S prodajo rib do dveh milijonov evrov

Dogodki in ozadja 11
www.finance.si
Ponedeljek, 23. septembra 2013, št. 183
S prodajo rib do
dveh milijonov evrov
Pavel Perc
finance@finance.si
Ribogojstvo Goričar iz Slivja pri Podbočju je bilo lani po dobičku, sredstvih in
prihodkih na prvem mestu med 66 podjetji, katerih
dejavnost je gojenje sladkovodnih rib.
50
2,0
40
1,5
30
1,0
20
0,5
10
sto
ter
2,5
ck
Prihodki od prodaje Čisti dobiček
v mio EUR
v tisočih EUR
ut
Lani so s prodajo rib presegli
dva milijona evrov prihodkov
in ustvarili slabih 20 tisoč evrov
čistega dobička.
»Letno vzredimo, predelamo in prodamo od 200 do
300 ton rib. Ribe očistimo, filiramo, zamrzujemo, le okoli
dva odstotka jih dimimo – prekadimo,« je povedal Dominik
Goričar, direktor ribogojnice.
»Šarenka je na prvem mestu,
na drugem potočna zlatovščica, na tretjem potočna postrv –
potočka, ki jo bomo letos opustili iz programa. Prihodnje leto
bomo poskusili s somi; gre za
povsem drugačno tehnologijo,
brez antibiotikov, pri postrvih
moramo ves čas dodajati kisik,
pri somih ga ni treba, ker imajo
pljuča,« pojasni Goričar.
Goričarjevi snubijo in pridobivajo kupce s štirimi proizvodnimi programi: živi program
(Natur), sveži program (Omrež-
Prodaja rib je lahko
dober posel
0
2009 2010 2011 2012
Sh
0
Vir: Finance.mini.FI-PO
je), zamrznjeni program (Okusi vodovja) in delikatesni program (Ribela).
Prekajenih rib prodamo malo. A kupce
poskušamo privaditi
tudi na ta okus, ki ga
Nemci že dolgo poznajo
in obožujejo.
""Dominik Goričar, šef
Ribogojstva Goričar
Čaplje praznijo potoke
»Manjši potoki, kot je naša Kolarica, iz Kostanjeviške jame pa
priteče Studena, so skoraj prazni, ker jih vsak dan, od dvakrat
do trikrat 'počistijo' čaplje. Nam
kakšna postrv še pobegne v potok, čapljam zanesljivo ne. Na
Dvoru smo našteli po 120 čapelj in vsaka odnese oziroma
poje kilogram rib na dan,« se
huduje Goričar.
Težave z
neplačniki
Lani so jim prek
elektronskega bančništva zlikovci ukradli 220 tisoč evrov. »To je bil hud udarec za naše podjetje, ker smo
bili prisiljeni najeti drago posojilo za tekoče poslovanje, ki
ga sicer ne bi nikoli potrebovali,« poudarja Dominik Goričar.
Pri neplačnikih so le manjši
kupci, trgovci. Z velikimi trgovci ni težav s plačili, so pa zelo
naporna pogajanja pri usklajevanju cen. Goričarjevi radi po-
udarjajo pomen lokalno pridelane hrane, da so njihove ribe iz svežega
programa res sveže, isti dan od
izlova tudi dobavljene kupcem.
Gojenje rib je v družini
Med desetimi zaposlenimi v
družinskem podjetju, katerega prokurist je oče Miroslav, je
tudi Dominikova sestra Natalija. Zgodbo družinskega pod-
jetja je začel oče Miroslav s kmetijo in ribogojnico kot dopolnilno dejavnostjo
leta 1978, v zgodbo je vpeta tudi
mama Irena. Urediti je bilo treba status, tako je zahtevala država. »Odkar smo kupili ribogojnico Dvor – prej je bila lastnica Emona –, je naša dejavnost
bolj industrijska. Precej težav
imamo z nevoščljivostjo, tako
so nam denimo razbili jez. Največja težava pa so visoke temperature voda,« poudarja Dominik Goričar.
Čestitamo finalistom nagrade Werner von Siemens!
Cinkarna Celje | Z regulacijo hranilnika pare do prihrankov zemeljskega plina
Cinkarna Celje sodi med največja slovenska
kemično-predelovalna podjetja, zaposluje
1000 ljudi in ustvari preko 150 milijonov
evrov skupne prodaje, od tega več kot 80 odstotkov na zahtevnih globalnih trgih. Ključni
izdelek podjetja je proizvodnja pigmenta
titanovega dioksida, ki je pomembna sestavina barv, premazov, lakov, kozmetičnih
izdelkov, pa tudi hrane.
Izziv: zagotoviti uravnoteženo
proizvodnjo in porabo pare
Center vodenja energetike,
Cinkarna Celje
Medijski partner
Proizvodnja titanovega dioksida potrebuje za
vodenje postopkov kot enega izmed energentov pregreto paro. Pridobivajo jo pri proizvodnji
S (žveplene) kisline, iz parnega kotla ali v kombinaciji obeh virov. »Zaradi neenakomerne porabe pare pri izdelavi TIO2 prihaja do občasnih
parnih konic in padcev tlaka v proizvodnji, zato
smo že pred leti investirali v posebno napravo
(hranilnik pare), katere namen je bil izničevanje konic, vendar pa se je izkazalo, da nam to
ne pomaga odpraviti padcev tlaka, kadar je bilo
nanj priključenih več uporabnikov,« pojasnjuje
Dejan Ketiš, koordinator področja razvoja v
Cinkarni Celje in avtor prijavljenega primera na
natečaj Werner von Siemens.
Rešitev: z regulacijo do boljšega
izkoristka viškov
Da bi hranilnik pare bolje opravljal svojo funkcijo, je Dejan Ketiš s soavtorjem Mišom Primcem
pripravil regulatorski algoritem hranilnika pare,
ki so ga po testnem obdobju vključili v delovanje. »S tem smo odpravili težave s padcem tlaka v sistemu. Sistem sedaj omogoča istočasno
delovanje obeh proizvodnih linij predsušenja
A in B. Tako smo prihranili tudi na zemeljskem
plinu. Se je pa ob projektu pojavil še en manj
pričakovani, a vsekakor pozitivni učinek. Ob regulaciji hranilnika so namreč nastali viški pare,
ki odpirajo nove možnosti nadgradnje sistema
kdaj v prihodnje,« je še povedal Dejan Ketiš.
Pri implementaciji rešitve je bila uporabljena Siemensova tehnološka oprema, in
sicer sistem za vodenje SIEMENS PCS 7 V5,
programski PID regulatorji in izvedena simulacija z dodanim bremenom, ki predstavlja
turbogenerator.
predsušenja okoli 80m3 zemeljskega plina na uro.
»Uvajanje novosti v tehnologiji predstavlja
določeno tveganje, saj je prva prioriteta tehnologov zagotavljanje nemotene proizvodnje.
V konkretnem primeru so predvsem operaterji
energetskega sistema v Cinkarni Celje odigrali
ključno vlogo, saj dobro poznajo tehnologijo
in so tudi sami predlagali izboljšave. Rešitev,
ki bi jo bilo mogoče prenesti tudi v druga proizvodna okolja, kjer kot energent uporabljajo
paro, smo razvili z lastnim znanjem in z dobrim
sodelovanjem znotraj podjetja, predvsem pa
brez investicij v nove tehnologije in tehnološko opremo. V prihodnosti nam prinaša nove
potenciale prihrankov oziroma generiranja
prihodkov, saj bi viške pare lahko uporabili za
lastno proizvodnjo energije,oziroma vračanje
električne energije v omrežje« je ob tem še dodal avtor projekta Dejan Ketiš.
Učinki: visok prihranek
zemeljskega plina
S projektom reguliranja viškov pare je Cinkarna
Celje prihranila ob sočasnem delovanju obeh linij
Strokovni partner
www.siemens.si/nagrada
OGLAS
Ǫ