l 100-milijonti izdelek flexa l Predstavitev kype enote Flex SC l

moj swatycomet
Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor
št. 4 - april 2011
LETO II
GLASILO POSLOVNEGA
SISTEMA SWATYCOMET
l 100-milijonti izdelek flexa l Predstavite
note Flex SC l Družba SWATY-INPO l Sk
Avtotehna l Skupščina ŠRD l Skype l
Zdravje – tek l SWATYCOMETOVI »talenti«
Iz vsebine:
Str. 7
Skype
Str. 8 in 9
Predstavitev enote Flex SC
Str. 10
100-milijonti izdelek flexa
Str. 12 in 13
KPS
Str. 14
Predstavitev družbe SWATY INPO
Str. 15, 16 in 17
Skupina Avtotehna
Str. 18, 19 in 20
ŠRD SC
Str. 21
Da ne bo nikoli več tako, kot je bilo,
je bilo znano že pred uradno
združitvijo. Pred dnevi smo upihnili
prvo jubilejno svečko SWATYCOMETA.
Ta, prva svečka, pa ne pomeni le
simbola praznovanja, ampak daje
novo zavezo vseh nas, da nadaljujemo
in nadgradimo dolgoletno tradicijo
obeh združenih podjetij.
Iz preteklih izkušenj se učimo za prihodnje
izzive, z leti namreč pridobivamo delovne
in življenjske izkušnje. Pomembno dejstvo
je, da se z izkušnjami, pozitivnimi in
negativnimi, učimo, naučimo in zato
znamo in zmoremo več. S tem pa se
postopno sami in kot celota spreminjamo,
lahko postanemo boljši. V nas se z leti
nabirajo sposobnosti, ki v nas povečujejo
zanesljivost, odgovornost za pošteno in
odkrito ravnanje.
UREDNIŠTVA
Poslovanje po enotah
Zdravje - tek
Str. 22
SWATYCOMETOVI »talenti«
V tokratni izdaji smo zbrali vtise
zaposlenih o prvem skupnem letu.
MOJ SWATYCOMET je glasilo
Poslovnega sistema SWATYCOMET,
namenjeno informiranju zaposlenih.
Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60,
2000 Maribor. www.swatycomet.com
Naslov uredništva:
Tovarniška 5, 3214 Zreče
Telefon: 03 75 75 360
e-mail: miran.jagodic@swatycomet.si
Uredniški odbor:
Miran Jagodič, odgovorni urednik,
Majda Labotar,
Iva Mlinšek Lešnik,
Alenka Mrzdovnik
Sodelovanje pri uredništvu
in redakcija: Di@log co
Seveda pa izkušenost in rutina lahko nosita s sabo tudi razvade in nekatere
napačne lastnosti, ki se včasih pokažejo v pomanjkanju fleksibilnosti in pobud.
Okolje, v katerem živimo in delamo danes, je bistveno bolj negotovo. Vedno bolj se
zavedamo, da postopne spremembe organiziranosti niso več dovolj za uspeh na
trgu, saj trg danes deluje drugače, kot je deloval še pred kratkim. Vse pomembnejše
je, da se v svojem ciljnem delovanju vedno znova in hitreje odzovemo na
spremembe v okolju. Prav tako je pomembno, da se v očeh naših poslovnih
partnerjev razlikujemo in smo boljši od konkurence.
Najraje se učimo stvari, ki jih radi delamo in pri katerih smo dejansko polno aktivni.
Nova znanja tako lahko povezujemo z znanjem, ki ga že imamo. Naše znanje v
povezavi z izkušnjami je ključ za razvoj in rast. Vsi ljudje imamo potencial za nove
ideje in zamisli, vsak med nami je edinstven in prav vsak ima sposobnost razmišljanja
in ustvarjanja.
Smo torej vajeni vsakdanjih izzivov, ali ponujamo svoje znanje, ali iz sebe črpamo in
ponujamo najboljše? Začnimo z mislijo, da prva rešitev, ki se nam ponudi, ni nujno
najboljša in da obstajajo še boljše rešitve, ki pa jih moramo poiskati.
Popolnoma vseeno je, na katerem delovnem mestu v podjetju smo zaposleni, saj se
od vsakega pričakuje, da na svojem področju prispeva največ in najboljše, kar zmore
in zna, da se aktivno in z določeno mero pripadnosti vključi v delovni tok. Samo tako
lahko dosežemo kakovost oz. popolnost v vsaki podrobnosti. Že star pregovor pravi,
da je veriga močna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen. Takšen pristop koristi
vsem: tako našim poslovnim partnerjem kot vsem nam zaposlenim v podjetju, kar
pa je gotovo najbolj pomembno.
Člani uredniškega odbora vsem SWATYCOMETOVCEM čestitamo za prvi skupni
jubilej! Miran Jagodič,
odgovorni urednik
Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik
Tisk: Tiskarna Grafika Gracer
Naklada: 1500 izvodov, brezplačno
2
Sodelavke SWATYCOMETA se zahvaljujemo
za izkazano pozornost ob 8. marcu.
UVODNIK
Str. 4, 5 in 6
BESEDA
VODSTVA
Spoštovane
sodelavke in
sodelavci,
na prvi aprilski dan smo zabeležili prvo
obletnico novega podjetja, nekaj dni
pred tem pa smo v enoti Flex SC izdelali
že 100-milijonti izdelek flexa po združitvi.
Oba dogodka sta pomembna, pričakali
pa smo ju s ponosom in veseljem na
obrazu. Pravilnost odločitve za združitev
in uspešnost prehojene poti prvega leta
SWATYCOMETA potrjujejo tudi dobri
poslovni rezultati.
Leto 2010 je bilo za nas zahtevno. Soočiti
smo se morali s številnimi izzivi in velikimi
spremembami, ki so nakazale pot novega
razvoja. Ob izjemnih naporih vseh v
poslovnem sistemu smo dosegli naš
osrednji cilj, preselitev in vzpostavitev
proizvodnih enot po posameznih
lokacijah poslovanja. Cilj smo na nekaterih
področjih celo presegli, saj so bila ob
selitvah opravljena tudi številna dodatna
dela, ki so bila prvotno predvidena za
leto 2011.
Poleg selitev, ki so krojile naš vsakdan in
oteževale delovne pogoje, smo v letu
2010 uspešno realizirali tudi zastavljene
poslovne načrte. Ustvarili smo 68
milijonov čistih prihodkov od prodaje, kar
pomeni več kot 20-odstotno rast glede
na prodajo obeh nekdanjih družb v letu
prej. Obseg naročil na področju brusov
Aleš Mikeln
se je v povprečju povečal za petino.
Prodaja tehničnih tkanin je bila nižja
od načrtovane, vzrok pa je predvsem
cenovno ugodnejši uvoz s Kitajske. Po
negativnem rezultatu v obeh podjetjih
v letu 2009, ko smo se zaradi svetovne
krize spopadali z ogromnim padcem
obsega naročil, smo leto 2010 zaključili z
načrtovanim pozitivnim čistim poslovnim
izidom. Stanje naročil je dobro tudi v
prvem delu letošnjega leta, izboljšalo se je
tudi povpraševanje po tehničnih tkaninah.
Dobri rezultati poslovanja in posebni
dogodki, kot je 100-milijonti kos flexa,
pa so predvsem spodbuda za naprej.
Prav je, da se ob prelomnicah za hip
ustavimo, že naslednji trenutek pa
moramo gledati naprej in si prizadevati
za izpolnitev novih ciljev. S preselitvami
proizvodnih programov na posamezne
lokacije poslovanja smo si postavili trdne
temelje, na katerih bomo lahko gradili v
prihodnje. Pred nami je obsežen proces
optimiranja vseh področij poslovanja,
ki zagotavlja dolgoročno uspešnost
in stabilnost poslovanja. Naši cilji so
dvigniti učinkovitost vseh procesov v
podjetju, zmanjšati stroške ter zagotavljati
kakovostne izdelke brez reklamacij
in kakovosten strokovni servis našim
kupcem.
Za leto 2011 smo si zastavili ambiciozne
cilje, vendar verjamemo, da jih bomo
s skupnimi močmi in ob nadaljevanju
ugodnih razmer na trgu lahko izpolnili.
Načrtujemo 72,5 milijonov evrov
prihodkov od prodaje, prav tako
načrtujemo rast čistega poslovnega
izida. Za doseganje načrtovanih obsegov
proizvodnje in prodaje v letu 2011
naložbam namenjamo skupno 4,7
milijonov evrov. Za doseganje ciljev pa
smo seveda ključni ljudje. Verjamem,
da smo stare delitve na Mariborčane in
Zrečane že presegli. Po oblikovanju novih
delovnih kolektivov se vzpostavljajo nove
vezi in prav je, da je med nami nekaj
zdrave tekmovalnosti. Zavedati pa se
moramo, da smo uspešni lahko samo s
sodelovanjem, korektnim komuniciranjem
in spoštovanjem drug drugega. Mi vsi
smo SWATYCOMET. Smo del podjetja,
ki mu je uspela edinstvena združitev v
slovenskem gospodarskem prostoru,
podjetja z dosežki in ugledom na številnih
mednarodnih trgih ter podjetja, ki ga
tudi največji konkurenti ne morejo več
spregledati. Sprejmimo naše naloge s
ponosom in odgovornostjo.
Aleš Mikeln,
direktor družbe SWATYCOMET
3
POSLOVNE
STRANI
SPE Flex SC: Spodbuden začetek leta
je nadgradil še 100-milijonti kos flexa
Začetek poslovanja
v letu 2011 je
zadovoljiv, še
posebej v času, ko
svet pretresajo novi
nemiri. Ti povzročajo
tudi ekonomske
težave, vključno z
dražitvijo surove
nafte, ki nadalje
draži surovine in
poslovanja večine
firm.
Po preselitvi in poenotenju strojnega
parka nadaljujemo z optimiranjem
kapacitativnosti, ki vključuje dodelavo
in popolno usposobitev preseljenega
strojnega parka ter popolno vključitev
preseljenih sodelavcev v enoto. Za vse to
je potreben razumen čas.
Prva dva meseca sta potekala v
intenzivnem delovniku, saj smo zadržali,
na srečo, visok nivo naročil, ki zahteva
delo v treh izmenah od ponedeljka do
petka in tudi delovne sobote.
Po dveh mesecih leta 2011 smo prodali
na vse trge izdelke v višini 8,85 mio
evrov, kar je skoraj 17 % nad planom
(plan je najnižji ravno v teh dveh
mesecih), in presegli lansko prodajo v
tem obdobju za 25 %!
Flexa smo prodali kosovno 20 % več kot
lani in 20 % več od zahtevanega plana.
23. marca smo izdelali 100-milijonti kos
po združitvi, kar je lep dosežek v naši
branži, in to v manj kot letu dni!
Lamelnikov smo prodali za 47 % več kot
4
lani in 40 % nad planom; v povprečju
smo prodali mesečno 310 tisoč kosov.
Dobro gre kosovno tudi pri PBČ, prodali
smo 70 % več kot lani in 36 % nad
planom, ter se tudi v tej sredini približali
pozitivnemu poslovanju.
Zaradi intenzivnosti dela pospešujemo
vzdrževalna dela in jih porazdeljujemo
enakomerno po vseh izmenah.
Z veseljem pričakujemo novo opremo.
Vseh sedem naročenih stiskalnic naj bi
prišlo med aprilom in julijem, kar nam
bo povečalo kapacitete za dober milijon
kosov mesečno.
Kot kažejo tržne razmere, smo med
redkimi v branži in tudi sicer, ki imamo
zasedene kapacitete, in ni dvoma, da bo
FOTO: Zdravko Ivačič
ta trend trajal do polletja.
Pred nami pa je veliko dela, in sicer
na povečanju izplena strojev in
izkoristku delovnega časa, predvsem
pa na zmanjšanju deleža škarta – slabe
kakovosti, ki je v tem trenutku previsok.
Vsak mesec zaradi tega izgubimo skoraj
200 tisoč kosov, kar pomeni skoraj 100
tisoč evrov!
Po združitvi smo kar naprej deležni
zunanjih presoj. Po Boschevi je v maju
napovedana presoja s strani organizacije
OSA, katere člani smo od ustanovitve.
Ne dvomim, da se bomo tudi na tem
področju dobro odrezali!
Iztok Rozman,
direktor SPE Flex SC
POSLOVNE
STRANI
SPE IBO:
Znižati moramo obseg reklamacij
Strateška poslovna enota Industrijska
brusna orodja je v januarju in februarju
realizirala promet v višini 2,74 mio evrov,
kar je bolje od načrtovanega. Žal je
potrebno ugotoviti, da rezultat v januarju
ni bil pozitiven. Stroški v proizvodnji
kakor tudi skromna razlika v ceni na
področju Keramike na tujih trgih so bili
glavni vzroki.
Enega od vplivov na obseg stroškov
vsekakor predstavljajo reklamacije
kupcev. V letošnjem letu smo zabeležili
že kar 74 reklamacij (več kot eno na
dan!), kar ne govori v prid kvaliteti
izdelanih brusov. Ponovno je potrebno
poudariti, da mora biti kvaliteta
slehernega posameznega izdelka naloga
vseh nas v enoti. Vsak brus, ki ga damo iz
rok, mora biti najboljši.
V proizvodni enoti Keramika in
Bakelit se ob povečanem obsegu
naročil in težavah pri zagotavljanju
zadostnega ter dodatnega materiala
(predvsem zeleni silicijev karbid in
monokristalni korund) nadaljuje priprava
novega proizvodnega informacijskega
sistema. Projektna skupina pod
vodstvom Jožeta Juharta deluje s
polno paro pri pripravi programa,
hkrati je definirana tudi potrebna
računalniška oprema. V proizvodnji in
pripravi proizvodnje bo postavljenih 26
najsodobnejših terminalov za vnos in
prikaz podatkov.
Ob navedenem se nadaljuje priprava
za optimizacijo toka proizvodnje in tudi
izvedba zastavljenih investicij. Prvi izmed
novih CNC obdelovalnih strojev bo
dobavljen in instaliran v mesecu aprilu.
V proizvodni enoti Superabrazivi so
proizvodne kapacitete zapolnjene. Nova
kalkulacija, ki se pripravlja po končani
združitvi proizvodenj na enem mestu,
naj bi pokazala stroškovne učinke in
posledično konkurenčnost ponudbe
diamantnih in CBN brusov.
Proizvodna enota SS, OOM in
Magnezit v Oplotnici nadaljuje z
optimizacijo poslovanja, ki je potrebna
predvsem na področju programa
Magnezit.
Na proizvodnem področju smo v
zadnjih tednih potrdili nekaj dejavnikov
za pot do uspeha v prihodnje. To so
sodelovanje in timsko delo, urejenost
procesov, urejenost delovnih mest in
okolja, varnost pri delu in disciplina.
Slehernemu od njih bo veljala posebna
pozornost.
Na področju Prodaje se ob prodajnih
aktivnostih nadaljuje proces optimizacije
zalog in upravljanja terjatev do kupcev.
Obiski kupcev iz Belgije, Bosne in
Hercegovine, Avstrije, Francije, Nemčije,
Madžarske in Ukrajine so zaznamovali
januar. Obiski kupcev iz Švedske, Švice,
Hrvaške, Nemčije, Bosne in Hercegovine
in Slovaške pa so zaznamovali februar.
Za njih in ostale kupce skupina pod
vodstvom Andreja Lobnika po dobavi
in montaži 1600-t stiskalnice pripravlja
ponudbo za centromaskine fi 915 mm.
Silvo Gobec (Odprema)
Na mojem področju, delam kot pakovalec v
Odpremi, imamo več dela, zaposlenih pa nas je
manj, kot nas je bilo prej. Delovnih sobot je več.
Trenutno se v naših prostorih ureja skladišče,
zato me skrbi še prostorska stiska.
Z drugimi testnimi izdelki smo se
predstavljali v Metalu Ravne, kakor tudi
pri proizvajalcu ležajev FAG. V naslednjih
mesecih se bomo predstavljali na sejmih
in predstavitvah v Banja Luki, Celju,
Opatiji in Beogradu.
Začela se je priprava poglavij novega
kataloga industrijskih brusnih orodij.
Na vseh področjih v strateški poslovni
enoti Industrijska brusna orodja že danes
poteka mnogo aktivnosti, ki morajo
poslovno enoto narediti uspešno in
rezultatsko pozitivno.
Aktivnosti bodo potekale skozi vse leto
in pričakujem, da bo vsak od nas vložil
veliko truda in energije, da nam uspe.
Saj veste, v slogi je moč.
Matjaž Merkan,
direktor SPE IBO
Moja
misel
Anton Podgoršek (Skladišče surovin)
Moja
misel
Menim, da so se stvari v tem letu dobro uredile.
Pred enim letom je bilo slabše, saj je bilo zaradi
združevanja veliko stvari nedorečenih in nejasnih, zaradi česar smo težje delali. Pohvalil bi nove
sodelavce, bivše COMETOVCE, s katerimi smo se
neverjetno dobro ujeli in s katerimi je lažje delati.
Vesel sem tudi zamenjav odgovornih, z vodstvom
vred, ker so se postavila nova, boljša merila. Zdaj
smo vsi eno, ni več skupin in dela se boljše.
5
POSLOVNE
STRANI
SPE Tehnične tkanine:
Vzpodbuden začetek leta je
odraz naših preteklih naporov
Leto 2011 smo začeli vzpodbudno. Napori za optimiranje
proizvodnje in povečevanje eksterne prodaje so začeli
dajati rezultate. Zunanji kupci zvišujejo svoja naročila.
Temu prilagajamo tudi organizacijo dela. Tako kot v
tkalnici občasno vključujemo tretjo izmeno tudi pri drugih
operacijah, da našim kupcem zagotovimo kratke dobavne
roke. Prav tako je bilo potrebnih tudi nekaj delovnih sobot.
Kadri: Obdobje prehladov in viroz
nam je v Ločah zvišalo delež bolniške
v februarju na kar 14 %. Pri že tako
optimalni delovni ekipi nam je tako
stanje otežilo poslovanje, zato smo si
pomagali tudi z občasnim študentskim
delom.
Naložbe: V montaži je samopobiralni
sistem na izsekovalnem stroju št. 1, v
pripravi pa povezava še ene mešalne
posode v sistem mešalnice. Nadaljuje
Marija Gaber (Superabrazivi)
Moja
misel
Preselila sem se iz Zreč, vendar delo opravljam
enako, kot sem ga tam. Tudi veliko sodelavcev je
prišlo iz Zreč, zato sprememba ni tako velika. Na
delo sem se vozila tudi prej, iz Loč v Zreče, zdaj pa
se vozim v Maribor. Menim, da se je selitev dobro
obnesla.
Najbolj zadovoljna nisem edino s plačo, ki se mi
zdi, da je vedno manjša.
Pogrešam tudi zreško malico; najraje sem imela
solatni krožnik.
6
se prenova navijal v tkalnici in projekt
EX zaščite.
Tehnološki razvoj: Nadaljuje se delo
na zmanjšanju zvitosti in lepljivosti.
Poseben zalogaj v teh mesecih so
reklamacije iz Tyrolita, ki znova naroča
tanke mrežice, a z njimi niso zadovoljni.
Teče intenzivno tehnološko razvojno
delo za rešitev tega problema.
Stroški poslovanja: Znižanje porabe
surovin ter povečanje izkoriščenosti
delovnega časa sta ključna za
učinkovitost poslovanja. Odličen primer
izkoriščenosti delovnega časa je nov
način čiščenja verige na Isotex liniji, ki je
bil uveden v teh mesecih.
Surovine: Zadnji meseci so bili na
področju oskrbe s surovinami zopet zelo
pestri. Novo uvedene carinske dajatve
za uvoz steklenih tkanin s Kitajske
omogočajo evropskim proizvajalcem
steklenih niti veliko večjo prodajo
mrež za fasade. Zaradi usmerjanja v
ta proizvod bo na razpolago manj
steklenih niti za namene uporabe, kot
je naša. Znova smo prisiljeni iskati nove
vire in širiti število dobaviteljev.
Podražile so se tudi fenolne smole, kar je
vzpodbujeno s ceno naftnih derivatov.
Tudi politično dogajanje v arabskih
deželah ne bo brez vpliva na cene
surovin.
Trženje: Prvo tromesečje zaznavamo
20 % višjo prodajo zunanjim kupcem,
notranji odvzem pa je prav tako
ostal na nivoju 500.000 m2 mesečno.
Zaenkrat še ni moč reči, kaj bo uvedba
carinskih dajatev na uvoz mrežic s
Kitajske pomenila za naše podjetje.
Marija Metličar, direktorica SPE TT
Na razpisu za
konzorcij evropskega
sklada za regionalni
razvoj ESRR smo
uspeli!
Rezultate razpisa smo pričakovali
že januarja, vendar smo šele v
začetku februarja z ministrstva za
gospodarstvo dočakali sporočilo o
razpletu in odločitvah.
Med 42 prijavljenimi projekti je bilo
uspešnih 17. Število prejemnikov tako
ni zelo veliko, znesek razpoložljivih
sredstev pa je spoštljiv.
Prvi korak je opravljen, koliko pa
jih bo v obdobju do leta 2014 in v
naslednjih 5 letih še potrebnih, bo
odvisno od uspešnosti realizacije
zastavljenih načrtov.
Člani konzorcija z imenom Simit smo
imeli ustanovni sestanek 2. marca.
Potrjen je bil direktor bodoče družbe
Simit d.o.o. in zastavljen terminski
načrt dela za prvo polovico leta, s
poudarkom na družbeni pogodbi in
registraciji nove družbe.
O vseh ključnih aktivnosti vas
nameravamo redno, kvartalno
obveščati.
Iva Mlinšek Lešnik
NOVOSTI
NOVOSTI
Uvedba Skype telefonije
Že »davnega« leta 2004
smo v podjetju COMET ob
spremljavi novitet želeli z
vidika zmanjševanja stroškov
v režijskih oddelkih uvesti
cenovno učinkovit sistem
komuniciranja s tujino in
našimi poslovnimi partnerji,
ki bi tehnološko nadomestil
klasično PSTN telefonijo. Ob
zahtevani učinkovitosti smo
si zastavili, da dosežemo
cilj z minimalnim vložkom,
dodatnim izkoristkom
strojne opreme in
enostavnostjo uporabe,
ki je primerljiva s klasično
telefonijo.
Med množico tehnoloških
rešitev smo se odločili za
vpeljavo takrat še dokaj
neznane in neuveljavljene
aplikacije Skype za VoIP (Voice
over Internet Protocol) internetno
telefonijo. Največja neznanka nam
je bilo vprašanje kakovostni klicev z
zagotavljanjem minimalne pasovne
širine internetne povezave za
komunikacijo brez prekinjanja, eho
učinka in razumljivosti govora. V 3.
mesečnem obdobju testiranja smo bili
na osnovi zbranih informacij zadovoljni.
Predvidevanja za evropske države o
kakovosti klicev niso odstopala od
dejanske izkušnje klasične telefonije,
večje vprašanje so bili južni del
Amerike, vzhodne države, Avstralija in
Nova Zelandija. Kakovost v slednjih ni
zaostajala za izkušnjo klicev v evropske
države.
Z združitvijo smo Skype rešitev
razširili na celotno podjetje
SWATYCOMET, kjer je notranja
komunikacija ključen dejavnik
skupne rasti podjetja.
S podporo konferenčnih klicev
20+ uporabnikov in možnostjo
sočasne povezave med različnimi viri
komunikacije Skype – stacionarno
omrežje – mobilno omrežje se
lahko konference in sestanki vršijo
ne glede na lokacijo uporabnika. V
kolikor se poslužujeta komunikacije
le dva uporabnika, lahko povečata
učinkovitost z vizualnim prikazom
dokumenta na sogovornikovem
računalniku.
Uvedba doprinese podjetju tudi
druge sociološke učinke za poslovne
partnerje in kupce. S cenovno
ugodnimi ali celo brezplačnimi klici
(v kolikor sogovornik uporabi isto
tehnologijo) ustvarjamo direkten
prihranek, z razpoložljivostjo
komercialista in takojšnjo dosegljivostjo
v pred in poprodajnih aktivnostih pa
tkemo močnejši socialno-partnerski
odnos, kar daje podjetju novo
konkurenčno prednost.
Benjamin Makovšek,
IT – Tehnična podpora
Jože Rančnik (Tehnologija za razvoj
orodja in strojev)
Moja
misel
Vtisi po prvem skupnem letu so v redu. Všeč mi
je, da imamo popestritve z novimi sodelavci.
Ljudje, ki so prišli na novo, so v redu, bolj v
slabem stanju smo dobili stroje. Stroje bomo
že popravili, samo, da se nam ljudje ne pokvarijo!
Moja
misel
Cvetka Ovnik (Keramika/Oblikovalnica)
Delo opravljam isto, kot sem prej, glede dela se
mi torej ni nič spremenilo. Bi pa povedala, da
smo sedaj dobili obračunane dopuste, kakor je
prav.
Za dan žena smo prvič, odkar delamo tukaj,
dobili darilo od podjetja, kar nas je zelo pozitivno
presenetilo. Zelo lepa pozornost. Hvala.
Obračuni potnih stroškov so boljši, kot so bili
v preteklosti (vezano na km, ne več na ceno
javnega prevoza), kar se pri slabi plači pozna.
Glede plače je novo, da se spreminja iz meseca
v mesec in nikoli ne veš, koliko boš zaslužil. Všeč
mi edino ni, da so minulo delo vključili v osnovo
plače.
Danes sem se prvič slikala na delovnem mestu in
sem lahko povedala, kaj si mislim.
7
ENOTA
SE PREDSTAVI
Predstavitev enote Flex SC
Na lokaciji v Zrečah je enota
SPE Flex SC. Enoto sestavljata
dve proizvodni enoti, PE Flex
in PE Fleksibilni brusi. Brusi so
namenjeni široki potrošnji.
Enota PE Flex SC je nastala z
združitvijo proizvodnje flexa v
Zrečah in Mariboru. Tako je na
lokaciji v Zrečah nastal največji
obrat v podjetju SWATYCOMET.
Izdelujemo rezalne in brusne
plošče v dimenzijah od fi 50 do fi
400. Dnevna proizvodnja obsega
cca 450.000 kosov oziroma
70 ton. Povprečno mesečno
proizvedemo 9 do 10 milijonov
kosov oziroma cca 1400 ton
izdelkov.
Milena Krajnik
V Zrečah smo združili proizvodne
prostore Flexa, bivše Keramike,
Diamantov in Fleksibilnih brusov.
Nastal je nov velik obrat za
proizvodnjo flexa.
K. Leskovar, Z. Jereb (Tehnologija Flex)
Moja
misel
To leto je bilo zelo stresno. Glede našega dela
je bil prenos izdelkov, strojev, ljudi, znanja in
dokumentacije pri združevanju Flexa iz Maribora
v Zreče v tako kratkem času naporen, zato je
prihajalo do neskladij in napetosti med ljudmi.
Bili smo pod hudim pritiskom. Takrat je bilo težko
zaradi združevanja sistema, sedaj pa imamo
toliko več naročil, saj se je proizvodnja povečala
za več kot enkrat. V teku so tudi še izobraževanja
zaposlenih. Ko se bo sistem dokončno vzpostavil,
verjameva, bo tudi delati lažje. Veliko dela je že
opravljenega, veliko ga bo potrebno še opraviti
in skupaj nam bo tudi uspelo!
8
Primož Zapran (delovodja Flex)
Moja
misel
Vtisi so dobri. Ljudje so se malo že privadili na
prevoz in se vpeljali v delo v Zrečah.
Zame je delo boljše kot v Mariboru. Delovodja
sem bil tam in delovodja sem tukaj. Sistem dela
v Zrečah se mi zdi boljši, sicer pa rad delam z
ljudmi in tudi s papirji, kar vključuje moje delo.
Plačo imam isto, je pa več obračunanih
dodatkov tukaj in dobili smo tudi nekaj več
dopusta, kot smo ga imeli v Mariboru. Sprejet
sem bil dobro in menim, da so naši odnosi
dobri, tudi z nadrejenimi sodelujem dobro.
Za nami je proces selitve strojev,
opreme in zaposlenih iz Maribora
v Zreče, pred nami pa zahteven
proces optimiranja proizvodnega
procesa.
Proizvodni proces delimo na:
• mešalnico (priprava veziv in
brusnih zmesi),
• oblikovalnico (stiskanje surovih brusov poteka na 32
strojih),
• termično obdelavo brusov
(Podvojili smo kapacitete na
pečeh, hkrati s selitvijo in
povečanjem proizvodnje smo
postavili novo čistilno napravo.
Tako lahko obdelamo kar
15000 nm3 onesnaženega
zraka.),
• razlaganje in sortiranje
izdelkov po termični obdelavi,
• končno kontrolo in pakiranje
izdelkov.
Znotraj proizvodnega procesa
opravljamo še pomožne
dejavnosti:
• izsek kovinskih prirobnic,
• signiranje kovinskih prirobnic,
• procesna in funkcionalna
kontrola izdelkov,
• priprava in zaščita podložnih
plošč.
ENOTA
Proizvodni proces ne more
potekati brez podpornih služb.
Tako ekipo sestavljajo delovna
tehnološka ekipa, priprava
proizvodnje ter ekipa delovodij,
ki skupaj z vodjo enote skrbijo,
da proizvodni proces poteka
normalno v vseh treh izmenah.
V enoti Flex nas je trenutno
zaposlenih 445 delavcev. 370
nas je trajno zaposlenih, 72 je
zaposlenih preko agencij ter 3
študenti.
Iz Maribora se je v Zreče preselilo
142 delavcev. Za lažji prihod na
delo in z dela je od oktobra 2010
organiziran avtobusni prevoz za
vse tri izmene.
Ob selitvi proizvodnje flexa
na skupno lokacijo je sočasno
potekal zelo zahteven proces
združevanja tehnologij in
proizvodnega procesa,
usklajenega z zahtevami in
pričakovanji kupcev. Združili
smo znanje tehnologije na obeh
lokacijah in razvili nove recepture,
ki dajejo našim izdelkom višji
kvalitetni nivo.
Obvladovanje proizvodnega
Načrti za prihodnost:
• postati velik, močan in kvaliteten proizvajalec smolno vezanih
brusov za široko potrošnjo,
• 107 mio kosov izdelkov v letu 2011,
• povečevanje proizvodnih zmogljivosti za 10 % letno v štiriletnem
obdobju,
• optimiranje in modernizacija proizvodnega procesa,
• investicije v novo opremo (povečanje kapacitet, dvig
produktivnosti in kvalitete proizvodov, izboljšani pogoji dela,
zmanjšanje fizičnega dela). V naslednjih dveh mesecih prihajajo
štirje novi robotizirani avtomati. Prihaja prva generacija novih
električnih stiskalnic. Sledi modernizacija razlaganja in pakiranja,
• robotizacija delovnih mest,
• trženje izdelkov višjega kvalitetnega nivoja z višjo dodano
vrednostjo.
Milena Krajnik, vodja PE Flex
SE PREDSTAVI
procesa in zagotavljanje
ponovljivosti kvalitete izdelkov
je za kupce zelo pomemben
dejavnik. Dokazovali smo se na
presojah vseh večjih kupcev: B&D,
Bosch, Metabo, Nazari Iran …
Komercialna ekipa dela zelo
dobro na trgu. Naročil imamo
več, kot so proizvodne kapacitete.
V prvih treh mesecih bomo
realizirali 28 % letnega plana, kar
je 3 % nad planom proizvodnje.
Moja
misel
Dušan Jakob (delovodja Oblikovalnice Flex)
Od začetka je bilo težko, zdaj pa je iz meseca v
mesec lažje. Tudi zaposleni se spoznavamo med
seboj, zato je lažje delati. Moram pa povedati, da
mi je sistem dela v Zrečah bolj všeč, kot mi je bil
v Mariboru. Vse je bolj pregledno in sistematično
bolje zastavljeno. Pohvala za sistem.
Sandi Plešnik (Mešalnica Flex)
Moja
misel
Opravljam sicer isto delo, le dela imam sedaj več,
kot sem ga imel prej. Pri plači pa nisem opazil,
da bi se kaj dodalo. Novi sodelavci iz Maribora
so v redu in se dobro razumemo. Delo opravljam
rad in bi še ostal tukaj. To leto mi je hitro minilo.
Želim si le evropske plače za vse zaposlene.
9
100-MILIJONTI
IZDELEK FLEXA
S programom Flex SC
se uvrščamo med največje v svetu
Sreda, 23. marca 2011, je bila
poseben dan za SWATYCOMET,
še posebej pa za SPE Flex SC.
Prešernost in slovesnost dneva
je potrjeval tudi topel, s soncem
obsijan pomladni dan, ki je v našo
enoto Flex SC v Zrečah privabil
predstavnike najpomembnejših
slovenskih medijev. Odločili
smo se namreč, da dogodek
zabeležimo skupaj z novinarji,
preko njih pa seveda z vsemi
našimi najpomembnejšimi
javnostmi, lokalnim okoljem,
poslovnimi partnerji, lastniki,
finančno in širšo slovensko
javnostjo, ter jim tako pokažemo
našo uspešno pot združitve.
Nekaj po enajsti uri je bil na
avtomatu K v oblikovalnici Flex
izdelan že 100-milijonti izdelek
flexa po združitvi in ustanovitvi
novega podjetja aprila lani.
Avtomat je upravljal Simon
Kadilnik, ki je 100-milijonti izdelek
s ponosom predal najprej vodji
PE Flex Mileni Krajnik, nato pa
direktorju družbe Alešu Mikelnu.
Oznaka 100-milijonti kos je
svečano pripadla rezalni plošči
Flexco, dimenzije fi 180 mm.
Dosežek je toliko večji, ker
smo ga zabeležili že pred prvo
obletnico novega podjetja in
potrjuje pravilnost odločitve za
združitev. 100-milijonti izdelek v
manj kot letu dni pa ni dosežek
samo na ravni podjetja, ampak
predstavlja pomemben dosežek
tudi v celotni brusni industriji.
S tem smo dokazali, da se
uvrščamo med resnično največje
proizvajalce rezalnih in brusnih
plošč v svetovnem merilu.
Dogodek bo v zgodovini podjetja
ostal zapisan z velikimi črkami kot
pomemben mejnik, pred nami pa
so že novi izzivi in cilji, ki smo si jih
zastavili za leto 2011. Katera enota
bo naslednja zabeležila tako
slovesen trenutek po združitvi?
Moja
misel
Andreja Bezjak (Flex)
Prej sem delala v Mariboru, sedaj delam v
Zrečah. Delo je sicer zelo podobno, najbolj težko
sem se navadila na vožnjo. Sedaj se moramo
voziti z avtobusom, kar nam vzame dosti več
časa, kot če bi se vozili z avtom, in pozimi je
mraz, ko čakaš na avtobus. Tudi plačo imam
tukaj slabšo, kot sem jo imela v Mariboru, ker so
višje norme. Kvaliteta v Mariboru je bila boljša,
več pozornosti smo namenili temu, tukaj se dela
le na številu. So nas pa sodelavci lepo sprejeli, le
stik med delavci in nadrejenimi je bil v Mariboru
boljši. Delovni pogoji pa so v Zrečah lažji.
10
FOTO: Zdravko Ivačič
100-MILIJONTI
Ida Hren (Priprava dela Flex)
Štefan Škrinjar (Mešalnica Flex)
Moja
misel
Ko sem prišel, sem bil šokiran. So pa odnosi med
sodelavci tukaj boljši, kot so bili v Mariboru,
čutiti je slogo in enotnost med sodelavci. Tudi
s šefi se razumem. Delo tukaj je v redu, sem
prilagodljiv človek.
Ker sem iz Zgornje Kungote, zaradi vožnje zjutraj
vstajam že ob 3:30, da pridem do Maribora in
potem z avtobusom dalje. Domov pa prihajam
po 16. uri. Večino dne tako porabim za službo.
Imam pa tukaj nižjo plačo, kot sem jo imel prej,
nove pogodbe pa po šestih mesecih tukaj še
nisem dobil. Želim si plače izpred dveh let, kot
smo jih imeli v Mariboru.
IZDELEK FLEXA
Moja
misel
Zaradi rošad zaposlenih opravljam sedaj dela na
dveh različnih lokacijah in za dve različni enoti.
Štiri ure sem v Flexu v pisarni priprave dela,
štiri ure sem v Lamelnih diskih. Tako opravljam
več različnih nalog, kot sem jih prej, imam več
sodelavcev in tudi različne nadrejene, plačilo pa
je ostalo enako. To delo opravljam rada, zato
ga želim opravljati še nadalje. Da pa bo to tako
ostalo, mora podjetje poslovati dobro, zato želim
vse dobro podjetju na nadaljnji poslovni poti.
Boštjan Grabnar (Flex)
Moja
misel
Delo, ki ga opravljam sedaj, je sicer podobno
prejšnjemu, vendar delam sedaj bolj samostojno. V Mariboru sem bil pomočnik, kjer je bilo
več fizičnega dela, sedaj pa sem napredoval v
upravljavca stroja. Pogoji dela so boljši, plačilo
pa ne toliko. Imam nekaj že poznanih sodelavcev
od prej in nekaj povsem novih. Vsi se razumemo.
Želim, da bi se nam vsem popravile plače.
Vilko Meško (Flex)
Moja
misel
Povedati moram, da sem v Zrečah bolj zadovoljen
z delom, kot sem bil prej v Mariboru. Ubija me
sicer prevoz, saj se mi prej kot Mariborčanu ni
bilo potrebno voziti. Naporne so tudi nočne
izmene. Tukaj delava oba z ženo in sva delala
tudi prej v Mariboru skupaj. Imam pa slabšo
plačo, kot sem jo imel v Mariboru, ker delam na
povprečni presek in ne več na normo. Glede na
zdravstveno stanje bi raje delal kot viličarist,
za kar imam tudi pogodbo in zdravniško
priporočilo. Drugače pa je delo tukaj lažje, kot je
bilo v Mariboru. Mogoče sem samo od nekaterih
sodelavcev pričakoval več, da mi bodo pomagali,
ko sem prišel sem. Večina pa je v redu.
11
MI SMO
SWATYCOMET
DELOVNI KOLEDAR IN PLAČE
Delovni koledar, ki velja za leto 2011 in smo ga prejeli vsi zaposleni pri plači, izplačani v mesecu decembru,
predvideva tri mesece z delovno obvezo 168 ur, enajst mesecev pa z delovno obvezo 176 ur.
V mesecu januarju, februarju in aprilu bomo tako zaradi manj rednih ur prejeli plačo, ki bo nižja za 4,5 % kot
v ostalih mesecih, ko bo delovna obveza 176 ur.
Ta sistem je za zaposlene z lokacije Maribor novost, saj so bili ti pred združitvijo podjetij vajeni na plačo, ki
je bila iz meseca v mesec enaka, ne glede na to, koliko ur je bilo v mesecu dejansko oddelanih.
V postopku združevanja smo se odločili sistem poenotiti. Povzeli smo sistem, ki je bil veljaven v Zrečah, saj
ta omogoča lažji nadzor posameznika nad postavkami v plači, osnovna urna postavka je namreč iz meseca
v mesec enaka in ni odvisna od števila delovnih dni v mesecu. Plača iz meseca v mesec tako predvsem
zaniha zaradi različne uspešnosti posameznika/skupine in različno opravljenih ur v popoldanskem in
nočnem času ter seveda zaradi dela preko polnega delovnega časa.
Dodatke k plači (dodatek za stalnost), ki so bili na mariborski lokaciji drugačni, smo prenesli v osnovno
plačo. Tako se je osnovna plača posameznika povečala, kar v nadaljevanju pomeni, da so vsi ostali dodatki,
ki se na osnovno plačo nanašajo, v absolutnem znesku višji. KPS
Letni razgovori, vodenje s cilji
“V resnici so cilji sekundarni.
Primarni so odnosi, ki omogočajo
njihovo uresničitev.” (Wheatty,
1996)
V podjetju COMET smo letne
razgovore izvajali že od leta 1999,
v letošnjem letu pa smo to dobro
prakso prenesli tudi v združeno
podjetje SWATYCOMET ter seveda
v Swaty Inpo. Letne razgovore
smo nadgradili tudi s ciljnim
vodenjem, kamor smo vključili
direktorje, vodje, prodajnike ter
strokovnjake.
Konec meseca januarja in v
začetku meseca februarja smo
za direktorje, vodje in delovodje
pripravili delavnico Izvajanje
letnih razgovorov v podjetju
SWATYCOMET, na kateri smo
osvežili oz. pridobili znanja ter
napotke za izvajanje letnih
razgovorov v letošnjem letu.
Izvajanje letnih razgovorov se je
v podjetju torej že pričelo. Kljub
12
temu je v nadaljevanju podanih
nekaj ključnih informacij o letnih
razgovorih.
KAJ JE SPLOH LETNI RAZGOVOR?
Letni razgovor je priložnost tako
za vodjo kakor tudi za sodelavca.
Namen je uskladiti pogled na
preteklo obdobje, sedanjost in
jasno začrtati prihodnost ter
uskladiti pričakovanja. Na izvedbo
učinkovitega razgovora se morata
pripravita oba udeleženca, vodja
in sodelavec.
Namen letnega razgovora
- pregledati napredek ter
prioritete,
- primerjati cilje in realizacijo,
- opredeliti cilje za naprej,
- rešiti probleme na različnih področjih,
- pogovoriti se o bodočih
potencialih sodelavcev ter
potrebah po usposabljanju.
Prednosti izvajanja letnih
razgovorov
Za posameznika:
- informacija o tem, kako mu gre,
- priložnost za podroben
razgovor o svojem delu,
- pogovor o svoji prihodnosti v
organizaciji in o tem, kako vidi
razvoj svoje kariere.
Za vodjo:
- ugotovi odnos zaposlenega do dela,
- seznani se z njegovimi/njenimi
zamislimi o tem, kaj dela dobro in
kaj bi lahko bilo bolje, s pogledi na
prihodnost,
- ugotovi, kakšno pomoč po
njegovem mnenju potrebuje, da bo
učinkovitejši.
Za organizacijo:
- boljši delovni odnosi,
- osvetlitev prioritet,
- odkrivanje potencialov v ljudeh,
- nakazovanje potreb po usposabljanju,
- spodbuda zaposlenim, da svojo
energijo usmerijo v podjetje.
Vir: Prenova letnih razgovorov, Dialogos,
2004
Tatjana Draksler,
samostojna strokovna sodelavka v KPS
Dodatno pokojninsko
zavarovanje za vse zaposlene
MI SMO SWATYCOMET
Dodatno pokojninsko zavarovanje je oblika varčevanja za starost, pri kateri zavarovanec ali/in njegov
delodajalec mesečno vplačuje premijo na zavarovančev osebni račun, odprt pri izvajalcu zavarovanja.
Glavne značilnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja:
- dodatno pokojninsko zavarovanje je namensko zavarovanje za starost,
- zavarovanec se zavaruje za dodatno pokojnino,
- dodatno pokojnino prejema od upokojitve do smrti,
- zavarovanje spodbuja država z davčnimi ugodnostmi,
- višina dodatne pokojnine je odvisna od višine premije in od
obdobja plačevanja premije,
- privarčevana sredstva so last zavarovanca,
- v primeru smrti se sredstva dedujejo.
V letu 2011 smo si zadali cilj, da sklenemo kolektivno dodatno
pokojninsko zavarovanje za vse zaposlene pri VZAJEMNEM SKLADU DELTA.
Družba bo vsem zaposlenim, ki bodo z izjavo pristopili k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju,
vplačevala enotno premijo v višini minimalne premije, ki trenutno znaša 26,12 EUR/mesec, posameznik
pa se bo odločil, če in za koliko želi plačevati višjo premijo. Ob sklenitvi bodo zneski vplačani od 1. 1. 2011
naprej.
Kako bomo to storili:
V teku so pogajanja o pogojih
pristopa k pokojninskemu načrtu
VZAJEMNEGA SKLADA DELTA.
Težimo h konkurenčnim pogojem,
ki smo jih bili deležni v Pokojninski
družbi A.
Po pridobitvi ustrezne
ponudbe bomo pokojninski
načrt in Pogodbo o pristopu k
pokojninskemu načrtu predložili
v podpis v družbi delujočim
sindikatom.
Organizirani bodo zbori delavcev,
na katerih bodo predstavniki
VZAJEMNEGA SKLADA DELTA
predstavili pokojninski načrt.
Sledilo bo zbiranje pristopnih izjav
zaposlenih. Šele podpis pristopne
izjave namreč omogoča, da
podjetje za zaposlenega vplačuje
omenjeno premijo.
Če izjave posamezni delavec ne
podpiše, torej k ponujenemu
pokojninskemu zavarovanju ne
pristopa, mu podjetje premije ne
more plačevati.
Kaj je VZAJEMNI SKLAD DELTA?
Delta je vzajemni pokojninski
sklad dodatnega pokojninskega
zavarovanja, ki ga je ustanovila
in ga tudi upravlja Probanka.
V okviru tega sklada imajo
zavarovanci na izbiro dva
pokojninska načrta: kolektivni
(PN-PRO-01/02) in individualni
(PN-PRO-02/02) pokojninski
načrt prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
DELTA je torej:
Upravljana je s strani Probanke.
Na izbiro ima dva pokojninska
načrta: kolektivni in individualni.
Premoženje Delte VPS je ločeno
od premoženja Probanke, d.d. in
je v lasti članov sklada.
Celoten dobiček, ki ga sklad
ustvari, je v lasti zavarovancev.
Več informacij na njihovi spletni
strani:
www.probanka.si/storitev/1080/
Pokojninski-sklad-Delta
O vseh nadaljnjih korakih
boste obveščani preko obvestil
na oglasnih deskah, preko
sindikalnih zaupnikov in seveda
zborov delavcev.
KPS
13
SKUPINA
SWATYCOMET
Predstavitev
podjetja SWATY-INPO
SWATY-INPO, družbo za
usposabljanje in zaposlovanje
invalidov, d.o.o. je leta 1999 kot
hčerinsko podjetje ustanovila
družba SWATY d.d. s ciljem lažjega
organiziranja dela za večjo skupino
delovnih invalidov, zaposlenih v tej
družbi.
Zaposlujemo 39 invalidov, kar je več
od zakonske zahteve, t.j. 40 % od
zaposlenih v invalidskem podjetju.
Število zaposlenih se je v lanskem
letu zmanjšalo z 92 na 82, in sicer
deloma zaradi selitve proizvodnje
flexa v Zreče – nekaj delavcev se
je prezaposlilo v matično podjetje,
nekaj pa se jih je upokojilo.
SWATY-INPO je bilo ob ustanovitvi
dodeljeno opravljanje naslednjih
nalog:
- kontrola kakovosti izdelkov,
- označevanje in pakiranje,
- STS (skladiščno transportna
služba),
- proizvodnja lamelnih brusov in
fiber diskov,
- proizvodnja lesene embalaže in
mizarska delavnica ter
- varovanje tovarne.
Družba je zgoraj navedene dejavnosti
v celoti opravljala v obdobju do
združitve SWATYJA in COMETA.
Ob združitvi smo pristopili k
reorganizaciji družbe s ciljem, da bi
ohranili njen položaj in jo z vsemi
zaposlenimi naredili učinkovito
do te mere, da lahko ustvarjamo
enakovredno dodano vrednost kot v
matični družbi.
Za dosego tega cilja smo pristopili k
investicijskim ciklom, s katerimi želimo
med drugim zagotoviti, da bodo
delovna mesta z zaposlenimi invalidi
enako produktivna kot vsa ostala
delovna mesta. Drugače povedano,
opremili se bomo z napravami in
pomagali, da lahko tudi delavci z
14
omejitvami dosegajo normalne
delovne učinke. Z novo razporeditvijo
proizvodnih in skladiščnih prostorov
v sklopu družbe bomo povečali
storilnost oz. zmanjšali proizvodne
stroške v tem delu na minimum. Zato
bomo dodatno izobraževali delavce in
jih stimulativno nagrajevali.
Izvajanje prenove je v teku in se bo po
planu zaključilo v prvi polovici leta.
Organizacijsko se bo proizvodni
del (kontrola, označevanje in
predpakiranje brusov) v celoti
navezoval na proizvodnjo enoto SPE
IBO in bo tudi operativno voden s
strani vodje proizvodnje, prav tako
kot je skladiščno-logistični del že
sedaj operativno voden s strani enote
Logistika. Le tako lahko zagotovimo
visoko učinkovitost sistema in vanj
vpetih družb.
Varovanje tovarne se posodablja do
te mere, da vključuje poleg fizičnega
varovanja in recepcije v delovnem
času še nadgradnjo tehničnega
varovanja z videonadzorom in
povezavo na lokacijo Zreče.
Poleg navedenega poskušamo v
izvajanje družbe vključevati še ostale
potrebne storitve na lokaciji, kot so:
- podpora proizvodnji (izdelava
raznih priprav),
- čiščenje proizvodnih prostorov,
- urejanje okolice in ekologija.
Z vsemi aktivnostmi v zadnjih mesecih,
ki zahtevajo precejšnja finančna
vlaganja, se trudimo, da bomo zadostili
tako zadovoljstvu zaposlenih kot
tudi ostalih, ki pričakujejo kvalitetno
in učinkovito delo. S tem namensko
porabljamo odstopljena sredstva, ki
se uporabljajo za materialni razvoj
invalidskih podjetij oziroma v skladu
z Zakonom o usposabljanju in
zaposlovanju invalidnih oseb.
Branko Čas,
direktor SWATY-INPO
Branko Čas
SKUPINA
100 milijonov
Leta 2008 je Avtera prvič presegla
letni promet v višini 100 mio EUR,
po nekoliko manj uspešnem letu 2009
smo ta dosežek ponovili v lanskem
letu.
16. decembra smo se na krajšem
druženju v ta namen srečali zaposleni
s predstavniki Avtotehne, ki so
nam v športnem slogu na odru za
zmagovalce podelili »prehodni« pokal.
AVTOTEHNA
Seveda ni manjkala obvezna penina.
Naša prizadevanja so sedaj usmerjena
v izpolnitev zastavljenih ciljev za
leto 2011.
Miran Šircelj
Avtera pomagala
opremiti
Najboljši serviser
računalniško učilnico vozil OPEL
Elektrotehniško-računalniška
strokovna šola in gimnazija
Ljubljana, po domače kar »Vegova«,
je 11. februarja skupaj z Avtero in
drugimi donatorji slovesno odprla
sodobno računalniško učilnico za
praktično izobraževanje dijakov in
spodbujanje digitalnih znanj. Z novo
računalniško učilnico - 16 sodobnih
delovnih mest za dijake in zmogljiv
osebni računalnik za učitelja - bodo
lahko ponudili dijakom na Vegovi
praktično izobraževanje s področja
strojne in programske opreme
in tako še dodatno spodbudili
ustvarjalnost bodočih inovatorjev.
Dobro obiskane tiskovne konference
in predstavitve učilnice so se
udeležili tudi predstavniki Avtere,
ki so pri opremljanju sodelovali z
blagovnimi znamkami Kingston, LG,
Sony/Optiarc in WD. Vodstvo Vegove
se je Avteri zahvalilo s priznanjem in
priložnostnim darilom.
Miran Šircelj
Kolektiv Avtotehne VIS je s strani
tradicionalno zastopane znamke
Opel prejel laskavi naslov »Najboljši
serviser vozil Opel v letu 2010«.
To pomeni, da so stranke preko
neodvisnih anket v letu 2010, ki jih
izvaja Opel, ocenile Avtotehno VIS
kot najboljšega serviserja izmed
vseh Oplovih koncesionarjev v
Sloveniji. Ta resnično ČASTNI naziv
najboljšega serviserja gre pripisati
slehernemu pohvale vrednemu
članu servisne ekipe ter ekipe
nadomestnih delov. Obenem
omenjeni naslov tudi potrjuje, da si
kot relativno velika ekipa zaslužimo
doseči cilj najboljšega koncesionarja
vozil na trgu in ne le največjega,
kot smo bili vajeni do sedaj. Zdaj,
ko vemo, kakšna je pot, si bomo s
skupnimi močmi prizadevali prenesti
uveljavljeno dobro prakso tudi
na ostale blagovne znamke, ki jih
zastopamo.
Rok Černjavski
15
SKUPINA
AVTOTEHNA
Poslovanje Skupine
Avtotehna v letu 2010
Pred letom dni smo ob zaključku
pregleda poslovanja za leto 2009
ob koncu zapisali: »Čaka nas torej
še eno težko leto z negotovimi
in ne preveč optimističnimi
napovedmi ter politično klimo v
državi, ki nam ni ravno v spodbudo.
Zato se moramo toliko bolj
zavedati, da sta naša bodočnost
in uspešnost preživetja odvisni le
od nas samih in naše sposobnosti
iskanja pravih poti ter trdega in
skrbnega dela.«
Napovedi glede politične
klime se žal vsakodnevno
uresničujejo, napovedi o okrevanju
gospodarstva pa ostajajo samo pri
napovedih. Ob plačilni nedisciplini,
neučinkoviti državi, razsutem
bančnem sistemu in močno
zmanjšani kupni moči prebivalstva
je naša bodočnost res odvisna le od
nas samih in od naših sposobnosti
premagovanja težav na trgu.
Če smo bili kot skupina z
rezultati poslovanja v kriznem
letu 2009 lahko zadovoljni, pa to
še toliko bolj velja za leto 2010.
Praktično vse družbe v skupini
so leto končale s pozitivnim
rezultatom, z izjemo ComShopa,
pa tudi ComShop je izgubo leta
2009 zmanjšal za več kot 7-krat.
Doseženi rezultati so prikazani v
tabeli.
NETO REZULTATI DRUŽB
Družba
Avtotehna VIS
dec. 09
Realizacija
dec. 10
Realizacija
dec. 10
Plan
RE 10 /
RE 09
RE 10/
PL 09
216.o91
335.428
301.138
164
118
98.161
0
0
Atos VIS
60.483
Istra Avto
10.442
32.650
39.821
313
82
1.060.936
1.130.772
1.200.832
107
94
-1.128.396
-150.247
84.908
5.331
8.647
0
162
473.942
701.490
433.841
148
162
Birotehna
5.810
5.399
12.517
93
43
Oprema
4.890
40.935
43.789
837
93
1.428.357
807.510
18.628
2.002
98.036
11
2.999
5.386
0
180
-5.430.720
221.884
884.772
25
-6.699.471
3.782.703
3.996.325
95
-294.270
7,5 %
1.705
Avtera
CompShop
Iteks
Repro MS 03
Svatycomet
Comet
-941.007
Swaty
-1.058.900
Atrik
Atrikod
Taurus
Skupaj Aktivne
Skupaj ostale
16
INDEKSI
177
4
2
SKUPINA
Avtera je s 105 mio EUR prometa
dosegla največji obseg poslovanja v
svoji zgodovini, kar ob situaciji na trgu
predstavlja še poseben uspeh. Pri tem
je morda od samega obsega prodaje
še pomembneje, da so terjatve
zdrave, da je delež zamujenih plačil
minimalen, da nekurantnih zalog
praktično ni, Avtera pa na trgu ohranja
sloves stabilnega in zanesljivega
partnerja.
Na področju proizvodnje brusov
je leto 2010 najbolj zaznamovala
združitev podjetij SWATY in COMET v
družbo SWATYCOMET. Projekt je poleg
formalne združitve družb prinesel še
lokacijsko optimizacijo proizvodnje,
racionalizacijo poslovanja, poenotenje
poslovnih procesov, informatike ...
V primerjavi z letom 2009, ko so se
naročila zmanjšala kar za 40 %, je
bila proizvodnja v SWATYCOMETU
polno zasedena. Tako so se v drugi
polovici leta srečevali s »sladkimi«
problemi, kako realizirati velike količine
naročenih izdelkov v dogovorjenih
rokih ob hkratni selitvi stiskalnic, peči
in urejanju proizvodnih hal. Dosežen
rezultat je po eni strani posledica
velikega obsega naročil, po drugi strani
pa ga bremenijo stroški združevanja,
od katerega največje sinergijske učinke
pričakujemo v naslednjih letih.
Prodaja avtomobilov v Sloveniji je
bila v letu 2010 nad pričakovanji, saj
je bilo na novo registriranih 59 tisoč
vozil. Med znamkami, ki so povečale
tržni delež, so tudi Opel, Peugeot in
Chevrolet, ki v Avtotehni VIS in Istra
Avtu predstavljajo največji delež
prodaje. Kljub 6-% rasti trga pa se
srečujemo z borbo za kupce, kjer
akcije in popusti močno znižujejo
rentabilnost trgovcev. V tem položaju
se nam je kot pravilna potrdila
odločitev o zastopanju več znamk,
tako pri prodaji kot pri servisu. Znamki
Opel in Chevrolet smo že pred leti
dopolnili s Fiatom, v letu 2010 pa
v ponudbo dodali še Peugeot in
Citroen. Z obstoječo infrastrukturo
tako prodamo, popravimo, operemo,
zavarujemo, registriramo več vozil, kar
se pozitivno pozna tudi na doseženem
rezultatu.
Repro MS 03 je zadržal status
pomembnega Microsoftovega
distributerja. Kljub temu je bilo
leto 2010 eno najtežjih, saj je v
likvidnostnih težavah in stečajnih
postopkih končalo veliko podjetij,
uporabnikov Microsoftove opreme,
posledično pa je bilo veliko energije
potrebno vložiti v obvladovanje
tveganja neplačil.
Na srečo uspešno, saj je Repro MS 03 s
svojim, proti partnerjem usmerjenim
poslovnim modelom tudi v letu 2010
dosegel lep rezultat.
ComShop je preteklo leto pričel s slabo
popotnico iz leta 2009. Tudi v prvi
polovici leta se uspešnost poslovanja
ni bistveno izboljšala, ugotovljena
je bila celo kapitalska neustreznost
družbe. Po menjavi direktorja ter
pripravi in izvedbi sanacijskih ukrepov
pa se je trend v drugi polovici leta
obrnil. Z optimiziranjem poslovnih
procesov, ustrezno informacijsko
podporo, zaprtjem nedonosnih
poslovalnic, znižanjem najemnin,
iskanjem primernejših lokacij,
izboljšanim marketingom ter ob
angažiranosti vseh zaposlenih je bil v
tem obdobju iz tekočega poslovanja
dosežen pozitiven rezultat. Tako kljub
negativnem predznaku lahko dosežen
izid ocenjujemo kot uspešen.
Slaba prodaja IT opreme v letu 2009
se v Birotehni z enoletnim zamikom
odraža v manjšem obsegu servisiranja
te opreme. Dodatno je razmere otežila
še revizija s strani HP-ja, ki je kar nekaj
mesecev zahtevala veliko energije
zaposlenih. Kljub tovrstnim težavam,
upadu kupne moči prebivalstva
in precejšnem padcu investicij na
slovenskem IT trgu pa smo uspeli
obdržati pozitiven rezultat.
Poslovanje podjetja Avtotehna
Oprema v letu 2010 ocenjujemo za
stabilno, primerno gospodarskim
razmeram na trgu. Prihodki iz prodaje
so se v primerjavi z enakim obdobjem
lanskega leta zmanjšali za 6 %. Glavni
razlog je v izjemnem upadu prodaje
na področju glasbil, kjer so se zaradi
ukinitve programa prihodki iz prodaje
blaga v primerjavi z lanskim letom
AVTOTEHNA
močno zmanjšali. Uspešno so poslovali
na področju maziv, akumulatorjev ter
električnega ročnega orodja.
Poslovanje Atrika in Atrikoda so
v letu 2010 zaznamovale številne
negativne značilnosti, kar je posledično
vodilo tudi v slabši rezultat od
pričakovanega. Nakup komunalnih
vozil poteka izključno preko javnih
naročil. Glavno tržišče predstavlja
področje bivše Jugoslavije, kjer
so državne blagajne bolj ali manj
prazne in si občine kljub morebitnim
potrebam niso mogle privoščiti
nakupov tovrstne opreme. Smo pa na
področju predelave odpadkov v letu
2010 pridobili projekt EU za izgradnjo
regionalne deponije v Sremski
Mitrovici ter pretovorne postaje v
Šabcu v vrednosti preko 4 mio EUR.
Taurus je lastnik nepremičnine na
Celovški 228 in jo upravlja ter oddaja v
najem. Kljub dobri ponudbi poslovnih
in skladiščnih prostorov v Ljubljani
nam je na lokaciji 228 uspelo zadržati
okoli 87-% zasedenost prostorov. Ta
bi bila lahko še višja, če ne bi dela
prostorov »pustili« praznih za potrebe
investicije v nov prodajni salon za
znamki Peugeot in Citroen.
Po vsem napisanem smo s
poslovanjem v letu 2010 lahko
upravičeno zadovoljni. Kako pa nam
kaže letos?
Tudi leto 2011 do podjetij ni prijazno.
Trg informacijske tehnologije pada,
prodaja avtomobilov ne dosega
lanskih številk, surovine se dražijo.
In ker samo še največji naivneži
pričakujejo, da bodo banke normalno
podpirale gospodarstvo, da bodo
podjetja plačevala v dogovorjenih
rokih, da se energenti ne bodo dražili,
da bo zaposlenost zrasla in se kupna
moč povečala, da bo javna uprava
učinkovita in politika racionalna, na
koncu spet v največji meri ostajamo
odvisni sami od sebe.
In zaenkrat nam kar dobro uspeva.
Miha Rozman, Avtotehna
17
ŠRD
SWATYCOMET
Utrinki z zimske športne
sobote na Rogli
Dobri vremenski obeti za soboto, 5. februarja 2011, so bili prava popotnica za napovedano tradicionalno zimsko
športno soboto. Jutro smo nekateri začeli kar zgodaj, z razdelitvijo smučarskih kart in nujnimi napotki. Zbirati
smo se začeli tako navijači kot tekmovalci. Poleg nas, Swatycometovcev, se je povabilu odzvala kar velika skupina
»sodelavcev« iz Avtotehne. Da so pravi za šport in razvedrilo, so dokazali že lansko leto. Prav tako pa so letos posegli
po odličjih.
Zastava ob vznožju proge Jasa je vabila na prostor, kjer je bilo poskrbljeno za topel napitek in malo malice opoldne.
Okoliščine so omogočale, da je teklo vse po začrtanem planu. Tekači na smučeh so šli na proge prvi. Do 12. ure pa je
bilo ravno dovolj časa za prosto smučanje, ogrevanje in pripravo na spopad z veleslalomsko progo. Nekaj prijavljenih
je sicer tik pred startom odpovedalo tekmovanje, pa vendar je bilo še vedno dovolj tekmovalnih navdušencev, ki so
se spopadli s progo. Za prijetno vzdušje v izteku proge je poskrbela naša Alenka.
Snežne razmere so omogočale prijetno smučanje tudi v popoldanskem času. Tam proti četrti uri pa smo se že začeli
zbirati na naši končni lokaciji, kjer so v gostišču Smogavc poskrbeli za odlično pozno kosilo.
Seveda pa direktor družbe Aleš Mikeln in predsednik Športnega društva Vili Potočnik nista pozabila na razglasitev
najboljših v tekmovalnem veleslalomu in bordanju. Pozabili nismo niti na naše najmlajše.
Zaradi obilice dobre volje, odličnih snežnih razmer in prisrčnega vzdušja tekom celega dne je na koncu direktorju
ostalo le povabilo: Ponovno se vidimo na veleslalomu naslednje leto!
Iva Mlinšek Lešnik
Skupščina 2011 Športno
rekreativnega društva
SWATYCOMET
Sedme redne skupščine, ki je potekala 27. januarja v Zrečah, se je udeležilo
20 članov društva, kar je zagotovilo sklepčnost in normalno delo skupščine.
Na skupščini smo najprej pregledali preteklo programsko in finančno
poslovanje društva ter se osredotočili na aktivnosti, ki jih nameravamo
speljati v letu 2011.
Poslovanje v lanskem letu smo zaključili s pozitivnim rezultatom in del
sredstev namenili pokrivanju stroškov v 2011. Stroškovnik za naslednje
leto smo malce povečali zaradi povečanja števila članov, ki je letos že
preseglo številko 300.
Potrjen je program društva s podobnimi dogodki kot v lanskem letu,
povečali pa smo število sekcij, pri katerih lahko sodelujete.
18
Vili Potočnik
ŠRD
ČLANSTVO V ŠRD
SWATYCOMET VAM
V 2011 NUDI:
Veliki dogodki
1. SWATYCOMETOVO DRUŽENJE
NA SNEGU (februarja)
2. POLETNA ŠPORTNA SOBOTA
3. VELIKI JESENSKI POHOD
4. MIKLAVŽEV TURNIR (decembra)
Brezplačno sodelovanje v sekcijah
- Rekreacija Zreče – vodi Vili Potočnik
- Tenis Maribor – vodi Branko Pigac
- Tenis Slov. Konjice – vodi Marjan
Gruden
- Badminton Slov. Konjice – vodi
Jani Škof
- Joga Zreče – vodi Marta Naglič
- Kegljanje Slov. Konjice – vodi Boris
Šalamun – sekcija letos še ni pričela z
delom
- Tek na smučeh – vodi Matjaž Mraz
- Pohodništvo – sekcija je v
ustanavljanju – informacije
Jani Škof
- Kolesarska sekcija - sekcija je
v ustanavljanju – informacije
Marko Hlačar
Popusti, ki jih člani društva lahko
koristijo
- 20-% popust v športni trgovini
SPORT BILLY, Slov. Konjice
- 10-% popust v PIZZOTEKI v Zrečah,
www.pizzoteka.si
- Cenejši nakup SMUČARSKIH KART
za Roglo in Mariborsko Pohorje
- 10-% popust v Optiki Vidim, Celje,
www.vidim.si
- Bazen Terme Zreče (karte po 6 EUR)
- Bazen Pristan Maribor (karte po 3,5 EUR)
Na skupščini je bila potrjena
članarina 15 EUR za člane ter 5 EUR
za upokojence in šoloobvezne otroke
zaposlenih.
Odtegljaj od plače za namen članarine je
predviden 18. maja 2011.
Članske izkaznice za potrditev
članstva za 2011 (ter novi člani
fotografije za izdelavo članske
izkaznice) oddajte: Alenki Mrzdovnik,
Viliju Potočniku, Ivi Mlinšek-Lešnik,
Ferdu Magerlu, Marjanu Zagomilšku,
Borisu Valdhuberju, Branku Pigacu,
Marti Naglič, Janiju Škofu ali
Miranu Gošnjaku.
Želite prejemati e-obvestila domov?
Javite e-poštni naslov na:
alenka.mrzdovnik@swatycomet.si.
Najdete nas tudi na Facebook
strani Športno rekreativnega
društva Swatycomet.
VABLJENI K SODELOVANJU!
Ana Mernik (Oblikovalnica Flex)
ŠRD SWATYCOMET
SWATYCOMET
TIM ŠRD
Moja
misel
Že prej sem delala v Zrečah in delam še sedaj.
Tudi avtomat je isti, na katerem delam sedaj in
sem prej. Poznam ga do podrobnosti, vse gibe
in zvoke. Točno vem, kdaj mu kaj manjka. Bi pa
kakšen dan želela opravljati kakšno drugo delo,
saj bi se sprostila od rutinskih gibov telesa in
rok, ki me že močno bolijo od vedno istih gibov.
Dvignila se nam je norma, glede plače pa imam
občutek, kot da se še vedno obračunava po
36-urnem delovniku, ki smo ga imeli takrat v
času recesije.
Sodelavcev, ki smo včasih skupaj delali, je sedaj
manj, večina je čisto novih – nekaj iz Maribora,
nekaj z borze, agencij … Je pa res, da z vsemi
dobro delam. Menim, da je bila zanje združitev
večji šok kot zame.
19
SWATYCOMETOVI
TALENTI
FILIP MLINŠEK
odlično zastopal
barve Slovenije na
univerzijadi
Član našega ŠRD, alpski smučar Filip
Mlinšek, se je letos že drugič udeležil
univerzijade s slovensko reprezentanco.
Prvič pred dvema letoma na Kitajskem,
tokrat pa v turškem Erzurumu, kjer je
tekmovanje potekalo od 27. januarja do
6 februarja.
Na kvalifikacijah marca 2010 v Kranjski
Gori si je študent strojništva mariborske
univerze s prvim mestom v slalomu
takoj zagotovil vstopnico za 25. zimsko
univerzijado. Kako pa je odigral svojo
vlogo, najbolje povedo zapisi s spleta:
Zadnji dan 25. zimske univerzijade 2011
v turškem Erzurumu je prinesel dolgo
pričakovano zmagoslavje slovenskim
smučarjem.
Filip Mlinšek je v nedeljo, 6. 2. 2011, z
neverjetno drugo vožnjo dobil
SREBRNO medaljo v slalomu. Po
prvi vožnji je bil s časom 53,89 na 8.
mestu, drugo vožnjo pa je zaključil z
neverjetnim naskokom. Prehitel ga je
samo Američan Josef Stiegler za 13
stotink sekunde.
Poleg tega je Mlinšek z:
10. mestom v superveleslalomu,
24. v superkombinaciji,
16. v veleslalomu in
2. v slalomu prejel še
BRONASTO medaljo za kombinacijo
tekem na univerzijadi v Erzurumu,
Tako je mladi Konjičan na zaključni
dan 25. zimske univerzijade prinesel
neizmerno veselje v slovensko
odpravo, ki se je vrnila domov s kar
osmimi medaljami.
Filip je v sezoni 2010/11 najboljše
rezultate nanizal ravno v februarju.
Po vrnitvi iz Turčije je osvojil še vrsto
zadovoljivih naslovov in dosegel
stopničke v družbi najboljših, na
20
primer z Bernardom Vajdičem in
Mitjo Dragšičem. Uspelo mu je
izboljšati točke predvsem v slalomu,
ki ostaja njegova najljubša disciplina.
Cilje za naprej usmerja tako
disciplinirano kot do sedaj. Ostati želi
na vrhu slovenskega smučanja in
opraviti še zadnje obveznosti študija.
Filipova sestra A. MAŠA je
uspešna športnica
A. Maša je zagotovo tista, ki jo trdo
delo svojega brata Filipa spremlja že
celo življenje. Marsikatero ravnanje
je vzorniško povzela po bratu in
tudi udejstvovanje v športu je del
njenega vsakdanjika. Deskanje ji
poleg glasbe, plesa in atletike polni
obšolske aktivnosti.
Pred kratkim, 24. marca, je kot
dijakinja drugega letnika gimnazije
v Slov. Konjicah, na državnem
prvenstvu srednjih šol v deskanju in
alpskem smučanju osvojila odlično
tretje mesto v deskanju na snegu.
Je tudi redna udeleženka naših
športnih druženj, Filip pa se športnih
dogodkov zaradi obilice treningov in
tekmovanj udeleži le občasno.
Tim ŠRD
SWATYCOMETOVI
ŽAN ZAGOMILŠEK
V februarju 2011 je češki Liberec gostil
Zimski OFEM - Olimpijski festival
evropske mladine - LIBEREC 2011. Te
mladinske olimpijske igre so vsaki dve
leti, nastopajo pa tekmovalci, stari od
14 do 18 let. Tekmuje se v vseh zimskih
olimpijskih disciplinah, od alpskega
smučanja, drsanja in do hokeja na
ledu. V 33-članski slovenski odpravi je
bil tudi član ŠRD SWATYCOMET Žan
Zagomilšek. Žan je bil izbran v 4-člansko
kadetsko reprezentanco Slovenije
v nordijski kombinaciji. Na igrah je
nastopil v posamezni tekmi, skok na
90-m skakalnici in tek na 7,5-km progi,
in osvojil zelo solidno 24. mesto ter
bil po rezultatu drugi Slovenec. S tem
rezultatom si je priboril tudi mesto v
dvočlanski ekipi na ekipni tekmi, kjer je z
Borutom Mavcem zelo dobro nastopil in
dosegel 6. mesto, takoj za favoriziranimi
tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Finske,
Rusije in Francije.
TALENTI
SVEN ZAGOMILŠEK
Naslednje leto bodo v avstrijskem
Innsbrucku 1. ZIMSKE MLADINSKE
OLIMPIJSKE IGRE in Žan bo, če bo tako
nadaljeval, zelo verjetno udeleženec
teh iger. S teh iger je Žan prišel z zelo
dobrimi občutki, saj, kot je povedal,
biti udeleženec takšnih iger je nekaj
posebnega, ko na vsakem koraku čutiš
olimpijski duh. Češki organizatorji so
se zelo potrudili pri organizaciji tega
tekmovanja in kot je povedal, so se vsi
tekmovalci in spremstvo zelo dobro
počutili.
10-letni Sven Zagomilšek, prav
tako član ŠRD SWATYCOMET, je po
doseženih štirih srebrnih in dveh
bronastih medaljah na državnih
prvenstvih končno z ekipo SSK Velenje
v Tržiču 12. februarja 2011 osvojil
naslov državnega prvaka v smučarskih
skokih D-11 let. Sven je prav tako
osvojil 3. mesto in bronasto medaljo
na posamezni tekmi.
Boljša od njega sta bila samo
člana SSK Triglav Kranj.
Športno rekreativno društvo
SWATYCOMET jima želi
uspešen zaključek sezone!
Tek za začetnike ali pri povišani telesni teži
Na kaj morate biti pri teku še posebej pozorni, če ste začetnik ali ste začeli teči po daljšem tekaškem
odmoru? Če boste že na začetku tekli prehitro, se boste kmalu morali ustaviti. Motivacija za tek vam
bo hitro padla. Na začetku je izrednega pomena, da tečete nekoliko počasneje in iz tedna v teden
podaljšujete dolžino teka. Tek naj bo užitek in ne borba po čim boljšem času. Ogrevanje in
ohlajanje z razteznimi vajami naj bosta sestavni del vsakega treninga.
In če tehtate preveč?
Cilj vadbe naj bo, da ostanete motivirani,
da vam vadba postane užitek, način
življenja in ne nujno zlo. Ne poskušajte
za vsako ceno preteči več, kot vam
omogoča vaše trenutno psihofizično
stanje.
Vadba, še posebej v začetnih korakih, ne
sme biti kot tekma. V procesu hujšanja, če
imate slabo kondicijo, je zelo priporočljiva
hoja po razgibanem terenu, da pridobite
malo kondicije.
Šele po nekaj tednih začnite s
kombinacijo hoje in lahkotnega teka,
nato pa vse manj hoje in večteka, dokler
ne boste pridobili toliko kondicije,
da boš z užitkom počasi tekli. Vadite
2-3 x tedensko. Vključite lahko tudi
kolesarjenje.
Vadba s polnim želodcem ni priporočljiva.
Zadnji obrok zaužijte 2-3 ure pred vadbo.
Nato pa sledi lahka večerja.
V športu je treba
uživati in prav zaradi
tega je potrebno začeti z vadbo
postopoma. Tako hoja kot tek naj bosta
v pogovornem tempu. To pomeni, da
se lahko med vadbo še pogovarjate,
brez zasoplosti, in s tem ohranjate ritem
dihanja.
Povzeto po: http://tecemo.aktivna.si/nasveti/
Alenka Mrzdovnik
21
SWATYCOMETOVI
TALENTI
Predstavljamo zaposlene, ki se
ukvarjajo s športom
ARIF DURAKOVIĆ
Arif je star 28 let in je pri nas zaposlen od leta 2007.
Dela v enoti Flex v Zrečah kot upravljavec stroja 1. Poleg
službe se aktivno ukvarja še s tekom.
Svoj debitantski nastop je imel
leta 2008 ravno na COMETOVEM
teku. Trenira vsak dan, mesečno
preteče od 350 do 450 kilometrov.
Od lanskega leta trenira pod
mentorstvom trenerja iz
Maribora. Zaradi preslabe športne
infrastrukture v svojem kraju se ob
vikendih vozi v Maribor na treninge.
Nekaj njegovih zadnjih dosežkov
V lanskem letu je najbolj ponosen na
rezultat z Ljubljanskega maratona
(42 km), kjer je dosegel 26. mesto in
11. mesto med Slovenci.
Med ostalimi rezultati lahko izpostavi
še: 15. mesto na Večernjakovem
maratonu v Zagrebu, 8. mesto na
Eko maratonu v Mariboru (3. mesto,
moški do 30 let), 5. mesto na TF
desetki v Domžalah (2. mesto, moški
do 30 let), 5. mesto na Blejskem
malem maratonu (2. mesto, moški
do 30 let), 6. mesto na Maratonu
državnosti v Celju (3. mesto, moški
do 30 let), 5. mesto na Teku za
zdravje v Celju (2. mesto, moški do
30 let) in druge.
PREROKBA PODJETJU ZA 2011
V lanskem letu se je udeležil še
maratona v Rimu, kjer je zaradi
slabega zdravja zasedel 392. mesto
(od 10.000 prijavljenih).
Pa letos?
Letošnje leto je začel delovno. Že 1.
januarja je imel trening. Trenira več
in bolj intenzivno. Če ne bo kakšnih
poškodb in zdravstvenih težav, bi se
moralo poznati tudi na rezultatih.
Čestitamo mu za vse dosedanje
uspehe, voljo, skrb za zdravje in
mu želimo varen korak ter veliko
dosežkov tudi v tem letu!
Alenka Mrzdovnik
Prva karta je karta sreče,
blagostanja v preteklosti.
Sedanjost je stabilna, se pa v
prihodnje kažejo začetne
neizogibne težave.
Izid bo pozitiven, vendar bo
potrebno veliko dobrih presoj in
potez, s katerimi bomo zaobšli
težave.
Rojeva se nekaj novega. Podjetje
se razvija v dobro, trdno in stabilno
podjetje.
Stvari prinašajo dovolj denarja, ki
bo naložen na vse lokacije.
Moja
misel
Gorazd Bedrač (Keramika/Obdelovalnica)
Premiki v naslednjem letu,
natančneje v mesecu februarju, za
enoto SPE IBO v Mariboru.
V tem letu sem zamenjal delovno mesto, ki je
zdaj zame dosti boljše in lažje. Boljša se mi zdi
tudi postavitev strojev v proizvodnji, ki je bolj
smiselna, in izboljšali so se tudi sami stroji.
Delovni pogoji so boljši, kot so bili prej. Tudi pri
plači se mi nekaj malega pozna.
Lahko rečem, da sem zadovoljen, ker se je v tem
letu marsikaj uredilo.
In tako mora biti. Padlo je božje oko,
ki pomeni pogled v prihodnost.
Vaša napovedovalka usode
22
NAGRADNA
REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom)
nam, najkasneje do 1. maja 2011, pošljite v
zaprti kuverti.
V kupon spodaj dopišite vaše osebne podatke:
Ime in Priimek
Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci):
Kuverto lahko oddate osebno v službi IT (Majdi
Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov:
SWATYCOMET d.o.o., »Za interno glasilo«,
Tovarniška 5, 3214 Zreče.
PODELILI BOMO TRI NAGRADE.
Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in
srečo pri žrebanju.
Kupon april
4. NAGRADNA KRIŽANKA
KRIŽANKA
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SO:
1. nagrada: Ivan DRAKSLER, Boharina 27/a, 3214
Zreče
2. nagrada: Leonida LESKOVAR, Sp. Polskava 231,
2331 Pragersko
3. nagrada: Robert GERLIČ, SPE IBO, Maribor
Za prevzem nagrade je obvezna predhodna
najava Dušici Založnik (int. 332).
Uredniški odbor
23
moj swatycomet
GLASILO POSLOVNEGA
SISTEMA SWATYCOMET
l 100-milijonti izdelek flexa l Predstavite
note Flex SC l Družba SWATY-INPO l Sk
Avtotehna l Skupščina ŠRD l Skype l
Zdravje – tek l SWATYCOMETOVI »talenti«