLŽ Maribor 11 Glasilo Mestne četrti Tabor DRUŠTVO UPOKOJENCEV MARIBOR TABOR Društvo upokojencev Maribor Tabor, s sedežem na Gorkega ulici 48, je v aprilu 2011 dobilo novo vodstvo. Po dolgoletnem predsedovanju pokojnega gospoda Branka Stajnka je bil na rednem letnem občnem zboru za novega predsednika društva, z najštevilčnejšim članstvom v državi, izvoljen gospod Franc Slavinec. ima tudi za številne naše sekcije, ki delujejo v sklopu društva ter jih moralno in finančno, v kolikor to sredstva dopuščajo, podpira. Društvo je letos pristopilo h programu Starejši za boljšo kakovost življenja doma, katerega cilj je pomagati starejšim, da bi se bolje počutili v svojem okolju. V zvezi s tem programom pa iščemo prostovoljce, ki bi želeli sodelovati. Zainteresirani se lahko prijavite v tajništvu društva. Vabimo pa tudi upokojence, ki še niso nikjer včlanjeni, da se nam pridružijo. Uradne ure so od ponedeljka do četrtka, od 8. do 11. ure Naše telefonske številke so: 02/33 12 235, 33 25 575 – predsednik, 040/793-091 in fax: 33 25 576. E-mail: drustvoupokojencev.mbtabor@triera.net Na spletni strani pa nas najdete na: du-tabor webs.com Na fotografiji predsednik društva: Franc Slavinec. S sodelavci se trudi, da bi ugled društva ostal še naprej na taki ravni, kot je bil doslej. Veliko razumevanje Erika Štraus, tajnica društva MLADI GLASBENIKI MED NAMI V obnovljeno stavbo bivšega vrtca na Metelkovi ulici 58 se je leta 2003 vselila glasbena šola, takrat še Organizacijska enota Tabor Srednje glasbene in baletne šole Maribor, danes Podružnična šola Tabor Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Približno deset let je trajalo reševanje prostorskega problema, saj prostori v stavbi KUD-a Angel Besednjak na Ulici Miloša Zidanška niso več zadoščali potrebam glasbene šole. Za ureditev nove stavbe, kjer delujemo v neprimerno boljših pogojih, se zahvaljujemo Mestni občini Maribor, ki je priskočila na pomoč. Kot javni zavod izobražujemo otroke v naslednjih programih: • predšolska glasbena vzgoja (starost 5 let) • glasbena pripravnica (starost 6 let) • glasba (od 7 let naprej) • plesna pripravnica (starost 6, 7 in 8 let) V programu glasba lahko učenci izberejo instrumente: klavir, harmoniko, violino, kljunasto flavto, flavto, klarinet, saksofon, kitaro ali trobento. Ob učenju instrumenta pridobivajo splošno glasbeno znanje pri predmetu nauk o glasbi. Učenci višjih razredov spoznavajo tudi oblike skupnega muziciranja, kot sta komorna igra in orkester. Podružnično šolo Tabor v šolskem letu 2011/12 obiskuje 223 učencev glasbe. Polno zasedena je tudi naša baletna dvorana, saj baletna šola Konservatorija Maribor, zaradi prostorske stiske del pouka izvaja na naši šoli (157 otrok). V obliki komorne igre deluje tudi Orffova skupina, ki s svojim program popestri naše nastope. Ob tej priložnosti bi se mladi glasbeniki s svojimi profesorji radi zahvalili vsem krajanom Mestne četrti Tabor, ki nas na tak ali drugačen način podpirate in razumete naš način dela. Prisrčno vas vabimo na naše javne nastope, ki so objavljeni na spletni strani Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Tabor. »Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse bolečine srca.« (William Shakespeare) Simona Fišer, prof., pomočnica ravnateljice Konservatorija za glasbo in balet Maribor 12 Glasilo Mestne četrti Tabor PRVIH PETDESET LET JE ZA NAMI, ZAKORAČILI SMO V NOVIH PETDESET PLANINSKIH LET Lepo, prisrčno, pa tudi slavnostno smo proslavili zlati jubilej s himno slovenskih planincev, pozdravi prijateljskih društev, predstavnico Planinske zveze Slovenije, podelitvijo priznanj društvu in posameznikom in seveda z zelo številno udeležbo planincev, med nami so bili tudi ustanovitelji društva pred PETDESETIMI leti. Po uradnem delu smo v veselem in prešernem razpoloženju, ob prijetni glasbi, dobri kapljici dolgo v noč modrovali o planinah, izletih, planinskih dogodivščinah in že delali načrte za nove planinske podvige. Hoditi v gore je res lepo in zdravo. Ko prideš na vrh gore, se ti odpre razgled levo, desno, na vse strani, to je najlepša nagrada. Vse življenje lahko hodiš po slovenskih gorah, pa boš vedno znova presenečen, kako lepa je naša Slovenija. Slovenci smo s planinami močno povezani. To tudi ni naključje, saj je naš domovina reliefno zelo razgibana dežela – nižinski svet hitro prehaja od položnih gričev, preko razgibanih hribovij do visokih skalnatih vršacev. Živimo v naročju prečudovitih Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp ter med gozdnatimi hribovji in vinorodnimi gričevji. Planine nas Slovence vabijo vse življenje, v vseh življenjskih obdobjih. Da je temu res tako, dokazujejo naši izleti, pravi planinski, pohodniški, kolesarski. Slovenijo smo prečesali po dolgem in počez, povzpeli smo se na bližnje MOJ PLANINSKI ČAJ Glej, v tem posušenem cvetju spi spomin na moje proste urice in na poletni čas, na zatišne kraje dehtečih, sončnih jas, ob vznožju mogočnih teh gora, planin! Vonljivost, ki po tratah se je medila, vso to zdravilno floro je prepojila, da dehti še zdaj medeno od vonjav, pričara še pozimi vonj cvetočih trav! tuje vrhove, obudilo se je srečanje s planinskimi društvi nekdanje države, gostili so nas planinski prijatelji iz Srbije, Fruška gora nas je prijazno sprejela. Planine so del nas, stari rek pravi: »Je gora visoka gor do neba; če nanjo povzpneš se, zdravilo ti da.« Planinci nismo zaprta kasta, vsak ljubitelj narave in planin, dobre druščine je dobrodošel, da bomo skupaj vandrali po naši lepi deželici, eni z višjimi cilji, drugi z nižjimi, vsi pa z željo, da nam bo v planinah lepo in da se bomo vračali domov polni novih in prijetnih vtisov, mogoče z mislijo, da je pot pomembnejša kot cilj in vsaka pot je svoja zgodba. Mija PILKO, predsednica društva Ko srečna k rožam sklanjala sem obraz, z dušo, upijanjeno od njihove miline, sem blagrovala sonce, ljubljeni poletni čas, ter bala, da vzbuh poletja prehitro mine. Ko pozimi v sneg vkovane bodo tihe jase in pod gorami nedostopne sončne senožeti, mi bo ta moj planinski čaj, nabran poleti, pričaral spomin na čarobne poletne čase. Marinka URŠIČ, LIKUS 13 Glasilo Mestne četrti Tabor ROČNODELSKI KROŽEK »VIJOLICE« V Mestni četrti Tabor, kjer se dobivamo vsako sredo, med 9. in 11. uro, članice ročnodelskega krožka »VIJOLICE« snujemo svoje načrte za prihodnost. Rade prihajamo na »učne ure«, saj vsakič izvemo kaj novega, tako da se naša košarica znanja kar pridno polni. Šivamo, pletemo, kvačkamo, klekljamo, izdelujemo vizitke in nakit. Seveda pa ne izostanejo tudi dnevni dogodki, katere je treba nujno pokomentirati. Za teme, kot so kuhanje, vrtnarjenje, pa že skoraj zmanjka časa. Na naši razstavi je obisk velik. Vsako leto v začetku meseca marca organiziramo razstavo ročnih del. Tokrat bomo zabeležile jubilejno, 25. obletnico delovanja. Skrbno se pripravljamo nanjo, že sedaj pa se veselimo vaše pozornosti in obiska. Če ste začutili, da bi tudi vi sodelovali v našem aktivu, vas vabimo, da se nam pridružite. Vesele vas bomo. Nežka Strlič Članice – stojijo od leve proti desni: Nevenka Beranič, Hermina Seifreid, Mirjana Matič, Ana Mahajc, Marija Žirovnik, Lojzka Miklavžič, Jožica Žvikart, Elizabeta Boršič, Marija Koren, Jožefa Dobrajc, Dragica Bizovičar, Grozdana Radeljić in Nežka Strlič. Spredaj od leve proti desni: Marjana Veit, Lojzka Perko, Lucija Verdinek, Doda Levanič in Slava Klobučar. Fotografiji: Stanislav Rožman SKUPINA »SONČNICE« MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA DRAVA Medgeneracijsko društvo za samopomoč Drava je prostovoljno, neprofitno, nevladno humanitarno društvo, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva in izvaja program Skupine starih ljudi za samopomoč na lokalnem nivoju na področju UE Maribor, Pesnica in Ruše, v občinah: Mestna občina Maribor, Pesnica, Kungota, Hoče– Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Selnica ob Dravi. V društvu imamo še dve zaposleni osebi, v okviru programa Javnih del ter evropskega sklada, MDDSZ in Zavoda za zaposlovanje. V društvu sta dve zaposleni osebi v okviru programa Javnih del Zavoda za zaposlovanje. V lokalno mrežo se trenutno povezuje 61 skupin, od tega 28 v domačem okolju in 33 skupin v naslednjih socialnih zavodih: Dom Danice Vogrinec – enoti Pobrežje in Tabor, Sončni dom Maribor, Dom starejših Tezno, Dom starejših Idila, Jarenina. Skupine vodi 98 usposobljenih prostovoljk, voditeljic skupin. V 61 skupinah se redno, tedensko in v izbranih prostorih sestaja 459 uporabnikov – članov skupin. Skozi pogovor in izmenjavo mnenj bogatijo svoje družabne odnose z okoljem. Skupina starih ljudi za samopomoč »Sončnice« deluje tudi v naši Mestni četrti Tabor, ki je letos praznovala 25 let od ustanovitve. Redna srečanja so vsak ponedeljek, med 15. in 16. uro. za »Sončnice« Stanislav ROŽMAN 14 Glasilo Mestne četrti Tabor DNEVOM, KI SO PREOSTALI, DODAJAMO ŽIVLJENJE Slovensko društvo hospic je nevladna neprofitna humanitarna organizacija. Društvo nudi pomoč umirajočim bolnikom in njihovim svojcem. Prizadeva si za detabuizacijo smrti in za bolj človeški odnos do umiranja in žalovanja v današnji družbi. Društvo je bilo ustanovljeno junija 1995 v Ljubljani. Leta 1996 smo ustanovili Območni odbor društva v Mariboru. Na področju Maribora in okolice izvajamo oskrbo in spremljanje umirajočih bolnikov na njihovih domovih, pa tudi v ustanovah – domovih za ostarele. Spremljanje in pomoč je za bolnike brezplačna, kar sodi v osnovno filozofijo hospica. Ves čas našega delovanja si prizadevamo udejanjiti naš moto in resnično biti ljudem blizu v težkem času. Bolezen, umiranje in smrt so nepreklicno del življenja in nikogar ne obidejo. V tem času pa smo ljudje še posebej potrebni podpore, pomoči, razumevanja in človeške bližine. V letih delovanja, smo glede na odzive ljudi, mnoge s svojim delovanjem prepričali, da je naše poslanstvo resnično v službi človeka in zanj. Strokovni delavci in prostovoljci Slovenskega društva hospic s sočutno prisotnostjo osveščamo ljudi, da z zavedanjem o minljivosti postane vsak trenutek življenja, ki ga še imamo, bolj dragocen in da tudi zato lahko živimo bolj polno in ljubeče do sebe, bližnjih in sveta. V letih delovanja smo bili spoštljivi spremljevalci umirajočim ob koncu njihovega življenja in zvesti sopotniki žalujočim, ki so se soočali z izgubo bližnje osebe. Še posebej obzirno stopamo do žalujočih otrok in mladostnikov, da v družinskem žalovanju ne bi ostali prezrti in da izgube ne bi kot grenko breme nosili skozi življenje, ampak bi z zaceljenimi dušami živeli naprej. V program Slovenskega društva hospic je vključena oskrba umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu, podpora žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom po izgubi bližnje osebe (za uporabnike v celoti brezplačno). Morda tudi vi razmišljate in ste pripravljeni darovati svoj čas in prinašati svetle trenutke v življenja ljudi. Vabljeni med prostovoljce našega društva. Hospic Maribor Vesna Žigon V MESTNI ČETRTI IGRAMO BRIDGE Bridge je v svetu najbolj razširjena igra s kartami z največ možnimi kombinacijami. Lahko ga igramo družabno, v prijateljskem in družinskem krogu, ali pa tekmovalno preko kluba in Bridge zveze Slovenije, tako v domačem klubu kot tudi na turnirjih državnega nivoja, in na mednarodnih turnirjih po svetu. Bridge je miselni šport, v katerem igra par proti drugemu paru v parskem in moštvenem načinu tekmovanja. Je miselni šport, ki krepi logično razmišljanje, kombinatoriko, komunikativnost, partnerski, moštveni ali športni duh. Zato so ga nekatere Evropske države uvedle kot izbirni predmet v osnovnih in srednjih šolah. V Sloveniji sodelujemo v domačih klubih, ki so povezani v Bridge zvezo Slovenije. Igramo ga lahko preko interneta z ljudmi po celem svetu. V ta namen je na voljo internetna stran BBO (bridge basse on line). Igranje po internetu je brezplačno. Mariborski bridge klub obstaja že od leta 1958 in je v bivši Jugoslaviji eden izmed prvih ustanovljenih klubov pri nas. Pred tremi leti smo praznovali 50. obletnico, kar dokazuje, da se bridge v Sloveniji igra že zelo dolgo. Predseduje mu Silvija Pehnec. Klub ima 42 članov. Glede prostorov smo brezdomci, zato igramo turnirje, ki jih organiziramo ob petkih na različnih lokacijah. Tekmujemo tudi na državnem nivoju in na prijateljskih turnirjih po Sloveniji in Evropi. 25. maja 2011 smo imeli s 15 Glasilo Mestne četrti Tabor Na fotografiji z leve navzgor: Anton Šprajcer, Milica Marin, Mojca Unger, Milan Zavrnik, Nevenka Beranič, Majda Fujs, Frida Vipavec, Silva Mori in Drago Cehtelj. pomočjo Mestne četrti Tabor predstavitev igre bridge, ki smo jo uspešno izvedli. Ob tem smo pridobili nekaj novih članov, katerih smo veseli. Poučevanje igre bridge, ki ga pridno obiskuje 8 do 12 začetnikov, Na fotografiji z leve navzgor: Slavko Božič, Ivo Šuštar, Helena Vogrinec, Milan Jurjovič, Zvonko Raušl, Bojana Hrvatin in Milica Marin. poteka ob sredah in četrtkih, med 17. in 20. uro, v prostoru gostinskega lokala Majde Grašič »Stadion«, Engelsova ulica 6 (atletski stadion Poljane). Vabljeni vsi, ki imate željo, da bi spoznali igro bridge. BRIDGE KLUB MARIBOR ♣♦♥♠ Milica MARIN, mentorica in vodja Fotografija: Stanislav Rožman VANDALIZEM – »GRAFITI« V MESTU Uničevanje igral na otroških igriščih, klopi, razbijanje luči javne razsvetljave, prevračanje zabojnikov za smeti, uničevanje prometnih znakov in osebnih avtomobilov, grafiti in podobna dejanja so postali vsakdanjik našega življenja, vendar ne del življenja, s katerim bi se lahko sprijaznili, saj »vandalizem« poleg neposrednih posledic v okolju, škodljivo vpliva na vsakdanje življenje, medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in dobro počutje v okolju. Kazenski zakonik Republike Slovenije kaznivega dejanja "vandalizem" ne definira kot posebno kaznivo dejanje, ampak se ga kot nesprejemljivo obliko ravnanja v družbi lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje glede na namen izvršitve dejanja ter posledico oziroma posledice tega dejanja. V zadnjem času je zelo povečana prisotnost vandalizma v obliki »grafitarstva«, pri čemer grafitarji kot predmet napada ne izbirajo le mostove in podhode, temveč vedno večkrat napadajo naše domove ter vzgojne ustanove. Omenjeno obliko vandalizma je zelo težko raziskovati, saj je policija o njej največkrat obveščena šele nekaj časa po storitvi, zato se obračamo na Vas s prošnjo, da če opazite, da se nekdo vandalsko obnaša, ga skušajte opozoriti, naj tega ne počne, v kolikor pa presodite, da vašega poziva ne bodo upoštevali, TAKOJ pokličite »operativno komunikacijski center – POLICIJA 113 ali anonimni telefon 080 12-00«. Na vsak klic se bo policija odzvala ter ukrepala v skladu z zakonskimi pooblastili, prav tako pa se bo policija poskušala pojavljati »na pravem kraju ob pravem času«. Bodite vzor vašim otrokom, sosedom in drugim sodržavljanom. Zavedajte se posledic vandalskih dejanj in nam pomagajte pri preprečevanju ter pri odkrivanju storilcev. Čisto in lepo urejeno okolje, prijazni in gostoljubni ljudje so za turistično ponudbo nepogrešljivi in tega se je potrebno zavedati. Gregor JAUNIK, vodja policijskega okoliša gregor.jaunik@policija.si 16 Glasilo Mestne četrti Tabor FILM IN VIDEO KLUB MARIBOR − OD SEKCIJE DO KLUBA Težko je v kratkem tekstu predstaviti delovanje kluba, ki je že 41 let na sceni nekomercialnega filma, včasih imenovanega amaterski film. Pa vendar bom poskusil. Delovanje kluba, ki se danes imenuje FILM IN VIDEO KLUB MARIBOR, lahko razdelimo na dve obdobji. Prvo obdobje je obdobje od leta 1970 do leta 1988, drugo obdobje pa od leta 1988 do danes. V prvem obdobju – gre za ustanovitev Kino kluba Maribor, takrat se je skupina članov takratnega Foto kino kluba Maribor, ki jim je bila bližja premikajoča slika od statične, odločila, da bo iz takratne filmske sekcije ustanovila Kino klub Maribor. Bili so to ustanovni člani: Edi Malekovič, Rudi Jakl, Elza Ban, Andrej Humek, Ervin Kralj in Teri Malekovič. In začelo se je delo. Klub se je s svojim delom začel uveljavljati najprej v Mariboru, sledi Slovenija, Jugoslavija in nazadnje Evropa in svet. Že prvo leto je bil organiziran VEČER AMATERSKEGA FILMA. Posledica zagnanosti takratnih članov je bil Republiški festival amaterskega filma Slovenije leta 1971, ki jim je bil zaupan s strani FKZS. Z letom 1972 je klub pričel z organizacijo v takratni državi priznanega festivala amaterskega dokumentarnega filma Jugoslavije (FADF MB-YU). Organiziranih in izvedenih je bilo 16 festivalov. Deseti pa je bil tudi mednaroden. Zaradi znanih dogodkov (razpad države) pa je leta 1988 usahnil tudi festival sam. Seveda pa nismo bili samo organizatorji, ampak tudi aktivni udeleženci s svojimi filmi. Strokovnost članov pa je bila opažena tudi izven meja Slovenije in Jugoslavije, saj so bili naši člani vabljeni v žirije, tako po festivalih v Jugoslaviji, kakor izven meja Jugoslavije. Kvaliteto svojega dela so takratni člani dokazali z osvojitvijo naziva Kino amater I. razreda. Nekateri pa so ta naziv nadgradili tudi z naslovom mojster amaterskega filma. Še po nečem smo bili posebni. Imeli smo predelan projektor super 8 s Xsenon žarnico, kar je poboljšalo kvaliteto slike. Predelava je bila delo našega člana Rudija Jakla. Člani smo aktivno delovali v organih tedanjih zvez. V SOAFJ je bil predstavnik Slovenije Edi Malekovič, v FKZS pa so bili Dragomir Lorber, kot član odbora za film, Edi Malekovič in Gorazd Lozar pa kot predsednika odbora za film. Leta 1982 je bil Kino klub Maribor organizator Otroškega filmskega festivala, na katerem so sodelovale selekcije vseh republik in obeh pokrajin. Festival je bil organiziran v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine. Delo kluba je med letoma 1988 in 1998 nekoliko stagniralo. Zahvaljujoč zagnanosti Franca Kopiča in Božidarja Kunstlja pa ni popolnoma usahnilo. In tu začne drugo obdobje delovanja kluba. S prehodom tehnike iz filma na video smo temu sledili tudi v klubu. Logična posledica je bila poleg snemanja na video tudi sprememba imena kluba. Preimenovali smo se v Film in video klub Maribor in nadaljevali z delom. V klubu, ki se je ponašal z organizacijskimi sposobnostmi, smo seveda začeli z organizacijo mednarodnih video festivalov. Tako je bil leta 2000 organiziran prvi Mednarodni video festival v Mariboru. Na ta festival, že imenovan TOTI, je bilo prijavljenih in poslanih 48 filmov iz devetih držav. Vodeni z izkušnjami v organizaciji iz prejšnjih festivalov je bila naša organizacija toliko izpopolnjena, da so našo kvaliteto opazili tudi na Mednarodni zvezi nekomercialnih filmarjev UNICA. Z letom 2007 pa so to potrdili tudi s prevzemom patronata nad našim festivalom. Da gre za priznanje festivalu, in s tem seveda tudi klubu, pove podatek, da je na svetu samo 12 festivalov pod tem patronatom. Če sem prej omenil prvi TOTI festival z 48-imi filmi iz devetih držav, pa lahko sedaj s ponosom napišem, da je na 11. TOTI mednarodni video festival prispelo 191 filmov iz dvaintrideset držav Evrope in sveta. In tu so še nagrade in uspehi naših članov na festivalih po svetu in Sloveniji. Seveda je sodelovanje na festivalih cilj vsakega ustvarjalca, saj s tem pokaže 17 Glasilo Mestne četrti Tabor ljubiteljem nekomercialnega filma, kaj je ustvaril in kako razmišlja. Vsekakor bom na začetku izpostavil našega člana Franca Kopiča, člana Evropske filmske zveze Evro filmar, katere član je že 25 let in je med drugimi nagradami in priznanji dobil lani na festivalu Evro filmarjev zlato medaljo. Seveda pa to ni njegova prva in tudi ne zadnja nagrada. V svojem 35-letnem delovanju je dobil 581 domačih in tujih nagrad in priznanj. Ostali člani pa se ponašamo skupno s približno 240 nagradami in priznanji. Seveda pa je Francijev uspeh zabeležen tudi v Guinessovi knjigi rekordov iz leta 1989. V zgoraj napisanem ste opazili, da smo v klubu aktivni. Če tudi vi želite ustvarjati in sodelovati v našem klubu, vas vabimo, da se nam pridružite na Goriški ulici 2, v zakloniščnem prostoru. Urnik sestankov je objavljen na vratih kluba. Gorazd LOZAR, predsednik kluba LEPO JE ŽIVETI Z NARAVO Mestna četrt Tabor in Magdalena sta na nek način v prednosti, saj tukaj živeči ljudje imajo neposreden pristop do potrebnih informacij za nabiranje zdravilnih zelišč in gob. Društvo zeliščarjev Maribor in Gobarsko društvo Lisička imata namreč v tem delu Maribora svoja sedeža, kjer so razstave in srečanja številnih članov vseh ljubiteljev narave. Huda bremena današnjega časa vse bolj pritiskajo na ljudi, kar negativno vpliva na počutje in zdravje. Zato je sprostitev v naravi pomemben varnostni ventil, ki regulira vsa nabrana neskladja v človeku in zagotavlja bolj zdravo ter srečnejše življenje. Vsak prebivalec našega mesta in širše okolice ima možnost, da kot član društva že v enem letu sodelovanja spozna vse bistvene podrobnosti za varno nabiranje gob in rastlin. Nepoučen nabiralec dobrot iz narave lahko z uporabo 'divje' hrane nehote hudo ogrozi sebe, kakor tudi zdravje svoje družine. Za varno in zdravo uporabo prosto rastočih rastlin si moramo brez izjeme zagotoviti vsaj osnovno znanje. Tako gobarji kot zeliščarji imamo celoletna srečanja za člane po programu, ki se običajno odvija ob dela prostih dnevih ali ob določenih sobotah in nedeljah. V društvih pripravljamo tudi bolj zahtevne programe za izobraževanje članov, Utrinek z razstave zelišč v domu mestne četrti in črni goban. ki bi želeli postati zeliščarji ali determinatorji gob. Gobarska društva iz različnih mest se združujejo v Zvezo mikoloških društev Slovenije, ki skrbi za strokovno in naravovarstveno delovanje posameznih društev. Z odločitvijo, da postanete član katerega koli društva, ki vas poučuje in vabi v neokrnjeno naravo, si boste polepšali življenje. Tudi če odmislite vse dobrote, ki jih ponujata travnik in gozd, je največ vredno zdravje, ki si ga boste za gotovo utrdili. Anton POLER, predsednik Društva zeliščarjev Maribor in determinator Zveze mikoloških društev Slovenije Fotografija: Anton Poler 18 Glasilo Mestne četrti Tabor RAZSTAVA ZELIŠČ Tudi letos je bila razstava zdravilnih rastlin in dišavnic. Tokrat na temo: »Rastline za prehrano in zdravje.« Društvo zeliščarjev Maribor, sekcija zeliščarjev v Mestni četrti Tabor je pripravilo na ogled rastline za prehrano in zdravje. Tudi tokratno razstavo si je ogledalo veliko število naših krajanov in drugih. Na vprašanja obiskovalcev razstave so odgovarjali člani društva zeliščarjev, le-ti so bili prisotni ves čas razstave. Željni uka o zdravilnih rastlinah so se lahko vključili v Društvo zeliščarjev in bodo lahko na rednih srečanjih izpopolnjevali svoje znanje. Moto letošnje razstave je bil: »Z glavo v naravo po zdravje in hrano!« Če bi radi postali naš član/članica pokličite Mestno četrt Tabor in poslali vam bomo prijavnico. Borut CERKVENIČ, Društvo zeliščarjev Maribor OBISKALI SMO Rodila se je 31. marca 1921 v Šentjurju pri Celju. Doma je bilo sedem otrok, sedaj je samo še ona ostala. Mož je bil iz Babincev pri Ljutomeru. Oče je delal na Marija Kovačič z Ljubljanske ulice 86/a davčni upravi, zato se je pri njih po domače reklo »pri dacarjih«. V Maribor se je preselila 1936. leta na Koroško cesto 41. Pred dvanajstimi leti pa se je preselila na Ljubljansko ulico. Delala je šest let pri družini Hajnc, ki je imela knjigarno v Gosposki ulici. Nato se je preselila v Ljutomer in čez čas spet prišla nazaj v Maribor. Redno se ni nikoli zaposlila, bila je gospodinja. Delala je po potrebi honorarno na čolnarni Elektrokovine v Limbušu, kjer je skrbela za hrano. Njej mož je bil lovec in je skrbel za lovski dom v Polskavi. Zato je hodila ob koncih tedna tja kuhat hrano. Največkrat je skuhala srnjakov golaž ali pa govedino na lovski način, ker so to imeli obiskovalci najrajši. Po moževi smrti pa ni več hodila kuhat. Njeno največje veselje, ko je bila mlajša, je bilo obiskovanje kina. Ima hčerko, ki sedaj živi v Ljubljani. Tudi dve vnukinji sta ji v veselje. Veselo je, ko jo pridejo obiskat. K njim pa ne hodi, ker je predaleč. Naše Glasilo in Napovednik tudi rada prebere, ker izve zmeraj kaj novega. Ob slovesu smo ji obljubili, da čez leto dni ponovno pridemo na obisk. Besedilo in fotografija: Stanislav Rožman BILI SMO NA IZLETU Mestna četrt Tabor v sodelovanju z Društvom upokojencev Maribor Tabor je organizirala že tretje srečanje krajanov ob Evropskem dnevu sosedov, s piknikom v naravi pri Lovskem domu Vitomarci. Udeleženci niso razmišljali preveč s prijavo, saj so se že veselili druženja s sosedi, saj prevečkrat gremo mino eden drugega le s pozdravom in si ne vzamemo časa za druženje. S temi izleti dokazujemo, da prijateljstvo in človeška toplina ter solidarnost niso le prazne besede. Na srečanju je bilo podeljeno tudi krajevno priznanje za leto 2011, le-tega je dobil Borut Cerkvenič z Dalmatinske ulice 38. Po kosilu in pozdravni pijači je sledila glasba za dobro voljo. Smeha, dobro volje je bilo obilo in kar prehitro je prišel čas za vrnitev domov, z mislimi že na prihodnjo srečanje. Fotografiji: Stanislav Rožman 19 Glasilo Mestne četrti Tabor LIKOVNE RAZSTAVE V MESTNI ČETRTI GREGOR PRATNEKER Gregor Pratneker (1973) živi in ustvarja v Mariboru. S slikarstvom se je začel ukvarjati pred petnajstimi leti, sprva kot samouk. Skozi celotno slikarsko pot je zvest likovni tehniki olje na platno (sprva olje na lesonit). V samem začetku likovnega ustvarjanja se je posvečal le figuralnim kompozicijam, aktom. Leta 2006 diplomira na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru z diplomsko nalogo »Slikarske vedute Maribora«. Po diplomi se intenzivno posveti le slikarstvu, včlani se v ZDSLU in ustvarja serije izbranih motivov, kot so vedute mesta Maribor, cerkve Maribora in okolice, krajine, pogled v gozd, svetopisemske zgodbe, stari avtomobili … Leta 2007 se vpiše tudi na podiplomski študij slikarstva na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Danes samostojno razstavlja in sodeluje na številnih skupinskih likovnih razstavah ter likovnih kolonijah doma in v tujini. VESNA ALJANČIČ loteva različnih ročnih in miselnih spretnosti. Tekmuje z boleznijo, ki pridobiva na moči, pa se ne da in se trudi realizirati svoje cilje. Nabira in preša cvetje, iz katerega izdeluje stenske dekoracije, ki so v glavnem namenjene starejšim ljudem v domovih in otrokom v vrtcih in šolah ter bolnikom v bolnišnicah. Tako lahko občudujejo številno cvetje v času zime, ko je narava osiromašena. Izdelke v večji meri poklanja. Tako tudi naše prostore krasi njeno cvetje. Za zaključek pa pravi: »Nimam posluha, toda če bi lahko z rokami, bi tudi pela.« RUDI BRAČIČ je članica Dnevnega centra aktivnosti za starejše (MZU) in članica Borze znanja v Mestni knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Rojena je bila leta 1945 in kot se rada sama pošali, pravi, da je je vojni produkt. V centru v glavnem ustvarja skulpture iz gline, lutkice iz blaga, poslikava stekleničk in svile, izdeluje mozaike, preša cvetje in izdeluje reliefne stenske dekoracije. Svoj prosti čas preživlja s svojimi prijatelji v dnevnem centru, kjer se ima zelo lepo. Pred šestnajstimi leti se je nenadoma vselil v njeno telo podnajemnik, ki je postal s časom zvesti prijatelj in se imenuje ekstrapiramidni sindrom Parkinsona. Ko se vsako jutro zbudi, se zave, da je kvaliteta njenega dneva odvisna samo od nje. Kruto je spoznanje, da si sam odgovoren za kvaliteto življenja, od otroštva, ko se zaveš, pa vse do smrti. Poleg dnevnega vzdrževanja fizične kondicije se disciplinirano Njegov Maribor ponovno krasi našo dvorano. Tudi ta dela so v akrilni tehniki. Tokrat razstavlja tudi utrinke z dopusta. Tako toplino v prostor prinašajo njegove oljke in delo na polju. Kljub upokojitvi še danes najde dovolj časa za slikanje. Njegova dela krasijo številne domove. Razstavlja še vedno samostojno po Sloveniji, tudi v tujini. Z veseljem se odzove na številne likovne kolonije in slikarska srečanja. 20 Glasilo Mestne četrti Tabor 25 LET ŠAHOVSKE SEKCIJE Kar hitro je minilo teh 25 let. Od prvega turnirja do danes je bilo odigranih mnogo šahovskih partij. Menjavali so se igralci te miselne igre, vendar je sekcija vse do danes pridobila na imenu. Včasih smo se udeleževali tudi turnirjev med sekcijami po krajevnih skupnostih, danes pa teh turnirjev ni več. Ostala so nam le priznanja, ki smo jih dobili za osvojena mesta. Igrali smo na turnirjih, ki so se pričenjali vsak petek, in sicer ob 17.30. Igrali smo po Bergerjevem sistemu, vsak z vsakim na 5 minut na posamezno igro. V teh letih je pri nas igralo skoraj 200 različnih šahistov. V letnem obdobju pa igramo dva turnirja. Jesenski in spomladanski turnir sestavljata vsak po dvajset turnirjev, od tega velja v vsakem po petnajst najboljših rezultatov. Tako ima vsak igralec lahko pet popravkov pri rezultatu. Po odigranih kolih smo tako dobili nova prvaka v naši mestni četrti. Jesenski prvak je postal Mirko Slana, Cesta zmage 8, sledita mu Jože Topič, Ulica Eve Lovše 4 in Tone Janžekovič, Ljubljanska ulica 88/b. Naslov spomladanskega prvaka pa je osvojil Jože Topič, sledita mu Smailhaki Isufi in Tone Janžekovič. Za konec lahko zapišemo, da smo ponosni na prehojeno pot. Na fotografiji: del igralcev iz naše četrti. Stanislav ROŽMAN ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE Združenje borcev je samostojna, domoljubna, nepridobitna organizacija, v katero se z namenom uresničevanja skupnih interesov prostovoljno združujejo borci, drugi udeleženci narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja ter druge osebe, ki imajo pozitiven odnos do vrednot narodnoosvobodilnega boja 1941–1945. Združenje je pravna oseba zasebnega prava. Združenje je član Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki ima status društva v javnem interesu. Združenje borcev za vrednote NOB Maribor je organizirano kot območno združenje, ki vključuje sedemindvajset krajevnih organizacij, ki so oblika delovanja na terenu. Štejemo nekaj več kot 1800 članov, povprečna starost je okrog 75 let. Naše delovanje obsega območje Maribora in okoliških občin Miklavž na Dravskem polju, Starše, Slivnica-Hoče, Rače-Fram, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi. Člani smo pri svojem delu povezani in vključeni tudi v aktivnosti mestnih četrti in raznih društev, še posebej z društvi, ki delujejo na področju socialnega varstva in pomoči starejšim. Ker je precej naših članov vključenih v Skupine starih ljudi za samopomoč, želimo mrežo teh skupin v sodelovanju z MDS Drava razširiti tudi v našem društvu, saj program omogoča aktivnosti in druženje za vse naše člane, ki so osamljeni ali živijo sami. V prijetnem druženju v skupini prijateljev na ta način z razgovorom ohranjamo številne osebne spomine na zelo težko obdobje NOB kot opomin novim generacijam, da se strahote vojne ne bi več nikoli ponovile. Najstarejšim članom, neposrednim udeležencem narodnoosvobodilnega boja, pomenijo ti razgovori veliko zadovoljstvo in priznanje za njihovo trpljenje v času narodnoosvobodilnega boja, prav tako pa tudi njihovim svojcem in mlajšim članom. Med aktivnosti sodijo tudi izleti po naši domovini. Le-teh se naši člani radi udeležujejo, saj se po vsakem izletu vrnejo s številnimi novimi spoznanji. Tudi druženja nam veliko pomenijo, saj je vedno prisotno veselje, solidarnost in tovarištvo. Fotografije: utrinki z izleta ZZB KO JOŽICA FLANDER Marjan HOLC, predsednik 21 Glasilo Mestne četrti Tabor DOŽIVLJAJSKO IGRIŠČE V MALEM BETNAVSKEM GOZDU V okviru društva Center za pomoč mladim Maribor smo ustanovili prvo doživljajsko igrišče v Sloveniji, ki je namenjeno otrokom, mladim in drugim prebivalcem Maribora. Zemljišče doživljajskega igrišča leži v južnem delu Malega Betnavskega gozda, ki se nahaja v Mestni četrti Tabor med Pasteurjevo ulico, Ertlovo ulico in Betnavsko cesto v Mariboru. Trenutno smo v doživljajskem igrišču postavili ograjo, lesene lope za orodja in material, … Z dnem, ko bo zemljišče ograjeno, bomo začeli izvajati program doživljajskega igrišča dvakrat tedensko. V okviru društva izvajamo tudi igralno ustvarjalne dejavnosti. O terminih teh dejavnosti vas bomo sproti obveščali. V bližnji prihodnosti vas vabimo, da se nam pridružite v Malem Betnavskem gozdu na IGRALNIH POPOLDNEVIH. Na igralnih popoldnevih se bodo otroci in mladi igrali s pisanimi igralnimi padali, gradili bodo iz lesa, družili preko skupinskih iger, izdelovali lastne broške, pobarvali obraze, učili žonglirati, se pomerili v igri vikinški šah ... Udeležba je brezplačna. V primeru dežja igralno popoldne odpade. Hkrati vas vabimo v Mali Betnavski gozd, kjer se nam lahko pridružite pri projektu PARTY-CIPIRAJ. Doživljajsko igrišče je neprofitni in dolgoročno pedagoško, ekološko, okoljsko, prostočasno, (med) kulturno, preventivno, kurativno, skupnostno usmerjen program, namenjen dvigu kakovosti življenja otrok, mladih, staršev in drugih prebivalcev Maribora. Društvo Center za pomoč mladim v Mariboru predvideva naslednje aktivnosti: • izvajanje tematskih igralnih dni; • predstavitev in vadbo socialnih, praktičnih in življenjskih veščin na igrišču; • organizacijo družabnih dogodkov in aktivnosti za starejšo generacijo; • brezplačno informiranje in svetovanje za otroke, mlade in starše oziroma za vse, ki se zaradi spleta različnih življenjskih okoliščin in lastnih ravnanj znajdejo pred vprašanji in v težavah, za katera ocenjujejo, da jim sami niso kos; • projekte prostovoljnega dela, pri katerem sodelujejo lokalni prebivalci in drugi zainteresirani; • predstavitve in predavanja, delavnice, izobraževanja in treninge ter iskanje možnosti uporabe teh dveh konceptov dela v drugih organizacijah in mestih po Sloveniji in v jugovzhodni Evropi; • vzpostaviti nova in ohranjati obstoječa strokovna sodelovanja z družboslovnimi in drugimi fakultetami v Sloveniji. Za dodatne informacije smo vam na voljo: pokličete telefonsko številko: 02 331 83 06 (vsak delovni dan med 9. in 14. uro) ali mobitel: 040 585 945, tudi elektronski naslov: mb-info@cpm-drustvo.si in spletni strani www.cpm-drustvo.si. SREČANJE KRVODAJALCEV Krvodajalska sekcija v Mestni četrti Tabor je pripravila srečanje krvodajalcev iz mestne četrti. Na srečanje je prišlo petinpetdeset krvodajalcev. Uvodno besedo je podal predsednik krvodajalcev Borut Cerkvenič. Pozdravno besedo sta prispevala Matjan Cojhter, mag., predsednik sveta Mestne četrti Tabor in sekretar Rdečega križa Maribor Alojz Kovačič. Na seznamu krvodajalcev, ki so darovali kri več kot 10-krat v letu 2009, je 113 krvodajalcev. Naši vitezi krvodajalci so bili: Drago Cimerman z Rapočeve ulice 18 – kri je daroval 106-krat; Bogdan Lovrič z Endlicherjeve ulice 3 – daroval kri 105-krat; Borut Cerkvenič z Dalmatinske ulice 38 – daroval kri 108-krat; Zlatko Lipič z Dalmatinske ulice 18 – daroval kri 100-krat; Franc Bratuša z Goriške ulice 23/c – daroval kri 106-krat; Zlatko Bezjak s Celjske ulice 12 – daroval kri 121-krat. Tokratni prisotni »rekorder« je Emil Krajnc (na fotografiji) s Ferkove ulice, ki se ponaša s 136-kratnim odvzemom krvi. Fotografija in besedilo: Stanislav Rožman 22 Glasilo Mestne četrti Tabor ZELIŠČNI VRT Ob stavbi Mestne četrti Tabor na Metelkovi ulici 63 nastaja zeliščni vrt. Tako bodo lahko krajani zelišča in začimbe videli v naravni obliki. Zelišča, zelnate rastline oziroma kratko zeli so v botaničnem smislu enoletnice, dvoletnice, večletnice in zelnate trajnice, za katere je značilno, da ne proizvajajo lesa za oporo. V uporabnem smislu so zelišča lahko sinonim za zdravilne rastline in dišavnice. Ta raba izraza zelišča ni ustrezna, saj so mnoge zdravilne rastline in dišavnice botanično tudi polgrmi (sivka, timijan, borovnica), grmi (rožmarin, krhlika, lovor) in drevesa (glog, sena). Nekatera zelišča pa se tudi uporabljajo v kulinariki, farmaciji in zdravilstvu. Zeliščarstvo je bilo na Slovenskem v preteklosti eno najbolj razširjenih oblik zdravilstva. Eden najbolj znanih slovenskih zeliščarjev je bil pater Simon Ašič. Pri zelnatih steblih pozimi nadzemni deli odmrejo. Spomladi pa iz semena zrastejo nove rastline. Kje dobimo zdravilna zelišča? Najboljše je, če sami naberemo zelišča, ki jih potrebujemo (in poznamo!), na čistem in neonesnaženem območju. Naberemo vedno samo toliko kot potrebujemo, ne delajmo si nepotrebnih zalog, saj v glavnem vsaka sestavina za čaj izgubi moč po približno dveh letih. Ne pulimo zeli vsevprek (razen če ne potrebujemo korenin); če ne poznamo dobro zdravilnih rastlin ali če nismo vešči v nabiranju, je bolje, da prepustimo ta posel strokovnjakom. Da bi vedeli ali ste nabrali pravo zel ali dišavnico, vam bo pomagal razkriti naš zeliščni vrt. Da bi imeli v našem zeliščnem vrtu čim več rastlin, vas vabimo, da nam podarite katero, ki je niste videli v našem vrtičku. Hvaležni vam bomo za to dejanje. Na fotografiji: Melita Zupančič je posadila prve sadike. Stanislav ROŽMAN FRANC KEBRIČ Z DELAVSKE ULICE 8 Kdo ne pozna »našega« Kebriča?, krajana naše mestne četrti. Pohodniki na Pohorje vemo, da je gonilna sila vsakoletne akcije »Pohorje moj hrib«. Skupno z Mirom Petričem skrbita, da se odpravimo peš na Pohorje. Letos tako že 20 let zaporedoma. Tako skrbi za nas meščane, da hodimo na sveži zrak in da s tem skrbimo za svoje zdravje. Skrbi, da so seznami vzponov na Pohorje točni in ažurni. Da to ni kar tako, če vemo, da letno opravi čez 12.000 pohodov. Nam pohodnikom ne pomaga samo, da smo na svežem zraku, tudi druženja nam enakim veliko pomenijo. Med seboj se spoznavamo, med srečanjem na poti izmenjamo še kakšno novico, pa naj bo ta politična ali planinska, pa o vremenu, tudi kakšna hudomušna pade. Kako je prijetno na poti, ko se med seboj prijazno pozdravimo, zaželimo dobro hojo in podobno. Takih prijaznih besed se ne sliši v kraju bivanja, kjer vsi samo hitijo, da nimajo niti časa pozdraviti ali celo ozdraviti tistemu, ki to stori z dobrim namenom. Naš Franci poskrbi tudi za vsakoletna zaključna srečanja, kjer nam podeli priznanja »Pohorje moj hrib«, poskrbi za jedačo in pijačo ter glasbo. Tisti najboljši pa dobijo tudi posebne majice z napisom akcije »Pohorje moj hrib.« Da ne bi ostali samo na pohodih na vrh Pohorja, organizira s planinskim društvom še izlete v visokogorje. Tako smo obiskali že Vršič, Prisojnik, Martuljkove slapove, Porezen, Olševo in še kar naprej bi lahko našteval. Da bi tudi vam zdravje služilo, vam predlagam, da se nam priključite. Ni važno, v kakšnem času prideš na vrh, važno je, da greš od doma, da narediš nekaj zase – za svoje zdravje. Našemu Franciju pa želimo, da bi bil zdrav in čil kot je sedaj, še mnogo let skrbel za nas. Če te kaj zanima, pridi ali pokliči v mestno četrt, dobil boš odgovore iz prve roke in zagotavljamo, da boš postal pohodnik. Fotografija: Igor Napast. Stanislav ROŽMAN 23 Glasilo Mestne četrti Tabor HOLESTEROL – TIHA IN ZAHRBTNA NEVARNOST Holesterol (žolčna tolšča) je snov, ki je človeku koristna, pa tudi škodljiva. Najdemo ga v ovojnicah vseh celic in v mnogih organih. Če ga ne bi bilo dovolj v koži, bi človeku grozila izsušitev. Škodljiv pa je zato, ker pomembno sodeluje pri nastanku ateroskleroze. Ustvarjajo ga jetra, vnašamo pa ga tudi s hrano. Sodobne biokemične raziskave so odkrile več holesterolov, vezanih na beljakovine (proteine) različnih gostot. Povezavo holesterola z beljakovino imenujemo lipoprotein. Danes govorimo o holesterolu HDL, ki je vezan na proteine visoke gostote. Ta holesterol je človeku prijazen, celo koristen. Naslednji je holesterol LDL, ki je vezan na proteine nizke gostote. Ta ogroža človekove odvodnice, zato se ga je prijelo ime »škodljivi« holesterol. Tretji je holesterol VLDL, kar pomeni holesterol zelo nizke gostote. Tudi ta je človeku škodljiv. Povzetek povedanega je: holesterol, vezan na proteine visoke gostote (HDL) je človeku koristen, vezan na proteine nizke gostote (LDL) pa škodljiv. Holesterol, ki ga vnesemo s hrano (zunanji), in tisti, ki nastaja v jetrih (notranji), se vsrka v kri, tako pride v žile odvodnice (arterije). Usoda holesterola v odvodnicah je različna. Ena razumljivejših teorij razlaga pot holesterola iz krvi v odvodnico takole: Oksidirani holesterol LDL in VLDL prehajata med celice notranje plasti odvodnice. Encimi (kvasine), ki so tam prisotni, odcepijo beljakovine (proteine). Tako ostaneta v notranji plasti odvodnice samo netopni holesterol LDL in VLDL, ki se tam nalagata. Sprožita rahlo vnetno reakcijo in okvarita odvodnično steno. To je zametek za razvoj ateroskleroze. Holesterol HDL, ki ne reagira z encimi, pa se vrne v krvni obtok in v jetra, kjer se razgradi. Iz tega opisa smo zvedeli naslednje: samo oksidirani holesterol LDL (spojen s kisikom) se nalaga v odvodnično steno. Oksidirajo ga »oksidanti«, to so stranski presnovki, ki so telesu škodljivi. Uvrščamo jih med proste radikale. Takoj se vprašamo, ali oksidacije ni mogoče preprečiti. Delno zmorejo to antioksidanti, o katerih bomo povedali nekaj več v poglavju o zdravljenju. Holesterol HDL se ne kopiči v žilni steni, zato ga imenujemo »dobri holesterol«, ker ne povzroča ateroskleroze. V uvodu smo povedali, da človek nekaj holesterola nujno potrebuje. Spoznali pa smo tudi, da ga je lahko preveč in sproži hudo bolezen aterosklerozo, ki ji v pogovornem jeziku pravijo skleroza. To je zelo zahrbtna, potuhnjena bolezen, ki vse bolj in bolj oži svetlino žile odvodnice. Nekaj let bolnik sploh ne občuti nobenih težav. Ko pa je pretok krvi hudo oviran, se pojavijo: angina pektoris ali srčni infarkt ali možganska kap ali šepanje pri hoji z bolečino in krčem v spodnjem udu, zlasti v mečih, pa tudi okvara ledvic. Zavedati se moramo, da je prav ateroskleroza bolezen, ki povzroča pri nas največ smrtnih žrtev. Res še ne poznamo zdravil, ki bi preprečila razvoj ateroskleroze. Poznamo pa celo vrsto dejavnikov tveganja, ki se jim lahko izognemo in tako zavremo razvoj hude bolezni. Ker je holesterola zelo nizke gostote (VLDL) zelo malo, ga veliko laboratorijev niti ne določa. Zaradi povišanega holesterola bolniki nimajo bolezenskih težav. Redko se pojavijo spremembe na koži z rumenimi pegami ali ploščatimi vzbrstmi, ki so neboleče. Pri starejših ljudeh pa vidimo na spodnjem delu očesne roženice sivkast polmesec. Zdravljenje: najprej je treba uravnati telesno težo ali, kot pravimo sedaj, znižati telesno maso na normalo. Kolikšna naj bo normalna telesna teža pri posameznikih, je napisano v različnih priročnih koledarčkih. Bolje pa je, da si izračunamo telesno maso. Preprosto priporočilo za hujšanje je: zmanjšati obroke hrane na polovico, znižati njihovo kalorično vrednost in izrazito povečati telesno dejavnost. Seveda mora biti hrana čim manj zabeljena, in to samo z oljem. Pod zvečano telesno dejavnost razumemo vsaj eno uro vsakodnevne hitre hoje ali lahkotnega teka. Pomembno je spremeniti način prehranjevanja. Predvsem je treba vpeljati redne obroke hrane 3- do 5-krat na dan, z razmeroma malo mesa in veliko zelenjave ter sadja. Povsem se je treba odpovedati zabeli z mastjo in uporabljati le kakovostna olja. Seveda nobena jed ne sme biti preveč zabeljena. Priporočljiva je torej mediteranska hrana. Ta vsebuje redko kakšno jajce, najbolje brez rumenjaka, 2- do 3-krat na teden ribe ali piščančje meso brez kože, vsak dan pa: posneto mleko, manj masten sir, pripravke iz soje, ki nadomeščajo živalske beljakovine, veliko zelenjave in sadja ter polnozrnati kruh. Priporočljivo je povečati vnos balastnih snovi, kar dosežemo z žlico otrobov, ki jih namočimo v posnetem mleku. Do sedaj smo govorili samo o holesterolu, vendar moramo pri nastanku ateroskleroze upoštevati tudi trigliceride (prave maščobe). Trigliceridi so shranjeni kot kapljive energijske rezerve v maščobnem tkivu, krožijo pa tudi s krvjo v lipoproteinih. Organizem jih dobi z mastno hrano, nekaj pa se jih stvori tudi v jetrih. Kadar jih je preveč, se bolezen rada kombinira s sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim tlakom, putiko in debelostjo. V takem sklopu izrazito pripomore k razvoju ateroskleroze. V prehrani moramo nujno opustiti nasičene maščobe (svinjsko mast, slanino, loj, surovo maslo, kakavovo maslo in kokosovo mast). Dovoljene so le nenasičene maščobe (rastlinska olja), ki so zdravju koristne, vendar še te v manjših količinah. Pri zvišanih trigliceridih je treba zmanjšati tudi uživanje sladkorja in sladic. Prepovedane so vse alkoholne pijače. Seveda je treba telesno težo znižati na normalo! V zadnjih letih se priporoča uživati maščobne kisline omega 3, ki znižujejo trigliceride in zvišujejo koristni holesterol HDL. Te so našli v mesu globokomorskih rib Atlantskega oceana. Pozneje so jih odkrili v sardelah, skušah in tunah. Na splošno velja, naj opravijo moški prvi pregled krvi na vsebnost krvnih maščob okoli 30. leta starosti, ženske pa okoli 40. leta. Če pa ima v družini več članov hiperlipidemijo (zvišano vsebnost krvnih maščob), je koristno opraviti pregled še prej. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE LISTINA O SODELOVANJU
