docenergijadoma.si - Misija: Zeleno
download 
Report Transcription
energijadoma.si - Misija: Zeleno
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 1 Ekoknjiga RUBRIKA julij/avgust 2014 številka 12 www.ekoknjiga.si Revija eneRgije doma • eKonasvet Vzemite račun za elektriko v svoje roke • eKojunaka Vertikalen vrt kar v žepkih iz filca • izobraževanje Mladi, čas lahkih zaslužkov je mimo! • eKotema Cena vode v zadnjih letih narašča hitreje kot cena bencina eKofokus: odpadna plastenka lahko znova zaživi kot plastična skleda eKointervju: Tinkara Kovač: Človeška vrsta ni vsemogočna! EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 2 Z AČ A S N I K I Iščemo topel dom Bine & Roxy j Skupaj sta že od malih nog. Ko sta se prvič srečala, sta bila stara dva in tri mesece in med njima se je takoj spletlo prijateljstvo. Sta še mladiča, a njuno divjaško pubertetno obdobje je minilo. Zdaj sta igriva in zabavna, nežna in crkljiva. c Kontakt: 040 799 043 L ana, Nina, Liana j Sestrici Lana in Nina ter njuna sestrična Liana so prijazne, razigrane in pozornosti željne mlade mačje dame. Samota jim nikakor ne odgovarja, zato morajo imeti mačjo družbo. Nina malce zaostaja v rasti, a počasi ji že uspeva dohitevati drugi dve. c Kontakt: 040 500 442 Čudovita Trisha j Trisha je čudovita mačja gospodična s širokimi dimasto sivimi in bež progami, z eksotičnim pogledomin odličnim značajem. Navajena je mačje in pasje družbe. Prekrasna mačka! c Kontakt: 041 991 682 Dolgodlaki čokoladni Čoko j Čoko je prijazen mladiček, ki se rad stisne k človeku in se crklja. Zelo rad tudi nori po stanovanju z drugimi mački, tako da je mačja družba v novem domu obvezna (lahko jo pripelje tudi s seboj). c Kontakt: 040 500 442 Prijazen mali Max j Max je prijazen in crkljiv mladiček, ki obožuje človeško družbo. Takoj, ko zagleda človeka, zač ne presti in tapkati s tačkami. Z drugimi mački se razume, ampak mu največ pomeni človek, tako da je lahko v novem domu edini muc. c Kontakt: 040 500 442 Van j Van je 12 tednov star mladič. Je razposajen, navihan, prijazen in crkljiv. Zelo rad se igra z drugimi mački, zato je v novem domu mačja družba obvezna (lahko jo pripelje tudi s seboj). c Kontakt: 040 500 442 Panda muca Hana j Medvedkasta mačja pandica na kratkih tačkah, z lepim, gostim in kot svila mehkim kožuščkom. Krasijo jo bele nogavičke s črnimi gamašami, črne blazinice na belih podplatkih, simpatična mala čopka na ušeskih in prekrasen debel črn rep. c Kontakt: 041 991 682 Mina in Lina Dolgodlak i čokoladni Kraš j Kraš je prijazen mladiček, ki se rad stisne k človeku in se crklja. Zelo rad tudi nori po stanovanju z drugimi mački, tako da je mačja družba v novem domu obvezna (lahko jo pripelje tudi s seboj). c Kontakt: 040 500 442 Navihanka Nik ita j Sta stari 12 tednov, j Nikita je navihanka igrivi, pridni in prijazni muci. Mina je vedno rada v središču pozornosti. Zelo radi se igrata z drugimi mački, zato je v novem domu mačja družba obvezna c Kontakt: 040 500 442 na kvadrat, glavna pri vsaki stvari in neustrašna. Lahko je edina muca v novem domu, a škoda bi jo bilo prikrajšati za igro z drugimi, saj pri tem zelo uživa. c Kontakt: 040 500 442 Mehka čopkica Vivi j Mlada muca obožuje ljudi, rada se igra in carta, je pridna in ne uničuje stvari. Ni nagajiva, ne grize in ne praska. Je tudi zelo prilagodljiva. Oddaja se z možnostjo nadzorovanih izhodov v varno okolje. c Kontakt: 040 301 503 Tigrasti Ž an j Žan je 12 tednov star mladič. Je razposajen, navihan, prijazen in crkljiv. Zelo rad se igra z drugimi mački, zato je v novem domu mačja družba obvezna (lahko jo pripelje tudi s seboj). c Kontakt: 040 500 442 Mali L an j Lan je 12 tednov star mladič. Je mladičkasto razpoložen, ampak vseeno priden. Prijazen, crkljiv, rad se igra z drugimi mački, zato je v novem domu mačja družba obvezna (lahko jo pripelje tudi s seboj). c Kontakt: 040 500 442 Nagajiva Pina j Pina je stara 12 tednov. Je igriva, nagajiva in prijazna muca. Z nežnim mijavkanjem prosi za pozornost in crkljanje. Zelo rada se igra z drugimi mački, zato je v novem domu mačja družba obvezna (lahko jo pripelje tudi s seboj). c Kontakt: 040 500 442 R azigrank i Zita in Nolan j Sta sestrici, prijazni in živahni kot vsak mladič. Prava črna sreča. V nov dom gresta lahko skupaj ali pa tja, kjer že biva prijazen muc (ali več njih). c Kontakt: 040 933 448 Mucki, ki iščejo dom pod okriljem Društva za zaščito živali Kranj, so razbolhani, razglistani, cepljeni, sterilizirani oziroma kastrirani, testirani ter čipirani. Oddajajo se s posvojitveno pogodbo za izključno notranje bivanje. Crk ljiva Bibi j Bibi je drobna muca z 2 Eko knjiga velikim srcem. Obožuje človeško bližino, crkljanje, ljubeče se stisne v naročje, kjer neumorno prede. Zna se prav mladičkasto zaigrati z igračko in tudi umirjeno dremati na svojem ležišču. Je čisto 2 prava mačja gospodična. c Kontakt: 041 991 682 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 3 EKOuvodnik K AZALO 4–5 Od tu in tam EKOdrobtinice 6–9 EKOfokus Odpadna plastenka lahko znova zaživi kot plastična skleda 10–11 EKOjunaka Neli Štrukelj in Tilen Ule sta vertikalen vrt ustvarila kar v žepkih iz filca Generacije, ki bodo spreminjale svet 12–13 EKOintervju Tinkara Kovač: Človeška vrsta ni vsemogočna! 14 EKObranje 15 EKObzorja 16–17 Izobraževanje Mladi, čas lahkih zaslužkov je mimo! 18–21 EKOnasvet Posaditi pred hišo drevo ali raje namestiti klimatsko napravo? Vzemite račun za elektriko v svoje roke Nepovratna sredstva Eko sklada letos že pošla, v letu 2015 si obetajo več denarja 22 Iz starega v novo Namesto v babičino omaro po »vintage« izdelke v tepanjski Center ponovne uporabe 23 EKOtema Cena vode v zadnjih letih narašča hitreje kot cena bencina Naročilnica Želite redno prejemati Eko knjigo na svoj dom? Izpolnite spodnjo naročilnico ter jo pošljite na naslov: Energetika.NET, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Revija Eko knjiga je brezplačna, plačate le stroške pošiljanja (1 EUR), izhaja pa vsaka dva meseca. Da, za 6 evrov želim prejeti 6 številk revije Eko knjiga na spodnji naslov. Podatki o naročniku oziroma plačniku: Ime in priimek/ime podjetja* ---------------------------------------------------------------------Naslov (ulica, hišna številka)* ---------------------------------------------------------------------Pošta in poštna številka* ---------------------------------------------------------------------Davčni zavezanec (le za pravne osebe)* DA NE Davčna številka (le za pravne osebe)* ---------------------------------------------------------------------Elektronska pošta in GSM/telefonska številka ---------------------------------------------------------------------Podpis* Op.: *podatki, označeni z zvezdico, so obvezni. S podpisom zagotavljate, da so vsi navedeni podatki resnični in da se strinjate, da jih lahko interno obdelujemo. Obravnavali jih bomo zaupno in jih ne bomo posredovali tretjim osebam. Dni, ko nastaja ta številka Eko knjige, preživljam z mladimi. Z mladimi po letih in po duši. Uživam v njihovi energiji, zavzetosti in iskreni želji spremeniti svet … Energetika.NET je namreč pripravila novinarsko poletno šolo (tej bo sledila še marketinška), v kateri »hišne« novinarke in ugledni gostje iz novinarskega in energetskega sveta mlade učijo o slovenskem energetskem trgu ter osnov novinarskega dela. (Če vas zanima, kaj vse počnemo in kako se imamo, obiščite našo spletno stran www.modri-svet.si.) Po petnajstih letih nabiranja novinarskih in uredniških veščin v različnih medijih tokrat prvič svoje znanje in izkušnje tako neposredno prenašam na mlajšo generacijo. Izziva sem se, priznam, lotila z velikim cmokom v grlu in polno glavo vprašanj. Danes vem, da po nepotrebnem. Vsak dan znova me je presenečala pozitivna energija, zvedavost, zavzetost za delo in iskrena želja po učenju, ki so jih »naši« študentje in študentke kazali tako ob predavanjih uglednih imen iz sveta novinarstva in energetike kot takrat, ko smo jih prvih korakov v tem svetu učile članice ekipe Energetika.NET. Velikokrat so se debate s predavatelji zavlekle v čas kosila, zanimalo jih je vse … in še več. In prav ta radovednost in želja po učenju sta tisto, kar bo Slovenijo, v to trdno verjamem, peljalo v boljši jutri. Najbrž se to bere kot nekakšna politična floskula (ko to pišem, so volitve pred vrati in morda so se vse te silne predvolilne obljube zavlekle v mojo podzavest ), a v to res verjamem. Sem naivna? Morda, a prepričana sem, da »naši« študentje niso le naključno izbrani odlični posamezniki. Da so tudi njihovi sošolci, prijatelji in znanci podobno odprtega duha, da ne stokajo, kako se nič ne da, in doma ne čakajo križem rok, da jim kaj pade z neba. O mladih z vizijo in energijo, ki prejemajo svetovne nagrade in se znajo postaviti na svoje noge, lahko preberete tudi v tej številki Eko knjige, prepričana pa sem, da bomo o njih čedalje več brali, gledali in poslušali tudi v prihodnjih letih. Prihajajo namreč generacije, ki bodo spreminjale svet. Andreja Šalamun ---------------------------------------------------------------------Izdajatelj: Energetika.NET d. o. o. (Eko knjiga), Šmartinska 152 – BTC, 1000 Ljubljana Direktorica in urednica: Alenka Žumbar Klopčič (alenka.klopcic@ekoknjiga.si) Izvršna urednica: Andreja Šalamun Sodelavci: Alenka Žumbar Klopčič, Tanja Srnovršnik Volarič, Simona Drevenšek, Marinka Vovk, Mojca Krajnc, Špela Zakotnik, Luka Strnad Peterca. Lektoriranje: Tatjana Hosta Oblikovna zasnova: Roman Peklaj (Založba Pasadena) Oblikovanje: Maja Rostohar Naslovna ilustracija: Roman Peklaj Elektronski in spletni naslov: urednistvo@ekoknjiga.si, http://www.ekoknjiga.si/revija Eko knjiga je brezplačno na voljo v slovenskih knjižnicah in ljubljanskem BTC-ju. ISSN 2232-3856 Revija Eko knjiga je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo pod številko 1625. Eko knjiga 3 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 4 od TU in Tam EKO drobtinice Pripravili Tanja Srnovršnik Volarič, Andreja Šalamun, Špela Zakotnik in Luka Strnad Peterca Dve ilustraciji Romana Peklaja, ilustratorja in oblikovalca revije Eko knjiga in Energetika.NET, visita med izbranimi deli na zidu hrvaške galerije Klovićevi dvori, naslovnica marčevske revije Eko knjiga pa je hkrati objavljena tudi v katalogu 5. bienala hrvaške ilustracije. Razstavo si lahko v Zagrebu ogledate do 27. julija letos. Ilustraciji Romana Peklaja je strokovna komisija izbrala med 293 deli, ki jih je poslalo 88 avtorjev iz 14 držav. »Priti v izbor razstave z mednarodno udeležbo je zame uspeh in veliko zadovoljstvo,« je povedal Roman Peklaj. »Veseli me, da sta to ilustraciji, ki sem ju naredil za Energetiko.NET in Eko knjigo. To je tudi priznanje uredništvu, ki v svojih edicijah redno namenja prostor ilustraciji,« je dodal. Peklajeve ilustracije so na ogled med izbranimi deli, med katerimi imajo letos posebno mesto iranska, saj je Iran tokratni partner bienala. Slovenski dijaki navdušili Američane Foto: Tatjana Durmić Na Olimpijadi mladih raziskovalcev GENIUS 2014 na State University of New York so slovenski dijaki osvojili zlato, srebro in bron. Dijaki so letos ob pomoči šolskih mentorjev in znanstvenikov opravljali raziskovalne naloge na Kemijskem inštitutu, nato pa se udeležili Olimpijade mladih raziskovalcev GENIUS 2014 v Združenih državah Amerike, na kateri so udeleženci z vsega sveta tekmovali v petih kategorijah: umetnost, kreativno pisanje, glasba, dizajn in znanost. »Aleš Zupančič iz Gimnazije Novo mesto in Jaka Šikonja iz Gimnazije Črnomelj, ki sta raziskovalno delo opravljala skupaj v Laboratoriju za okoljske vede in inženirstvo pod mentorstvom dr. Albina Pintarja, dr. Boštjana Erjavca in dr. Gasana Osojnika, sta na olimpijadi ubranila zlato odličje za projekt z naslovom: e possibility of producing hydrogen from biodegradable waste. V svojem delu sta dijaka s pomočjo bakterij iz biološko razgradljivih odpadkov pridobila plinsko zmes vodika in ogljikovega dioksida, ki sta jo uspešno uporabila za pridobivanje elektrike pri sobni temperaturi s pomočjo gorivnih celic,« so pojasnili na Kemijskem inštitutu. Dokazala sta, da je lahko pridobivanje vodika iz organskih gospodinjskih odpadkov tudi dobičkonosno. Tekmovala sta v kategoriji znanost, v kateri je bilo prijavljenih nekaj več kot 500 projektov. Urša Pirc in Maja Vidmar, ki sta učenki Gimnazije Vič, sta raziskovalno delo opravljali v Laboratoriju za polimerno kemijo in tehnologijo pod mentorstvom dr. Andreja Kržana. Za projekt z naslovom Microplastics in Washing Machine Wastewater sta dobili srebrni priznanji. Bronasto priznanje pa sta si prislužila Maksimiljan Adamek in Domen Lenarčič z Gimnazije Vič. Na fotografiji (od leve): Jaka Šikonja (GČ), Aleš Zupančič (GNM), Urša Pirc (GV), Maja Vidmar (GV), Domen Lenarčič (GV), Maksimilijan Adamek (GV). 4 Eko knjiga Britansko podjetje Addmaster je razvilo trajnostno vrečko za nakupovanje, ki upočasnjuje rast bakterij in tako zmanjšuje možnost zastrupitve s hrano, piše Independent. Več raziskav je namreč potrdilo, da so vrečke za ponovno uporabo lahko leglo za prosto širjenje in razmnoževanje bakterij (E. coli, salmonela in listerija). Prav te bakterije pa potem lahko povzročijo zastrupitve s hrano. Podjetje Addmaster je razvilo antibakterijsko vrečko Biomaster, ki vsebuje aktivno snov, ki preprečuje razmnoževanje bakterij. Addmaster napoveduje, da bodo antibakterijsko vrečko že v nekaj mesecih poslali na police večjih nakupovalnih središč v Veliki Britaniji. Na drugi strani pa stroka ni tako prepričana o učinkovitosti antibakterijske vrečke. Profesor bakteriologije na Univerzi Aberdeen Hugh Pennington dvomi, da bi omenjena vrečka pomembno zmanjšala tveganje zastrupitve s hrano. Po njegovem mnenju je še vedno najboljša rešitev ločena uporaba vrečk za ponovno uporabo – torej ena velika vrečka za surovo meso ter druga za drugo hrano. Za energetsko učinkovitost gospodinjstev in javnega sektorja 165 tisočakov Energetika Ljubljana je nedavno v uradnem listu objavila javni razpis za nepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energijsko učinkovitost v gospodinjstvih in javnem sektorju. Na voljo je 165.000 evrov, razpis pa bo odprt do 13. oktobra. Gospodinjstva in javni sektor lahko nepovratna sredstva pridobijo za vgradnjo novega kotla na zemeljski plin z visokim izkoristkom ob prvi priključitvi obstoječe stavbe/stanovanja na sistem distribucije ZP, vgradnjo nove toplotne postaje za ogrevanje in/ali pripravo tople sanitarne vode ob prvi priključitvi obstoječe stavbe/stanovanja na sistem daljinskega ogrevanja ali ob obnovi toplotne postaje, vgradnji kotla na utekočinjeni naftni plin z visokim izkoristkom na območju, kjer je predvidena izgradnja distribucijskega omrežja na zemeljski plin, in za vgradnjo plinske toplotne črpalke na zemeljski plin. Predmet javnega razpisa so nepovratne finančne spodbude za nove, še ne izvedene naložbe, ki zagotavljajo prihranke energije pri končnih odjemalcih na geografskem območju Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log-Dragomer. Več informacij o razpisu dobite na spletni strani www.energetika-lj.si/aktualno/nepovratne-financnespodbude-energetike-ljubljana. Foto: Wikipedia Foto: Roman Peklaj Naslovnica Eko knjige razstavljena Vrečka, ki upočasnjuje rast bakterij v hrvaški galeriji Klovićevi dvori EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 5 od TU in Tam Slovenija se lahko iz krize izvije s spodbujanjem zelenega gospodarstva in ustvarjanjem zelenih delovnih mest. Na tem področju sicer že imamo številne dobre prakse, a jih je še precej anonimnih. Da bi ugledale luč sveta in navdihnile zaposlovalce, zakonodajalce in druge, je Umanotera objavila nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti, na katerega se lahko do 10. septembra prijavijo podjetja, zadruge ali občine. V okviru natečaja Umanotera išče uspešna in napredna partnerstva, ki pripomorejo k ustvarjanju zelenih delovnih mest in so lahko navdih za partnerstva v drugih okoljih po Sloveniji, napredne projekte in programe podjetij in lokalnih skupnosti, ki temeljijo na celovitem, inovativnem in sistemskem pristopu, ter dobre prakse, ki prispevajo k širšim ciljem trajnostnega razvoja. Izmed vseh prejetih bo Umanotera izbrala tri dobre prakse. Najboljša bo prejela praktično nagrado v vrednosti tisoč evrov: zeleni teambuilding na ekološki kmetiji s profesionalnim moderatorjem na temo izkušenjskega učenja za trajnostni razvoj. Vse tri pa bodo prejele priznanja, o njih bo pripravljen kratek promocijski film, predstavljene pa bodo tudi na slovesni podelitvi, v spletnem katalogu dobrih praks, v časniku Dnevnik ter na dogodkih izbora Gazela. Natečaj poteka v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta. Gre za akcijo evropske komisije, slovenske vlade in evropskega parlamenta, projekt pa izvaja Umanotera. Foto: Andreja Šalamun Greenpeace politikom: zastopajte interese Slovencev! Kar 91 odstotkov Slovencev je prepričanih, da so napredni podnebnoenergetski cilji EU pravilni, 90 odstotkov pa jih meni, da bi morala slovenska vlada za izhod iz krize in ustvarjanje novih delovnih mest vlagati v obnovljive vire in energetsko učinkovitost, je na nedavni novinarski konferenci, ki jo je pripravil Greenpeace, poudarila Lenka Hrastar iz raziskovalne agencije IPSOS. Okoljska nevladna organizacija Greenpeace Slovenija je agenciji IPSOS naročila raziskavo javnega mnenja, ki je pokazala, da kar 90 odstotkov Slovencev podpira povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) in energetske učinkovitosti (URE) znotraj EU. »Slovenija se pri oblikovanju evropske podnebno-energetske politike drži v ozadju, čeprav je javno mnenje zelo jasno: Slovenci si želijo večjih vlaganj v OVE in URE,« je poudaril Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko Greenpeacea v Sloveniji. »Pozivamo sedanjo in prihodnjo vlado, da torej na razpravah o strategijah za povečevanje energetske neodvisnosti in o podnebnoenergetski politiki EU do leta 2030 jasno poudari stališče slovenskih državljanov in se zavzame za ambiciozne cilje,« je poudaril Savić. »Ti bodo imeli pozitivne učinke na naše gospodarstvo,« je prepričan. Dodal je, da bodo zaradi jasnih evropskih strategij podjetja natanko vedela, kaj jih čaka v prihodnjih 15 letih. Ljubljana hoče postati mesto brez odpadkov in najbolj zelena prestolnica v EU Foto: Tanja Srnovršnik Volarič Umanotera nagrajuje ustvarjalce zelenih delovnih mest Mestni svet Mestne občine Ljubljana (MOL) je pred nedavnim potrdil strategijo ravnanja z odpadki ali načrt za nič odpadkov za obdobje 2014–2035. Ljubljana si bo tako prizadevala, da odpadki praviloma ne bi končali na odlagališčih in v sežigalnicah oziroma bo tja usmerjeno količino odpadkov zmanjšala na najnižjo možno raven. V MOL nastane letno manj kot 300 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, trenutno jih ločeno zberejo prek 55 odstotkov, delež pa vztrajno narašča. Zdaj v občini načrtujejo, da bodo do leta 2025 letno količino preostanka odpadkov na prebivalca zmanjšali za 60 kilogramov, količino odloženih odpadkov na manj kot 30 kilogramov na prebivalca in ločeno zbrali več kot 75 odstotkov odpadkov. Sprejetje načrta je eden od korakov v postopku vstopanja ljubljanske občine v nacionalno in evropsko mrežo skupnosti na poti do »zero waste« oziroma nič odpadkov. Nova članica te mreže – in tudi prva evropska Zero Waste prestolnica – bi lahko Ljubljana postala že predvidoma jeseni. »Lokalne skupnosti, ki vstopajo v mrežo, se strinjajo z definicijo 'zero waste', ki se zavzema za vzpostavitev krožnega gospodarstva in ne vključuje odlaganja ali toplotne obdelave odpadkov v nobeni obliki,« ob tem pojasnjujejo v društvu Ekologi brez meja, ki bodo preverili načrt Ljubljane. Ljubljanska občina pa načrtuje tudi pripravo tarifnega sistema po načelu »plačaj toliko, kolikor odvržeš«, ki bi bil po mnenju društva Ekologi brez meja za uporabnike najbolj pravičen. Ljubljana pa se že ponaša z enim laskavim nazivom – evropska komisija jo je namreč med petimi finalisti izbrala za zeleno prestolnico Evrope leta 2016. Razlogi za to so implementacija več trajnostnih ukrepov in projektov v zadnjem desetletju, trud pri ozaveščanju prebivalcev, trajnostna vizija Ljubljana 2025 in mestni potniški promet na čistejši pogon, so sporočili iz evropske komisije. Eko knjiga 5 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 6 eKofokus odpadna plastenka lahko znova zaživi kot plastična skleda Ilustracija: Roman Peklaj andreja Šalamun 6 Eko knjiga EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 7 eKofokus i jedli solato iz sklede, ki je nastala iz odpadne plastenke? Ko si v vročih poletnih dneh pogasite žejo, nato pa prazno plastenko odvržete v koš za odpadno embalažo, obstaja velika verjetnost, da bo ta plastenka dobila novo življenje. Povsem verjetno je, da bo v neki drugačni obliki spet našla pot do vas. Morda tudi kot plastična skleda. Vse plastenke, v katerih je voda, so narejene iz materiala PET oziroma polietilentereftalata. »Gre za material, ki ga je mogoče tako predelati, da je primeren celo za ponovno uporabo v stiku z živili, kar pomeni da proces zagotavlja zelo visoko čistost,« pravi doc. dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Veliko materiala PET predelajo tudi v različno debela vlakna, ki postanejo polnila raznih tekstilnih izdelkov, puloverji iz flisa, spalne vreče, športni dresi in drugo. Iz njega lahko naredimo tudi trakove za povezovanje palet, pa smole za uporabo v gradbeništvu in drugje. A pot izrabljene plastenke do novega izdelka je dolga … B Kaj se zgodi, ko odvržete prazno plastenko? Za zbiranje odpadkov v sklopu javne službe je odgovorna lokalna skupnost, torej občina, ki to dejavnost izvaja prek komunalnih podjetij oziroma izvajalcev javne službe. Ko odvržete prazno plastenko, gre ta torej v »roke« komunalnih podjetij. »Naše tovorno vozilo pripelje do zabojnikov za embalažo, jih izprazni in vsebino odpelje ali k predelovalcem ali pa v začasno skladišče, od koder pozneje embalažo odpeljemo v predelavo,« pojasni Igor Petek, svetovalec direktorja v družbi Snaga Ljubljana. »Za odpadno embalažo veljajo posebna pravila, ki določajo, da je za ravnanje odgovoren povzročitelj. Podjetja, ki embalažo dajejo na trg, to urejajo prek pooblaščenih podjetij, kot sta Slopak in Interseroh,« pojasni Andrej Kržan. Za embalažo odgovorni tisti, ki jo dajo na trg Družba Slopak je na primer v imenu svojih zavezancev – podjetij, ki dajejo embalažo na slovenski trg – odgovorna za prevzem odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb, za sortiranje in baliranje odpadne embalaže, za prevoz do predelovalnih obratov in za recikliranje. Posamezne procese zanje izvajajo pooblaščeni podizvajalci. Podobno je tudi v Interserohu, ki ima svoje zavezance in svoje naloge. Običajno pooblaščeni podizvajalci v zbirnem centru prevzamejo mešano komunalno embalažo in jo odpeljejo do sortirne linije, kjer jo sortirajo na več frakcij (plastenke, pločevinke, konzerve, kartonska embalaža za tekoča živila oziroma tetrapak, folija, embalaža iz trde plastike in drugo). Posamezne frakcije stisnejo v bale in jih predajo kupcu, ki, v primeru plastenk, opravi recikliranje, predelavo v gorivo ali sežge, kar se pri plastenkah zgodi le redko. Sortiranje odpadne embalaže morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo plačati. »Ocenjujemo, da znaša strošek sortiranja od 50 do 100 evrov na tono sortiranega materiala,« pove Igor Petek nekatere materiale lahko večkrat recikliramo V Sloveniji imamo dva večja predelovalca odpadne plastike – družbi Omaplast in Plasta. V Plasti so lani predelali 6.400 ton odpadne plastike in embalaže ter končali naložbo, ki jim omogoča, da bodo lahko na leto predelali 9.000 ton odpadne plastike, pove vodja razvoja v tem podjetju Stane Gorenc mlajši. Reciklirajo odpadno plastično embalažo – polietilenske (PE) folije visoke (HD) in nizke (LD) gostote. »PE je okrajšava za polyethylene, ki se rafinira iz nafte v granulat in uporablja za izdelavo različnih folij, vrečk, palet, smetnjakov in podobno,« pojasni Gorenc. Gre za enega od materialov, ki ga je mogoče večkrat v celoti reciklirati in predelati v drug uporaben izdelek. odpadno plastiko tudi uvažajo Okoli 40 odstotkov potrebne surovine Plasta kupi v Sloveniji, drugo poišče na trgih EU. »Po analizah vhodnih surovin opažamo, da je zavest ločevanja odpadkov v tujini večja, saj na primer iz Italije in Avstrije dobimo bolj kakovostno ločeno odpadno embalažo,« pove Gorenc. Ko je surovina pri njih, jo razdelijo na transparentno in barvno. Izločijo vse, kar ne spada zraven, nato pa jo zmeljejo, da dobijo manjše natrgane kose plastike. Te prek transportnih trakov pošljejo v linijo za pranje in reciklažo, kjer nastane regranulat. Tega sortirajo po tipu in barvi, nato pa uporabijo na oddelku ekstruzije – izdelave folij. Iz regranulata namreč izdelajo različne vrste folij in vrečk, kot so folije za uporabo v kmetijstvu in gradbeništvu, za zaščito pri pleskanju, rumene vreče za odpadno embalažo, vrečke za smeti in podobno. Lani so pridobili tudi znak CE za folijo, ki je narejena iz 100-odstotnega regranulata oziroma reciklata. Ta ima povsem primerljive lastnosti kot folija iz original polietilena, hkrati pa je še za 30 do 40 odstotkov cenejša, pravi Gorenc. Zmanjšajte uporabo plastike igor Petek iz Snage Ljubljana svetuje: 1. Kupite le izdelke, ki jih res potrebujete. 2. Izberite izdelke s čim manj embalaže oziroma, če je mogoče, prinesite embalažo za večkratno uporabo s seboj. 3. Ko kupujete hrano, poiščite lokalno pridelano. Takšna je dostopna tudi brez embalaže. 4. Po uporabi embalažo odložite v pravi zabojnik in tako poskrbite, da ne bo končala na odlagališču. Eko knjiga 7 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 8 eKofokus Ločujemo tudi na prireditvah Foto: Andreja Šalamun Interseroh storitev »Vrni embalažo v reciklažo« izvaja na javnih množičnih prireditvah, kjer nastajajo večje količine odpadkov, že štiri leta. Tako omogočijo organizatorju prireditve celostno ravnanje z vsemi odpadki in poskrbijo, da jih večino ločeno zberejo že na mestu nastajanja ter tako zmanjšajo njihovo odlaganje. Tako so na letošnji Škisovi tržnici v Ljubljani ločeno zbrali 86 odstotkov odpadkov, na 9. DM teku za ženske 93 odstotkov in na mednarodni BMW Clean Water Regatti 91 odstotkov vseh odpadkov, ki so nastali na prireditvi. v julonu reciklirajo preproge in ribiške mreže V Interserohu so z inovativno metodo (imenujejo jo »UpCycling«) razvili tudi nov material Procyclen®, ki je narejen izključno iz sekundarnih surovin oziroma iz odpadne plastične embalaže, uporaben pa enako kot nov material, za katerega bi uporabili primarne naravne vire, pove prva dama Interseroha Mateja Mikec. Pri njih odpadno embalažo sortirajo, da dobijo čim bolj homogene vrste odpadne embalaže. Te nato prepeljejo v obrat za recikliranje, kjer s postopki pranja materiala, njegovega taljenja in granuliranja izdelajo material recycthen®. Ta je lahko surovina za izdelke za uporabo v gradbeništvu (na primer plastične cevi, folije) ali pa osnovna surovina za proizvodnjo materiala višjega kakovostnega razreda, ki ga imenujemo procycylen®. V podjetju Julon izvajajo tako imenovano kemijsko reciklažo poliamida 6 (najlon) iz preprog in ribiških mrež. »V tem primeru ločeni najlon v reaktorju depolimerizirajo oziroma degradirajo do osnovnih gradnikov – monomerov (v tem primeru kaprolaktam). Tega potem ločijo iz reakcijske zmesi, posušijo in uporabijo v proizvodnji novega poliamida 6. Tako nastane nov material, narejen iz recikliranih sestavin,« pojasni Andrej Kržan V Interserohu odpadno embalažo sortirajo, da dobijo čim bolj homogene vrste odpadne embalaže. Te nato prepeljejo v obrat za recikliranje, kjer s postopki pranja materiala, njegovega taljenja in granuliranja izdelajo material recycthen®. Stroški odvisni od več dejavnikov Plastiko je torej mogoče predelati na več načinov, vsak od njih pa ima svojo ceno oziroma svoje stroške. Ti so odvisni od količin, uporabljene tehnologije in končnih izdelkov, pove Kržan. »V to strukturo so lahko vključene tudi subvencije in podobno. Cene vhodnih 'odpadkov' kot tudi izdelkov, še zlasti polizdelkov, se seveda spreminjajo glede na razmere na trgu. Če se recikliranje cenovno ne izide, bo proizvodnja zamrla ali se sploh ne bo razvila,« pojasni Kržan. iz plastike v energijo Recikliranje je odlična metoda podaljševanja življenjske dobe materiala, a vsa plastika vendarle ne konča kot nov izdelek, pravi Kržan. »Zato potrebujemo tudi rešitev za tisto, ki je zaradi različnih lastnosti – na primer majhnih količin, onesnaženosti ali podobnega, ne moremo več reciklirati,« pove Andrej Kržan. »Takšen material ima namreč energijsko vrednost podobno kot nafta, iz katere je plastika narejena. Seveda pa je energijsko izrabo treba izvajati z nadzorom vhodnih snovi in emisij. Torej nikakor ni sprejemljivo, da bi plastiko sežigali kar vsevprek in nikakor v individualnih kuriščih,« opozarja Kržan. Iz takšne plastike lahko nastane standardizirano gorivo, ki ga potem uporabijo v cementarnah ali toplarnah. Takšno gorivo v Sloveniji na primer proizvaja mariborska družba Dinos Surovina, pove Kržan. Veliko plastične embalaže (tudi plastenk) pa, žal, še vedno in za vedno obleži na odlagališču odpadkov. 8 Eko knjiga Foto: Andreja Šalamun Tuji kupci zahtevajo uporabo reciklata V Sloveniji se uporaba izdelkov iz reciklata ne veča tako hitro kot drugje po Evropi, ugotavlja Stane Gorenc mlajši. Pove, da je drugod, kjer so prisotni s svojimi izdelki, zavedanje o pomenu uporabe recikliranih materialov na precej višji ravni. »Nekateri tujci celo zahtevajo, da mora vrečka ali folija, ki jo bodo kupili, vsebovati vsaj 50 odstotkov reciklata. Tako zagotavljajo, da je poraba surovin optimalna, končni kupec pa dobi cenejši izdelek,« pravi Gorenc mlajši. EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 9 Vir: PlasticsEurope eKofokus 57 6,6 milijonov ton plastike so leta 2012 izdelali v eU. milijona ton so je reciklirali. 9,6 8,9 milijona ton je je končalo na evropskih odlagališčih. milijona ton so je porabili za pridobivanje energije. do leta 2020 vsi plastični izdelki iz reciklirane plastike? andreja Šalamun najlažje je predelati plastiko, ki je v ta namen že prej zbrana, torej tisto, ki jo običajno odvržemo v rumene vreče ali zabojnike. Pa vendar lahko tudi iz plastenke, ki se je znašla med mešanimi komunalnimi odpadki, nastane nov izdelek. SPODAJ: Na proizvodni liniji Plastike Skaza nastaja Organko, koš za biološke odpadke, ki je izdelan iz predelane odpadne plastične embalaže, kupcem pa so ga prvič predstavili junija. in bili prvi v Sloveniji na tem področju,« je povedala Laura Rednak. Dodala je, da gre za zelo kakovosten material, ki je narejen po njihovih zahtevah, zato je izdelava izdelkov iz njega preprosta. »Poleg tega z njegovo uporabo zmanjšujemo tudi izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov,« je dodala Laura Rednak. Iz reciklirane plastike imajo tudi linijo izdelkov za kuhinjo – Cuisine. Povezali so se z interserohom Da bi uresničili idejo – izdelava Organka iz odpadne embalaže –, so se povezali s podjetjem Interseroh, kjer so z inovativno metodo, ki jo imenujejo »UpCycling«, razvili tudi nov material Procyclen®. Gre za material, ki je narejen izključno iz sekundarnih surovin oziroma iz odpadne plastične embalaže in ima enake značilnosti kot nov material, za katerega bi sicer uporabljali primarne naravne vire, kot je nafta, je pojasnila prva dama slovenskega Interseroha Mateja Mikec. »Prepričala nas je že sama misel, da iz odpadkov narediš novo življenje, zato smo ta material vpeljali v naš proces Foto: Andreja Šalamun To dokazujejo tudi v podjetju Plastika Skaza, kjer nenehno iščejo materiale in tehnologije, ki so do okolja bolj prijazni. Na njihovi proizvodni liniji namreč nastaja Organko, koš za biološke odpadke, ki je izdelan iz predelane odpadne plastične embalaže, kupcem pa so ga prvič predstavili junija. »Izdelek je bil sprejet odlično in prve pošiljke so že pri naših kupcih,« je povedala Laura Rednak iz Plastike Skaza. V velenjskem podjetju so prepričani, da bodo tega modela prodali dvakrat več kot prejšnjega. Sledijo zahtevam kupca Plastika Skaza je eden od glavnih dobaviteljev švedskega trgovca s pohištvom Ikea, za katerega izdeluje znan plastični stol Tobias. »Cilj Ikee do leta 2020 je, da vse izdelke iz plastike naredi iz reciklatov. Mi pa ji bomo sledili prvi,« je ob nedavnem odprtju novega prodajnega salona v Velenju napovedala prva dama Plastike Skaza Tanja Skaza. V prihodnjih petih letih načrtujejo kar nekaj novih izdelkov iz ekoloških materialov in vse kaže, da bodo tudi za stol Tobias uporabili reciklirano plastiko, je povedala Tanja Skaza. Eko knjiga 9 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 10 eKojunaka Filc je material, ki diha in hkrati dobro vpija vodo, s tem pa omogoča zračnost korenin in optimalno navlaženost substrata. V ustvarjalnem kotičku Neli Štrukelj se vsak dan rodijo številne nove zamisli; veliko od njih Neli in Tilen tudi uresničita. neli Štrukelj in Tilen Ule sta vertikalen vrt ustvarila kar v žepkih iz filca alenka Žumbar Klopčič, Foto: arhiv Florideje Rastline, posajene v žepkih iz filca, so lahko odlična popestritev doma ali dvorišča. 10 Eko knjiga Kaj nastane, ko prodorna oblikovalka torb, denarnic, obutve, oblačil in drugih modnih dodatkov neli Štrukelj ter njen asistent v marketingu in prodaji Tilen Ule, ki sta sicer tudi življenjska sopotnika, združita profesionalne moči? odgovor je: Florideja! lorideja je nastala kot projekt inovativno zasnovanih vertikalnih vrtičkov, ki jih sestavljajo stenski žepki iz filca. Tilen Ule in Neli Štrukelj – tudi lastnica v modnem svetu znanih blagovnih znamk NELIZABETA in I-BAG – žepke za okrasne rastline, zelišča in dišavnice izdelujeta v domačem studiu in delavnici v Sežani, z njimi pa že navdušujeta obiskovalce umetniških (art) sejmov. Preprosta namestitev in koristna uporaba Kreativni vertikalni vrtovi zagotovijo oazo zelenja v vsakem domu, obljubljata snovalca. Njihova namestitev je preprosta, uporaba pa koristna, saj rastline zagotavljajo svež zrak v prostoru. Poleg tega lahko žepke uporabljamo tako v notranjih prostorih kot tudi zunaj. Stenski žepek sestavljata filc in ponjava, vanj pa lahko posadimo in posejemo skoraj vse vrste okrasnih rastlin in zelišč, pa tudi zelenjavo in sadje manjše rasti, denimo lončni paradižnik češnjevec, manjše vrste bučk in sladke jagode. Kot poudarjata ustvarjalca žepkov, je filc material, ki »diha in hkrati dobro vpija vodo, s tem pa omogoča zračnost korenin in optimalno ter enakomerno navlaženost substrata«. Hrbtna stran in dno žepka sta podložena s ponjavo, ki ščiti steno pred vlago in preprečuje kapljanje, tako da dodatna zaščita ni potrebna. vertikalne vrtove poznali že stari egipčani Kot je za Floridejin spletni blog raziskal Tilen, sega zgodovina vertikalnih vrtov vse do starodavnega Egipta, torej do tri tisoč let pred našim štetjem, ko so že nadvse cenili zasebnost in zaščito pred vročim soncem. To so dosegli s pomočjo kamnitih sten in vrtnih ut, podprtih s stebri in preraščenih s figovci, grana- F EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:40 Page 11 EKOjunaka DESNO: Naj bodo vaša najljubša zelišča vedno pri roki. SPODAJ: Iz nekoč že uporabljenih materialov lahko nastanejo povsem novi izdelki. Hrbtna stran in dno žepka sta podložena s ponjavo, ki ščiti steno pred vlago in preprečuje kapljanje. tovci, orehovci, žižulo, vinsko trto in drugim rastlinjem. Tilen ugotavlja, da je tudi Machu Picchu znan po terasastih pobočjih in po zidovih, prekritih z bujno vegetacijo, kjer na 2.400 metrih nadmorske višine pod subtropskim podnebjem na plodni zemlji poleg mahov in praproti uspevajo različna drevesa in grmovnice, Inki pa so tam že v 15. stoletju gojili krompir, koruzo, fižol in buče, prav tako na vertikalnih površinah. Nastali iz že uporabljenega materiala Pri Florideji pa ne navdušuje le preprosta, a hkrati izjemno inovativna ideja, ampak tudi ugodna cena in dejstvo, da je stena žepkov, torej ponjava, material, ki je že bil uporabljen. Tilen in Neli tako dokazujeta, da lahko tudi novi izdelki, ki zlahka navdušijo mimoidoče (preverjeno na nedavnem ARTmarketu), nastanejo iz nekoč že uporabljenega materiala. Če upoštevamo še, da ta služi kot urbani dom rastlin, ki vnašajo v prostor še svež zrak, pa je prav gotovo mogoče skleniti, da sta tudi sama zato prava EKOjunaka. doma in revije bralki Energije a ni m iro oz u lc Bra n podarila enoj sta Neli in Tile Eko knjiga bo o. žepek z gravur ekoknjiga.si na urednistvo@ Na vas je, da av vi zaslužite ilo, zakaj si pr pošljete sporoč lj prepričljiv bralec bo ajbo njun žepek. N m pa ga bomo om in priimko en im z Energija zmagal, al rt sta na po u gu av 1. li si la razg ergijadoma.si). doma (www.en V žepke lahko posadite okrasne rastline, zelišča, dišavnice, pa tudi zelenjavo in sadje manjše rasti. Eko knjiga 11 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 12 eKointervju Tinkara Kovač: Človeška vrsta ni vsemogočna! Besedilo: Alenka Žumbar Klopčič v slovenskem okolju že vrsto let odmeva njen glas, njeno ime pa tudi daleč onkraj slovenskih meja. nazadnje z uvrstitvijo na letošnjo evrovizijo. a Tinkara Kovač ni le prodorna glasbenica, je tudi ali pa predvsem mamica. Pa nadvse družbeno odgovorna dama, ki se rada pobaha s svojo torbico Tashko, del sredstev od prodaje te je namenjen za usposabljanje mladih. Čeprav ne govori na ves glas o vseh svojih dobrodelnih in dobronamernih aktivnostih, pa je o njih vseeno veliko slišati. nazadnje o mladi vilenici, katere namen je – kot nam je povedala Tinkara – v prvi vrsti združevanje, v smislu združevanja različnih generacij, različnih interesov in ne nazadnje združevanje prek literature, umetnosti, glasbe in narave. velik del našega pogovora pa je tekel o Tinkarinem trajnostnem bivanju in o okoljski ozaveščenosti slovenske družbe. ogovornica je namreč tudi častna članica društva Planet Zemlja. Za uvod: kako ste zadovoljni z letošnjo podelitvijo nagrad mladim pesnikom in pesnicam v drugi polovici junija v vilenici? uLetos smo dogodek prvič zastavili neko liko širše in je bil prelomen v več pogledih. Prireditev je prerasla v pravi festival pesmi in Krasa, ki poteka v izvirnem, tradicional nem jamskem okolju. Podelitev nagrad mladim pesnikom in pesnicam v jami Vilenica pa smo še dodatno obogatili s pestrim in interaktivnim programom ter dogodek hkrati ponesli prek slovenskih meja. Več kot 300 ljudi iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske se je družilo in zaba valo ob jami Vilenica, ob tem pa so si izmenjevali izkušnje in znanje. Dogajanje so popestrili številni ustvarjalni kotički, različne stojnice, dve gledališki igri, mla dinski pevski zbor, baletno društvo Sežana in še mnogi drugi. Obiskovalci so si v gozdu 12 Eko knjiga lahko ogledali tudi razstavo likovnih del učencev OŠ Srečka Kosovela. Pekli smo celo piškote in palačinke iz prav posebnih domačih sestavin ter se kratkočasili z ustvarjanjem možičkov iz lesa in zlaganjem lesenih čokov. Les je bil namreč tudi rdeča nit letošnjega festivala – kot navdih mladim pesnikom. Letos je bil natečaj razdeljen na tri sklope, kajne? uTako je. Razdelili smo ga na drugo in tretjo triado osnovnih šol ter prvo triado srednjih šol. S tem smo začrtali nov okvir ocenjevanja, ki je pretekla leta potekalo glede na starost otrok. Letošnji nabor pesmi je bil tako izredno pester in zanimiv, mentorji pa so le stežka izbrali najboljše. Pozitivni odzivi z letošnjega festivala so zagotovo dobra popotnica za jubilejni natečaj, ki ga bo društvo začelo že jeseni. Prihodnje leto želimo namreč natečaj in aktivnosti čez celotno šolsko leto še dodatno obogatiti ter narediti nov korak v smeri razvoja Mlade Vilenice. Mlada Vilenica mora namreč predstavljati širšo priložnost, da začnemo odkrivati poti do svojih skritih idej in misli o kulturi, umetnosti in okolju, v katerem rastemo, se razvijamo. Biti mora priložnost, kjer se lahko izrazimo in širimo te ideje. Želim si, da bi festival postal nova platforma združevanja otrok iz celotne Slovenije, zamejstva in tujine, hkrati pa točka učenja drug od drugega in širjenja trenutno še skritih misli. Kaj vam pomeni trajnostno bivanje? Prav spodbujanje slednjega je namreč vodilo portala energija doma, revija eko knjiga pa je njegova podaljšana medijska roka … Kako vi bivate trajnostno? uV bistvu trajnostno živim vsakodnevno. Bivam v hiši, ki živi v sožitju z naravo, glede na sonce, vodo, letne čase in strani neba. Naj na kratko razložim: na strehi imamo dve sončni celici, ki zagotavljata električno energijo in toplo vodo, tako da smo samozadostni. Čez zimo za ogrevanje uporabljamo les, ki ga nabiramo na lastnih parcelah, predvsem pa uporabljamo star les in ob nabiranju sproti urejamo tudi gozd. Pročelje sestavlja izkopan in preoblikovan kamen, v kleti pa je ohranjena živa skala, iz katere izstopiš v vrtačo, ki smo ji povrnili prvotno obliko. Imamo tudi vodnjak s pitno vodo, ki jo uporabljamo vse leto. Dodatno popolnoma izkoriščamo strani neba in letne čase. Na vzhodni strani so spalni deli in kopalnica, tako da nas vsako jutro zbudijo sončni žarki, ki hkrati ogrevajo tudi kopalnico. Zvečer na terasi spremljamo sončni zahod in uživamo v zadnjih sončnih trenutkih dneva. Letne čase izkoriščamo s pomočjo sence, ki poleti omogoča, da se visoke temperature ne prebijejo v hišo, pozimi pa ohranjamo v hiši temperaturo in onemogočimo uhajanje toplote. Trajnostni način življenja je torej nekaj, kar me spremlja vsak dan. Seveda doma tudi ločujemo odpadke in skrbimo za racionalno rabo vode, ki je ni v nedogled. Začnemo lahko že z umivanjem zob, kjer je po nekaterih statistikah mogoče privarčevati od šest do sedem litrov vode, če med umivanjem zapiramo pipo. Z mano je vedno prisotna misel, da je tisto, kar mi ustvarjamo, prihodnost naših otrok, in to, kar bodo oni ustvarili, bo prihodnost naših vnukov. Človeška vrsta ni vsemogočna. Poplave, potresi in druge naravne katastrofe so dokaz, da je moč narave nad nami. To je še dodatno svarilo, da moramo z naravo lepo ravnati. Pa se vam zdi, da smo Slovenci že dovolj okoljsko in tudi socialno ozaveščeni ali nas čaka še dela? uPoznam številna društva in posameznike, ki se trudijo okoljsko in socialno ozaveščati našo družbo. Zagotovo pa nas tukaj čaka še nekaj dela. Veliko ljudi je še vedno neob- EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 13 eKointervju Foto: osebni arhiv Raje govorim o zgodbi, ki stoji za mojo torbico – to je Tashka, kot pa da ugotavljam, ali se ta ujema z mojimi čevlji ali ne. Preden podprem kakršenkoli projekt, vedno preverim, ali vse drži oziroma ali so v ozadju kakšni čudni nameni. čutljivih celo do tako temeljnih okoljevarstvenih dognanj, kot je varčevanje z vodo ali ločevanje odpadkov, čeprav nas na to opozarjajo praktično na vsakem koraku. Težava je med drugim v tem, da ljudje le stežka ozavestijo nevarnosti za okolje, ki še niso vidne tukaj in zdaj, njihov nastanek pa je neizbežen, če z naravo ne bomo ravnali bolj spoštljivo. Gre že za osnovno psihološko resnico, da si ljudje zatiskajo oči pred oddaljenimi negativnimi posledicami. Nedvomno je torej še veliko manevrskega prostora v vseh nas in v vsakem posebej. Ne smemo pa pozabiti tudi na otroke, kjer je vzgoja zelo pomembna in kjer lahko do okolja prijazno vedenje privzgojimo kot način življenja že zelo zgodaj. To se mi zdi ključno za pozitiven razvoj naše družbe. Sami si prav tako prizadevate za dvig splošne družbene ozaveščenosti – med drugim ste ambasadorka Tashke, torbice z zgodbo in dobrim namenom, pa častna članica društva Planet Zemlja … Bi po vašem morali biti vsi znani Slovenci neke vrste ambasadorji in nosilci družbeno odgovornih vodil in sporočil? So to v zadostni meri? uŽivimo v svetu, kjer je preveč rumenega tiska, znane osebnosti pa ves čas sprašujejo, kam bodo letos odpotovale na morje, ocenjuje se, kako je kdo oblečen in kateri čevlji se ne ujemajo z neko torbico. Številne medijske osebnosti podlegajo temu trendu, a menim, da bi prav javne osebnosti morale izkoriščati svojo prepoznavnost za to, da širijo pozitivna sporočila, pozitivne vrednote in podprejo tiste projekte, ki lahko pripeljejo do sprememb v naši družbi. Seveda rada govorim o glasbi, no, še raje pojem, a če lahko ob tem povem še kaj lepega in komu s tem pomagam, potem sem še bolj srečna. Raje torej govorim o zgodbi, ki stoji za mojo torbico – to je Tashka, kot pa da ugota- vljam, ali se ta ujema z mojimi čevlji ali ne. Preden podprem kakršenkoli projekt, vedno preverim, ali vse drži oziroma ali so v ozadju kakšni čudni nameni. Šele ko namene sprejmem za svoje, lahko iskreno govorim v korist projektom, kot sta Planet Zemlja in Tashka.Ne vem, ali bi lahko ocenila, ali se drugi znani Slovenci dovolj vključujejo v družbeno odgovorne projekte, verjamem pa, da bi lahko tudi mediji veliko naredili že s tem, da bi več poročali o teh projektih namesto o poletnih potovanjih znanih Slovencev. Seveda ne moremo mimo letošnje eme. Kakšni so vaši občutki tako z eme kakor z evrovizije? je za vami naporno delo in kako ga združujete z mlado družino? uEvrovizija je bila zagotovo edinstvena izkušnja, ki pa jo moramo razumeti v kontekstu TV-šova. Predvsem sem bila vesela priložnosti, da smo zgolj eni skladbi lahko posvetili toliko časa in do podrobnosti dodelali zven, besedilo, kostume, luči in sam odrski nastop. V tem oziru sem hvaležna vsem, ki so z mano ustvarjali to zgodbo in me podprli, tudi družini. Ne nazadnje pa me je zelo razveselil tudi podatek, da si je finale ogledalo kar 500 tisoč Slovencev in Slovenk. To je res lep občutek, ko izveš, da te je spremljala četrtina prebivalstva naše države. Občutki ob vrnitvi domov so bili zelo pozitivni, sploh ko sem začutila to močno nacionalno podporo. To je zagotovo poplačalo ves trud in vloženo energijo. Kako nasploh najdete ravnovesje med zahtevnim delom in zdravim bivanjem? uTežko, vendar se trudim. Veliko mi pomeni že to, da imam zelo dinamično delo, ki me izpopolnjuje in v katerem uživam, tako da postane iskanje ravnovesja precej lažje. Vse skupaj poskušam dodatno uravnotežiti še z zdravo prehrano in uporabo naravnih izdelkov, celo domače naravne lekarne. Ži- vim obdana z naravo, ob gozdnem obrobju, ki je med drugim tudi pomemben vir navdiha za moje delo. Pomemben vir energije pa je tudi moja družina, ki poskrbi za nepozabne trenutke v mojem življenju. Z možem in otroki radi preživljamo te kakovostne trenutke na dolgih sprehodih v naravi ali ob morju, in to je nekaj, kar zagotovo pozitivno vpliva tudi na moje ravnovesje. Ker je to intervju za revijo eko knjiga, kjer bralcem priporočamo trajnostno obarvano literaturo, nas zanima, kaj ste nazadnje sami prebrali, kaj bi priporočili bralcem v branje in pa kaj nameravate prebrati v poletnih mesecih. uTrenutno prebiram avtobiografijo Nikole Tesla, ki je res lepa knjiga. Predvsem me navdušujejo njegovi citati. Pravi, da moramo biti ljudje ves čas inovatorji, saj to omogoča človeški rasi, da ostane napredna, koristna zase in svojo okolico, naravo. S tem se absolutno strinjam. V branje pa priporočam tudi knjigo Maxa Fabianija, in sicer Akma, duša sveta. Knjiga govori o tem, da moramo ljudje iti v neskončnost, sami vase, bistvo bomo našli navznoter. Naša notranjost je torej jedro vsega. Fabiani je bil sicer arhitekt, a tudi izumitelj in inovator, njegova dela pa so zelo vpeta v kraški prostor, ki mi je osebno zelo ljub. V prihodnosti se nameravam še bolj osredotočiti na literaturo o Krasu in kraških jamah, sploh zdaj, ko sem začutila, kaj vse omogoča jama, kot je Vilenica. Podzemlje je zagotovo neskončni vir navdiha, zato ga želim še bolje spoznati, raziskati naravno dediščino in se usmeriti v iskanje idej, kako lahko ta prostor približam drugim. Festival Vilenica je le prvi korak na tej poti. Eko knjiga 13 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 14 eKobranje EKObranje Pripravili: Alenka Žumbar Klopčič in Andreja Šalamun Za Evropo gre. Za vas gre. Avtorica: Dr. Romana Jordan, izdano pri založbi Alpemedia, 2014 Ob robu svojega drugega mandata v parlamentu EU je dr. Romana Jordan izdala knjigo, ki je izbor njenih objavljenih člankov in komentarjev ter dnevniških zapisov. Ti odslikavajo poslankino delo v evropski prestolnici in na delovnih poteh, vezanih predvsem na podnebna pogajanja, na drugih celinah. V knjigi avtorica postreže s kar nekaj zanimivimi podatki, kot je denimo, da povprečen Slovenec izpusti v zrak na leto skoraj šestkrat več izpustov kot povprečen Indijec in skoraj trikrat več kot povprečen Kitajec. »Povprečen Američan izpusti v ozračje šestkrat več izpustov kot povprečen Kitajec.« Pri tem se zdaj že nekdanja poslanka sprašuje, kako lahko potemtakem od Kitajcev in Indijcev zahtevamo, da zmanjšajo svoje izpuste in brzdajo svoj gospodarski razvoj, ko živi povprečen Kitajec mnogo bolj skromno kot povprečen Slovenec. … »Nič krivi ljudje, ki se komaj preživljajo iz dneva v dan, trpijo zaradi zgodovinsko nakopičenih izpustov razvitih svetovnih družb.« Avtorica nadalje v enem izmed zapisov navaja, da nas okolje vse bolj za- nima in vznemirja, pri čemer nas skrbijo predvsem podnebne spremembe. »Zdi se, kot da ves svet drvi proti prepadu pa nihče ne pritiska na zavoro. Je lahko evropski parlament tisti, ki bo ukrepal hitro in učinkovito?« se sprašuje, pri čemer kot doktorica jedrske tehnike kot rešitve podaja nove tehnologije, med njimi tudi jedrsko energijo. Se pa, zanimivo, posveča tudi ruskoukrajinskim odnosom, predvsem v luči oskrbe z energijo – zgodbi, ki danes dobesedno dobiva nadaljevanje. Kljub evropskemu pogledu pa se avtorica posveti tudi Sloveniji, za katero med drugim zapiše, da se prav tako srečuje z močnejšimi vremenskimi pojavi, zato bi morala še posebej izkoristiti svoje potenciale na področju razvijanja znanja, izmenjave izkušenj, izkoriščanja evropskih spodbud in trga, ki zahteva čedalje bolj trajnostne produkte in storitve. Knjiga prikazuje enega od segmentov »evropskega dela« iz prve roke. Primerno branje za vsakega državljana Unije. Saj smo punce Avtorica: Petra Arula, izdano pri Tehniški založbi Slovenije, 2012 Nadvse koristna knjiga za odraščajoča dekleta zasluži mesto med trajnostno literaturo, ker je tudi družbeno odgovorna. Najstnicam polaga na srce, naj se zavedajo pomena dobrega počutja, saj bodo le tako srečne in vsi vemo, da lahko le srečni ljudje ustvarjajo srečo okoli sebe, česar pa si zagotovo želimo tudi za cel planet. Knjiga vsebuje vse od nasvetov, kako ukrepati ob prvi menstruaciji in kaj sploh ta je, do primernega izkoriščanja prostega časa, ki ga sodobnim puncam rad zaseda svetovni splet z družabnimi omrežji, kjer pa ne smemo – sploh v primeru mladoletnic! – pozabiti na določena pravila, kot je varovanje osebnih podatkov. Knjiga avtorice Petre Arula postreže ne le s pozitivnimi spodbudami h gibanju in smernicami za zdravo prehrano, ampak tudi s številnimi nasveti iz prve roke strokovnjakinj, ki pokrivajo tako omenjeno področje kot denimo tudi psihoterapijo in ginekologijo, pa celo finančno svetovanje. Vse to v kombinaciji z enkratnimi ilustracijami Mojce Krajnc je zagotovo pravi recept za to, da se bralkam dani nasveti res usedejo v zavest. Knjigo bi lahko vzela v roke tudi marsikatera odrasla dama, ki je pozabila na pomen zdrave hrane in dobrega počutja. Sama sem se zagotovo vnovič spomnila, da je to mogoče – in to prav vsak dan! Saj se še spomnite (iz knjige): »Razmišljaj čim bolj pozitivno, saj vesel pogled na svet in hvaležnost za vse, kar se ti zgodi dobrega v življenju, dokazano koristita zdravju!« Nekaj divjega (v drugo) Avtor: Dario Cortese, izdano pri Založbi Porezen, 2012 Ste ponosen lastnik vrta ali njive? Večino prostega časa preživite tako, da se jezite in pulite plevel? Po branju te knjige, ali morda bolje rečeno priročnika, vas bo jeza zagotovo minila. Tudi marsikakšen »plevel« bo smel ostati med vašimi urejenimi gredicami in prav veseli ga boste. Kajti tako bo v vaši skledi vedno nekaj zelenega. V knjigi avtor Dario Cortese s fotografijami in slikovitimi opisi prikaže divje rastoče užitne rastline, ki rastejo pravzaprav za vsakim plotom, na vsakem travniku, vrtu, gozdu 14 Eko knjiga … Podrobno predstavi več kot 30 užitnih divjih rastlin in plodov, od bolj znanih, denimo koprive, vijolice, materine dušice in navadnega rmana, do manj poznanih, kot so dlakava in travniška penuša, bela metlika, navadni ščir in kanadska zlata rozga. Hkrati zanje ponudi tudi več kot 120 receptov. S čudovitimi fotografijami bralca zlahka premami, da se odpravi ven in (morda tudi s knjigo v roki) poišče malo zelene spremembe ter si popestri jedilnik. Si upate? EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 15 eKoobzorja eKobzorja Pripravili: Luka Strnad Peterca, Špela Zakotnik, Tanja Srnovršnik Volarič in Alenka Žumbar Klopčič Pridelovalci zelenjave iz Pomurja so junija pred Cityparkom v ljubljanskem BTC odprli že drugo Zeleno točko – prva je v Murski Soboti –, kjer so slovenskemu porabniku na voljo domača zelenjava iz integrirane pridelave in drugi slovenski kmetijski pridelki. S tem želijo Slovence spodbuditi, da bi začeli bolj uživati lokalno pridelano zelenjavo, ki ima po besedah svetovalke za zdravo prehrano Marije Merljak precej več hranilnih snovi kot uvožena zelenjava. Še okoli leta 2000 je bila sicer samooskrba z zelenjavo v Sloveniji 50-odstotna, zdaj pa je le še 36odstotna. A v zadnjih letih so se začeli slovenski pridelovalci zelenjave bolj povezovati, pravi predsednik Skupine vrtovi panonski Denis Topolnik, ki na tem področju vidi precejšnje možnosti za zaposlovanje. »Na hektarju pokritih površin bi lahko delo dobili trije do štirje ljudje, pri intenzivnejši proizvodnji zelenjave pa tudi šest do sedem. Če so površine ogrevane, je proizvodnja daljša znotraj leta.« V Skupini vrtovi panonski sicer že razmišljajo tudi o novih prodajnih poteh. Nove trgovine bi odprli v večjih mestih, kot sta Maribor in Celje, šli pa bi še prek meje, na Hrvaško. Razmišljajo tudi o zelenjavnem zabojčku, ki bi ga lahko porabniki sami prevzeli v trgovinah, pozneje pa bi omogočili celo dostavo na dom. Kolesa z družbeno odgovornim pogonom Je vaše kolo že videlo boljše čase in ga nameravate zapeljati le še do odpada? Obstaja še druga možnost. V trgovini in delavnici Karocikel ga bodo z veseljem prevzeli, popravili in prenovili ter ga v sveži preobleki prodali novemu lastniku. Zamisli o recikliranju koles, ki združuje ljubezen do kolesarjenja in okolja, je dodana še socialna nota – zaposleni v Ka- na julijski eKo-aRT tržnici v BTC bodo zbirali hrano za muce in kužke iz zavetišč Foto: Alenka Žumbar Klopčič Tudi plastične vrečke lahko polnijo državni proračun Čeprav se uporaba plastičnih vrečk manjša, se še vedno dogaja, da kupci na blagajni v trgovini želijo brezplačno vrečko. Ko je ne dobijo, so slabe volje. Zato so nekateri trgovci začeli vračati vrečke na blagajne, kar je korak nazaj po poti trajnostnega razvoja, opozarjajo v nevladni organizaciji Ekologi brez meja, kjer zato predlagajo obdavčitev plastičnih vrečk, saj bi to pripomoglo k spreminjanju vzorcev nakupovanja. Obdavčitev bi prav tako prinesla dodaten prihodek v proračun, trgovcem pa nižje stroške, saj jih te vrečke precej stanejo. Ekologi brez meja kot primer dobre prakse na tem področju omenjajo Irsko, kjer se je po uvedbi davka na plastične vrečke njihova poraba zmanjšala za 90 odstotkov. Poleg tega se je že v prvem letu v državni proračun steklo 9,6 milijona ameriških dolarjev (7,04 milijona evrov) prihodkov. Sicer pa večji slovenski trgovci opažajo, da vse več kupcev prinese v trgovino svoje košare ali nakupovalne vrečke za večkratno uporabo. V podjetju Spar so na primer v preteklih mesecih opazili 30-odstotno zmanjšanje porabe plastičnih vrečk, v Mercatorju pa se je prodaja večine plastičnih vrečk v obdobju od januarja do aprila 2014 v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala od devet do 13 odstotkov. Foto: Simona Drevenšek Foto: Tanja Srnovršnik Volarič Pred ljubljanskim Cityparkom točka s samo slovensko zelenjavo Foto: Špela Zakotnik rociklu so predstavniki ranljivih skupin na trgu dela. Karocikel sprejema kolesa v vseh stanjih, saj se ogrodje skoraj vedno da izkoristiti. »Izjema so kolesa s kitajskega trga, pri nekaterih je zaradi slabih materialov tudi ogrodje že skrivljeno,« pravi Jasmina Smajić Šupuk, vodja projekta Karocikel in direktorica Zavoda Karo. Kolesa po prevzemu romajo v reciklažo. Če je kolo še uporabno, popravijo in zamenjajo uničene dele. Druga možnost je, da od kolesa, ki bi sicer končalo na odpadu, vzamejo samo ogrodje in ga prebarvajo, vse druge dele pa zamenjajo. Cena takšnega kolesa je višja, saj je v celoti reciklirano. Pri predelavi uporabljajo do okolja prijazne materiale in odpadki gredo v reciklažo. »Seveda moramo gledati tudi na ceno, saj želimo obstati na trgu, a kolikor je le mogoče, uvajamo zelene rešitve,« pojasni Jasmina. Ena takšnih so tudi električna kolesa, ki so v trgovini že naprodaj. Glavni nosilec projekta je Zavod za delovanje, razvoj in izobraževanje socialnega podjetništva Karo, kot partner pa sodeluje Zavod za raziskovanje in razvoj socialnih inovacij, Socialni inkubator. Projekt je sofinanciran z evropskimi sredstvi in bo trajal 34 mesecev. »Načrt je, da po izteku financiranja Karocikel samostojno nastopi na trgu,« pravi Jasmina Smajić Šupuk. Medtem ko so domači ustvarjalci in razstavljavci na majski – prvi – EKO-ART tržnici v ljubljanskem BTC, ki jo je tedaj obiskala tudi glasbenica Tinkara Kovač, zbirali material za žrtve poplav v BiH in Srbiji, je drugo, junija, spremljala tudi izmenjava oblačil. Naslednja EKO-ART tržnica, ki bo 19. julija, bo začinjena z akcijo zbiranja hrane za zavetišča za kužke in mucke. Z vsemi temi akcijami domači ustvarjalci potrjujejo svojo družbeno odgovornost. Organizator EKO-ART tržnice v BTC je za BTC medijsko-založniška hiša Energetika.NET, ki izvaja projekt v okviru svojega programa Eko knjiga. BTC aktivno podpira projekt s programom Misija zeleno, domači ustvarjalci pa bodo tako lahko od maja do vključno septembra letos vsako tretjo soboto v mesecu prodajali svoje izdelke na stojnicah med Dvorano A in BTC-tržnico. Na njej lahko sodelujejo ustvarjalci s statusom samostojnega kulturnega delavca, samostojnega umetnika, samostojnega podjetnika ali podjetnika pa tudi dijaki, študentje, upokojenci in občani, ki imajo registrirano osebno dopolnilno delo. Cena celodnevnega najema stojnice bo 30 evrov, mogoče pa je najeti tudi le polovičko stojnice po ceni 15 evrov. Rubriko EKObzorja sofinancira družba BTC, novice pa so delo uredništva. Eko knjiga 15 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 16 Foto: arhiv Energetike.NET iZoBRaŽevanje mladi, čas lahkih zaslužkov je mimo! Povezava znanj, sposobnosti in izkušenj z mladostno energijo in zagnanostjo je prava pot v prihodnost. andreja Šalamun nergetsko opismenjevanje mladih bi moralo potekati že v osnovnih šolah, je prepričan Miroslav Prešern, direktor družbe OVEN Elektro Maribor. Energetika.NET se strinja, z njo pa najbrž še marsikatero podjetje. »Mladi so se začeli zanimati za energetiko, kar je pozitivno, pogrešam pa predvsem vztrajnost in njihovo ciljno usmerjenost. Čas lahkih zaslužkov je namreč že mimo in energetika je dejavnost, ki rezultate prinaša le dolgoročno,« ugotavlja Prešern. E V petek se je končala prva od dveh poletnih šol, ki jih organizira Energetika.NET v okviru svojega programa Modri svet za mlade. V novinarski šoli se je izobraževalo 14 mladih (petim od njih je Energetika.NET šolnino – 500 evrov – podarila), ki jih zanima specializirano poročanje o energetiki. S pomočjo znanih imen iz novinarstva in energetike so se seznanili z veščinami pridobivanja informacij in novinarskega poročanja o energetskih temah, z načinom in potekom novinarskega dela ter s strokovnimi izrazi in pojmi, ki se pojavljajo na področju energetike. Ta teden pa se udeleženci marketinške šole (22, petim pa šolnino prav tako podarja Energetika.NET) učijo o vodenju in organizaciji (energetskih) dogod16 Eko knjiga kov ter spoznavajo strokovne izraze in pojme, ki se pojavljajo na področju energetike. Priložnost delati na resničnih projektih »Letos smo se v naši medijsko-založniški hiši strateško usmerili v delo z mladimi in ugotovili, da imajo predvsem teoretično znanje, manjka pa jim izkušenj. Tudi poznavanje energetike je zelo omejeno in ker v podjetju združujemo tako znanje novinarstva in marketinga kot tudi dobro poznavanje energetike, smo se odločili za organizacijo poletne šole,« pravi direktorica Energetike.NET Alenka Žumbar Klopčič. »Poleg tega, da udeležencem omogočimo neposredne stike s svetom energetike, novinarstva in marketinga, dobijo priložnost delati na resničnih in ne izmišljenih primerih ter – tisti najbolj zavzeti – tudi možnost daljšega sodelovanja z nami,« doda. (Več o projektih, ki jih za mlade pripravlja Energetika.NET, najdete na spletni strani www.modri-svet.si.) Povezava znanja in mladostne zagnanosti – prava pot v prihodnost Energetika.NET pa ni edino podjetje, ki se trudi energetsko opismenjevati mlade. Zelo dejavni so tudi v podjetju OVEN Elektro Maribor. Vsako leto jih obiščejo številni dijaki in študenti, ki jih zanima, kako elektrika nastane, letos pa so z mariborsko srednjo elektro-računalniško šolo izdelali Študijo URE in OVE, pri kateri so trenutne strokovnjake povezali z dijaki – prihodnjimi strokovnjaki iz elektrostroke. »Odmevna je bila tudi konferenca PLANET OVEN 2014, ki smo jo organizirali na temo, ali šolska izobrazba zadostuje za razvoj podjetništva,« pravi direktor družbe Miroslav Prešern. Koliko takšne aktivnosti z mladimi stanejo podjetje? »Finančni vložki niso neposredni, ampak so povezani in nadgrajeni skozi našo dejavnost,« odgovarja Prešern. Prepričan pa je, da je za njihovo podjetje dolgoročno to donosno, »kajti vlaganje v znanje mladih ljudi bo imelo učinek v prihodnosti«. Zavedajo se namreč, da je povezava znanj, sposobnosti in izkušenj z mladostno energijo in zagnanostjo prava pot v prihodnost. manjka jim vztrajnosti Koliko so mladi danes energetsko pismeni? Se zavedajo, da elektrika »ne raste« v vtičnici? Da je pot do nje dolga in včasih tudi ne najbolj prijazna do ljudi in okolja? »Nekateri ne poznajo razlike denimo med megavati in megavatnimi urami in se dejansko ne zavedajo, da energetika presega okvir električne vtičnice,« pravi Alenka Žumbar Klopčič. »Energetika je pano- EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 17 iZoBRaŽevanje »Energetika je panoga, ki mnogokrat poganja kar cela gospodarstva, kaj šele politike, in pomembno je, da se mladi tega čim prej zavedo, sploh če želijo delati na tem področju,« pravi direktorica Energetike.NET Alenka Žumbar Klopčič. ga, ki mnogokrat poganja kar cela gospodarstva, kaj šele politike, in pomembno je, da se mladi tega čim prej zavedo, sploh če želijo delati na tem področju,« doda. »Mladi so se začeli zanimati za energetiko, kar je pozitivno, pogrešam pa njihovo vztrajnost in ciljno usmerjenost,« doda Miroslav Prešern. »Čas lahkih zaslužkov je mimo in energetika je dejavnost, ki rezultate prinaša le dolgoročno.« Zaradi vse močnejše odvisnosti družbe od (električne) energije je zlasti mlade nujno opremiti z relevantnimi znanji in informacijami, ki jim bodo omogočili čim bolj celovito razumevanje tega področja, opozarja Tanja Jarkovič iz GEN energije. »V skupini GEN si prizadevamo omogočiti realno in na dejstvih temelječo razpravo o pomembnih energetskih vprašanjih. Le ozaveščeni in izobraženi mladi bodo lahko uspešno reševali energetske izzive prihodnosti,« je prepričana Tanja Jarkovič. jedrska energija še ni našla prave poti v šole V GEN energiji redno sodelujejo s številnimi osnovnimi in srednjimi šolami. Pred tremi leti so v Vrbini v Krškem odprli prvi slovenski interaktivni center za obiskovalce o energiji in energetiki – Svet energije, v katerem vsako prvo soboto v mesecu organizirajo tudi različne tematske delavnice. V Svetu energije poskušajo s pomočjo multimedijskih vsebin prikazati celovito plat energetike in električne energije, od tega, zakaj jo potrebujemo in kako jo proizvajamo, do tega, kako jo uporabljamo čim bolj učinkovito, pa tudi gospodarske, okoljske in družbene vidike proizvodnje elektrike. Posebej poudarjajo jedrsko energijo, ki je po njihovi oceni še vedno pomanjkljivo vključena v šolske programe in učna gradiva. »V sklopu eksperimentalnice dajemo velik poudarek tudi spodbujanju mladih za naravoslovje in tehniko in posredno tudi za izbiro različnih poklicev s teh področij,« pravi Tanja Jarkovič. S slovenskimi šolami sodelujejo tudi s projektom Mladi v svetu energije, ki je namenjen ozaveščanju o energetskih temah, pri njegovi izvedbi pa so se povezali s programom Ekošola ter z Nuklearno elektrarno Krško. Znanju je treba dodati izkušnje Sogovorniki se zavedajo, da so prav mladi tisti, ki bodo ustvarjali prihodnost. Za to pa potrebujejo ustrezno in uporabno znanje. »Poleg okoljskih učinkov in trajnostnega razvoja so pomembni tudi poslovni učinki in razvoj zelenih delovnih mest, pomembno je, kako združiti teoretično znanje s praktičnimi izkušnjami,« pravi Miroslav Prešern. Prepričan je, da bi bilo smiselno že v osnovnih šolah, na primer pri predmetu fizika, uvesti poseben modul, v katerem bi učence seznanili s čim bolj praktičnimi vidiki energetike. Da trenutno v naših osnovnih šolah obravnavajo le nekatere energetske teme in še te nepovezano skozi programe različnih predmetov ter v okviru različnih tehniških ali naravoslovnih in ekoloških dni, je prepričan tudi Garsia Kosinac iz GEN energije. »Manjkajo celovite informacije o vseh energetskih virih in njihovi vlogi v elektroenergetskem sistemu ter tudi razlaga zanesljivosti oskrbe z električno energijo in pomena energetske mešanice,« pravi. Prepričan je, da bi morali posodobiti učne programe, v katerih bi imela energetika pomembnejšo vlogo. »Poleg dodatnih vsebin pa bi bilo zlasti smiselno urediti tudi večjo medpredmetno povezanost pri pridobivanju celovite energetske slike, torej omogočiti več povezav med urami fizike, kemije, geografije, tehnike in naravoslovja,« predlaga. Po njegovih izkušnjah si tudi učitelji želijo priložnosti za pridobivanje dodatnih znanj in celovitih informacij s področja energetike – v obliki organiziranih predavanj, delavnic ali drugačnih izobraževanj. o elektriki se bodo učili že v vrtcu Pomena energetskega izobraževanja se zavedajo tudi v družbi ELES. Tako so kot meceni pripomogli k izdaji in ponatisu knjige Hišek in Brihta, izdali so zemljevid in brošuro o elektroenergetskem omrežju Slovenije, prirejajo festival Elektrofest, izvajajo projekt En-lite in še številne druge. »Prepričani smo, da bomo s tem energetsko pismenost mladih v prihodnjih letih precej zvišali,« pravi Miroslav Jakomin iz ELES. Tudi letos so glavni pokrovitelj akcije Zeleni nahrbtnik, ki jo pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Zeleni nahrbtnik potuje od vrtca do vrtca, otroci pa s pomočjo vzgojiteljic rešujejo okoljevarstvene naloge, ki so odsev razmer v njihovem okolju. Letos se bodo ukvarjali z električno energijo in njenim prenosom. »Pomočnik direktorja področja obratovanja sistema na ELES Darko Kramar je v ta namen ob koncu leta 2013 energetsko izobrazil mentorice skoraj 90 vrtcev, po katerih bodo zaokrožili učni pripomočki v akciji. Poleg izobraževanja pa je ELES za mentorice in njihove varovance pripravil še pobarvanke o električni energiji in njenem prenosu ter knjižici avtorice Alenke Klopčič: Hišek in Brihta ter Hišek in energija, ki sta prav tako mecenski projekt ELES v okviru prizadevanj energetskega opismenjevanja mladih,« je dodal Miroslav Jakomin. Eko knjiga 17 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 18 eKonasvet Posaditi pred hišo drevo ali raje namestiti klimatsko napravo? Špela Zakotnik, Foto: andreja Šalamun Pomembno je, da najprej izkoristimo vse druge možnosti, na primer zmanjševanje notranjih in zunanjih toplotnih dobitkov ter naravno hlajenje, da je mehanskega čim manj. Ko se poleti temperature povzpnejo na 30 stopinj Celzija in več, lahko v svojem domu dosežete precej optimalno temperaturo tudi brez uporabe mehanskih sistemov. osnova je preprečevanje pregrevanja prostora brez rabe energije – nekaj, kar smo v preteklosti znali, v novodobnih časih pa kar pozabili, opozarja energetski svetovalec matjaž valenčič. Pri tako imenovanem naravnem hlajenju stavb gre preprosto za to, da ponoči in zjutraj, ko so temperature najnižje, odpremo okna na vseh straneh stavbe (če je mogoče, tudi vrata) ter tako poskrbimo za izmenjavo zraka in odvajanje vlage iz prostora. Čez dan, ko so temperature najvišje in sončna pripeka najhujša, pa naj bodo okna tesno zaprta in zastrta z zunanjimi senčili. Tako je možno hlad zadržati v notranjosti tudi čez dan. Pristop je najbolj učinkovit v objektih z dobro toplotno zaščito in zunanjim senčenjem. Pred mehanskim ohlajanjem izkoristite vse druge možnosti Strokovnjaki pogosto opozarjajo, da mehansko hlajenje v srednjeevropskem podnebju ni potrebno, seveda v stavbah, ki so pravilno projektirane, izvedene in uporabljane. Energetski svetovalec Patricjo Božič doda, da je raba mehanskih naprav sicer potrebna v stavbah, ki se zaradi specifik 18 Eko knjiga gradnje in lokacije močno segrevajo, in tudi v poslovnih prostorih, kjer temperature višajo številne elektronske naprave. Pa tudi tam, kjer morajo biti notranje temperature nadzorovane. »Pomembno je, da najprej izkoristimo vse druge možnosti, na primer zmanjševanje notranjih in zunanjih toplotnih dobitkov ter naravno hlajenje, da je mehanskega čim manj,« še poudari. dražje so bolj ekonomične Med mehanskimi rešitvami so najpogostejša izbira klimatske naprave. »Glede na rezultate nimajo alternative,« je prepričan Matija Šmid, prodajni inženir pri podjetju Dines. Cena po njegovih besedah sicer določa tudi učinkovitost naprave – dražje so načeloma bolj ekonomične. Kupci lahko naprave primerjajo po sezonskem faktorju učinkovitosti, ki ga proizvajalci zadnjih nekaj let po uredbi EU morajo definirati. S toplotno črpalko lahko hladimo tudi pasivno Kot sistemi hlajenja se predvsem pri novogradnjah uporabljajo tudi (reverzibilne) toplotne črpalke, po tehniki primerljive s klimatskimi napravami. Poznamo tri vrste – zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda, ali so prilagojene tudi za hlajenje, pa je odvisno od posameznega proizvajalca, razložijo v podjetju Remih inženiring, ki prodaja in montira toplotne črpalke. Z vsemi vrstami lahko prostor hladimo aktivno (z delovanjem kompresorja), s črpalkama voda/voda in zemlja/voda pa tudi pasivno. Pri tem izkoriščamo hlad zemlje ali podtalnice, potrebna pa je le minimalna energija za obratovanje obtočne črpalke. »Objekt se lahko hladi pasivno le, če ima vzpostavljen sistem talnega, stenskega ali stropnega ogrevanja, pri radiatorjih pa to ne pride v poštev, ker je hladilna površina premajhna,« opozarjajo v podjetju. ni vsaka toplotna črpalka primerna za hlajenje Podobno velja tudi za možnost predelave toplotne črpalke, ki (še) ni reverzibilna. »Uporabniki morajo najprej preveriti, ali vgrajena črpalka omogoča dodajanje modula za hlajenje. Takšen ukrep je zopet smiseln le, če je v objektu talno, stensko ali stropno ogrevanje. V nasprotnem primeru bi morali dograditi konvertorje, kar pomeni velik poseg v hišo in seveda višje stroške,« razložijo v podjetju Remih inženiring. Pasivno hlajenje je z manjšo porabo do okolja bolj prijazno, a tudi manj učinkovito. Z njegovo pomočjo lahko hladimo le do temperature rosišča. Ponudniki opozarjajo še, da je pri izbiri mehanskega sistema hlajenja nujen posvet s strokovnjakom. Vsak objekt ima namreč svoje značilnosti, zato so lahko univerzalne rešitve in ocene stroškov takšnih naložb precej zavajajoče. EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 19 eKonasvet Strokovnjaki pogosto opozarjajo, da mehansko hlajenje v srednjeevropskem podnebju ni potrebno, seveda v stavbah, ki so pravilno projektirane, izvedene in uporabljane. Eko knjiga 19 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 20 Foto: Andreja Šalamun eKonasvet vzemite račun za elektriko v svoje roke andreja Šalamun večina ponudnikov električne energije svojim kupcem omogoča, da sami upravljajo račun za elektriko. To pomeni, da imajo kadarkoli in kjerkoli vse informacije, povezane z računom, vedno na voljo, da sami nadzirajo porabo in prilagajajo svoj odnos z dobaviteljem. in zakaj je to pomembno? Z boljšim nadzorom nad porabo energentov je lahko tudi račun precej nižji. Upravljanje računa za elektriko je pravzaprav precej preprosto. Vse, kar potrebujete, je dostop do interneta, registracija in malo volje, znesek na računu pa je lahko zaradi tega občutno nižji. »Spremljanje računa lahko spodbudi tudi nove energetsko učinkovite naložbe, kot je nakup novih energijsko varčnih aparatov,« pravi Kristina Furlan, produktni vodja v E 3. Poleg tega lahko uporabnik hitro odreagira v primeru okvare števca, ko bi se poraba lahko napačno merila, ali okvare gospodinjskih aparatov, zaradi katerih bi se lahko poraba čezmerno povečala, dodajajo v družbi Elektro Gorenjska prodaja. Privarčujete lahko do 20 odstotkov Z uporabo Petrolovega sistema MonitEL, ki je tudi prejemnik nagrade Slovenskega foruma inovacij 2011, lahko povprečen uporabnik, če aktivno spremlja porabo energije, privarčuje tudi do 20 odstotkov, trdi Urška Ojsteršek, ki v Petrolu skrbi za korporativno komuniciranje. Dodaja, da je večina uporabnikov njihovega sistema, ki so ga razvili v sodelovanju s podjetjem Uporabna energetika, presenečena, kje je porabljala energijo in kako enostavno je z majhnimi ukrepi porabo zmanjšati. »Sistem MonitEL je orodje, s katerim lahko uporabnik v svojem domu spremlja porabo elektrike, plina, kurilnega olja, vode in podobno. Z dokupom nepovratna sredstva eko sklada letos že pošla, v letu 2015 si obetajo več denarja Tanja Srnovršnik volarič eko sklad je pred kratkim končal javna poziva za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb. občani lahko nove pozive pričakujejo v drugi polovici januarja 2015, eko sklad pa si zaradi novega energetskega zakona (eZ-1) obeta več denarja, je za energetiko.neT pojasnil direktor eko sklada milenko Ziherl. Za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb je bilo letos pri Eko skladu na voljo 21 milijonov evrov, že sredi maja pa je sklad porabil vseh 700.000 evrov, ki so bili namenjeni so- financiranju gradnje ali nakupa pasivne oziroma skoraj nič energijske stavbe in sofinanciranju nakupa stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi. Zdaj sta se javna poziva končala v celoti. Kot je za Energetiko.NET povedal Ziherl, je Eko sklad prejel 9.000 vlog, od tega so jih 3.000 že rešili. Preostanek leta bodo tako namenili obdelavi vlog, čakalna doba pa je 90 dni. V primeru stanovanjskih stavb so največ vlog dobili za vgradnjo vseh vrst toplotnih črpalk, fasade in stavbno pohištvo in zamenjavo kotlov na lesno biomaso, v primeru večstanovanjskih stavb pa večinoma za toplotne ovoje, nekaj malega za prezračevanje. Letos dodatnega denarja za nepovratna sredstva ni pričakovati, čeprav je ministr- Eko sklad je prejel 9.000 vlog, od tega so jih 3.000 že rešili. Preostanek leta bodo tako namenili obdelavi vlog, čakalna doba pa je 90 dni. 20 Eko knjiga stvo za kmetijstvo in okolje iz podnebnega sklada dolžno še okoli tri milijone evrov. Kako bo s tem denarjem, bo znano konec leta. denar velikih zavezancev eko skladu Ziherl tako nova javna poziva napoveduje za drugo polovico januarja 2015. Je pa odvisno tudi od ministrstev – letos so na primer zaradi podnebnega sklada z objavo pozivov čakali skoraj do konca februarja. Poleg tega si na Eko skladu zaradi EZ-1 prihodnje leto obetajo več denarja. Tudi zato, ker bodo zdaj veliki zavezanci denar, ki ga bodo zbrali s prispevkom k ceni energije oziroma goriv, nakazovali Eko skladu. Eko sklad si je sicer za prihodnje leto postavil dva cilja – da bo denarja dovolj za celo leto in da bi obnovili aktivnosti glede energetske sanacije stavb, namenjenih vzgoji in izobraževanju. In koliko denarja bi moralo biti na voljo, da bi subvencije zadoščale za celo leto? Ziherl pravi, da od 32 do 40 milijonov evrov. EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 21 eKonasvet nadzorujete, kdaj in koliko porabite »Najpomembnejša prednost upravljanja računa za elektriko je v tem, da porabnik energi jo porablja samo, kadar jo res potrebuje, in da, ko jo potrebuje, ve, koliko jo porabi in za kakšne namene,« pojasni mag. Tomaž Fatur, direktor za strategijo in razvoj v podjetju Solvera Lynx. »Ponudnik pa lahko takemu odjemalcu ponudi prilagojen način nakupa energije in s tem čim nižjo ceno ne le energi je, ampak tudi celotne storitve,« doda. V Solveri Lynx so razvili aplikacijo GemaLogic, s katero lahko porabnik spremlja odjem iz lastnega števca na 15-minutni ravni, če ima tak števec vgrajen na merilnem mestu. »Mesečni podatki niso dovolj za zagotavljanje energetske učinkovitosti, podatki morajo biti bolj podrobni,« je prepričan Fatur. eCe ponuja mobilno aplikacijo »Uporabnik ima na dlani vse informacije, povezane z računom za elektriko. Sam nadzira porabo, spremlja plačila, si prilagaja odnos z dobaviteljem,« pove mag. Mitja Terče, direktor družbe Elektro Celje energija (ECE). Uporaba njihovega spletnega portala e-storitve je brezplačna, prav tako tudi upo raba mobilne aplikacije, ki so jo v ta namen razvili pred nedavnim. »Uporabnik lahko sporoči stanje števca, spremlja porabo in mesečne zneske plačil, mobilna aplikacija pa ponuja še spremembo načina obračuna, dobave in plačila, kupec lahko informativ no preveri porabo hišnih aparatov in locira najbližjo polnilno postajo za električna vozila,« pojasni Terče. Prepričan je, da bodo v prihodnje kupci elektrike še bolj vplivali na režime porabe, si prilagajali obdobja in cene svojemu življenjskemu slogu ter imeli boljši nadzor nad porabo energentov v svojem domu. V ECE pripravljajo tudi novo verzijo mobilne aplikacije, ki bo vsebovala še druge energente, na primer zemeljski plin, na leto pa temu področju namenijo toliko denarja, kot je vreden »avtomobil srednjega razreda,« pravi Terče. Napoveduje, da bo znesek v prihodnjih letih višji. opomnik za spodbujanje energijske učinkovitosti Tudi v GEN-I omogočajo brezplačno upravljanje računa in hkrati poslušajo svoje stranke, ki želijo dodatne storitve. »Trenutno razvijamo opomnik strankam v primerih, ko bo njihova poraba presegla do- Foto: Andreja Šalamun dodatnih senzorjev in merilnikov naprav lahko prek sistema spremljate tudi notranjo in zunanjo temperaturo ter priklapljate ali odklapljate posamezne električne naprave,« pove. Vzporedno s sistemom MonitEL so v Petrolu vzpostavili tudi spletni portal Moj Petrol, ki uporabnikom omogoča upravljanje in spremljanje domačega računa za električno energijo ter hkrati tudi vpogled v porabo električne energije. Najpomembnejša prednost upravljanja računa za elektriko je v tem, da porabnik energijo porablja samo, kadar jo res potrebuje, in da, ko jo potrebuje, ve, koliko jo porabi in za kakšne namene. ločeno mesečno povprečje. Ocenjujemo, da bo ta storitev še bolj dvignila zavest strank o njihovi porabi ter spodbujala varčevanje z energijo,« pravi Tina Novak Samec iz GEN-I. izognite se neprijetnim presenečenjem Z upravljanjem računa za elektriko se boste izognili tudi neprijetnim presenečenjem ob letnih poračunih, pravijo v Energiji Plus, kjer za to, da njihovi kupci lahko upravljajo račun, na leto porabijo med 20.000 in 30.000 evrov. »Kdor spremlja svoje račune in, če še nima pametnega števca, tudi mesečno oddaja odbirke prek naše spletne aplikacije eStoritve, si prek tako imenovanega neakontacijskega obračuna zagotovi mesečne račune po dejanski porabi,« pojasnijo v Energiji Plus. Podobne storitve omogočajo tudi drugi ponudniki. Pri vseh je uporaba spletne aplikacije brezplačna, z njeno pomočjo pa lahko kupci Energije Plus pregledujejo izdane račune, plačila in saldo na merilnem mestu, vnašajo stanje števca za obračun po dejanski porabi (če je merilno mesto na letnem obračunu), izdelajo informativni obračun električne energije za merilno mesto, si aktivirajo elektronski račun in naročijo prejemanje računov na elektronski naslov, pregledujejo porabo električne energije na merilnem mestu ter dobijo tudi vse tehnične podatke o svojem merilnem mestu. V Energiji Plus na- povedujejo, da bodo kmalu kupcem ponudili tudi novo aplikacijo za pametne telefone in tablične računalnike. elektro energija: Storitev kmalu na voljo tudi za poslovne uporabnike Na portalu Moja energija si lahko kupci družbe Elektro energija uredijo način plačevanja, pregledujejo račune in storitve ter odjemna mesta. Lahko pa tudi naročajo spremembo oskrbe in naslovne podatke lastnika ali plačnika, pojasnjuje mag. Violeta Irgl, vodja komuniciranja v družbi Elektro energija. Uporabnikom, podobno kot drugi ponudniki električne energije, omogočajo prejemanje računov v brezpapirni obliki in naročanje sprememb na merilnem mestu, na primer povečanje jakosti varovalk. »Z vnosom stanja števca neposredno prek Moje energije si lahko zagotovijo obračun električne energije po sprotni porabi, porabo energije na mesečni ravni pa lahko enostavno analizirajo. Omogočamo jim tudi informativne izračune,« pravi Irglova. Doda, da bodo kmalu podobne možnosti ponudili tudi svojim poslovnim odjemalcem. Nove produkte za poslovne odjemalce razvijajo tudi v družbi Elektro Gorenjska prodaja, gospodinjskim odjemalcem, ki lahko svoje račune upravljajo v spletnem središču EGP, pa bodo ponudili orodje za spremljanje računa, prilagojeno pametnim telefonom. Eko knjiga 21 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 22 Foto: Arhiv CPU iZ STaRega v novo namesto v babičino omaro po »vintage« izdelke v tepanjski Center ponovne uporabe Dr. Marinka Vovk, idejna vodja Centra ponovne uporabe (www.centerponovneuporabe.si), in Mojca Krajnc, kreativna vodja Centra ponovne uporabe judje včasih odvržejo prave zaklade. Med skorajda povsem novimi oblačili in nikoli oblečenimi bluzami priznanih slovenskih in tujih proizvajalcev najdemo tudi kakovostne usnjene torbice, zbirateljske kose analogne avdiotehnike in še mnogo drugih stvari, ki so se jih ljudje naveličali. V prenovljenem Centru ponovne uporabe (CPU) Tepanje vas bo ob pogledu na izdelke, ki vam bodo obudili spomine »na dobre stare čase«, zagotovo prevzela nostalgija. L Medtem ko ste lahko doslej v CPU Tepanje našli vsega po malem, je center zdaj zaživel v povsem novi podobi – v njem lahko namreč kupite večinoma »vintage« izdelke, in sicer od oblačil, izdelkov za dom, pa tudi analogno fotografsko in avdiotehniko. nekatera oblačila še z etiketami Kaj sploh je »vintage«? Beseda vintage izhaja iz vinske industrije in pomeni leto, ko je bilo vino ustekleničeno. Splošno gledano pa se ta izraz uporablja predvsem v modi, torej za oblačila iz preteklih obdobij, nekje od leta 1920 do leta 1980. A izraz ni omejen le na modo. »Vintage« oziroma »retro« je lahko tudi omara, jedilni pribor ali magnetofon iz analognega obdobja. Večina takih izdelkov je v CPU Tepanje že rabljena, a med njimi lahko najdete tudi takšne povsem nove – na primer izdelke, ki so ostali kot neprodana zaloga, ali pa oblačila, ki jih niso nikoli oblekli in imajo na sebi še vse originalne »etikete«. od češko-slovaške keramike, do 80-letnega gramofona V primerjavi z drugimi enotami Centra ponovne uporabe, kjer lahko po simboličnih cenah kupite tudi sodobne izdelke, je posebnost prenovljenega CPU Tepanje ta, da ponuja večinoma skrbno izbrane kose oblačil in opreme za dom iz preteklih obdobij. Tako 22 Eko knjiga Večina izdelkov je v CPU Tepanje že rabljena, a med njimi lahko najdete tudi takšne povsem nove. boste lahko tam med drugim našli češko-slovaško keramiko, 80 let star nemško-slovenski slovar ali starinski gramofon iz šestdesetih let. V njem zaposleni posamezniki se trudijo ustvariti ponudbo v skladu z »vintage« konceptom trgovine in pri tem izpolniti pričakovanja kupcev, večinoma navdušenih zbirateljev. Zanimanja, tako med starejšo kot mlajšo generacijo, ne manjka. iz modernega v »vintage« ne gre Da lahko rečemo, da je izdelek »vintage«, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Tako na primer oblačila, ki so bila izdelana pred letom 1920, imenujemo antike, medtem ko oblačila, ki so bila izdelana po letu 1920 in 20 let pred sedanjim časom, uvrščamo pod »vintage«. »Vintage« so torej izdelki, ki so stari vsaj 20 let ali več. To so lahko prestižne znamke ali izdelki verižnih trgovin, saj so bili ti pred dvajsetimi leti veliko bolj kakovostni kot danes. Gre za izdelke iz različnih obdobij prejšnjega stoletja, ki zrcalijo specifičen stil, modni trend in materiale teh obdobij. »Vintage« ima zgodbo in preteklost. EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 23 eKotema eprav se vsi zavedamo, da brez vode ni življenja, je ta vsako leta bolj onesnažena, pitne vode je vse manj, hkrati pa postaja vse dražja. V Nemčiji se je na primer v dobrih dvajsetih letih podražila za več kot 400 odstotkov, v Sloveniji za odtenek manj. Preverili smo, ali in kako lahko izkoristimo vodo z neba – deževnico in ali lahko s tem tudi kaj privarčujemo. Č Z uporabo deževnice bi lahko ljudje privarčevali do 70 litrov pitne vode na dan, pravijo poznavalci. Voda postaja vse pomembnejša surovina, kar dokazuje tudi njena vse višja cena. Danes jo na primer plačujemo občutno dražje kot pred desetletji, ko je bila skoraj zastonj. Če gledamo v odstotkih, se je v zadnjih letih podražila veliko bolj kot vsa goriva, pravijo v družbi Armex armature. »Cene bencina so se na primer v zadnjih dvajsetih letih zvišale za okoli 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov,« poudarjajo v družbi. izognite se plačevanju »davka na dež« Kot pravijo v podjetjih Prosigma in Armex armature, posameznik na dan porabi od 130 do 140 litrov vode – večinoma tako, ki je primerna za pitje. Z uporabo deževnice pa bi lahko ljudje privarčevali do 70 litrov pitne vode na dan, pravijo poznavalci. V družbi Armex armature poudarjajo, da se s tem, da dež s strehe koristno uporabimo, namesto da bi ga spustili v kanalizacijo, izognemo tudi tako imenovanemu davku na deževnico. Spomnimo – če padavinsko vodo s strehe odvajamo v kanalizacijo, moramo za to plačati poseben davek. Če vodo zadržimo na svoji parceli in jo uporabimo, davka ni. v WC-kotliček, pralni in pomivalni stroj, na vrt … Vsak človek zgolj z uporabo stranišča v povprečju na dan porabi od 39 do 45 litrov pitne vode. Že če bi namesto pitne vodne za splakovanje straniščne školjke uporabljali deževnico, bi bil prihranek občuten, poudarjajo v družbi Prosigma. Deževnico je smiselno uporabljati tudi za pranje perila, saj je mehkejša od pitne vode in vsebuje manj mineralov, ki se lahko izločajo (na primer vodni kamen). Splošno znano je že, da je perilo, oprano z deževnico, mehko tudi brez uporabe sredstev za mehčanje. Zelo uporabna je deževnica tudi za zalivanje vrta, pranje avtomobila, čiščenje dvorišča in drugo. Luka Strnad Peterca Cena vode v zadnjih letih narašča hitreje kot cena bencina Foto: Andreja Šalamun Za zbiranje deževnice so primerne vse strehe Kakšno kritino imate (no, salonitna ni ravno primerna) in kakšen tip strehe, za zbiranje deževnice pravzaprav sploh ni pomembno. Pomembnejša je velikost rezervoarja, ki je lahko plastičen ali betonski. Pred nakupom in montažo upoštevajte velikost svoje strehe in pogostost krajevnih padavin, pa tudi svoje želje in potrebe – koliko deževnice boste uporabljali. Če se odločite za plastični zbiralnik, je po zagotovilih prodajalcev doba uporabe vsaj 40 let. Foto: Andreja Šalamun nadzemni ali podzemni zbiralnik V grobem lahko kupec izbira med nadzemnim in podzemnim vodnim zbiralnikom, pravijo poznavalci. Nadzemni zbiralnik vode je preprostejši in cenejši. Zbrana voda se uporablja samo zunaj hiše – za zalivanje vrta in čiščenje. Pozimi, ko temperature padejo pod ničlo, pa ga ni mogoče uporabljati. Podzemni zbiralniki vode so dražji – v Prosigmi pravijo, da lahko naložba naraste tudi do 3.500 evrov. Ta cena pa ne vključuje gradbenih del, ki jih je treba opraviti pri izkopu jame in postavitvi vodnega zbiralnika. »Če imate malo prostora, lahko vodni zbiralnik zakopljete kar pod dovoz,« predlagajo v družbi Armex armature. Pri postavitvi je treba paziti, da zbiralnik postavite dovolj globoko v zemljo, da pozimi voda ne zamrzne. Vodo iz podzemnih zbiralnikov lahko uporabljamo zunaj in v hiši, vendar je pri hišni uporabi treba namestiti črpališča, ki uporabnika prek drugega omrežja (imeti morate nameščene dvojne cevovode do mest, kjer boste uporabljali deževnico) oskrbujejo s to vodo, še opozarjajo strokovnjaki. Eko knjiga 23 EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 24
