1 ZADEVA: UPOKOJEVANJE POLICISTOV IN PREDLOG ZODP Na

SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE
UPRAVA
Kidričeva 24/b, 3000 Celje
Številka: 101/UP-40/2011/1
Datum: 27. 5. 2011
MNZ
g. Branko CELAR, vodja delovne skupine
(Branko.Celar@gov.si)
ZADEVA:
UPOKOJEVANJE POLICISTOV IN PREDLOG ZODP
Na podlagi dogovora na sestanku delovne skupine za proučitev možnosti
upokojevanja policistov, ki se je v ožjem sestavu sestala dne 24. 5. 2011, vam
pošiljamo predlog Sindikata policistov Slovenije urejanja upokojevanja v novem
Zakonu o organizaciji in delu policije (v nadaljevanju ZODP) ter stališče do višine
prispevne stopnje delodajalca v sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja (v nadaljevanju SODPZ) oz. poklicnega upokojevanja za zaposlene v
Policiji.
Sindikat policistov Slovenije želi opozoriti, da je pri pripravi končnega predloga ZODP
potrebno upoštevati tudi možnost, da do pokojninske reforme z zadržanim Zakonom
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ob referendumski zavrnitvi
zakona ne bo prišlo. Trenutne kazalci javno mnenjskih raziskav kažejo, da je večina
volivcev proti uveljavitvi zakona. Zato predlagamo, da Ministrstvo za notranje zadeve
upošteva to možnost in predlog ZODP posreduje v obravnavo Vladi RS po 5. 6.
2011, ko bo jasen izid referenduma, medtem pa pripravi rešitve za obe različici
predloga zakona.
Pri tem želimo poudariti, da je bil namen ekspertne delovne skupine za proučitev
možnosti posebnega upokojevanja policistov, da opravi analizo pogojev upokojevanja
policistov v skladu s predlogom ZPIZ-2 in da pripravi primerjalno analizo s sistemi
upokojevanja policistov v drugih državah EU ter pripravi predlog rešitev upokojevanja
policistov. Zaradi vložitve predloga ZPIZ-2 v zakonodajni postopek že ob imenovanju
delovne skupine, se je ta odzvala lahko le z nekaterimi predlogi popravkov predloga
zakona. Nekaj predlogov je bilo uveljavljeno preko amandmajev (delno na predlog
Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) s podporo Ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ), delno preko sindikatov), ki so
1
bili vloženi preko poslancev Državnega zbora RS – kar kaže na to, da je bil predlog
ZPIZ-2 zaradi hitenja v zakonodajni postopek zelo pomanjkljiv. Kljub temu pa sprejeti
ZPIZ-2 ni prinesel zadovoljivih rešitev, ki bi zagotavljale tej skupini zavarovancev
dostojne pokojnine in delodajalcu zagotovilo, da se bodo policisti ob pričakovani
starosti lahko upokojili in sprostili delovna mesta za novo zaposlovanje. Predstavniki
ekspertne delovne skupine so se v nadaljevanju poskušali vključiti tudi v pripravo
predlogov rešitev posebnega zakona preko delovne skupine ESS na MDDSZ, ki bi
popravil pomanjkljivosti financiranja zavarovancev iz mešanih sistemov (s pravico do
povečane dobe, dodane do dobe po letu 2001 in novem ZPIZ-2), vendar se je delo te
delovne skupine, ki se je sestala samo dvakrat, zaradi zadržanja ZPIZ-2 ustavilo.
V nadaljnjem besedilu se pojem policist uporablja za ženski in moški spol.
Ker ekspertna delovna skupina za preučitev upokojevanja policistov še ni uspela
pripraviti analiz in konkretnih predlogov posebnega upokojevanja policistov,
predlagamo, da preučite naslednja dva predloga Sindikata policistov Slovenije
(izhodišča, ki jih je podprl tudi predstavnik Policijskega sindikata Slovenije, so bila
predstavljena na sestanku delovne skupine 24. 5. 2011, vendar se delovna skupina
do teh rešitvah še ni opredelila):
1. Zavrnitev ZPIZ-2 na referendumu in upoštevanje veljavnega zakona ZPIZ-1
V predlog ZODP je potrebno prenesti 87. člen ZPol s popravki z upoštevanjem
določb ZPIZ-1 in izenačitve pogojev starosti in pokojninske dobe za ženske in moške:
»xx. člen
(pravica do upokojitve)
(1) Delavec policije, ki ima najmanj 30 let skupne pokojninske delovne dobe, od
tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o
notranjih zadevah oziroma s statusom policista, in dopolni najmanj 55 let
starosti, ima pravico do upokojitve.
(2) Pokojnina se mu odmeri v višini 65% pokojninske osnove. Za vsako leto
skupne pokojninske dobe nad 30 let se mu pokojnina poveča za 2%
pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove.«
Obrazložitev:
Ob upoštevanju ZPIZ-1 so se starostni pogoji iz ZPol pri moškem postopno zvišali iz
45 let na 55 let – kar je tudi primerljivo z drugimi državami EU. Starostni pogoj
najmanj 55 let za upokojitev policistov poznajo v Sloveniji primerljivih državah (npr. v
Ciper, Grčija, Luksemburg, Romunija, Slovaška, Velika Britanija, Francija), v
nekaterih državah pogoj starosti prav tako vežejo na pogoj najmanj 15 let opravljanja
službe policista (npr. Francija), višina pokojnine je večinoma vezana na izpolnjevanje
pogoja starosti ali dobo opravljanja službe (npr. v Veliki Britaniji se morajo policisti
upokojiti pri 55 letih, inšpektorji pri 60 letih, vendar se lahko že pred tem po 25-ih letih
2
službe s pokojnino v višini polovice plače, ki policistu pripada od 50-ega leta starosti pokojnina se sicer odmeri višje, če je policist npr. začel službo pri 20-tih letih, in po
30-ih letih službe s pokojnino v višini dveh tretjin plače), le izjemoma je upokojevanje
vezano le na pogoj delovne dobe (npr. na Hrvaškem se policist lahko upokoji po 30tih letih službe – od tega najmanj 15 let kot policist, ne glede na starost), v nekaterih
državah pa je pomembno, da je izpolnjen le eden izmed pogojev – starost ali delovna
doba (npr. ZDA).
V večini držav ne razlikujejo med zahtevanimi starosti glede na spol oz. ni podatkov,
ki bi potrjevali razlikovanje (npr. izjema je Romunija, ki zahteva pri starosti 55 let
pogoj delovne dobe 30 let za moške in 25 let za ženske, od tega na delovnem mestu
policista 15 let za moške in 10 let za ženske). Praviloma naj bi se tudi v EU splošni
pogoji starostnega upokojevanja postopno izenačili in se ne razlikujejo več na spol
zavarovanca (npr. tudi v Sloveniji naj bi ZPIZ-2 postopno izenačil pogoje starostnega
upokojevanja za moške in ženske). Po drugem odstavku 284. člena ZPIZ-1 tudi
pogoji za poklicno upokojevanje ne smejo biti različno določeni glede na spol
zavarovanca – kar kaže na izenačitev tveganja pri opravljanju poklica ne glede na
spol. Ob upoštevanju pričakovane življenjske dobe, po kateri naj bi imele ženske v
povprečju daljšo življenjsko dobo od moških, tudi po izenačitvi pogojev upokojitve z
modernizacijo 87. člena ZPol policistke ne bi bile v manj ugodnem položaju od
policistov.
V skupno pokojninsko dobo se šteje delovna doba, prav tako dodatna pridobljena
doba iz časa zavarovanja s povečano dobo (benifikacija – 4 mesece na leto) in
dodana doba (3 mesece na leto). Policist, ki se je zaposlil v Policiji pri 19-tih letih
(npr. leta 1991) in je imel še pravico do povečane dobe 9 let, ima od leta 2001
pravico do prispevkov v SODPZ, bi pri starosti 55-let imel 36 let delovne dobe, 3 leta
dobe pridobljene s povečano dobo in 6 let 9 mesecev dodane dobe – skupaj 45 let 9
mesecev pokojninske dobe. Ker bi zahtevano skupno pokojninsko dobo 30 let
presegel za 15 let 9 mesecev, bi k pokojninski osnovi 65% prišteli 31,5%, vendar se
za izračun pokojnine upošteva le do 85% pokojninske osnove. V sedanjem obdobju
zaposlovanja se je v Policiji dvignila starost povprečne zaposlitve na 23 let (kandidati
za policista praviloma pred tem niso zaposleni). Policist, ki je sklenil delovno razmerje
v Policiji v letu 2011 in ima 23 let, bo imel pri 55-ih letih 32 let delovne dobe in ob tem
pridobil 8 let dodane dobe – skupaj bi imel pokojninske dobe 40 let. Ob upoštevanju
predlaganega člena se v tem primeru k 65% pokojninski osnovi prišteje 20% seštevek pokojninske osnove znaša 85%. Ob takšni pokojninski osnovi bi imel tudi
delodajalec zagotovilo, da bi upravičenec dejansko tudi izkoristil možnost upokojitve
pri 55 letih (večina delovnih mest policista po 55 letu ni več mogoče opravljati, zato bi
nastale
težave z prerazporejanjem policista na manj tvegano delovno mesto),
medtem ko bi izpraznjeno delovno mesto omogočalo novo zaposlitev.
Z navedenim predlogom člena se modernizira 87. člen ZPol, ki primerljivo z drugimi
državami EU ureja upokojevanje policistov.
"93. člen
(predčasna in poklicna upokojitev)
(1) Minister za notranje zadeve ustanovi poseben pokojninski sklad za namen
3
predčasne ali poklicne upokojitve policistov. Z dnem ustanovitve sklada se
sredstva zavarovancev, ki se odločijo za prenos sredstev, prenesejo v
ustanovljeni sklad iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
pri Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d..
(2) Storitve upravljanja sklada obsegajo:
zbiranje premij poklicnega zavarovanja in vodenje osebnih računov
zavarovancev sklada;
upravljanje s premoženjem sklada;
izplačevanje nadomestil, poklicnih pokojnin in odkupnih vrednosti.
(3) Upravičenec do poklicne pokojnine iz posebnega pokojninskega sklada je
zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki je najmanj 15 let opravljal naloge
pooblaščene uradne osebe v Policiji in je izpolnil pogoje za poklicno upokojitev
po pokojninskem načrtu.
(4) Poklicna pokojnina se odmeri v višini najmanj 80% povprečne plače
upravičenca v obračunskem obdobju, za katerega se šteje najugodnejših
zaporednih 15 let iz tretjega odstavka. Upravičenec je upravičen do poklicne
pokojnine le do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine iz sistema
obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali na podlagi pravice
do upokojitve iz xx. člena tega zakona.
(5) Če upravičenec iz tretjega odstavka ne izkoristi pravice do poklicne
pokojnine, je upravičen do enkratnega izplačila zneska zbranega na računu
zavarovanca. Izplačilo se opravi upravičencu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev
starostne pokojnine iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja ali na podlagi pravice do upokojitve iz xx. člena tega zakona ali v
primeru smrti dedičem upravičenca.
(6) Predčasna upokojitev je sistem, ki v primeru pogodbene odpustitve
starejšega ali zdravstveno nezmožnega policista omogoča, da je upravičen do
nadomestila v breme sklada, do pridobitve pogojev za poklicno upokojitev.
Višina nadomestila je enaka pokojnini, ki bi jo upravičenec prejemal ob
izpolnitvi pogojev za pridobitev poklicne pokojnine. Postopek predčasne
upokojitve se začne na predlog pristojne službe Policije.
(7) Pokojninski načrt, upravljanje sklada in pogoji upokojevanja se dogovorijo
s kolektivno pogodbo med delodajalcem in reprezentativnimi sindikati iz XX.
člena tega zakona."
V prehodne določbe pa bi zapisali člen:
"xx. člen
Minister za notranje zadeve ustanovi poseben sklad iz 93. člena v dveh letih od
uveljavitve tega zakona."
4
Obrazložitev:
Namen posebnega pokojninskega sklada je, da zagotavlja pričakovan socialni status
policistov ob upokojitvi in da se prav tako izpolnijo pričakovanja delodajalca, da se
bodo policisti upokojevali ob določeni starosti. Le ob teh pogojih bo primerno
poskrbljeno za upokojevanje policistov in tako omogočeno zaposlovanje novih
policistov, ki bodo na voljo za uspešno operativno delo. Policisti so namreč
zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno
opravljati.
Sedanji sistem poklicnega zavarovanja (kljub popravkom v ZPIZ-2 in dvigom
prispevne stopnje) ne omogoča pričakovanega poklicnega upokojevanja. Na računih
zavarovancev je premalo sredstev, da bi se lahko poklicno upokojili v skladu s
pokojninskim načrtom. Po aktuarskih izračunih, ki so jih opravili pri Kapitalski družbi
d.d. (v nadaljevanju KAD) naj bi zbrana sredstva na računih SODPZ zagotovila le 80
odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar naj bi po današnjih izračunih znašalo
435,69 EUR.
ZPIZ-1 s prvim odstavkom 291. člena omogoča, da s skladom upravlja pokojninska
družba, ki je ustanovljena v skladu z ZPIZ-1 in pridobi soglasje Vlade RS. Pogoji za
izdajo soglasja so določeni v tretjem odstavku tega člena, ki bi se izpolnili po sklenitvi
kolektivne pogodbe med delodajalcem in reprezentativnima sindikatoma, s katero bi
se določilo tudi upravljanje sklada (v kolikor MNZ sam ne bi ustanovil družbe za
upravljanje s skladom, bi se dogovorilo tudi o družbi, ki bi upravljala s sredstvi),
pokojninski načrt, prispevne stopnje in pogoje pridobitve poklicne pokojnine,
nadomestil in izplačil oz. odkupa vrednosti. V skladu s tretjim odstavkom 285. člena
ZPIZ-1 je takšen sklad v lasti zavarovancev, zato morajo za prenos sredstev iz
Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Kapitalski družbi
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. soglašati zavarovanci.
S kolektivno pogodbo bi se tudi dogovorilo, da bi morebitne primanjkljaje sredstev v
skladu prispeval delodajalec (nadomestila za predčasno upokojitev in morebitne
razlike pri zagotavljanju sredstev za varovano višino poklicne in starostne pokojnine).
Prav tako bi delodajalec pokril razlike, ki so nastale v preteklem obdobju na računih
SODPZ pri KAD, zaradi pomanjkljivega aktuarskega izračuna ob sprejetju ZPIZ-1 in
zato prenizke prispevne stopnje.
Do sredstev iz sklada bi bili tako upravičeni tudi policisti, ki ne bi bili zaradi starosti ali
bolezni več zmožni opravljati nalog policista - v tem primeru bi bili pogodbeno
odpuščeni (s strinjanjem na podlagi pogodbe) in na podlagi pogodbe predčasno
upokojeni ter upravičeni do nadomestila v višini poklicne pokojnine do pridobitve
pogojev za poklicno upokojitev. Do postopka predčasne upokojitve bi lahko prišlo le
na podlagi odločitve delodajalca - s tem bi preprečili prerazporenja (iskanje primernih
delovnih mest, na katerih zaposleni še lahko dela) na delovna mesta brez pravic do
poklicnega zavarovanja oz. izgube teh pravic. Delodajalec bi imel namreč manj
stroškov, da se zavarovancu iz sklada izplačuje nadomestilo kot da mu izplačuje
bruto plačo z vsemi prispevki in ga ima na delu, vendar je omejen pri odrejanju
policijskih nalog, ker jih zaradi omejitev ne bi mogel uspešno opraviti. Z višanjem
starosti upokojevanja je mogoče pričakovati, da se bo prisotnost invalidnosti med
policisti zvišala, to pa je eden izmed ukrepov, da se lahko poskrbi za zdravstveno
5
nezmožne policiste ter obenem ohrani uspešnost in učinkovitost Policije.
Pogoji za poklicno upokojitev bi bili določeni pokojninskem načrtu (minimalna starost
in pokojninska doba za pridobitev poklicne pokojnine v višini 80%). Ob upoštevanju,
da se uveljavi pravica do starostne upokojitve pri starosti 55 let (predlagani dopolnjen
87. člen ZPol), bi se morala po zdaj veljavnem pokojninskem načrtu iz SODPZ
sredstva zagotavljati (ob doseganju pokojninske dobe 40 let) od starosti zavarovanca
51,5 let vse do njegovega 55 leta. Če bi bil zavarovanec zdrav, bi lahko delal do 55
leta, si s tem za 7% zvišal osnovo za izračun pokojnine in pridobil možnost
enkratnega izplačila oz. odkupa vrednosti iz svojega računa v skladu (npr. v Italiji naj
bi policisti ob upokojitvi prejeli izplačilo v višini 24 plač – točnih podatkov žal nismo
uspeli pridobiti, zato je podatek potrebno preveriti).
Med upravičence do poklicne pokojnine se šteje tudi zavarovance, ki so bili najmanj
15 let na delovnih mestih policista, so še zaposleni v Policiji, vendar ne delajo več na
delovnem mestu policista. Ob upoštevanju pogojev dopolnjenega 87. člena ZPol bi
se prav tako lahko upokojili pri 55 letu starosti, če bi imeli najmanj 30 let pokojninske
dobe, vendar bi pri tej starosti dosegli nižjo pokojninsko osnovo. Enako bi lahko
izkoristili možnost poklicnega upokojevanja ali odkupa vrednosti, vendar le v deležu
vplačanih prispevkov oz. sorazmernega deleža zavarovane dobe (upoštevanje
prenizko prispevno stopnjo v preteklem obdobju).
Prav tako bi lahko možnost
poklicne upokojitve ali pravico do sredstev v skladu koristili tudi zavarovanci, ki ne bi
bili več zaposleni v Policiji – vendar tudi le do višine zneska na njihovem računu oz.
sorazmernega deleža zavarovane dobe (upoštevanje prenizko prispevno stopnjo v
preteklem obdobju).
Zaradi proračunskih težav Republike Slovenije se s predlogom člena v prehodnih
določbah predvideva tudi odložitev ustanovitve sklada do obdobja višje gospodarske
rasti oz. odložitve za dve leti od uveljavitve ZODP.
Prav tako predlagamo, da se 97. člen »dodatno pokojninsko zavarovanje« črta
iz predloga ZODP.
Obrazložitev:
Prispevna stopnja za poklicno zavarovanje se določi na podlagi kolektivne pogodbe
iz predlaganega sedmega odstavka 93. člena in se spreminja glede na pričakovano
poklicno pokojnino.
Za »defined benefit plan« (plan z določenimi izplačili) je značilno, da se prispevki
določajo glede na pričakovana izplačila, ki bodo eventuelno uresničeni. Ker bi bila v
tem primeru pričakovana poklicna pokojnina znana (najmanj 80% povprečja plač v
15 letih), bi jo delodajalec oz. upravitelj sklada lahko izračunal v vsakem trenutku. Ko
bi vrednost pokojninskih sredstev presegla sedanja in prihodnja izplačila za
zaposlene, se bi delodajalec na podlagi kolektivne pogodbe in pokojninskega načrta
odzval z zmanjšanjem prihodnjih prispevkov. Prispevke v tako opredeljene načrte bi
predvidoma prispeval izključno delodajalec.
6
2. Uveljavitev ZPIZ-2 in upoštevanje možnosti v okvirih veljavnega zakona
Z upoštevanjem navedb iz prejšnjega točke, da sedanji sistem poklicnega
zavarovanja (kljub popravkom v ZPIZ-2 in dvigom prispevne stopnje) ne omogoča
pričakovanega poklicnega upokojevanja, ker je na računih zavarovancev premalo
sredstev, je potrebno najti rešitve, ki bodo omogočala pričakovane pokojnine
policistom in prav tako delodajalcu zagotavljale učinkovito reševanje težav zaradi
staranja.
Ker ZPIZ-2 za upravljanje sklada obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja
določa s prvim odstavkom 210. člena kot edinega upravljavca takšnega sklada KAD,
brez spremembe ZPIZ-2 ni možnosti za ustanovitev posebnega pokojninskega
sklada za policiste. Zato preostane le možnost ustanavljanja podobnega sklada, ki ne
bi bil neposredno vezan na poklicno upokojevanje, temveč bi bil ustanovljen z
namenom popravljanja socialnega statusa policistov ob upokojitvi. Poimenovali bi ga
»solidarnostni sklad« in bi bil namenjen tudi za izplačevanje nadomestil policistom, ki
zaradi starosti ali zdravstvene nezmožnosti ne bi mogli več opravljati poklica:
"93. člen
(solidarnostni sklad)
(1) Minister za notranje zadeve ustanovi solidarnostni sklad za namen
solidarnostne pomoči policistom ob upokojevanju ali ob nezmožnosti
opravljanja poklica. Sredstva solidarnostnega sklada se zagotavljajo z letnim
proračunom Ministrstva za notranje zadeve.
(2) Storitve upravljanja sklada obsegajo:
zbiranje sredstev solidarnostnega sklada,
upravljanje s premoženjem sklada;
izplačevanje nadomestil in solidarnostnih pomoči.
(3) Upravičenec do solidarnostne pomoči iz solidarnostnega sklada je
zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki je najmanj 16 let opravljal naloge
pooblaščene uradne osebe v Policiji in je izpolnil pogoje za poklicno upokojitev
po pokojninskem načrtu.
(4) Solidarnostna pomoč se odmeri glede na število let opravljanja nalog
pooblaščene uradne osebe v Policiji in sicer za 15 let v višini desetkratnika
osnove plače zadnjega delovnega mesta policista, nato za vsako začeto leto
pol osnovne plače zadnjega delovnega mesta policista do izpolnitve pogojev za
poklicno upokojitev.
(5) V primeru pogodbene odpustitve starejšega ali zdravstveno nezmožnega
policista je slednji upravičen do nadomestila v breme solidarnostnega sklada
do pridobitve pogojev za poklicno upokojitev. Višina nadomestila je enaka
pokojnini, ki bi jo upravičenec prejemal ob izpolnitvi pogojev za pridobitev
poklicne pokojnine. Postopek pogodbene odpustitve se začne na predlog
pristojne službe Policije.
7
(6) Upravljanje solidarnostnega sklada ter pogoji izplačevanja nadomestil in
solidarnostne pomoči se dogovorijo s kolektivno pogodbo med delodajalcem
in reprezentativnimi sindikati iz XX. člena tega zakona."
V prehodne določbe pa bi zapisali člen:
"xx. člen
Minister za notranje zadeve ustanovi poseben solidarnostni sklad v dveh letih
od uveljavitve tega zakona."
Obrazložitev:
Solidarnostno pomoč, ki bi jo upravičenec prejel ob poklicni upokojitvi, bi spodbujale
poklicno upokojitev policistov in omogočile njihov lažji prehod do izpolnitve pogojev
za starostno upokojitev. V prejšnji točki je že navedeno, da podobno rešitev poznajo
že pri upokojevanju policistov v Italiji.
Ker se bodo v primeru uveljavitve ZPIZ-2 pokojninski načrti spremenili in predvidoma
dvignili starostni pogoj poklicnega upokojevanja, so pogoji upokojevanja v tem
trenutku zelo negotovi. Če predvidevamo, da bo povprečni policist, ki je sklenil
delovno razmerje v Policiji v letu 2011 in ima 23 let, bo pri 55-ih letih z 32 leti delovne
dobe pridobil 8 let dodane dobe (skupaj pokojninske dobe 40 let) ter izpolnil pogoje
za poklicno upokojitev. Ob predvideni prispevni stopnji 10,55 bi morala po aktuarskih
izračunih KAD sredstva zadoščati za minimalno poklicno pokojnino v višini 435,69
EUR za dobo petih let (starostna upokojitev pri starosti 60 let). Ob 32-ih letih dela kot
policist bi ob poklicni upokojitvi prejel solidarnostno pomoč v višini 14,5 osnovnih plač
zadnjega delovnega mesta.
Do sredstev iz solidarnostnega sklada bi bili tako upravičeni tudi policisti, ki ne bi bili
zaradi starosti ali bolezni več zmožni opravljati nalog policista - v tem primeru bi bili
pogodbeno odpuščeni (s strinjanjem na podlagi pogodbe). Obrazložitev je enaka kot
pri predlogu nadomestila predčasne upokojitve iz prejšnje točke.
Finančna sredstva bi Ministrstvo za notranje zadeve delno zagotavljajo preko
proračuna R Slovenije, delno jih bi Policija lahko zagotavljala sama z izvajanjem
storitev (npr. varovanja javnih prireditev, izposoja opreme, svetovanja, izvajanje
nadstandardnih varnostnih storitev, idr.). Upravljanje s solidarnostnim skladom ter
pogoje izplačevanje nadomestil bi se določili s kolektivno pogodbo med delodajalcem
in reprezentativnima sindikatoma.
Zaradi finančnih učinkov na proračun Ministrstva za notranje zadeve predlog člena v
prehodnih določbah predvideva tudi odložitev ustanovitve solidarnostnega sklada za
dve leti od uveljavitve ZODP.
8
Prav tako predlagamo, da se prvi odstavek 97. člena »dodatno pokojninsko
zavarovanje« predloga ZDOP spremeni in glasi:
(1) Policiste, ki v skladu z aktom o organizaciji in sistemizaciji opravljajo
naloge, ki so povezane z nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje, in ki jih
zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, policija
obvezno dodatno pokojninsko zavaruje v V. skupini pokojninskega načrta
dodatnega zavarovanja oziroma se jim obračuna in plača prispevek za poklicno
zavarovanje najmanj v višini 12,60% od osnove.
Obrazložitev:
Prispevek delodajalca za poklicno zavarovanje bi ob sedanji predvideni prispevni
stopnji 10,55 po aktuarskih izračunih KAD zadoščal za minimalno poklicno pokojnino
v višini 435,69 EUR kar bi policiste sililo v podaljševanje delovne dobe, saj navedena
pokojnina ne zadošča za dostojno upokojitev. Višina pričakovane poklicne pokojnine
bi morala biti v višini starostne pokojnine, da bi se policisti lahko odločali za poklicno
upokojitev. Zato je upravičeno, da se vsem policistom zviša prispevna stopnja na
12,60% plače, medtem ko se v skladu z drugim odstavkom tega člena policistom
pilotom, ki imajo že tako prispevno stopnjo, primerno zviša. Pri slednjih se pojavlja še
večji problem podaljševanja delovne dobe (ZPIZ-1 je z dodano dobo treh mesecev
na leto izenačil vse poklice in ZPIZ-2 tega ne popravlja), saj bodo po 50-em letu
starosti vse težje obdržali zahtevane licence. Diferenciacija policistov je po mnenju
Sindikata policistov Slovenije nevarna, saj se z občasno večjo nevarnostjo pri delu
lahko srečajo prav vsi policisti, ne glede na delovno mesto in enoto, v katero so
razporejeni.
S sindikalnimi pozdravi,
Franci FRANTAR
Generalni sekretar SPS
POSLANO :
- naslovu,
- arhiv.
9