Prelistaj knjigo

ŽIVLJENJSKO OKOLJE V GLOBALNI INFORMACIJSKI DOBI
druga knjiga
Zdravko Mli­nar
GLOBALIZACIJA
BOGATÍ IN/ALI OGROŽA?
Ljub­lja­na
2012
To knjigo posvečam svojim vnukom Blažu, Tini in Andražu,
ko vstopajo v širši svet, ki jih bogatí in ogroža.
ÎIVLJENJSKO OKOLJE V GLOBALNI INFORMACIJSKI DOBI
2. knjiga
Zdravko Mli­nar
GLOBALIZACIJA BOGATÍ IN/ALI OGROŽA?
Izdajatelja in zaloÏnika: FAKULTETA ZA DRUÎBENE VEDE in ­
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
Za zaloÏbo: Hermina KRAJNC
ljubljana 2012
Copyright © za slovensko izdajo po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana.
Fotokopiranje in razmnoÏevanje po delih in v celoti je prepovedano.
Vse pravice pridrÏane.
1. natis 300 izvodov
Jezikovni pregled na novo napisanih tekstov: JoÏica Narat
Soavtor prispevka Odpiranje v svet v zavesti Slovencev in Slovenk:
mobilnost in identifikacija v prostoru tokov je Janez Štebe
Soavtor prispevka Svetovna homogenizacija in/ali kulturni pluralizem?
Rock glasba in narodno kulturno izroãilo je Milko POŠTRAK
Oblikovanje naslovnice: Emina Djuki∏
Fotografije portretov na naslovnici: Corbis®Images
Prelom: B&V Co.
Tisk: Littera Picta d.o.o.Bis tisk d.o.o.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
316.42
339.97
MLINAR, Zdravko
MLIŽivljenjsko okolje v globalni informacijski dobi. Knj. 2, Globalizacija :
bogatí in/ali ogroža? / Zdravko Mlinar. - 1. natis. - Ljubljana :
Fakulteta za družbene vede : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2012
Dostopno tudi na: http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/edostop.asp
ISBN 978-961-235-576-0 (Fakulteta za družbene vede)
ISBN 978-961-235-577-7 (Fakulteta za družbene vede, ePub)
260297728
KAZALO
PREDGOVOR. .................................................................................................................................................................... 1
1 SOCIOLOŠKA IZHODIŠČA IN DRUŽBENI KONTEKST . ........................................................................................... 5
Uvodne kritične refleksije. ............................................................................................................................................... 6
“Kakor slepec, ki prepoznava slona”!?......................................................................................................................... 6
Dialektika protislovnosti družbeno-prostorskih sprememb......................................................................................... 7
“Globalizacija od zgoraj” in “globalizacija od spodaj”.......................................................................................... 9
Odpiranje in zapiranje.......................................................................................................................................... 10
Deteritorializacija – reteritorializacija................................................................................................................. 11
Razpršitev – strnitev........................................................................................................................................... 11
Uniformnost – raznovrstnost.............................................................................................................................. 12
Krepitev vse večjih in vse manjših enot. ............................................................................................................ 14
Trdno (stalno, dolgotrajno) – fluidno (spremenljivo, kratkotrajno) .................................................................. 14
Univerzalizem – podomačenje (indigenization).................................................................................................. 15
Primerjanje (tekmovanje) in samoocenjevanje. ................................................................................................. 16
Globalizacija – deglobalizacija z vidika okolja. ................................................................................................... 17
Še druge enostranosti ........................................................................................................................................ 19
Akterji, strukture in slovensko vključevanje v svet .................................................................................................. 20
Emancipacijska logika globalizacije in iluzija o neodvisnosti ............................................................................ 20
Zagledanost v državo in vračanje vestfalskega reda......................................................................................... 21
O (ne)posrednem vstopanju v svet..................................................................................................................... 23
Kaj prinaša odpiranje v svet: bogatitev in ogrožanje . .............................................................................................. 24
Sociološka razlika: Italijani na Krasu, Angleži v Prekmurju .............................................................................. 27
Prežemanje med državami in “obrambna konverzija” . ..................................................................................... 28
Ogroženost ali ksenofobija?................................................................................................................................ 29
Globalizacija kot izziv in predmet sociološkega raziskovanja.................................................................................. 35
Globalizacija in sociologija. ........................................................................................................................................ 36
Od eksemplifikacije k sociološki konceptualizaciji. ............................................................................................ 36
Globalizacija kot déj`a vu?................................................................................................................................... 36
Globalizacija kot proces ali epoha?..................................................................................................................... 37
Posplošljivost preteklega izkustva. .................................................................................................................... 38
Nekatere konceptualne in teoretične razsežnosti. .................................................................................................... 40
Dva analitična pristopa: podobnosti – razlike, (ne)povezanost......................................................................... 40
Enotnost nasprotij............................................................................................................................................... 40
Globalizacija in internacionalizacija.................................................................................................................... 41
Globalizacija in univerzalizem............................................................................................................................. 41
Globalizacija glede na sektorsko delitev in preko nje......................................................................................... 42
Dinamika odnosov med ravnmi.................................................................................................................................. 42
Lestvica ravni in odnosi med njimi...................................................................................................................... 42
Regularnosti v odnosih med ravnmi................................................................................................................... 43
Dosedanje (‘domače’) obravnave in (pre)usmeritve. ................................................................................................ 45
2 GLOBALIZACIJA IN PREOBRAZBA TERITORIALNE ORGANIZACIJE DRUŽBE............................................... 51
Globalizacija, raznovrstnost in homogenizacija v prostoru...................................................................................... 52
Konvergenca lokalnega in globalnega pojasnjevanja. .............................................................................................. 52
Fragmentarnost in strukturalizem. ............................................................................................................................ 53
v
Dostopnost, konkurenca in primerjalne prednosti. ................................................................................................... 55
Občutljivost za razlike in trend k homogenizaciji....................................................................................................... 59
Ubikviteta in izključevanje v svetovnem prostoru..................................................................................................... 62
Ubikviteta in njene omejitve....................................................................................................................................... 63
Od izključnosti zaradi nedostopnosti k izključevanju zaradi selektivnosti. .............................................................. 65
Od prostora kot območja k prostoru kot omrežju...................................................................................................... 65
Nov pomen prostora............................................................................................................................................ 65
Popačene predstave o “zunanji določenosti”..................................................................................................... 67
Ubikviteta domačega in tujega................................................................................................................................... 68
Planetarna ogroženost in nacionalni nadzor. ............................................................................................................ 70
Izguba zunanjega sveta in možnosti za umik: novi totalitarizem?............................................................................ 71
Teritorialna (ne)ločljivost želenega in neželenega..................................................................................................... 73
Namesto sklepa. ......................................................................................................................................................... 76
Teritorialne identitete v nastajajoči svetovni družbi................................................................................................. 79
Enotnost nasprotij: premiki navznoter in navzven. ................................................................................................... 81
Teritorialna podlaga identitete................................................................................................................................... 83
Večravensko prežemanje: majhne skupnosti in globalni problemi. .......................................................................... 85
Političnoekonomska integracija in družbena identifikacija....................................................................................... 87
Dane in (re)konstruirane identitete. .......................................................................................................................... 88
Ogrožene teritorialne identitete in odzivi na ogrožanje. ........................................................................................... 93
Prostorska mobilnost in ogrožanje teritorialnih identitet. ........................................................................................ 93
Mobilnost ljudi čez teritorialne meje................................................................................................................... 93
Tokovi materialnih dobrin kot izziv teritorialnim posebnostim.......................................................................... 94
Pretok idej, informacij . ....................................................................................................................................... 94
Obrambni načini reagiranja na ogrožanja od zunaj. .................................................................................................. 95
Ohranjati inkompatibilne tehnologije? ............................................................................................................... 96
Zavrnilni odnos do prostega pretoka kapitala?.................................................................................................. 96
Odzivanja na ogrožanje naravnega okolja.......................................................................................................... 96
Globalizacija vojaškega ogrožanja in obrambe................................................................................................... 96
Disociacija kot strategija preseganja odvisnosti....................................................................................................... 97
Kulturna sinhronizacija in disociacija. ................................................................................................................ 98
Avtonomni razvoj – ne z izstopom iz svetovnih povezav!................................................................................ 100
Svetovna homogenizacija in/ali kulturni pluralizem? Rock glasba in narodno kulturno izročilo. ................... 102
Uvod.......................................................................................................................................................................... 102
Generacijske razlike in teritorialni okviri. ................................................................................................................ 103
Homogenizacija in kulturni imperializem. ................................................................................................................ 104
Medsebojno izključevanje ali prežemanje................................................................................................................ 106
Prevzemanje, posnemanje in ustvarjanje. ............................................................................................................... 107
Odpiranje kot ogrožanje ali kot bogatenje nacionalne kulture?.............................................................................. 109
Ustvarjalna uporaba lastnega in tujega jezika. ........................................................................................................ 111
3 SLOVENIJA IN NJENO ODPIRANJE V SVET . ....................................................................................................... 117
(De)teritorializacija in globalizacija nacionalnih družb . ......................................................................................... 118
Narod kot prostovoljno združenje?. ......................................................................................................................... 118
Nacionalna odprtost, manjšina in večina. ............................................................................................................... 119
Odnosi med narodi in drugimi subjekti svetovnega dogajanja................................................................................ 120
Prek omrežnega povezovanja do globalne družbe................................................................................................... 125
Družbena preobrazba kot izziv za teorijo in prakso nacionalne varnosti ............................................................... 129
vi
Družbenoprostorske spremembe v Sloveniji ob odpiranju državnih mej.............................................................. 134
Presežena merila razvoja.......................................................................................................................................... 134
Slovenske posebnosti in evropska (univerzalna) merila......................................................................................... 134
Razmejevanje držav in odpiranje mej....................................................................................................................... 135
Radialno in tangencialno povezovanje..................................................................................................................... 137
“Polarizirani regionalni razvoj”?............................................................................................................................... 138
Fleksibilnost v prostoru in času. .............................................................................................................................. 139
Povečevanje asinhronosti življenjskih ritmov in pojavne oblike nadaljnje individualizacije.................................. 141
Poudarjeni elementi razvojne politike: sproščanje, zaupanje in prevzemanje odgovornosti v vse širšem prostoru... 142
Odpiranje v svet v zavesti Slovencev in Slovenk: mobilnost in identifikacija v prostoru tokov....................... 147
Splošna izhodišča in izzivi za obravnavo. ................................................................................................................ 147
Spreminjajoči se pogledi na identiteto in “odpiranje”............................................................................................. 149
Pričakovanja in zamejitve glede mobilnosti............................................................................................................. 151
Pripravljenost za mobilnost in dejanska mobilnost po anketah SJM .................................................................... 153
Pripravljenost in želje prebivalcev za preselitev. ............................................................................................. 153
Prostorski domet mobilnosti: o potovanjih in bivanju v tujini. ........................................................................ 157
Mobilnosti ne moremo več enačiti z “izkoreninjenostjo”........................................................................................ 159
Kaj ugotavljajo po svetu?.................................................................................................................................. 159
Kaj smo ugotovili pri nas?................................................................................................................................. 161
Koliko in na koga se ozirajo? Mobilnost in (ne)konformnost. ......................................................................... 161
Identifikacija z družbenimi skupinami, kategorijami, teritorialnimi skupnostmi. ................................................... 163
Teritorialna pripadnost/navezanost................................................................................................................. 164
Od medsebojnega izključevanja do “identitet z vezajem”. Izključevanje in/ali dopolnjevanje?..................... 165
Identiteta teritorialnih skupnosti, mobilnost in “mešanje ljudi”............................................................................. 167
Pojasnjevanje sprememb: družbeni razvoj, življenjska obdobja in generacije ....................................................... 168
Mobilnost in identifikacija v informacijski dobi....................................................................................................... 170
Ali tokovi informacij nadomeščajo fizično mobilnost ljudi?............................................................................. 171
Globalno komuniciranje in lokalna (ne)angažiranost/identifikacija. .............................................................. 172
Spoznanja in usmeritve za prihodnost.............................................................................................................. 173
Jezikovna ogroženost slovenske identitete.............................................................................................................. 179
Jezikovne spremembe in odpiranje Slovenije v svet............................................................................................... 179
Domače in tuje v našem komuniciranju............................................................................................................ 180
Časovni zastoj v prevajanju in neposredno prevzemanje tujega..................................................................... 184
Internacionalizacija znanosti in vprašanje jezika............................................................................................. 186
Jezikovna politika v disciplinarnih in teritorialnih zamejitvah: kontekst, .
udeleženci in vrednote – spoznavni in akcijski vidiki. ............................................................................................. 189
Kontekstualna obravnava ................................................................................................................................ 190
Udeleženci: uporabniki, tvorci, déležniki........................................................................................................... 191
Slovenski jezik in družbene vrednote. .............................................................................................................. 193
Jezik, informatizacija in globalizacija: v prehodu od teritorialnega k omrežnemu povezovanju. ................... 197
O izključnostih, nesoglasjih in njihovem (ne)preseganju................................................................................. 202
Od besed k dejanjem ......................................................................................................................................... 204
Kako presegati nasprotja med uporabnostjo in identiteto?.................................................................................... 214
Izhodišča, teorija in izkustvo ............................................................................................................................ 214
Analiza objav članov SAZU v slovenščini, angleščini in drugih jezikih ........................................................... 217
Angleščina izrinja in dopolnjuje avtohtona jezika (slovenščino in italijanščino) v javnih mestnih prostorih........ 221
Lokalna zamejenost in njeno preseganje: vprašanje narečij (glej poglavje 6.2).................................................... 224
Družbena preobrazba kot izziv za teorijo in prakso nacionalne varnosti ............................................................. 225
vii
4 SPREMINJAJOČA SE VLOGA POSAMEZNIKA IN (POD)SKUPIN V KONTEKSTU GLOBALIZACIJE....... 229
Individualna avtonomija in človekove pravice v razvojni perspektivi................................................................... 230
Izhodišče: francoska revolucija in naprej................................................................................................................. 230
Individualna avtonomija in družbeni kontekst......................................................................................................... 230
Individualno in kolektivno: ideološke usmeritve in družbeno-zgodovinska podlaga............................................... 232
Politični režimi in človekove pravice........................................................................................................................ 236
Statično gledanje: alternativno razmerje med posameznikom in družbo. .............................................................. 238
“Identity boxes” in življenje izven kategorij............................................................................................................. 239
Spregledane in diskriminirane podskupine – žensk in drugih.......................................................................... 240
Individualna avtonomija in demokratizacija v procesu globalizacije. ..................................................................... 241
Človekova (ne)moč in njegove pravice: prostorsko-sociološke perspektive. ...................................................... 246
Tristo(šestdeset) let vestfalskega reda. .................................................................................................................. 246
Individualizem in komunitarizem: nasploh in pri nas............................................................................................... 247
Nadnacionalna določenost človekovih pravic. ........................................................................................................ 248
Od izključne teritorialne pripadnosti k pluralnemu članstvu................................................................................... 249
Utapljanje drugačnosti in “pravica” do asimilacije?................................................................................................ 250
Nemoč v zaprtem krogu. .......................................................................................................................................... 251
Države, (pod)skupine in posamezniki v globalnem kontekstu. ............................................................................... 253
O (ne)samostojnosti akterjev v razširjajočem prostoru.......................................................................................... 255
Zbliževanje in razmikanje......................................................................................................................................... 255
Od vnaprejšnje določenosti k svobodni izbiri in k nujnosti izbire............................................................................ 256
Zbliževanje med akterji in strukturami. ................................................................................................................... 257
Povezovanje in (ne)moč posameznika..................................................................................................................... 258
Dominacija svetovnega jedra in vzvratni vplivi....................................................................................................... 259
Radialne in lateralne povezave: težnje k policentrizmu........................................................................................... 260
Senzibilnost za razlike in odzivnost vsepovsod ...................................................................................................... 261
Avtonomija in povezovanje v Evropi in svetu ........................................................................................................... 263
Regionalizem in “supranacionalizem”...................................................................................................................... 263
Evropa kot skupek biljardnih krogel ali omrežje osamosvojenih subjektov?.......................................................... 264
Avtonomija in/ali integracija. .................................................................................................................................. 266
Ničelna vsota in/ali pozitivna vsota?...................................................................................................................... 266
“Avtonomija” z ločevanjem (disociacijo).................................................................................................................. 268
Teritorialna (de)hierarhizacija.................................................................................................................................. 269
Sklepna misel............................................................................................................................................................ 270
Osamosvajanje v kontekstu dehierarhizacije, demokratizacije in civilne družbe............................................... 272
Od hierarhičnega izključevanja k partnerskemu sodelovanju................................................................................. 273
Od večinske h konsenzualni (konsociativni) demokraciji........................................................................................ 275
Vse več in vse manj odločanja: univerzalni standardi .
in deligitimizacija demokracije. ................................................................................................................................ 276
Ideja in (ne)moč civilne družbe: legitimizacija vstopanja v javnost .
in spodbuda za prevzemanje odgovornosti.............................................................................................................. 277
5 Lokalni odzivi na globalne spremembe. .................................................................................................. 279
Lokalni odzzivi na globalne spremembe..................................................................................................................... 280
Globalne povezave in novi lokalizem/regionalizem. ............................................................................................... 280
Stari in novi lokalizem. ............................................................................................................................................. 281
Odmaknjenost, kontrola in občutljivost za razlike................................................................................................... 283
Diferenciacija in avtonomizacija znotraj lokalnih enot............................................................................................ 285
viii
Oskrbovati in/ali omogočati?................................................................................................................................... 286
Dve strategiji krepitve vloge akterjev: nastop in/ali odhod. .................................................................................. 287
Deinstitucionalizacija, deetatizacija in privatizacija................................................................................................ 287
Alternativna izključnost in simultano delovanje...................................................................................................... 288
Krepitev in slabitev moči lokalnih akterjev ter nastajanje in izginjanje lokalnih posebnosti v procesu glokalizacije. ................................................................................................................................................ 292
Konec logike ničelne vsote in njen povratek. .......................................................................................................... 292
O (ne)razumevanju glokalizacije . ............................................................................................................................ 294
Povezanost, samostojnost in neodvisnost. ............................................................................................................. 296
Krepitev moči lokalnih akterjev................................................................................................................................ 297
Slabitev moči lokalnih akterjev................................................................................................................................ 299
Teritorialna raznovrstnost in lokalne posebnosti: izginjanje in nastajanje. ........................................................... 300
Uveljavljanje splošnih standardov in lokalnih posebnosti. ..................................................................................... 302
Ozaveščanje podobnosti in različnosti od drugih..................................................................................................... 304
Preživele zamejitve in novi izzivi za lokalno demokracijo....................................................................................... 307
Razvojno zamejena izhodišča................................................................................................................................... 307
“Elektronska demokracija” in lokalno javno delovanje........................................................................................... 309
Od odtujene k podomačeni javnosti: javne zadeve (tudi) v zasebnih prostorih...................................................... 313
Udeležba v fizičnem in virtualnem prostoru. ........................................................................................................... 314
Od (samo)predstavitev do dialoga na internetu...................................................................................................... 316
Prisotnost, odsotnost in lokalna (ne)aktivnost. ...................................................................................................... 316
Lokalna demokracija in svetovni eksperti: primer sežigalnice v Luki Koper........................................................... 317
Preobrazbe “lokalnih svetov življenja” v procesu glokalizacije: sociološki in antropološki vidiki. ................. 320
6 O
D ROVTARSTVA K SVETOVLJANSTVU:
Z INOVATIVNIM NADGRAJEVANJEM TRADICIJE VSTOPAJO V SVET........................................................ 325
Rovtarska odmaknjenost in vključevanje v svet...................................................................................................... 327
Stari in novi pomen oddaljenosti in lokacije v prostoru.......................................................................................... 328
Preseganje geografskih zamejitev: IKT.................................................................................................................... 332
Domačnost med podobnimi in izključevanje različnosti.......................................................................................... 333
Lokalna zamejenost in njeno preseganje: vprašanje narečij ................................................................................. 335
Povezovanje z domačini po svetu: socialni kapital.................................................................................................. 339
Z zunanjimi in notranjimi/domačimi viri do novega podjetja: Etiketa.................................................................... 340
Strokovno znanje in žirovske korenine: Kladivar .................................................................................................... 341
Kdo (ne) rešuje stavbno dediščino: znotraj kraja in od zunaj?................................................................................ 342
Lokalpatriotizem, gospodarstveniki in kulturniki .................................................................................................... 343
Globalizacija in njena “prizemljitev” . ........................................................................................................................ 346
Ne več tam nekje, daleč proč …, tu med nami . ....................................................................................................... 346
Rudnik urana Žirovski vrh................................................................................................................................. 347
Silaža, baliranje in kozolci ................................................................................................................................ 348
Različna razumevanja in odnos do globalizacije ..................................................................................................... 348
Zaostritve in spoznanja ob zapiranju obratov Alpine....................................................................................... 350
Prestrukturiranje: “ukrepati takrat, ko drugi problema še ne vidijo”...................................................................... 352
Koliko podjetnik še sploh odloča?..................................................................................................................... 353
Tradicija in/ali inovativnost kot izhodišče za vključevanje v svet........................................................................ 355
Pridnost kot preživela vrednota in/ali element ustvarjalnosti .............................................................................. 356
Čipkarska tradicija in njeno nadgrajevanje.............................................................................................................. 357
Nadgrajevanje starega ali ločeno uvajanje novega................................................................................................. 359
ix
Svetovno delovanje ter oživljanje in nadgrajevanje lokalne dediščine................................................................... 360
Kendov dvorec: domačnost zbližuje.................................................................................................................. 361
Poslovni gostje in simbolizirana tradicija: Hotel Jožef..................................................................................... 362
Izročilo starih kozolcev v načrtovanju trgovine Spar....................................................................................... 362
Globalno na račun lokalnega............................................................................................................................. 363
Domačini, tujci in naša dediščina............................................................................................................................. 363
Zakaj (ne) prav na Kitajsko?........................................................................................................................................ 365
Različna (poslovna) kultura. ............................................................................................................................. 366
Socialna vprašanja............................................................................................................................................ 367
Sklepne misli. .................................................................................................................................................... 367
Povzetek.................................................................................................................................................................... 368
7 IZBRANE TEME IZ SLOVENSKE ISTRE................................................................................................................... 373
Kriza in vzpon identitete Slovenske Istre.................................................................................................................. 374
Oblikovanje istrske “identitete kot križišča”............................................................................................................ 375
Podrejenost, občutek zapostavljenosti.................................................................................................................... 377
“Očitajo nam našo strpnost in odprtost …”............................................................................................................. 378
Raznovrstnost, modernizem in kraško-primorska arhitektura . ............................................................................ 380
Dana in ustvarjena raznovrstnost............................................................................................................................ 380
Modernizem in kraško-primorska arhitektura. ........................................................................................................ 382
Značilni zunanji/svetovni posegi in ogrožanja ........................................................................................................ 386
Ekološko ogrožanje (ob)morskega območja. ........................................................................................................... 386
Ali zunanji posegi ogrožajo naselbinsko/kulturno dediščino: Emona, Toncity Pacific?......................................... 389
“Zunanji” posegi kot etnično ogrožanje: tovarna Grandi motori............................................................................. 392
Tuja vojaška prisotnost: ogrožena slovenska suverenost?..................................................................................... 394
Populacijski pritisk na meji “Evrope kot trdnjave”. ................................................................................................. 396
Begunci in njihova pota v Evropsko unijo......................................................................................................... 397
Restriktivna politika in človekove pravice........................................................................................................ 399
Zdravstveno ogrožanje: globalizacija in pandemije................................................................................................. 401
Naravne posebnosti kot svetovna privlačnost: primer Osp.................................................................................... 405
Prepoznavanje posebnosti in pobude “od zunaj”. ................................................................................................... 405
Informiranje in izmenjava izkušenj v fizičnem in virtualnem prostoru................................................................... 406
“Plezalski raj z mediteranskim navdihom”. ............................................................................................................. 408
Neizkoriščene možnosti: Osp kot “zlati rudnik”....................................................................................................... 409
Nered in nemoč v vzpostavljanju reda...................................................................................................................... 411
Ozaveščanje o potrebi samoomejevanja................................................................................................................... 411
(Ne)motiviranost, samozadovoljstvo in zaprtost do “tujcev”................................................................................. 413
O nastopajočih akterjih in naravnih danostih v kontekstu globalizacije. ............................................................... 414
8 DODATEK. ...................................................................................................................................................................... 417
From confrontation to interpenetration: territorial conflicts in retrospect and in perspective. ...................... 418
A Retrospective: National Exclusivity, Territorial Expansionism and Confrontation.............................................. 419
Inter-ethnic Tolerance and Armed Conflict?............................................................................................................. 420
Belated Outburst of Exclusive Communitarianisms: Compounded Parochialism, Communism and .
Nationalism. ............................................................................................................................................................. 420
Mobilization of Collective Memories........................................................................................................................ 422
The Lack and Loss of ‘Soft Power Resources’......................................................................................................... 424
The Prospects of Deterritorialization and Interpenetration. ................................................................................... 425
x
Mixing of Populations............................................................................................................................................... 425
From Billiard Balls to Overlapping Networks. ......................................................................................................... 427
Multilevel Power-sharing and Polyarchy................................................................................................................. 427
Adjacent States and Global Impacts........................................................................................................................ 428
Postmodernizem in globalizacija: o prostorsko-časovnem (ne)redu ob “koncu velikih zgodb”. ...................... 431
Ali naj še iščemo usmeritve v času, ko se vse razblinja?. ....................................................................................... 431
Kje iskati usmeritve za prihodnost?......................................................................................................................... 432
Konec ali enostranost velikih zgodb?....................................................................................................................... 434
Enostranski postmodernistični odziv................................................................................................................ 434
Spontano in načrtovano........................................................................................................................................... 437
Tudi “konvivialnost” (naj) vstopa v urbanizem!. ..................................................................................................... 438
Resno in igrivo, organizirano in spontano . ............................................................................................................. 439
Časovna razsežnost v mestu in urbanizmu.............................................................................................................. 440
Od vnaprejšnje danosti k (so)ustvarjanju časovnega reda ............................................................................. 440
S prostorsko-časovno organizacijo vplivati na prihodnost. .................................................................................... 441
Kaj pa “velika zgodba” globalizacije?. ..................................................................................................................... 443
Od tu dalje: dialektika izključevanja (polarizacije) in prežemanje (konvergence) .
v prostoru in času.................................................................................................................................................... 444
Mi po vsem svetu, ves svet pri nas? (intevju)............................................................................................................ 450
Prostorska sociologija in globalizacija družbe......................................................................................................... 450
“Sociologija za en sam svet: enotnost in raznovrstnost” ...................................................................................... 460
Ozadje: nekateri osebni izzivi in izkušnje avtorja..................................................................................................... 463
***
Predhodno objavljena in dopolnjena besedila. ......................................................................................................... 471
Short contents in english............................................................................................................................................. 473
Stvarno kazalo. .............................................................................................................................................................. 475
xi
PREDGOVOR
V zasnovanem nizu knjižnih objav – Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi – sem leta 2008 objavil prvo knjigo z naslovom Prostorskočasovna organizacija bivanja, sedaj pa predstavljam drugo z naslovom
Globalizacija: bogatí in/ali ogroža?, ki se osredotoča na sam proces globalizacije. Medtem ko je prva temeljila na obsežnem empiričnem raziskovanju
na podlagi virov na Koprskem in v svetu, druga vključuje širšo teoretsko
razlago in pojasnjevanje globalizacije, predvsem s prostorsko-sociološkega
vidika. Sledila pa bo še tretja knjiga, ki je večidel že pripravljena, v njej
pa bom – v kontekstu globalizacije – največjo pozornost posvetil procesu
informatizacije z vidika sprememb v vsakdanjem življenjskem okolju, še
posebej glede na možnosti za uveljavljanje spodbudnega okolja za ustvarjalnost.
V prejšnji knjigi sem prednostno obravnaval prostorsko-časovno organizacijo vsakdanjega življenjskega okolja. Vsakdanje življenje pa ravno z
današnjim razširjanjem povezanosti in mobilnosti ljudi že močno presega
lokalne okvire. Vsakdanje ni več sinonim za lokalno, saj tudi globalno v
številnih pogledih, zlasti z vidika informacijske družbe, že doživljamo kot
svojo vsakdanjost. Vendar nas empirične sociološke raziskave pri nas in v
svetu opozarjajo, da so vsakdanje delovanje, teritorialna navezanost oziroma identifikacija prebivalcev še zelo osredotočene na njihovo najožje
okolje. Ker pa želim v tej knjigi predstaviti proces globalizacije in spremljajoče spremembe v teritorialni organizaciji družbe nasploh in v svetovnem
merilu, se bom k ožji tematiki življenjskega okolja povrnil še v naslednji
knjigi.
Večdesetletno raziskovanje o družbeno-prostorskih spremembah je
potekalo v sodelovanju s kolegi v Centru za prostorsko sociologijo na
Fakulteti za družbene vede in načenjalo številna temeljna vprašanja, ki so
posredno ali neposredno zadevala proces globalizacije, ter marsikatera tudi
razjasnilo. Ob sicer zelo različnih konkretnih temah nam je vendarle bila
skup­na rdeča nit v tem, da smo izhajali iz vsakdanjega življenjskega okolja,
nezamejenega v formalno-institucionalne strukture, ter spremljali težnje
k osamosvajanju (dehierarhizaciji) in povezovanju (omrežja) (pod)skupin in posameznikov v vse širšem prostoru (npr. Mlinar, ur., Makarovič,
Gantar, Hočevar, Kos, Hojnik-Zupanc, Trček, Osamosvajanje in povezovanje v evropskem prostoru, 1995). Poleg skupnih raziskovalnih projektov o
družbeno-prostorskih spremembah v kontekstu globalizacije in (v nekaterih) z vidika informatizacije smo na Fakulteti za družbene vede občasno
organizirali tudi razprave oziroma posvetovanja o aktualnih temah v zvezi z
globalizacijo. V povezavi z Delovno skupino za sociologijo lokalno-globalnih odnosov Mednarodne sociološke asociacije (ISA) smo npr. organizirali
– koordinator Marjan Hočevar – delavnico o tej tematiki; prispevki z nje
so bili objavljeni v knjigi Glocal Localities, ur. M. Hočevar, F. Trček, 2002
in v reviji Futuribili 2004, 1–2 (Z. Mlinar, Rafforzamento e peculiarità
all’interno del processo di globalizzazione); sodelovala sta tudi Matjaž Uršič
1
in Blaž Lenarčič. O nekaterih temah smo občasno razpravljali v okviru Slovenskega sociološkega društva, npr. o vse večji vlogi Kitajske v svetovnem
merilu. V društvu pa se je l. 2010 na to navezovala še značilna razprava o
vzhodnizaciji v zvezi z delom Colin Campbell, Easternization of the West,
2008.
Sodelavci Centra so v sodelovanju z drugimi kolegi iz Ljubljane, Kopra,
Zagreba in Filadelfije na SAZU pripravili razpravo o moji knjigi Prostorsko-časovna organizacija bivanja. Prispevki 32 avtorjev so bili objavljeni
v posebni številki Teorije in prakse (št. 2–3, 2010), ur. Anton Grizold in
Drago Kos, v času, ko smo obeleževali tudi 50. obletnico institucionalizirane sociologije v Sloveniji in 50. obletnico avtorjevega profesionalnega
delovanja.
Dve poglavji knjige, ki jo tu predstavljam, sem napisal kot soavtor. Z
dobrim poznavanjem sprememb na področju glasbene ustvarjalnosti in
delovanja mladih me je vsebinsko pomembno dopolnjeval Milko Poštrak,
s katerim sva skupaj napisala poglavje Svetovna homogenizacija in/ali kulturni pluralizem? Janez Štebe pa je s temeljitim obvladovanjem analitičnih
postopkov in razpoložljivih podatkov v Družboslovnem arhivu na FDV
kot soavtor prispeval k nastanku besedila Odpiranje v svet v zavesti Slovencev in Slovenk: Mobilnost in identifikacija.
V knjigo sem vključil nekatere tehtnejše prispevke, ki so bili objavljeni
kot članki pri nas ali drugod, seveda pa sem se izogibal svojim prejšnjim
knjižnim objavam, ne glede na njihov pomen in aktualnost. Pri tem imam
v mislih zlasti knjigo Individuacija in globalizacija v prostoru, 1994. Vključil pa sem uvodno poglavje iz knjige Globalization and Territorial Identities, 1992, ki je izšla v angleščini, in besedilo “Z inovativnim nadgrajevanjem tradicije vstopajo v svet”, ki sem ga napisal za “Žirovski občas­nik” l.
2011.
Ob načelnih socioloških obravnavah predmetnega področja sem pogosto, na nekaterih mestih pa prav osredotočeno pozornost posvečal razmeram pri nas, s tem da sem k obravnavi globalizacije večinoma pristopal od
spodaj navzgor.
Obravnavano snov predstavljam v sedmih večjih poglavjih, v prilogi pa
še ad hoc izbrane tematske sklope. Začenjam s sociološkimi izhodišči ob
upoštevanju družbenega konteksta, pri čemer obravnavam dva kompleksa
vprašanj: najprej uvodne kritične refleksije glede na dosedanja obravnavanja globalizacije, še posebej z vidika (ne)razumevanja dialektike protislovnosti tega procesa in z vidika slovenskega vključevanja v svet, kar zaključujem z oceno izhodiščnega vprašanja knjige o tem, koliko nas globalizacija
bogati oziroma ogroža. V podpoglavju razgrinjam temeljne konceptualne
in teoretične razsežnosti globalizacije kot predmeta sociološkega raziskovanja, pri čemer poskušam prispevati k strukturiranju in sistematizaciji tega
skrajno nepreglednega področja.
S prostorskega vidika je najbolj razčlenjeno drugo poglavje z naslovom
Globalizacija in preobrazba teritorialne organizacije družbe. Temo obravnavam na splošno, npr. z vidika raznovrstnosti in homogenizacije v prostoru, in
konkretno glede na spreminjajoče se razmere v Sloveniji ob njenem odpiranju v svet (mobilnost, ogroženost njene identitete, jezika idr.). To razpravo
približam našim konkretnim razmeram v tretjem poglavju z naslovom
Slovenija in njeno odpiranje v svet. V četrtem poglavju se osredotočam na
2
spreminjajočo se vlogo posameznikov in (pod)skupin tako z vidika krepitve
kot slabitve njihove samostojnosti in moči. Sledi poglavje (5), v katerem
obravnavam lokalne odzive na globalne spremembe ter prikazujem tako
izginjanje kot nastajanje lokalnih posebnosti. V nadaljnjih dveh poglavjih
poizkušam doseči še večjo “prizemljitev” sociološke razprave o globalizaciji najprej z izpostavljanjem razmerja med rovtarstvom in svetovljanstvom
(pogl. 6), nato pa še s predstavitvijo nekaterih tem, katere sem začel prepoznavati že v prejšnji knjigi oziroma raziskavi na Koprskem (pogl. 7). V
dodatku pa sledijo še ad hoc dopolnitve, tj. izbrana besedila, ki prispevajo
k celovitejšemu prostorsko-sociološkemu razumevanju globalizacije. Pri
tem vključujem tudi svoj prispevek – Od konfrontacije k interpenetraciji
(v angleščini), ki sem ga predstavil na mednarodni Pugwash konferenci o
“znanosti in svetovnih zadevah” 23.–25. julija 1995 l. v Hirošimi.
Zahvaljujem se recenzentoma prof. Janu Makaroviču in prof. Rudiju
Rizmanu ter prof. Stanetu Možini za njihove tehtne pripombe k pripravljenemu besedilu. Za pomanjkljivosti, ki še ostajajo, sem sam odgovoren. Biblioteki SAZU, še posebej Dragu Samcu in Luciji Peršin Arifović,
se zahvaljujem za pomoč pri zbiranju potrebne literature, posebej pa še
Mateji Švajncer za pomoč pri urejanju besedila. Ana Batič je prizadevno
opravljala številna administrativna in računalniška opravila. Špela Pohar je
– tako kot že pri prejšnji knjigi – zgledno sodelovala pri izdelavi stvarnega
kazala. Hvaležen sem tudi številnim drugim, ki so v teku let sodelovali z
mano v zvezi z obdelavo posameznih tem, četudi tukaj niso izrecno imenovani. Irma Vidmar Vozelj pa je na FDV vestno skrbela za ureditev številnih vprašanj v zvezi z izdajo knjige. Za številne izposoje in informacije se
zahvaljujem tudi Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja na FDV.
Za sodelovanje se zahvaljujem tudi predstavnikoma obeh izdajateljev
in založnikov, tj. Hermini Kranjc, direktorici Založbe FDV, in Zoranu
Mezgu, upravnemu direktorju SAZU.
Ne nazadnje pa se želim zahvaliti še številnim posameznikom, ki so mi
posredovali svoje osebne izkušnje in poglede na različna vprašanja v praksi
na Koprskem, v zadnjem času pa še posebej v Žireh, Idriji, Cerknem in
Železnikih, to je na območju (kot ga poimenuje Miha Naglič) – “rovtarije”. Njihove prispevke sem označeval v besedilu in seznamu literature in
virov.
V Ljubljani, decembra 2011
3
1
SOCIOLOŠKA IZHODIŠČA
IN DRUŽBENI KONTEKST
5
Uvodne kritične refleksije
“Kakor slepec, ki prepoznava slona”!?
Glede na inherentno usmeritev procesa globalizacije k vse večji inkluzivnosti zaobseganja družbenega življenja v razširjajočih se prostorskih okvirih imamo opravka z vse težje pojasnljivo kompleksnostjo. Zato je potreben
zavesten napor, da presegamo le nekakšno nizanje fragmentarnosti ter prispevamo k sistematizaciji in bolj celostnemu obravnavanju predmeta, da bi
dosegli večjo kumulativnost (spo)znanj.
Po dveh desetletjih intenzivnejših raziskovanj (“global studies”) je
bil sicer dosežen določen napredek, vendar se še zmeraj pojavlja vtis, da
v družboslovju nismo presegli zadrege, pred kakršno se znajde slepec, ko
poskuša prepoznavati slona. Z otipavanjem posameznih delov se le s težavo
prebija do predstave o celoti. Tudi družboslovci v svojih brezštevilnih
obravnavah različnih vprašanj, povezanih z globalizacijo, dostikrat nizajo
svoja parcialna spoznanja, v katerih ni mogoče prepoznavati, kaj je njihov
skupni imenovalec.
Ilustrativni primer za to je 36. svetovni kongres, ki ga je med 7. in 11.
julijem 2004 priredila v Pekingu mednarodna sociološka organizacija
International Institute of Sociology in je bil posvečen prav temi globalizacija. Predstavljenih je bilo nad 1000 referatov udeležencev z vsega sveta,
kar pa ni preseglo ravni agregiranja raznovrstnosti. Toda kako naj bi to presegli? Ne gre preprosto nadaljevati v smislu “še več istega”! Na to so opozorile že razprave v okviru Global Studies Association, ko so udeleženci
začeli zastavljati vprašanja o koristnosti koncepta globalizacije v usmerjanju
nadaljnjega družboslovnega raziskovanja.
Ulrich Beck je zelo plastično nakazal zadrege v zvezi z globalizacijo:
“Globalizacija je prav gotovo najbolj uporabljana – zlorabljana – in najredkeje definirana, verjetno najbolj napačno razumljena, najnebuloznejša in politično najučinkovitejša (udarna in sporna) beseda zadnjih in tudi prihodnjih
let” (Beck, 2003, str. 37). Nadalje pravi, da je tako pojem globalizacije
kot tudi diskurz o njej zelo izmuzljiv: “Poskus, da bi ga opredelili, je enak
poskusu, da bi z žebljem pribili puding na steno” (prav tam).
Zato ne čudi, da med številnimi poskusi različnih avtorjev ne najdem
nobene opredelitve, ki bi bila povsem zadovoljiva in bi vsebovala vse elemente, o katerih bom tukaj razpravljal.1 Ostaja torej vprašanje, ali je –
ob izjemni kompleksnosti – povsem zadovoljivo opredelitev sploh mogoče
doseči. Znana je sicer tista, ki jo je podal Anthony Giddens (1990, str. 64),
ki je zapisal: “Globalizacijo je mogoče opredeliti kot intenzifikacijo družbenih
1
6
Grobe poenostavitve se zadovoljujejo z ohlapnimi formulacijami globalizacije, npr. s popularno, da gre za “stretching social relations many miles away” ipd. Večinoma ostaja neopredeljena prostorska razsežnost oziroma geografski okvir, ki je predpostavka globalizacije,
Ulrich Beck pa kar na splošno uporablja oznako transnacionalno kot sinonim za globalno,
čeprav bi to lahko vključevalo npr. le čezmejno sodelovanje alpskih dežel. Ugotavljam, da
tudi subjekte procesa globalizacije dostikrat zamejujejo le na nacionalne države in na povezovanje v smislu mednarodnih odnosov, ne vključujejo pa subnacionalnih akterjev ipd.
odnosov v svetovnem merilu, ki povezujejo oddaljene kraje na tak način, da
dogodki, ki se pojavljajo na oddaljenosti mnogo milj, vplivajo na lokalno dogajanje.” Toda oddaljenost “mnogo milj” pomeni še veliko nedoločenost.
Bolj primerno bi bilo govoriti o interkontinentalnih odnosih.
Tako se na tem mestu bolj usmerjam na postopno dograjevanje in nadgrajevanje, s katerim lahko profiliramo razumevanje globalizacije kot najbolj vključujočega in protislovnega procesa družbene preobrazbe na osnovi
krepitve medsebojne povezanosti in odvisnosti dogajanja v svetovnem merilu.
Pri tem pa doslej še ni prišlo do sistematičnega razlikovanja in raziskovanja atributivnih (podobnosti – razlike) in relacijskih značilnosti (samostojnost – odvisnost) kot elementarnih razsežnosti preobrazbe v nastajanju svetovne družbe. Moja usmeritev k večji inkluzivnosti pa nakazuje potrebo po
hkrat­nem vključevanju prostorske, časovne, sektorske in hierarhične razsežnosti prestrukturiranja današnje družbe. Seveda pa sistematično uresničevanje
takšne usmeritve daleč presega okvire tega dela.
Kot ugotavlja Hélène Ruiz Fabri, ni doslej še nobeden ponudil holistične razlage problemov, ki jih sprožajo globalizacija in poskusi, da bi jo
obvladovali. To pa se navezuje tudi na paradokse globalizacije, kot je npr.
to, da globalizacija hkrati spodbuja in ogroža kulturno raznovrstnost.
Dialektika protislovnosti družbeno-prostorskih sprememb
S spoznavnoteoretskega vidika se kot najsplošnejši skupni imenovalec
napačnih in pomanjkljivih razumevanj globalizacije pojavlja nepoznavanje dialektike protislovnosti družbeno-prostorskih sprememb. To protislovnost – ki sem jo obravnaval že v svoji knjigi Protislovja družbenega
razvoja, 19862 – lahko razkrivamo šele v medsebojni povezanosti sprememb, v katerih prihaja tako do medsebojnega dopolnjevanja in prežemanja kot do izključevanja in spopadanja nasprotij. Kot takšna pa presega tako ozke, parcialne zasnove razumevanja procesa globalizacije kot
tudi zamejenost binarnega mišljenja, ki operira le s čistimi, medsebojno
povsem izključujočimi se kategorijami oziroma alternativami. Takšno
mišljenje predpostavlja, da gre za logiko “igre z ničelno vsoto” (zero sum
game), ki je bila v preteklosti sicer tako v družbi kot družboslovju prevladujoča; danes pa vedno manj pojasnjuje spremembe, ki zadevajo proces
globalizacije, in že načeloma ni uporabna za razumevanje sprememb v
informacijski dobi.3
2
3
Na lokalni ravni sem že pred tem posvečal znatno pozornost dialektiki protislovnosti v
kontekstu prostorske organizacije vsakdanjega življenjskega okolja (npr. The Unity of opposites in urban planning, 1978). Sicer pa je bila dialektika zaradi nekaterih shematskih poenostavitev v “uradnem marksizmu” kar frontalno zavržena. Šele po dveh ali treh desetletjih
se nekateri avtorji, tako Ulrich Beck (2003), nekako sramežljivo spet navezujejo nanjo.
Imamo pa tudi že ambicioznejše poskuse za njeno reafirmacijo, npr. B. Ollman in T. Smith
(ur.), Dialectics for the New Century, 2008.
Moja pozornost do koncepta “igre z ničelno vsoto” in do problematike v zvezi s tem v teoriji in praksi ima že dolgo zgodovino. V jugoslovanskem kontekstu mi je pritegnila pozornost sprememba v odnosu do tujega kapitala: najprej razlastitev, izključitev, da bi odpravili
izkoriščanje in odtok bogastva v tujino, potem pa – na podlagi izkušenj – iskanje možnosti, kako bi ga pritegnili. “Morala zgodbe” pa je v spoznanju, da vsaka pridobitev za druge
ne pomeni nujno izgube za nas, npr. če se absolutno poveča celokupni proizvod, lahko obe
strani pridobita. To so podkrepila tudi raziskovanja porazdelitve vpliva (kontrole, moči) v
delovnih organizacijah, ki jih je pri nas začel Arnold Tannenbaum (1968) s sodelavci, in v
občinah – Janez Jerovšek (1965, 1968).
7
Dosedanja raziskovanja globalizacije (“global studies”) večinoma niso
vključevala protislovnosti sprememb in so težila k poenostavljenim, enostranskim predstavam, kot da gre za linearni in enosmerni proces. Če globalizacija že èo ipso usmerja pozornost na družbeno celoto, pa hkrati navaja
k reificirani holistični predstavi o družbeni stvarnosti in pušča ob strani
vlogo (samostojnost) sestavnih delov, podskupin, akterjev oziroma posameznikov. Na drugi strani pa imamo atomistične, individualistične poglede
na družbo, kot da je nekakšen agregat posameznikov in kot da nima specifičnih lastnosti in lastne regularnosti.
Naša polpretekla zgodovina je potencirala enostranosti in izključnosti,
ki jih še danes nismo presegli. Socialistično gibanje je poskušalo presegati
zamejenosti liberalizma (individualizma), hkrati pa je kompromitiralo programe podružbljanja (socializacije). O socializaciji se danes razpravlja samo
še z vidika posameznika v socialno-psihološkem smislu, sploh pa ne kot o
družbenoekonomskem procesu! Ali se je slednji povsem zaustavil? Dejansko pa se še nikoli v vsej zgodovini človeške družbe ni odvijal tako intenzivno kot danes, ko smo priča pospešenega povezovanja vsega človeštva v
svetovnem merilu.
Če upoštevamo izvirno svetovljansko usmeritev marksizma, gre torej za
velik paradoks, ko danes nekatera gibanja na levici nastopajo v imenu antiglobalizacije. Globalizacija vsaj z vidika prostorske organizacije predstavlja
– kljub vsem težnjam k dominaciji in podrejanju, neenakosti in izkoriščanju – krepitev najbolj vključujoče družbe in v tem smislu nakazuje najvišjo
stopnjo socializacije. Antiglobalizacijska gibanja ne bodo mogla zaustaviti
globalizacije kot dolgoročnega razvojnega procesa, s katerim se uveljavlja vse popolnejša teritorialna inkluzivnost. Kofi Anan, generalni sekretar
OZN, je celo izjavil: “Rečeno je bilo, da je nasprotovati globalizaciji podobno
kot nasprotovati zakonu gravitacije.” Pač pa lahko na odpravljanje različnih oblik neenakosti in izkoriščanja (delavstva, včasih celo otrok in še zlasti žensk) do neke mere vplivajo npr. na osnovi tujih vlaganj v deželah v
razvoju ter na dejansko uveljavljanje univerzalnih človekovih pravic.
Po dveh desetletjih intenzivnejših družboslovnih raziskovanj in razprav o
globalizaciji bom torej na tem mestu poskušal kritično opozoriti na v glavnem nezaznani skupni imenovalec napačnih in zapoznelih teoretskih odzivov na spreminjajočo se družbeno in fizično realnost sveta – zaradi neupoštevanja dialektike protislovnosti tega procesa.
Nepravilne razlage globalizacije se pojavljajo zmeraj, ko se upošteva le
ena stran protislovnega procesa, naj bo samo izključnost oz. izključevanje
nasprotij ali le njihovo dopolnjevanje oziroma prežemanje.4 Ko pa gre za
razvojne programe in politične usmeritve, se pojavljajo značilne poenostavitve s poudarjanjem le želenega, kot da je mogoče preprosto odmisliti
nasprotno stran. Med evropskimi usmeritvami za področje izobraževanja
se pojavlja značilno geslo: “Korenine in krila!” Jacques Delors in sodelavci
tako programsko izražajo naslednjo težnjo: “Ljudje naj bi postopoma postajali državljani sveta, ne da bi pri tem izgubljali svoje korenine, in tako da bi
še naprej igrali aktivno vlogo v življenju svojega naroda in svoje lokalne skupnosti” (Delors et al., 1996). Tako nakazani želeni tok sprememb implicira
4
8
Za prvi primer gl. npr. knjigo z naslovom Locality versus Globality, ur. Antoni Kuklinski,
1990, ki jasno kaže binarno razumevanje dveh medsebojno izključujočih se sfer.
poenostavitve le na komplementarnost, brez medsebojnega izključevanja. V
stvarnosti pa, kot bomo videli na podlagi empiričnega raziskovanja, stvari
niso tako preproste. Npr.: tisti, ki se – vsaj danes še – bolj identificirajo s
svojim krajem, se večinoma manj vključujejo v reševanje svetovnih zadev.
“Globalizacija od zgoraj” in “globalizacija od spodaj”
Protislovnost globalizacije lahko spremljamo z vidika konfliktne dinamike
dveh svetovnih redov: enega, ki se utrjuje od zgoraj in uveljavlja svojo
dominacijo na osnovi gospodarske in politične moči maloštevilnih, in
drugega, ki izhaja iz emancipacijske usmeritve posameznikov in (pod)skupin pri uveljavljanju demokratizacije in socialne pravičnosti. Medtem ko
prvega lahko navezujemo na teritorialni ekspanzionizem, ki je temeljil na
sili in se mu kot takemu čas izteka, se v perspektivi nakazuje globalizacija,
ki bo – ob pomembni vlogi informacijsko-komunikacijske tehnologije – v
večji meri izhajala od teritorialnih in neteritorialnih akterjev, posameznikov, skupnosti in družbenih gibanj “od spodaj”. Vendar pa na splošno podcenjujemo pomembnost zgodovinskega preobrata od ekspanzionizma s silo
k spontanim težnjam k združevanju, kot ga npr. simbolizira čakalna vrsta
za sprejem v EU.5
Jan Makarovič (2009, str. 258) je prikazal, kako je prišlo do odločilnega
preobrata v mednarodnem političnem razvoju. Prej je bil proces širjenja
kolonialnih imperijev, nasprotno pa sedanji “proces globalizacije ne poteka
več na osnovi ekspanzije močnih in podjarmljanja šibkih, temveč na osnovi
prostovoljnega povezovanja”. Mogoče bi lahko rekli, da takšno sklepanje
prehiteva stvarnost. A tudi če se stare težnje še uveljavljajo, nas tu zanima
predvsem pojavljanje znakov, ki nakazujejo dolgoročno perspektivo. V
tem smislu lahko pritegnem še oceno, ki jo je podal Martin Schulz (2009,
str. 20) v okviru razprav, ki jih vključuje “Global Progressive Forum”. Pri
tem je zapisal: “Zmožnost Evrope, da deluje globalno, ne temelji na vojaški moči, temveč na njeni ekonomski, kulturni in politični privlačnosti – kot
‘mehka moč’ (soft power) ima EU moralni kapital in uživa zaupanje.” Prav v
takšnem transnacionalnem prostoru pa se – kot nakazuje Beck (2003, str.
203) – povečujejo možnosti, da se politika posamezne države iz objekta
ogrožujoče globalizacije spremeni v subjekt, ki globalizacijo oblikuje.
Ob vse večji centralizaciji oblasti in bogastva v rokah maloštevilnih se
hkrati – kot ugotavlja Kellner (v Suess, 2000, str. 84) – krepi nasprotni
proces drobitve oblasti, ki postaja bolj pluralna in odprta za tekmovalnost
kot v preteklosti. Ob vidni prisotnosti obeh tendenc torej ne gre preprosto za sprejemanje ali zavračanje globalizacije, temveč za kritično zavračanje
tistih vidikov, ki predstavljajo dominacijo, podrejanje in izkoriščanje, in za
to, da se izkoristijo priložnosti za uveljavljanje demokratizacije in pravičnosti ter za progresivno preobrazbo celotne družbe.
5
Douglas Kellner (v: Alexandra Suess, ur., 2000) je z vidika kritične teorije zavrnil enostranost tistih, ki se osredotočajo samo na eno ali drugo, ter konkretno prikazal številne
primere, kako globalne sile vplivajo in celo strukturirajo vse večje število lokalnih situacij
in kako lokalne sile vplivajo na globalne, tako da nastajajo edinstvene konfiguracije enih
in drugih kot vzorec delovanja v sodobnem svetu. Pri slednjih bolj poudarja opozicijske
posameznike in družbena gibanja, ki se kot napredne družbene sile upirajo globalizaciji,
vendar bi moral upoštevati, da je to upiranje dostikrat izraz konservativno-tradicionalističnih pogledov. Vse bolj pa tudi akterji “od spodaj” prevzemajo aktivno-afirmativno vlogo v
kontekstu širšega sveta.
9
Tu pa se pojavi zadrega, ko se v zaključku tudi Kellner proglasi za zagovornika (le) globalizacije od spodaj, čeprav je prej kritično zavračal vsako
enostranost, ki izključuje dialektično razumevanje dinamike protislovnosti
globalizacije v celoti. Kellner dostikrat omenja dialektiko, vendar na takšni
podlagi ne bi mogli sprejeti strategije raziskovanja, ki bi se posvetila le
tistemu, kar vrednotimo kot pozitivno. Kasneje bom prikazal, kako se tudi
t. i. korporativna globalizacija uveljavlja od zgoraj, še zlasti ko gre za politiko v interesu velikih transnacionalnih korporacij.
Odpiranje in zapiranje
S tem ko se globalizacija najpogosteje označuje kot “odpiranje”, “odpiranje
v svet” in približevanje “svetu brez meja” (Brown, 1972; Ohmae, 1991), se
hkrati ne upošteva nasprotno dejstvo, da se približujemo zaprtemu sistemu
v svetovnem merilu. Sproščena transnacionalna mobilnost ljudi pa glede na
njihovo etnično pripadnost, družbeni položaj in po drugih merilih poraja
nove oblike grupiranja in ločevanja v prostoru, npr. t. i. ograjene skupnosti
(gated communities) višjih slojev prebivalstva, hkrati pa tudi koncentracijo
revščine pri priseljencih in njihovo segregacijo v velikih svetovnih mestih
ipd. Torej ne gre preprosto le za odpiranje in vse večjo odprtost; vso pozornost terjajo tudi (prehodne) nove oblike zapiranja in skupinskega (samo)izključevanja.
Najvišja stopnja teritorialne inkluzivnosti pomeni izgubo zunanjega
sveta in s tem prestop od paradigme odprtega k paradigmi zaprtega sistema. Svet postaja totalni sistem, kar za posamezne akterje – izraženo s
Hirschmanovo terminologijo – pomeni brez “izhoda” (exit) in z oslabljenim “glasom” (voice). Tu ne bo več zunanjih alternativ niti v smislu, da bi
se človek lahko osvobodil te celote, niti da bi se izmaknil svoji odgovornosti (tako kot se višji sloji v ZDA danes umikajo v predmestja). To pa nadalje pomeni, da nezaželenih posledic (npr. ekoloških) ne bo mogoče prenesti
na druge, tako da ne bi s tem vplivale tudi na nas same. Povečevala se bo
pomembnost razhajanja med življenjem v fizično omejenem in informacijsko razširjenem prostoru. Medtem ko se bo v virtualnem prostoru razširjala
globalna informacijska družba, pa bodo meje fizičnega sveta nujno terjale
omejevanje v individualnem in družbenem delovanju ter povratek k logiki
“zero sum”, kar bo pomenilo manj avtonomije akterjev, a več kontrole in
konfliktov.
Tako razmere človeka silijo, da presega prejšnjo lahkotnost in brezbriž­
nost do posledic svojega ekspanzionističnega uveljavljanja v svetu in krepi
občutek odgovornosti za posledice svojega delovanja. Namesto miselnosti o
neomejenih možnostih širjenja v svetu in obvladovanja sveta v smislu prometejske usmeritve se spopada z omejenimi fizičnimi danostmi v zaprtem
krogu in z nepredvidenimi povratnimi učinki.
Še posebej zanimivo oziroma presenetljivo pa je, da tudi raziskovalci
informacijsko-komunikacijske tehnologije kritično opozarjajo na “iluzije o svetu brez meja” (Goldsmith in Wu, 2006). Še v devetdesetih letih
20. stoletja so bili mnogi prepričani, da nacionalne države ne bodo mogle
nadzorovati neželene internetne komunikacije, katere izvor je zunaj njihovega meja. Toda v zadnjem desetletju se je izkazalo, da uporabljajo vrsto
različnih tehnik, tako da jih lahko nadzirajo in uveljavljajo svoje predpise
ter oblastno prisilo. Pa tudi sicer je internet zamejen in se glede na jezik,
10
njegovo vsebino, njegove norme prilagaja lokalnim razmeram. Ob splošno
znanem dejstvu, da je angleščina prevladujoči jezik na internetu, pa je presenetila ugotovitev, da je njen delež v upadanju. Goldsmith in Wu sta ugotovila, da imamo danes internet, ki se razlikuje med narodi in regijami, ki
so vse bolj ločene s pregradami širokopasovnosti, jezika in različnih filtrov.
Na splošno pa obilje informacij vendarle otežuje njihov nadzor.
Deteritorializacija – reteritorializacija
Poenostavljene razlage globalizacije, ki jih srečujemo, izpostavljajo, kako se
zmanjšuje pomen geografije, in to izražajo npr. s konceptom “deteritorializacije”. Toda, kot je že v osemdesetih letih 20. stoletja opozoril David Harvey v svojem delu Post-modern condition (1989), sproščenejši tokovi hkrati
implicirajo večjo odzivnost na posebnosti v prostoru, kar je osnova za uvajanje koncepta reteritorializacije. Hkrati z zmanjševanjem pomena oddaljenosti pa raziskave razkrivajo velik pomen fizične bližine z vidika neposrednih medosebnih odnosov (face to face relations), še posebej v ustvarjalnem
delovanju in v reševanju kompleksnih zadev ali pri poudarjeno čustvenem
doživljanju dogajanja. Glede na to je opredelitev globalizacije, ki jo je
podal Waters (1995, str. 3), enostranska, saj pravi, da je globalizacija “družbeni proces, v katerem se omejitve geografije na družbene in kulturne ureditve
zmanjšujejo in v katerem se ljudje vse bolj zavedajo, da se zmanjšujejo”. Po
njegovi razlagi bo teritorialnost kot organizacijski princip za družbeno in
kulturno življenje izginila; v globaliziranem svetu da ne bomo mogli predvideti družbenih praks in preferenc na osnovi geografske lokacije. Ljudje pa
bodo lahko vzpostavljali medsebojne odnose tako na velike razdalje kot na
kratke (prav tam, str. 3). Pri tem pa ne upošteva, da vsaka lokacija vključuje edinstvene značilnosti, na podlagi katerih z največjo verjetnostjo pride
do odziva, do priznanja njihove relevantnosti in do potencialnih koristi
prav v kontekstu globalne družbe, ki v največji meri omogoča multifunkcionalno povezovanje, “gnezdenje” in “grozdenje”.
Drago Kos (2002, str. 11) je opozoril, da sicer gre za spremembo prostorskega determinizma, ne pa za konec le-tega. Ta sprememba pa nudi
možnosti za ne-instrumentalno in nefunkcionalno razumevanje prostora in
postmodernih prostorskih identitet. Tu se odpirajo možnosti in spodbude
za ustvarjanje različnih simbolnih predstav istega prostora.
Razpršitev – strnitev
Začetna pričakovanja, da bo prihajalo do vse večje razpršenosti v prostoru
po vsem svetu, je bilo treba korigirati na osnovi ugotovitev o tem, kako
prihaja do trajnih ali občasnih koncentracij, npr. do “globalnih mest”,
do “inovativnih grozdov” (“innovative clusters”), do “kulturnih grozdov”
(“cultural clusters”) ipd. Hkrati s pomembnimi težnjami k razpršenosti v
svetovnem merilu, ki vodi k vsepovsodnosti (ubiquity), danes zlasti k vsepovsodnosti rabe računalnikov (ubiquitous computing), o čemer se pospešeno množijo razprave in literatura (kot npr. Streitz, Kameas, Mavrommati, ur., 2007), torej ne smemo spregledati tudi nasprotnih teženj.
Že nekaj desetletij se vrstijo raziskave, ki razkrivajo – sicer pod različnimi imeni, pa vendarle – v osnovi isto težnjo, da se tudi v kontekstu
globalizacije uveljavljajo določene oblike geografske koncentracije, v okviru
katerih prihaja do intenzivnejših medsebojnih povezav in sodelovanj na
11
ožjih, lokalnih oziroma teritorialnih območjih (Borras, Tsagdis, 2008). Te
raziskave npr. zadevajo: “grozde”, “produkcijske komplekse”, “inovativne
miljeje”, “industrijske distrikte”, “lokalne produkcijske sisteme”, “produkcijske komplekse visoke tehnologije”; v zvezi s tem se razpravlja o “lepljivosti” in “lepljivem znanju”, nadalje o “ekonomiji bližine” (proximity
economy) idr. Podobno velja tudi za področje kulture (ki se sicer vse bolj
prepleta z ekonomijo), še zlasti ko gre za dinamično dogajanje z oznako
“kulturne industrije”. Nasploh pa – kot sem že nakazal – večja kompleksnost pri skupnem reševanju zadev terja večjo neposrednost in osebno
vključenost, ki temelji na “face-to-face relations”.
Če prestopimo zamejenost na logiko “instrumentalne racionalnosti”, ki
prevladuje v ekonomski sferi, pa še posebej razkrivamo, kako čustvene razsežnosti delovanja ljudi v družbenem življenju ohranjajo pomen bližine in
prihajajo v nasprotje s povsem sproščeno prostorsko mobilnostjo, npr. ko
gre za navezanost na kraj, zlasti pa za ohranjanje družinskih in sorodstvenih odnosov.
Uniformnost – raznovrstnost
Prvotno zelo popularne predstave o tem, da globalizacija pomeni
(le) vse večjo uniformnost, kar so ilustrativno utemeljevali s svetovno
“vesternizacijo”6 ali “mcdonaldizacijo”,7 lahko vse bolj prepričljivo zavračamo s predstavljanjem različnih oblik raznovrstnosti, ki ne pomenijo
nujno nekakšne alternative. Če omejimo zorni kot gledanja le na izbrani
predmet ali pojav, potem nas z njegovim razširjanjem po vseh krajih, državah in kontinentih to navaja k sklepu o uniformnosti v svetovnem merilu.
Pri tem pa se ne upošteva, da v konkretnem življenjskem okolju to pomeni
še povečano raznovrstnost, ki razširja razpon izbire za prebivalce. Sicer pa
v zadnjih desetletjih tudi gospodarske družbe ne vztrajajo pri uniformnem
uveljavljanju istega vsepovsod in postajajo bolj odzivne na lokalne razlike
glede na vire in prebivalce ter njihove okuse ipd. Tako že vsaka zase uveljavlja tudi lokalizacijo in diverzifikacijo. Večjo veljavo dobiva zahteva: “Ko si v
Rimu, deluj tako, kot delujejo Rimljani!”
Zgodnejše enostranske predstave o kulturni homogenizaciji sveta v smislu mcdonaldizacije ter amerikanizacije in kulturnega imperializma vse bolj
nadomeščajo razlage o (kulturni) globalizaciji kot protislovnem procesu, v
katerem se nenehoma spopadajo težnje k uniformnosti in diverzifikaciji.
Ogrožajoč pomen globalizacije je med drugim v tem, da odpiranje v svet
ne vodi preprosto in nasploh le k vse večji raznovrstnosti in povečanju svobode izbire, temveč tudi k uniformnosti, do katere prihaja zaradi prevlade
svetovnega jedra v določenem času in prostoru.
Kot so nam pokazale analize o teritorialnem poreklu filmov, televizijskih
programov in popularne glasbe (TOP 10), gre pri tem celo za upadanje
nekdanje raznovrstnosti (npr. na območju evropskih držav) hkrati z vse
večjo prevlado ameriških proizvodov; namesto globalizacije gre torej lahko
za “amerikanizacijo” (Mlinar, Trček, 1998). Odpiranje v svet torej samo po
6
7
12
Serge Latouche (1996) je objavil knjigo o vesternizaciji sveta in o težnji h “globalni uniformnosti”.
Mcdonaldizacija teži k predvidljivosti in racionalizaciji na osnovi standardizacije proizvodnje in potrošnje v smislu fordistične logike, ki pa izgublja svojo pojasnjevalno vlogo.
sebi še ne zagotavlja (kulturne) obogatitve; lahko gre preprosto za enostransko premoč svetovnega jedra. Vendar tudi amerikanizacija spreminja svoj
pomen: bolj ko ameriško vključuje tudi svetovno raznovrstnost, manj gre
pri tem za kulturni imperializem v smislu uveljavljanja ameriškega partikularizma.
Teritorialno poreklo “TOP 10” tujih pesmi v času 1974–1994, N = 210
Avtorja: Zdravko Mlinar, Franc Trček
Več desetletij prevladujočemu vzorcu o amerikanizaciji sveta se prav
sedaj – v teoriji in praksi – zoperstavlja vzhodnizacija (“easternization”,
gl. Colin Campbell, 2007). Krepitev svetovne vloge Kitajske predstavlja
še posebej pomemben izziv. Ne gre (več) preprosto za enosmerne tokove
in vplive metropole ter za slepo sprejemanje le-teh na periferiji; prihaja do
dialoga in izmenjave, do fuzije in amalgamacije avtohtonih in importiranih
elementov. Kulture po vsem svetu izgubljajo nekdanjo čistost in homogenost (če je sploh obstajala) in kažejo na mešane izvore ter različne sinteze.
Globalizacija torej lahko igra tudi izzivalno in spodbujevalno vlogo za
uveljavljanje avtohtonih posebnosti. Odločilna vloga ozaveščanja o teh
možnostih in vloga “subjektivnega faktorja” – kot smo ga včasih označevali
– pa je v tem, da bi nenehoma razkrivali lokalne posebnosti, ki potencialno
lahko dobivajo pomen in postanejo sprejemljive tudi v različnih povezavah
in kombinacijah v svetovnem merilu. V razvojni politiki države in lokalnih skupnosti pogrešam prav posebno pozornost in strategijo, da bi nenehoma iskali, raziskovali, ponovno ovrednotili in oživljali lastne posebnosti
ob zmeraj bolj odprtih možnostih za prepoznavanje primerjalnih prednosti
pred vsemi drugimi. Tu pa je podlaga za ustvarjalno povezovanje in kombiniranje v edinstvenih programih glokalizacije.
Pri tem gre za velike neizkoriščene potenciale aktiviranja lokalno specifičnega “tihega znanja” (“tacit knowledge”), ki dopolnjuje in korigira
abstraktni transfer znanja v translokalnem in transnacionalnem merilu.
Povečuje pa se raznovrstnost kombinacij glede na vsebinsko (čezsektorsko)
ter prostorsko, časovno in hierarhično razsežnost v povezovanju akterjev.
Predmetno-sektorska zamejenost družboslovja, podobno kot naravoslovja, pa pušča ob strani kompleksne povezave med kulturo in naravo.
Razprave o izgubljanju kulturne raznovrstnosti se največkrat odvijajo
povsem ločeno od tistih o biološki raznovrstnosti. Na zahodu prevladuje
13
razumevanje narave kot nečesa ločenega od ljudi in njihove kulture. Vendar se sedaj pojavljajo tudi novi koncepti, npr. “biokulturna raznovrstnost”.
Ugotavljajo tudi visoko stopnjo povezanosti med jezikovno in biološko
raznovrstnostjo. Tako se nakazuje široko področje primerjalnega raziskovanja, ki lahko obogati osnovo za zavestno in integralno vplivanje na spremembe, ki potekajo (gl. tudi “UNESCO Universal Declaration of Cultural Diversity”, Paris, 2001, “Fourth Global Environment Outlook”, UNEP,
2008, in “Cultural Diversity and Biodiversity for Sustanainable Development”, UNEP, 2003).
Krepitev vse večjih in vse manjših enot
Zgodnejše razprave o globalizaciji so v le-tej enostransko prepoznavale le
nastajanje in krepitev vse večjih družbenih enot in konec koncev krepitev
svetovne družbe (sistema) kot celote. Globalno je bilo sinonim za veliko,
številno, oddaljeno, odmaknjeno, posredno, podobno kot lokalno označuje majhno, bližnje, neposredno … Ob vse večji teritorialni inkluzivnosti
pa se praviloma spregleduje dejstvo, da razširjena dostopnost v svetovnem
merilu zahteva in omogoča tudi oblikovanje različnih skupin, organizacij
in omrežij z majhnim številom akterjev. Velikost skupine – glede na število
članov – ni nujno kazalec globalizacijskega procesa. Celo teritorialno razsežnost globalnega je treba razumeti bolj z vidika možne dostopnosti kot
pa dejanske popolne zajetosti vsega sveta. Pred nami torej ni le družba vse
večjih enot, ki nastajajo s teritorialno ekspanzijo integracijskih procesov
(EU, NAFTA ipd.), ampak tudi družba vedno manjših in vse bolj različnih
skupin in posameznikov, ki pa so povezani v svetovnem merilu.
Tej temi se je na svoj način približal John Naisbitt (1994) s svojo popularno predstavitvijo “globalnega paradoksa”, ki ga je formuliral takole:
“Čim večje postaja svetovno gospodarstvo, močnejši postajajo njegovi najmanjši
igralci.” Torej: z rastjo sistema in z vse večjo kompleksnostjo se sorazmerno
povečuje pomembnost posameznih delov, vključno s posamezniki. Iz tega
izhaja tudi ocena, da se centralna državna oblast in tradicionalna predstavniška politika približujeta svojemu koncu; pred nami pa je decentralizacija
in neposredna demokracija. Tudi velike kompanije se morajo za preživetje
decentralizirati in prestrukturirati.
Trdno (stalno, dolgotrajno) – fluidno (spremenljivo, kratkotrajno)
Novejša sociološka literatura (Bauman, 2000, 2005) se osredotoča na
mobilnost, fluidnost in tekočnost (liquidity), ki naj bi bile značilne za
družbene razmere in življenje v kontekstu globalizacije. Globalizacija se
uveljavlja z intenziviranjem tokov – če poenostavimo – ljudi, dobrin in
informacij v svetovnem merilu.
Globalni družbeni tokovi pa izpodkopavajo strukture, ki sicer nudijo
oporo in kontekst pripadanja ter kontinuiteto v času. V ospredje pozornosti stopa razlaga, ki sta jo Marx in Engels v Komunističnem manifestu”
l. 1848, torej že pred 164 leti, nakazovala v smislu, da se vse, kar je (bilo)
trdnega, razblinja. Današnji proces globalizacije pa še neprimerljivo bolj
izpostavlja fleksibilnost, negotovost, nestabilnost, ambivalentnost, krhkost,
nepredvidljivost, prežemanje ipd. Globalni fluidi nimajo niti jasne izhodiščne točke niti nujno končnega stanja ali namena; predstavljajo le deteritorializirano gibanje z različno hitrostjo in v različnih smereh. Prihaja do
14
nepregledne kompleksnosti novih konfiguracij ljudi, tehnologij in krajev;
do dediferenciacije predhodno ločenih sfer zasebnega in javnega, lokalnega
in globalnega. Pojavljajo se mešanice visoke in množične kulture, umetnost
se prežema z vsakdanjim življenjem (Elliott, 2007, str. 7), mešajo se vloge
proizvajalcev in uporabnikov.
Ob veliki pozornosti, ki se posveča tem pojavom “fluidne moderne”, pa
pri tem vendarle prihaja do enostranosti, ki jo je treba preseči s hkratno
pozornostjo do nasprotnega. Kljub povečevanju družbene kompleksnosti,
ki izhaja iz delovanja množice akterjev, pa konec koncev vendarle razkrivamo tudi določeno regularnost, tj. dolgoročni proces globalizacije, katerega pandan pa je proces individualizacije.
Izključno poudarjanje nestalnosti, spremenljivosti in efermnosti hkrati
zapostavlja nasprotne težnje, ki jih lahko razkrivamo celo kot razširjanje
prostorsko-časovnih horizontov globalizacije. Še nikoli v preteklosti ni bilo
človeštvo v stanju, da bi v tolikšni meri – hote in nehote – sprožalo dolgoročne spremembe v svetu. In kljub zapoznelim odzivom na ekološke probleme ni bilo še nikoli tolikšne ozaveščenosti o nujnem uveljavljanju trajnostnega razvoja v tem smislu, da zadovoljevanje današnjih potreb ne sme
poslabšati življenjskih razmer za naslednje generacije. Samo najbolj kompleksne povezave človeških in materialnih virov in tehnoloških dosežkov
vodijo danes na osnovi zelo natančnega in dolgoročnega načrtovanja, npr.
do programov osvajanja vesolja. Predpostavka za njihov uspeh pa je maksimalno zmanjšanje naključnosti, negotovosti in nepredvidljivosti. V tem
smislu torej zavračam enostranost razlage o “fluidni moderni”, v kateri naj
bi kratkotrajno povsem nadomestilo vse, kar je dolgotrajnega. Pač pa je treba
izpopolnjevati razumevanje sočasnosti enega in drugega.
Zgoščeno dogajanje v času in prostoru, ki dobiva različne oznake, npr.
“event cities”, “Erlebnissgesellschaft” idr., ne izključuje dolgotrajnih procesov, ki jih simbolično predstavljajo kot “long durée”.8 Tu so številni izzivi
za podrobnejše preučevanje dinamike medsebojnega dopolnjevanja in
izključevanja lokalnega (individualnega) in globalnega ter kratkotrajnega in
dolgotrajnega, tako npr. v znanstvenem delovanju in na znanstvenih srečanjih, kot so svetovni kongresi.
V poglavju o postmodernizmu bom še podrobneje prikazal protislovnost
časovnega nereda. Pri tem ugotavljam, da tako kot po eni strani stopajo
v ospredje posebnosti in pomembnost določenega trenutka, tako lahko
hkrati (in v nasprotju z razlago postmodernistov) razkrivamo, da se podaljšuje naše zavestno poseganje v prihodnost; ne le v državnem in v mednarodnem merilu, ampak vse bolj tudi na lokalni ravni.
Univerzalizem – podomačenje (indigenization)
Nadaljnji enostranosti, ki izražata nerazumevanje dialektike enotnosti
nasprotij, se kažeta v socioloških razpravah o univerzalizmu in podomačenju (indigenization). Prvo lahko prepoznamo v razlagi modernizacijske teorije, da prehajamo od partikularizma k univerzalizmu, drugo pa
v tistih kritikah univerzalizma, ki terjajo, da bi uveljavljali podomačenje
8
Tržno gospodarstvo v svetovnem merilu, katerega vodilo je profit, v brezštevilnih oblikah
uveljavlja kratkoročne koristi, četudi ob tem nastaja škoda tako z vidika okolja kot zdravja
ljudi.
15