Po petih letih spis še v predalu

Voda
Doma
Planica je snežena kraljica
Občutljivo Pomurje Za slovenske orle
se je znašlo v
na pot že ob enih
primežu različnih
Dolina pod Poncami tudi zaradi
življa ob Muri pokala po šivih –
porabnikov vode
Zmagal pošten boj in ne kalkulacije
Nimate toliko
denarja, da bi
gradili s poceni
materiali
Stran 7
Stran 19–28
Stran 18
Obiščite nas na Pomladnem sejmu!
Avtomatska vrata LPU
z debelino lamel 42 mm
za samo
899 €*
Vrhunska garažna sekcijska
vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain,
RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann
ProMatic 3, montaža in 9,5 % DDV,
v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm,
2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
akcijska prednost: drugi
ročni oddajnik brezplačno
* Priporočene cene za akcijske velikosti, vključno z montažo,
gratis oddajnikom HSE 2 in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh
pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 30.06.2015.
Generalni zastopnik za
vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600
PE Ljubljana
T. +386 (0)1 24 45 680
PE Maribor
T. +386 (0)2 48 00 141
www.matjaz.si
info@matjaz.si
TZ-Anz-4c-104,5x40-2015-LPU-SLO-Pomladnem.indd 1
23/03/15 10:34
26. marca 2015
Murska Sobota, leto lxvii, št. 13, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
Konec podjetja Mura
V premislek
Po petih letih spis še v predalu
Iskanje odgovornih za propad tekstilnega giganta v počasnem kolesju – Za zdaj brez obtožnic
Eno od sporočil vsakršne menjave oblasti ali sprememb kazenskih postopkov
je tudi skrajšanje mletja pravosodnih
mlinov. Že znano. Delavci propadle tekstilne tovarne Mura pa so doživeli dva
stečaja in obenem so še vedno brez odgovorov, kdo je zavozil nekdanji ponos
Pomurja. Poizvedovali smo, kako daleč
so postopki proti zadnjima dvema upravama podjetja, ki je prvi stečaj doživelo
leta 2009 in drugega 2014. Kot je mogoče razbrati iz odgovorov, bo do sodnih
epilogov preteklo še precej časa. Bodo
sploh kdaj nekatere od odgovornih za
propad nekoč največjega pomurskega
podjetja nasadili na rogove? Zaradi časovne odmaknjenosti bodo morebitne
obsodbe skoraj zagotovo ostale brez jasnega sporočila.
Bodo sploh kdaj nekatere od odgovornih za propad nekoč največjega pomurskega podjetja
nasadili na rogove? Mali človek občuti na svoji koži ustroj, ko ga recimo organ pregona ujame,
ker je peljal prehitro. Država mu pošlje opomin. Plača takoj. Še pred rokom. In elite? Se ne
uklonijo, živijo v izobilju tistih, ki so nam ugrabili državo. Torej? Eno od sporočil vsakršne
menjave oblasti ali sprememb kazenskih postopkov je tudi skrajšanje mletja pravosodnih
mlinov. Že znano. Delavci propadle tekstilne tovarne Mura so doživeli dva stečaja in obenem so
še vedno brez odgovorov na vprašanje, kdo je zavozil nekdanji ponos Pomurja. fotografija nataša juhnov
S
pomnim se, kako smo nekoč
v mesnicah čakali na svoj kos
mesa. Zgodilo se je, da je kdo stopil mimo vrste, namignil mesarju, ta
pa je od nekod prinesel skrbno zavit
paket in mu ga z nekaj opazkami izročil kar čez pult. Vedno me je zanimalo,
kaj je v teh paketih, ki romajo mimo
vrste, medtem ko smo mi čakali, da izberemo med skromno ponudbo na kavljih ali vitrini.
Tako se je ustvaril sistem, ki se vzdržuje in funkcionira prek uslug drug
drugemu, med tem ko običajni ljudje
čakajo v vrsti. In če želijo preživeti,
morajo vsaj malo verjeti v poštenost,
pravičnost in enakovrednost, ki bi je
bilo vsaj približno dovolj za vse, če pri
nas ljudje ne bi imeli občutka lastne
večvrednosti in pomembnosti. To se je
globoko zarezalo v slovenski nacionalni značaj, pa naj še tako glasno govorimo o slovenskem prijaznem, tolerantnem in poštenem človeku.
Tako je bilo in je danes, medtem ko nekateri obirajo kosti, drugi jedo pljučno
pečenko. Samo pravega človeka morate poznati.
Naročnik
Karikatura Anton Buzeti
Nepreslišano
Nana Rituper Rodež
Delovati mimo vrste se zdi kot naš nacionalni »šport«, to je tisti občutek, da
si zaslužiš boljše, prej in več ne glede
na druge. Čakanje in vrste, običajna
pravila pač niso za izbrano elito. Slovenija je res tako majhna, da vsak pozna kakšnega zdravnika, da ne čaka
v čakalnici. Da dobijo zastonjske VIPvstopnice, da ne bi čakali in plačevali za športne prireditve. Prav tako ne
za kulturne prireditve in koncerte. Pa
čeprav stane vstopnica le nekaj evrov.
Eni dobijo ugodnejša posojila kot tisti,
ki stojijo pred okencem v vrsti. V gostilnah si zaželijo, da jim servirajo nekaj
posebnega, kar hranijo samo zanje in
sploh ni na jedilnem listu. Ko gre za
javni denar, pa marsikje pred pošteno
delitvijo in vlaganjem v skupno dobro
najprej napolnijo svoje lastne žepe.
Huber – svetovanje
Na tukajšnjem okrožnem sodišču so
proti Francu in Niku Hubru ter Zdenku
Podlesniku – nekdanji podpredsednik
nadzornega sveta oziroma prokurist
Mure po Hubrovem odhodu maja 2009
iz propadlega paradnega konja pomurskega gospodarstva – že septembra 2010
sprožili preiskavo zaradi kaznivih dejanj
zlorabe položaja ali pravic, ponareditve
in uničenja poslovnih listin in poslovne
goljufije. Tožilcem je najbolj sporna pogodba o svetovanju med podjetjem sina
nekdanjega predsednika uprave Hubra
in Muro. Vodja soboških tožilcev Žarko
Bejek je namreč pojasnil, da gre v primeru ponareditve poslovnih listin za pogodbo o svetovanju. Domneva je, da je Mura
podjetju Huber, v katerem je bil nekdanji predsednik Murine uprave prokurist,
podjetje pa v lasti njegovega sina, plačevalo pet tisoč evrov na mesec za svetovanje Hubrove žene Muri v času, ko se je
ta že upokojila. Obdolženci in priče so v
preiskavi že bili zaslišani, primer je pregledal tudi izvedenec, vendar je po odgovoru s tožilstva »zadeva po dopolnitvi
preiskave še vedno v proučevanju«.
Nadaljevanje na 14. strani
Mimo vrste
#
Za bralce
www.teleing.si
Vestnika
prvi mesec
brezplačna uporaba
storitev Teleinga,
naročenih
Kupon
velja do
s kuponom.
Popusti se med seboj ne seštevajo.
30. 4.
2015.
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
2
aktualno
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Vodovod
Pogosteje brez vode
Poleg občanov nejevoljo izražajo tudi podjetniki in
gostinci, ki jim je povzročena gospodarska škoda
Prebivalci Cankove in Skakovec izgubljajo živce, saj v zadnjem času vse pogosteje prihaja do prekinitev pri oskrbi z vodo. Včasih voda priteče po dveh
urah, včasih pa nanjo čakajo tudi več
kot deset ur. Težave se pojavljajo tudi
na drugih delih kraka omrežja soboškega vodovoda, ki gre skozi naselja
Brezovci, Lemerje, Strukovci, Skakovci
in Cankova. Zgrajen je bil v letih 1989–
1990 v dolžini 10,5 kilometra. Župan
Občine Cankova Drago Vogrinčič trdi,
Prokurist lendavskega podjetja Varis in predsednik Pomurske gospodarske zbornice Štefan Sobočan, nekdanji nadžupan
Ingolstadta in pobudnik pobratenja Peter Schnell, župan MO MS dr. Aleksander Jevšek, direktor PGZ Robert Grah, generalni
konzul RS v Münchnu Jožef Keček, Feri Göncz z RRA Mura, direktor Saubermacherja - Komunale Drago Drvarič in izvozni
svetovalec pri gospodarski zbornici IHK Jonas Klein. fotografija mihaela kalamar
Miba Ingolstadt
da so bile takrat vgrajene nekakovostne cevi, ki vedno pogosteje pokajo,
zaradi česar je motena oskrba z vodo.
Vogrinčič je po lastnih besedah že pred
leti zahteval pojasnila od upravljalca,
družbe Vodovod Murska Sobota, ki pa
po njegovem mnenju ni kriv za nastale razmere. To bi po njegovem mnenju
morali rešiti v okviru projekta pomurskega vodovoda. »To, kar se dogaja,
kliče sodelujoče pri gradnji vodovoda
sistema B in vse odgovorne, da nadaljujemo gradnjo, kajti v tem programu
Nemci resen partner
Slovenska poslovna konferenca povezala pomurska in bavarska podjetja
Na podlagi partnerskega sodelovanja Mestne občine Murska Sobota in
bavarskega mesta Ingolstadt je bila v
sklopu tradicionalnega srečanja pobratenih mest in udeležbe predstavnikov Mestne občine Murska Sobota na
sejmu MIBA v ponedeljek v Ingolstadtu prva poslovna konferenca, na kateri so organizatorji predstavili gospodarske prednosti obeh regij, aktualne
kazalnike in možnosti povezovanja na
gospodarskem področju. Dodana vrednost konference je bila mreženje pomurskih in bavarskih zainteresiranih
podjetij. Kot ugotavljajo naši gospodarstveniki, sta lahko pomursko gospodarstvo in regija enakovredna partnerja na tujem nemškem trgu.
Na pozitivno poslovno okolje v Pomurju nakazuje lanskoleten dvig izvoza na tuje trge, ki se je povečal za dobrih 16 odstotkov in je danes večji kot
pred svetovno gospodarsko krizo leta
2008. To je bil temeljni poudarek gospodarskega stanja v regiji, ki ponuja
podjetjem dobro gospodarsko okolje
in možnosti za uspeh na tujih trgih. Z
nadgradnjo pobratenja med Mestno
občino Murska Sobota in Ingolstadtom, ki širita sodelovanje tudi na gospodarsko področje, se daje pomur-
mali oglas
čestitka (označi)
Za mali oglas vpišite v
vsako okence eno črko.
tih pobratenja spoznali tako dobro, da
sta to sodelovanje, ki je uspešno predvsem v športu in kulturi, pripravljeni
nadgrajevati tudi z gospodarskim povezovanjem. O tem je prepričan tudi
murskosoboški župan dr. Aleksander
Jevšek, ki meni, da je osnovna naloga občin, da omogočajo tovrstna povezovanja in s tem prispevajo k razvoju regije. Na tokratnem srečanju
je sodelovalo 18 pomurskih in 16 bavarskih podjetij, to pa je po mnenju
organizatorjev zadovoljiva udeležba.
Predstavniki mest in organizatorji poslovnega srečanja so se že dogovorili,
da se bodo zainteresirana nemška in
slovenska podjetja srečala spet jeseni.
Takrat v Murski Soboti.
Jevšek se je z delegacijo v Ingolstadtu v petek udeležil tudi srečanja pobratenih mest. Teh je deset, letos se
jim je pridružilo še kitajsko mesto Foshan. Partnerska mesta se vsako drugo leto predstavijo tudi na tamkajšnjem sejmu Miba (Mittelbayerische
Ausstellung). Mursko Soboto, ki je z
mestom Ingolstadt pobratena že od
leta 1979 in je tretja najstarejša članica tega pobratenja, letos predstavlja
šunkarna Kodila.
Mihaela Kalamar
Naročniki, s kuponom
dobite darilo!

KUPON
skim podjetjem podporno okolje za
stike z nemškimi podjetji. Ta stik sta
na slovenski strani s poslovno konferenco omogočila Regionalna razvojna
agencija Mura in Pomurska gospodarska zbornica, na nemški strani pa gospodarska zbornica IHK – Industrie
und Handelskammer, ki pokriva območje Münchna in zgornje Bavarske.
Gre za eno od bolj homogenih investicijskih okolij z dobro razvito infrastrukturo, logističnimi povezavami,
visokokvalificirano delovno silo in
visokim standardom življenja. S tem
trgom uspešno sodeluje že nekaj pomurskih podjetij, med njimi lendavski
Varis z gotovimi kopalnicami, ki na ta
trg izvozi večji del proizvodnje. Prokurist podjetja Štefan Sobočan pravi, da so nemški partnerji zahtevni v
smislu spoštovanja dogovorov in zagotavljanja kakovosti. Sobočan, sicer
tudi predsednik Pomurske gospodarske zbornice, še dodaja, da so Nemci resen partner v poslu, ki temelji na
zaupanju. To vidi kot ključ za uspešno povezovanje tudi nekdanji nadžupan mesta Ingolstadt Peter Schnell, ki
je mesto vodil 30 let in bil pobudnik
pobratenja z Mursko Soboto. Schnell
je prepričan, da sta se regiji v 35 le-
V mesecu, ko slavite rojstni dan,
imate možnost izbrati darilo:
mali oglas v Vestniku ali
čestitko na Murskem valu.
Rojstni dan naročnika v času od 1. do 30. 4. 2015. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.
Včasih voda priteče
po dveh urah, včasih
pa nanjo čakajo tudi
več kot deset ur.
Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški
službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.
Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan
(ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen
naslov naročnika.
Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in
veljajo samo za fizične osebe.
mora biti zagotovljena tudi menjava teh neprimernih cevi. To mora biti
tudi zaveza občin,« pravi Vogrinčič.
Pri soboški Komunali, pod katero
spada Vodovod, pojasnjujejo, da je prišlo od leta 2005 do danes na omenjenem cevovodu do okvare 42-krat. Kot
še dodajajo, se cevovod v fazi gradnje
pomurskega vodovoda ne obnavlja,
bodo pa na območju cankovske občine zgrajeni vodohran in dodatni cevovodi, ki bodo olajšali oskrbo, če bo prišlo do okvare.
Izpadi vode povzročajo nejevoljo
tudi pri lokalnih podjetnikih in gostincih. Tako je občinski svetnik in lastnik
družbe Niros Janez Tišler na župana
naslovil pismo, v katerem opozarja na
gospodarsko škodo, ki s tem nastaja,
in poziva na sestanek s predstavniki Komunale. »Pri naši proizvodnji to
predstavlja izpad, saj nam je onemogočeno rezanje z vodnim curkom. Indirektno pa imamo še težave s filtriranjem vode. Za nastalo škodo bom dal
odškodninski zahtevek,« piše Tišler.
»Razumem nejevoljo občanov, ki nimajo vode po nekaj ur, razumem tudi
problem gostincev, ki v tem primeru
ne morejo oprati kozarcev, ne postreči
kave, s čimer se jim povzroča gospodarska škoda. Kot župan moram pritrditi upravičenemu negodovanju podjetij in gostincev,« pravi Vogrinčič.
T. M.
Komptech in Farmtech
Novi lastnik družb
Pogovori o dokapitalizaciji so potekali že lani
Za skupino Komptech, katere del je
tudi Farmtech, d. o. o., iz Ljutomera,
se je jeseni zgodil tragičen dogodek, ki
pomeni prelomnico v delovanju skupine. Večinski lastnik in predsednik
uprave Josef Heissenberger se je namreč septembra smrtno ponesrečil, v
družini pa ni bilo pravega naslednika,
ki bi prevzel lastniško vodenje skupine.
Že v času takratnega lastnika so potekali pogovori s potencialnimi vlagatelji
v skupino oziroma o dokapitalizaciji,
ki je bila nujno potrebna zaradi širitve in obsežnih vlaganj. Komptech je
zaradi hitre rasti kmetijskega in okoljskega programa v zadnjih letih veliko
vlagal, predvsem v širitev proizvodnih
zmogljivosti na različnih lokacijah. V
Ljutomeru so bili zgrajeni proizvodni
in poslovni prostori, v Nemčiji nove tovarne, veliko pa je bilo vloženo tudi v
razvoj proizvodov in uvedbo novega
informacijskega sistema SAP med vsemi povezanimi družbami.
Pogovori o lastniškem povezovanju
so se nadaljevali v zadnjih treh mesecih, v marcu pa je potem prišlo do dokapitalizacije, ki pomeni, da je skupina dobila novega večinskega lastnika,
Hirtenberger AG. Gre za tradicionalno
avstrijsko podjetje v družinski lasti, v
katerem so dosedanji lastniki videli
najboljšega naslednika, ki bo razvijal
dejavnost skupine Komptech.
Podjetje Komptech GmbH, ki je lastnik družbe Farmtech iz Ljutomera,
je v svetovnem merilu vodilno pri izdelovanju posebnih strojev za mehansko in biološko obdelavo odpadkov in
za obdelavo lesnih odpadkov kot obnovljivega vira energije. Proizvodnja je
potekala na lokacijah v Frohnleitnu v
Avstriji, v Oeldu v Nemčiji in v Ljutomeru, kjer je tudi dodatni proizvodni
program kmetijskih strojev in opreme.
V poslovnem letu 2014/15, ki se končuje konec marca, bo ustvarila skupina s
560 zaposlenimi slabih 100 milijonov
evrov prometa, od tega 26 milijonov
evrov v ljutomerskem Farmtechu,
kjer je zaposlenih več kot 260 delavcev. Hirtenberger AG je podjetje z več
kot 150-letno tradicijo, od leta 1996 pa
je v lasti podjetniške družine Schuster
in deluje na treh lokacijah, v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem. Glavno
področje, s katerim se ukvarja, je avtomobilska varnost, v svetovnem merilu pa je dejavna še na različnih poslovnih področjih kovinske tehnike in
pirotehnike. Lani je ustvarila 100 milijonov evrov prometa z več kot 1000
zaposlenimi. To pomeni, da se bodo
z lastniško spremembo prihodki novonastale skupine podvojili. S prevzemom bodo nastale sinergije na področju marketinga, nabave in pri razvoju
kadra, posledično pa tudi učinkovitej-
Z novimi lastniki se je
zelo okrepila kapitalska
osnova, ki je pomembna za nadaljnje poslovanje družb Komptech
in Farmtech, ki ostajata
samostojni znamki.
še poslovanje članov skupine Komptech, Farmtech in Hirtenberger.
Z novimi lastniki se je zelo okrepila
kapitalska osnova, ki je pomembna za
nadaljnje poslovanje družb Komptech in Farmtech, ki ostajata samostojni
znamki. Gre namreč za različna proizvodna in poslovna področja pa tudi
za posebno skupino kupcev. Ohranjen
bo tudi celoten proizvodni program,
tudi kmetijski, ki se samostojno prodaja in izdeluje v Ljutomeru. S tem bosta zagotovljena rast in razvoj podjetja,
ohranjena pa bodo tudi delovna mesta.
Majda Horvat
aktualno
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
3
Seaway Yachts Puconci v stečaju
CSD Murska Sobota
Reševanje potapljajoče
se ladje ali denarja
Čedalje več
prejemnikov
socialnih pomoči
Ministrstvo zahteva vračilo vseh že izplačanih sredstev v višini
več kot 11,3 milijona evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi
Revščina je posebej velik problem v pomurski regiji
in se še povečuje – Za leto 2015 ne kaže, da bo bolje
Da v Pomurju zaman čakamo na nekatere odgovore, smo že navajeni. Pa
ne le mediji, tudi gospodarstveniki in
župani. Da pa bi nam nekdo govoril
neresnico oziroma kar lagal, pa je že
skoraj nezaslišano. Tako je bilo pred
kratkim v primeru vprašanj, povezanih s tovarno Seawaya v Puconcih, saj
je bila velika hala zgrajena s pomočjo zakona in sredstev, namenjenih
razvoju Pomurja. Kakor da bi nekdo
dvakrat opeharil regijo: najprej s propadom Mure in dodatno veliko brezposelnostjo, ki ogroža prihodnost celotne pokrajine, in potem ponovno z
gradnjo tovarne, za katero so lobirali
(oziroma jo izsilili) spretni podjetniki
s pomočjo zaposlenih na ministrstvih,
ki znajo črpati državna in kohezijska
sredstva.
Na Ministrstvu za gospodarstvo bi
morali odgovoriti na mnoga vprašanja, tudi tista izpred nekaj let. Že nova
ladjedelnica v Trbižu v Italiji, ki so jo
odprli 2010. leta, bi morala biti signal,
da nekaj v zvezi s poslovanjem Seawaya ni dobro. Begunjska podjetnika
Jernej in Japec Jakopin sta jo zgradila v italijanskem kraju zaradi cenejšega zemljišča in koncesijske pravice
za uporabo 15 tisoč kvadratnih metrov morja. Namesto da bi ladjedelnica ustvarjala letno 40 milijonov evrov
prometa, sta jo že leta 2011 prodala
francoskemu proizvajalcu plovil, čeprav je bila zgrajena z evropskim denarjem. Zgodba se je ponovila v Pu-
prejeli smo
concih (tukaj začetka proizvodnje
sploh ni bilo), kjer sta uspela prepričati vse odgovorne za dodeljevanje sredstev, da bosta sem preselila razvojni
center in zgradila tovarno kompozitnih materialov v vrednosti 40 milijonov evrov. Odobrili so jima 14,5 milijona evrov evropskih sredstev, izplačali
pa nekaj več kot 11,3 milijona evrov,
in čeprav je urad za nadzor proračuna pri finančnem ministrstvu že pred
časom ugotovil nepravilnosti pri črpanju evropskih sredstev, je bil nadzor
tudi v tem primeru pomanjkljiv.
Ali bo končno nekdo počistil stvari
v gospodarskem in finančnem ministrstvu – in uredil odnose med njima?
Vse kaže, da ima vlada preveč dela s
kadrovskimi menjavami, da bi se resneje lotila pravih problemov, od katerih je odvisna usoda regije. Upravičeno tudi dvomim, da gospodarski
minister Zdravko Počivalšek sploh
ve, kje so Puconci, Moravske Toplice
in Gornja Radgona in s kom se je pogovarjal ob nedavnem obisku, drugače si ne morem pojasniti odgovora, ki
je prispel iz njegovih pisarn, češ da se
ni posebej pogovarjal z županom Občine Puconci in predsednikom uprave SGP Pomgrada. Uradni odgovor na
vprašanja glede prekinjene pogodbe
s Seawayem pa je: »Na ravni Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo poteka postopek ugotavljanja kršitve pogodbenih obveznosti družbe
Seaway Yachts, d. o. o. - V STEČAJU,
presoje uveljavitve odstopnega upravičenja ter prijave terjatve ministrstva v postopku zaradi insolventnosti. V primeru uveljavitve odstopnega
upravičenja sklenjena pogodba o sofinanciranju ministrstvo opravičuje do
uveljavitve zahtevka za vračilo vseh že
izplačanih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer so bila
upravičencu izplačana sredstva v višini 11.334.132,40 evra. Opredeljeni postopki še niso končani.«
Vse kaže, da so na delu res pravi
specialisti za črpanje evropskih sredstev na račun manj razvitih regij. Morebiti pa moramo res počakati, da svoje delo opravijo tudi organi pregona.
Bernarda B. Peček
Leta 2012 je nova socialna zakonodaja dvignila veliko prahu. Zato so dobro leto po tem začeli na socialnem
ministrstvu pripravljati spremembe.
Te so začele veljati lani v začetku leta
in jeseni.
Ena večjih in ugodnejših sprememb
je ta, da ni več treba vračati izredne
denarne socialne pomoči, pa tudi denarna socialna pomoč, ki jo je oseba
prejela za 12 ali manj mesecev, se po
smrti ne vrača. Tudi omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala varstveni dodatek, znaša po novem
samo dve tretjini prejetega varstvenega dodatka. Mladoletnim dijakom so
bile vrnjene državne štipendije. Povišali so se tudi nekateri cenzusi in začelo se je bolj realno upoštevati premoženje ljudi, to pomeni, da lahko
prosilci lažje pridejo do socialnega
prejemka.
Na CSD Murska Sobota ugotavljajo,
da se je v letu 2014 povišalo število izdanih odločb o skoraj vseh pravicah
iz javnih sredstev glede na leto 2013.
Najbolj recimo za državne štipendije, za več kot tisoč odločb tudi za denarno socialno pomoč, enako tudi za
izredno denarno socialno pomoč, za
nekaj odločb pa celo za varstveni dodatek. Naraščajoči trend vseh pravic
iz javnih sredstev pa ne gre samo na
račun zgoraj omenjenih sprememb,
ampak to na CSD Murska Sobota utemeljujejo tudi s stanjem v pomurski
regiji, predvsem vse večjo brezposel-
nostjo in nižjimi dohodki. Upravičenci ali vlagatelji za socialno pomoč niso
le brezposelni, ampak tudi zaposleni
in upokojenci, katerih prihodki ne zadoščajo več za preživetje. Vse več je
tudi prejemnikov socialnih pomoči, ki
imajo blokirane transakcijske račune.
V letu 2014 opažajo tudi porast odločb
o izredni denarni socialni pomoči, ki
jo utemeljujejo s posledicami stečajev
Aha Mure, Preventa, Nafte Lendava in
Agroservisa. Pričakovali bi, da se je
zaradi tega povečalo nasilje v družini,
kar se je na državni ravni res zgodilo,
na območju, ki ga pokriva CSD Murska Sobota, pa opažajo upad nalog za
preprečevanje nasilja. To seveda ne
pokaže realne slike na terenu. Kot je
bilo slišati v razpravi na tiskovni konferenci, lahko prav materialne stiske
prisilijo žrtve nasilja, da zaradi vse večje materialne odvisnosti od kršitelja
nasilnega dejanja ne prijavijo.
Kot ugotavljajo predstavniki CSD
Murska Sobota, je revščina posebej
velik problem v naši regiji in se še povečuje, zato poskušajo iskati različne
rešitve oziroma oblike pomoči. Ker
tudi za leto 2015 ne kaže, da bo bolje,
bodo poleg stalnih nalog veliko pozornosti namenjali preventivi na področju duševnega zdravja in nasilja. Delovati je namreč že začela skupina za
ženske, žrtve nasilja, začeli pa so tudi
izvajati delavnice o nasilju na nekaterih osnovnih šolah.
C. K.
Moravske Toplice
Pojasnilo družbe
Aha Mura, d. o. o.
v stečaju
K člankoma z naslovoma »Brez
dela ostali proizvodni delavci«
in »Barometer: Dušan Gomboc
zavajal«, ki sta bila 19. marca 2015
na strani devet in deset objavljena
v Vestniku.
Pojasnilo se nanaša na zapis, kjer je
navedeno, da je vodja delujočega dela
Aha Mure »odpovedi očitno razdelil
mimo vednosti stečajnega upravitelja«,
ter zapis iz članka glede navedb o številu režijskih delavcev.
Družba Aha Mura, d. o. o. v stečaju, pojasnjuje, da gre za neresnični navedbi, saj je Dušan Gomboc, vodja poslovne celote družbe Aha Mura, d. o. o. v
stečaju, s svojimi strokovnimi sodelavci
pripravil predlog seznama delavcev, ki
so prejeli obvestilo o prenehanju delovnega razmerja za določen čas. V skladu
s stečajno zakonodajo je stečajni upravitelj nato predmetni seznam potrdil
na podlagi že podanih razlogov. Prav
tako ne držijo navedbe, da je družba
Aha Mura, d. o. o. v stečaju, zmanjšala
samo število proizvodnih delavcev. Po
predlogu vodje poslovne celote so bili
na seznamu prejemnikov obvestil tudi
zaposleni iz t. i. »režije«.
Aha Mura, d. o. o. v stečaju
Kakor da bi nekdo
dvakrat opeharil regijo:
najprej s propadom
Mure in potem ponovno z gradnjo tovarne, za
katero so lobirali spretni
podjetniki s pomočjo zaposlenih na ministrstvih,
ki znajo črpati državna
in kohezijska sredstva.
Kmalu dimnikarji v belih haljah
Zaradi slabe zakonodaje in varčevanja dihamo vse slabši zrak – Skrb za okolje je etično vprašanje
Nedavni strokovni posvet Kakšen zrak
dihamo – kakovost zraka v Sloveniji,
ki so ga v Moravskih Toplicah organizirali Zveza ekoloških gibanj (ZEG),
ZRS Bistra Ptuj ter Ministrstvo za okolje in prostor, je uspel povezani vrsto
zanimivih predavateljev. Med njimi je
bil tudi častni evangeličanski škof in
domačin mag. Geza Erniša, ki je povezal Sveto pismo, ekologijo, ohranitev
stvarstva in klimatske razmere. Poudaril je, da smo za ohranitev stvarstva
odgovorni prav vsi, in to vsak dan pri
vsakem početju – tudi pri čezmernem
nakupovanju. Skrb za okolje je po njegovem predvsem etično in moralno
vprašanje, zato se mora vsak vprašati, kje dela »ekološki greh«.
O uporabi biomase in odpravi prašnih delavcev v mogočem energetskem konceptu Slovenije je govoril
dr. Peter Novak, ki je za Vestnik pojasnil: »Uporaba biomase v Sloveniji,
kakršna je danes, je dolgoročno nesprejemljiva, je edina snov, ki je kemično akumulirana sončna energija
in jo lahko hranimo poljubno dolgo
in jo uporabimo kadar koli in kjer
koli. Bolje bi bilo, da bi jo uporabili kot surovino za izdelavo novih goriv, ki so okolju prijazna –metan in
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez
Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida
Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov
(urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert
J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica
arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18
metanol. Oplemenitimo en ogljik s
štirimi vodiki in s tem povečamo kakovost goriva. Preden biomasa zgnije, jo uporabimo za proizvodnjo novega goriva s pomočjo sonca. Vse to
bi počeli z dosedanjo infrastrukturo,
imamo namreč zgrajeno dovolj infrastrukture.« Več kot 70 odstotkov
onesnaženja v Sloveniji povzroča
uporaba fosilnih in biogoriv, zato potrebujemo nov energetski koncept,
ki bo omogočil postopen prehod na
oskrbo z energijo brez emisij. Ljutomerska občina je kot prva v Sloveniji že v letu 2012 pripravila prometno
strategijo. Poskusni projekt je v celoti
financiralo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in v letu 2013 je bila
njena prometna strategija razglašena
za eno izmed treh najboljših na območju Evropske unije. Izdelali so jo
na podlagi smernic evropske komisije, v času priprave pa so izvedli številne delavnice in ustanovili podporno
skupino, ki še danes nadzoruje njeno
izvajanje. Ukrepe sestavlja pet strateških stebrov: trajnostno načrtovanje
mobilnosti, celovita promocija hoje,
izkoriščanje potenciala kolesarjenja,
privlačen javni potniški prevoz in optimiziran cestni promet.
Mestna občina Murska Sobota pa
se je lotila načrta izboljšanja kakovosti zunanjega zraka, kajti po podatkih
Agencije RS za okolje je prav območje
MO Murska Sobota med najbolj obremenjenimi z delci PM 10 (z drobnimi
prašnimi delci velikosti pod 10 mikronov). Ta problem je največji pozimi, v
letu 2012 pa so zabeležili kar 44 preseganj (dovoljenih je 35 preseganj)
mejne dnevne koncentracije PM 10, v
letu 2013 je bilo 38 in lani 33 preseganj. Vlada RS je v skladu z zakonom
o varstvu okolja zaradi tega sprejela
načrt za kakovost zraka na nekaterih
ogroženih območjih, v letu 2013 pa je
bil tudi sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju MO Murska
Sobota, ki ga je na posvetu predstavila Nada Cvetko Török. V njem je predvidenih kar 40 ukrepov na treh področjih: spodbujanje učinkovite rabe
energije in obnovljivih virov energije, prometa (javni potniški promet) in
na drugih področjih ( gospodarstvo).
Podobne načrte kakovosti zraka so
sprejeli tudi v Mariboru, Celju, Kranju, Ljubljani in v zasavskih občinah.
Kot pa ugotavlja generalna direktorica Direktorata za okolje na pristojnem
ministrstvu mag. Tanja Bolte, je treba
v nadaljevanju napovedane ukrepe v
prihodnjih treh letih tudi učinkovito
izvajati s pomočjo različnih finančnih
virov (tudi kohezijskih sredstev). Zanimivo pa je, ugotavlja mag. Bolte, da
kar 60 odstotkov anketirancev meni,
da je industrija največji onesnaževalec zraka, le 14 odstotkov pa jih meni,
da je večje onesnaženje zraka posledica uporabe kurilnih naprav v gospodinjstvu. V resnici je prav nasprotno,
zato bo treba narediti tudi natančno
evidenco malih kurilnih naprav in čim
prej ustrezno rešiti problem dimnikarske službe, kajti samo še do konca
leta je to obvezna državna gospodarska služba, potem pa bo njeno izvajanje prepuščeno trgu. Mnogi se bojijo,
da bo v prihodnje to področje še bolj
neurejeno in bo posledično onesnaženost še večja. Nekateri se zavzemajo
za možnost proste izbire dimnikarja,
drugi spet – med njimi tudi dr. Peter
Novak – pa trdijo, da bi bilo rešenih
mnogo problemov, če bi država sama
financirala brezplačno dimnikarsko
službo in merjenje dimnih emisiji, dimnikarji pa bi bili v letu 2020 samo
nadzorniki in svetovalci v belih in ne
več črnih oblekah.
Bernarda B. Peček
Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, marketing: marketing@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.
(marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna
naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini
212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost
(9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda
banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Varis Top s prestižno oblikovalsko nagrado Red Dot za radiator Memory
Polnilo iz ilovice, slame in konoplje
Nagrajen izdelek bo razstavljen v essenskem muzeju Red Dot, na Expu 2015 v Milanu in na Pomladnem sejmu v Gornji Radgoni
Radiator Memory, ki so ga izdelali v
podjetju Varis Top, hčerinskem podjetju družbe Varis, je prejel v kategoriji ogrevanje in klimatizacija prestižno
svetovno oblikovalsko nagrado Red
Dot zmagovalec 2015. Žirijo je sestavljalo več kot 40 oblikovalskih strokovnjakov, za nagrado pa se je v treh kategorijah potegovalo skoraj 60 tisoč izdelkov
iz 53 držav. Podjetje Varis Top, ki deluje sedmo leto, nima razvojnega oddelka, ampak razvojno razmišlja vseh
dvajset zaposlenih, je povedal direktor družbe Silvijan Čivre. »S to nagrado se ne bomo ustavili, ampak gremo
naprej,« je povedala direktorica družbe
Varis Sabina Sobočan. Podelitev prestižne nagrade bo junija v Essnu, nagrajen izdelek, ki je lani prejel tudi priznanji Pomurske gospodarske zbornice in
Gospodarske zbornice Slovenije, pa bo
do naslednjega tekmovanja leta 2016
razstavljen v muzeju Red Dot v Essnu
in predstavljen v zborniku zmagovalcev Red Dot Design Award 2015. Radiator bo predstavljen tudi na Pomladnem
sejmu v Gornji Radgoni in na svetovni
razstavi Expo 2015 v Milanu, ki bo odprta od maja do konca oktobra.
Radiator je izdelan iz kovinskega
ohišja, v katerem je cevni izmenjevalec,
ki je zalit z ilovico, katere vezni elemen-
Uspešno poslovno leto
Lansko leto je bilo za skupino Variszelo uspešno. 182 zaposlenih je
izdelalo 2.524 kopalnic, 4.625 radiatorjev in 30 skejterskih parkov,
podjetje pa jeustvarilo 15,8 milijona evrov prihodka. Njihove gotove kopalnice zdaj vgrajujejo v nove
objekte svetovno znanih hotelskih
verig, kot so Sheraton, Steigenberg, Novotel, Motel One, Intercity in Holiday Inn.Letos načrtujejo,
da bodo izdelali 2.600 kopalnic,
7.100 radiatorjev, 30 skejterskih
parkov in kolesarskih stez Pum
Track, ustvarili pa naj bi 16 milijonov evrov prihodka. Do zdaj so
podpisali pogodbe že za 994 gotovih kopalnic, to pa predstavlja 38
odstotkov načrtovanega dela.
ti so slama, konoplja in pleve. Radiator
ima režo, skozi katero se pretaka zrak,
ki je v dotiku z ilovico, ki je z vsrkavanjem vlage tudi regulator vlage v prostoru in s tem izboljšuje klimo. Z vgraditvijo digitalne termostatske glave je
mogoče radiator upravljati tudi z daljincem. Gre za prestižni izdelek, ki je zdaj
zaživite na svojem
sedaj nižja obrestna mera!
izjemna ponudba velja do 31. maja 2015
Oddajte povpraševanje po kreditu ali se
naročite na svetovanje kar preko spleta!
Več na www.nkbm.si/stanovanjski-kredit-ponudba
Silvijan Čivre in Sabina Sobočan sta predstavila dva nova izdelka, nagrajen radiator Memory, katerega patent so zaščitili na
evropskem uradu za intelektualno lastnino, ter stezo Pum track, ki so jo razvili skupaj s partnerji. fotografija majda horvat
v središču mednarodne oblikovalske
pozornosti, za katerega pa organizatorji tekmovanja ne podeljujejo finančne
nagrade. Razvoj izdelka, za katerega bo
treba najti kupce, ki si želijo imeti nekaj
več, je v celoti strošek podjetja.
Drug nov izdelek podjetja Varis Top
je neprekinjena steza za kolesarje, tako
imenovana Pump track, po kateri se je
mogoče voziti brez poganjanja pedalov. Najprej so takšne steze uporabljali
v Ameriki profesionalni kolesarji za urjenje na razgibanih terenih, pozneje pa
so postale del opreme v rekreacijskih
središčih za mlade. Pump track steza je
narejena kot modularna struktura, sestavljena iz prefabriciranih betonskih
elementov, ki so lahko trajno ali začasno pritrjeni na podlago. Zaradi visoke kakovosti betona, ki ga izdelujejo v
lastni betonarni podjetja Varis, je steza
zelo trpežna, izdelovali pa jo bodo za
dve zahtevnostni stopnji, za rekreativce
vseh starosti ter za tekmovanje. Silvijan
Čivre je povedal, da je evropski trg velik
potencial za ta izdelek, ki so ga naredili na osnovi lastnih izkušenj pri urejanju skejterskih parkov ter ob strokovni
podpori dveh partnerjev iz Nemčije in
Nizozemske, ki bosta sodelovala tudi
pri promociji in trženju izdelka. Tudi ta
izdelek bodo lahko ljubitelji kolesarjenja na razgibanem terenu skupaj kolesom preizkusili na skorajšnjem sejmu
v Gornji Radgoni, stezo Pump track pa
bodo dali v brezplačno uporabo tudi
lendavski osnovni šoli. »Želimo si, da
steze ne bi postavljali le na otroških
igriščih, ampak tudi drugje, kjer bi jo
lahko uporabljale vse generacije,« je še
dodala Sabina Sobočan.
Majda Horvat
Pomladni sejem in sejem Green
Konoplja, ilovica in električni avtomobili
Porast zanimanja za gradbeništvo in gradbene stroje – Vertikalni vrtovi, visoke grede ali ekološko vrtnarjenje
V Gornji Radgoni bo od četrtka do nedelje prva sejemska prireditev, ki se je
razvila iz nekdanjega sejma gradbeništva. Pravzaprav gre tokrat za dva sejma in za pet sejemskih vsebin, je poudaril predsednik uprave Pomurskega
sejma Janez Erjavec, saj se gradbeništvo, energetika, komunala, trajnostna tehnologija in zeleni življenjski
slogpredstavljajo v okviru Pomladnega sejma in sejma Green.
Skupno se na sejmih predstavlja
270 razstavljavcev, najbolj veseli pa
so ponovnega povečanja števila gradbenih podjetij in povečanega zanimanja mladih za poklicne in srednje
strokovne šole. Radgonski sejmarji so
med prvimi začeli poudarjati pomen
zelene energije in trajnostnega razvoja in za dobro informiranost organizirali številna svetovanja. Tako bo tudi
letos in zelene vsebine se prepletajo z
vsemi drugimi vsebinami, je povedal
Boris N. Erjavec, projektni vodja sejma Green, saj bodo lahko dobili veliko
informacij o naravnih gradbenih materialih (npr. ilovica, konoplja), o inovacijah in ponudbi za urbani ali podeželski vrt. Največja atrakcija pa bo
poleg tekmovanja z gradbenimi stroji
tudi bogata razstava vseh znamk električnih avtomobilov.
Kakor je povedal Robert Fišer, so
na Pomurskem sejmu najbolj vese-
Robert Fišer, projektni vodja Pomladnega sejma v Gornji Radgoni
fotografija bernarda b. peček
li odličnega sodelovanja s pomurskimi podjetji (ponovno bodo razstavljali tudi veliki gradbeniki), obrtniki in
s šolami oziroma so ponosni na veliko zanimanje osnovnošolcev in dija-
kov. Če bi lahko ocenjevali uspešnost
gradbeništva kot gospodarske panoge
po številu prijavljenih na Pomladnem
sejmu, bi lahko zapisali, da se gradbeništvu obetajo boljši časi. To je potrdil
tudi Robert Fišer, projektni vodja Pomladnega sejma, ki je povedal: »Veseli
smo, da so se ponovno prijavila velika
gradbena podjetja iz Pomurja, kot so
SGP Pomgrad, Arcont IP, Varis, Murales, Roto in Cerop. Pomgrad nekaj let ni
sodeloval, tokrat pa so se spet odločili
za udeležbo. K temu je delno prispevalo dejstvo, da je že nekaj časa izvajalec
največjih gradbenih delv mestu Gornja
Radgona, pravi razlog pa je verjetno to,
da se tesneje povezuje v okviru pomurskega gospodarstva v skupini Bivanje
v okviru projekta RRA Mura in Pomurske gospodarske zbornice. Skupina
Prehrana se bo predstavila na Agri. Pomurski obrtniki pa se predstavljajo že
tretje leto v Obrtni ulici in tu je vodilna prav murskosoboška zbornica. Do
zdaj se je prijavljalo za obisk sejma od
sedem do osem šol in 150 osnovnošolcev, letos paimamo prijavljenih že več
kot deset šol in nad 200 učencev, zato
smo jih morali zaprositi, naj šole ponudijo možnost ogleda le tistim učencem,
ki jihti poklici tudi zares zanimajo. Srednje šole so že opazile povečan vpis –
na SPTŠ v Murski Soboti so napolnili
lesarski oddelek, tudi v Mariboru so lesarski in gradbeni oddelki polni. To je
prav gotovo tudi posledica našega dobrega sodelovanja z zbornicami, zavodomza zaposlovanje in šolami.«
Bernarda B. Peček
Na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, OS Murska Sobota, je
trenutno razpisanih več kot 80 prostih
delovnih mest.
Najbolj iskani delavci v tem tednu: zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki - 9, gradbinci ipd., d. n. - 8, zidarji ipd. 6, natakarji - 6, tehniki za strojništvo ipd.
- 5,tesarji - 4, varilci ipd. - 4,elektroinštalaterji - 4, kuharji - 3,poklici za varovanje
oseb in premoženja, d. n. - 3.
Iščejo se tudi: krovci - 2, mizarji ipd. - 2,
pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij - 2, upravljavci strojev za zemeljska dela ipd. - 2, inženirji strojništva ipd.
- 2, zdravniki specialisti splošne medicine - 2, orodjarji ipd. - 1,komercialni zastopniki za prodajo - 1,upravljavci premičnih
kmetijskih in gozdarskih strojev - 1, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji
ipd. - 1, pleskarji ipd. - 1, pripravljavci hitre hrane - 1, delavec za preprosta dela pri
visokih gradnjah - 1, mehaniki in serviserji
kmetijskih, ind. in drugih strojev - 1, kozmetiki ipd. - 1, organizatorji konferenc in
dogodkov - 1, strokovnjaki v kmetijstvu,
gozdarstvu in ribištvu - 1, inženirji in tehnologi v industriji in proizvodnji - 1, delovodje v dejavnosti čiščenja - 1, analitiki
poslovnih procesov in organizacije dela 1, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje
in nadzor politik, programov in ukrepov
- 1, delavci za pomoč pri pouku - 1,strokovni sodelavci za kulturne, razvedrilne
in umetniške dejavnosti ter kulinariko, d.
n. - 1, strokovnjaki za zdravstveno nego 1, zdravniki specialisti (razen splošne medicine) - 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z
zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si.
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
5
Dom Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem
Fickovi zgradili večnamenski prostor
Že dolgo so razmišljali o večjem prostoru, ki bi služil domskim prireditvam in sprejel 150 gostov – Naložba stala 93 tisoč evrov
Dom starejših Rakičan ima že od novembra 2007 svojo enoto tudi pri Svetem Juriju na Goričkem. Nastala je v
sodelovanju z zasebnikom Slavkom
Fickom, ki je zgradil namenski objekt
za domsko varstvo za 35 stanovalcev
in ga dal v upravljanje rakičanskemu
domu. Sodelovanje javnega zavoda z
lastnikom objekta poteka po načelu
javno-zasebnega partnerstva, tako da
je izvajanje osnovne oskrbe doma, kot
so priprava hrane, čiščenje, investicijsko in tekoče vzdrževanje objekta, v
domeni podjetja Dom Elizabeta, Lucijan Ficko, s. p.. Lucijan Ficko je namreč
pred nekaj leti dejavnost prevzel od
očeta Slavka. V podjetju je zaposlenih
sedem ljudi in ob tem, da oskrbujejo
dom, za kar so jim priznani po normativih trije delavci in pol, se ukvarjajo
še z gostinsko dejavnostjo. Predvsem
so znani po pripravljanju malic za zunanje naročnike, ob različnih priložnostih in predvsem ob koncu tedna
pa sprejmejo in pogostijo tudi različne
skupine gostov in družbe.
Že nekaj časa so ugotavljali, da bi
potrebovali neki večji večnamenski
prostor za domske prireditve in dejavnosti ter za gostinsko dejavnost. S
pomočjo sredstev iz razpisa po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji jim je zdaj to tudi uspelo. Zgradili
so prostor, ki lahko sprejme 150 gostov, uporabljali pa ga bodo za različne prireditve, kot so dnevi odprtih
vrat, pikniki, za duhovno oskrbo stanovalcev in delovno terapijo ter rekreacijo, prav tako pa ga bodo občasno uporabljali za potrebe gostinske
Razvojna sredstva po pomurskem zakonu, ki smo jih dobili za ureditev večnamenskega prostora, so zelo pospešila gradnjo,
sta povedala Lucijan in Slavko Ficko. Prostor, ki je povezal dom in stanovanjsko hišo, kjer bo aprila začel delovati tudi dnevni
center za starejše, bo namenjen za potrebe enote Doma starejših Rakičan Elizabeta in tudi za gostinsko dejavnost, ki jo
imajo Fickovi ob izvajanju osnovne dejavnosti, to pa je osnovna oskrba doma. fotografija nataša juhnov
dejavnosti. Streha objekta je urejena
kot odprta terasa, velika približno 160
kvadratnih metrov, kjer bo mogoče ob
toplem vremenu tudi posedeti. Novi
prostor je narejen tako, da spaja dva
prejločena objekta, dom in stanovanjsko hišo, ki je bila prazna in so jo zdaj
preuredili za potrebe doma – za delovanje dnevnega centra. Ta naj bi začel
delovati aprila. Tudi to dejavnost bo
izvajal Dom starejših Rakičan, Fickovi
pa bodo zagotavljali storitve kuhanja
in osnovnega vzdrževanja.
Takšno naložbo so načrtovali, še
preden so se prijavili na razpis za ra-
Povrnite si svojo energijo!
Človeški organizem je vedno huje obremenjen: okoljski
strupi, škodljive snovi v živilih in povečano ultravijolično
sevanje nam vsak dan škodujejo enako kot stres in
mrzlično hitenje.
Posledice so daljnosežne, od upadanja zmogljivosti preko
povečane dovzetnosti za okužbe do predčasnih pojavov
staranja. Skrajni čas je torej, da se znebimo odplak!
Kako vas Panaceo mikroaktiviran (PMA) zeolit krepi in varuje?
Prve raziskave kažejo, da Panaceo mikroaktiviran (PMA) zeolit
deluje kot pivnik v želodčno-črevesnem traktu, tako da veže
proste radikale in v nas nakopičene “tatove energije”, kot so
težke kovine (svinec, krom, kadmij, nikelj, arzen), in odpadne
presnovne produkte (amonijak). Te snovi se po naravni poti
skozi želodčno-črevesni trakt spet izločijo iz telesa. V zameno
se organizem oskrbi z naravnim magnezijem in kalcijem, v
veliki meri pa se zmanjša tudi novo tvorjenje prostih radikalov.
Panaceo Basic-Detox tako na popolnoma naraven način
razbremeni razstrupljevalne organe, kot so jetra, ledvice in
črevesje, in pomaga do večje vitalnosti in boljšega počutja.
„
zvojna sredstva, ki je bil objavljen marca lani, z državno podporo v višini približno 38 tisoč evrov pa so vse izpeljali
hitreje, kot bi sicer. »Mi smo že gradili in si mislili, da bomo delali postopoma, pač glede na finančne zmožnosti, potem pa smo se prijavili na razpis
in uspeli,« sta dejala Lucijan in Slavko Ficko. Celotna naložba je stala 93
tisoč evrov, s tem da so ob postavitvi
večnamenskega prostora obnovili še
kuhinjsko opremo. »Ta denar nam je
k temu res veliko pripomogel,« je povedal Lucijan. Zadolžiti se niso mogli,
že zato ne, ker še vedno odplačujejo
posojilo za gradnjo doma, pa tudi pogoji za najem novega posojila so danes bolj neugodni, kot so bili pred leti,
in še veliko težje ga je dobiti.Razmere
so bile takrat, ko je Slavko Ficko leta
2006 začel graditi, povsem drugačne,
kot so danes, in ker je prvi razmišljal o
javno-zasebnem partnerstvu pri domski oskrbi starejših, je pri vseh, ki jim
je to predstavil, naletel na posluh. Dobil je ugodno posojilo, ki pa tudi ni bilo
previsoko, tako da ga lahko še vedno
brez problemov odplačujejo, so pa pri
gradnji doma nekaj privarčevali, saj so
veliko dela opravili sami. Prav tako so
v zdajšnjo naložbo vložili kot posojilo
tudi osebne prihranke. »Ni mi žal, da
smo šli v takšno partnerstvo, saj smo
z njim zelo zadovoljni. Enkrat so bila
razmišljanje, da bi dejavnost v domu
prevzel neki drug javni zavod, vendar
bi mi bilo res žal, saj z Rakičanom zelo
dobro sodelujemo,« je povedal Slavko
Ficko.
Majda Horvat
Razstrupitev. Okrepitev. Nova energija!
Vsakodnevno telesno
razstrupljanje je danes v boju
zoper eksplodirajoče civilizacijske
bolezni (kot so počasno upadanje
zmogljivosti, težave s srcem in
krvnim obtokom, izgorelost,
sladkorna bolezen, rak) postalo
vedno pomembnejše!
„
dr. med. Ilse Triebnig
Medicinski odbor Panaceo
•Pešanjezmogljivosti?
•Živčnaizčrpanost?
•Motnjekoncentracije?
•Povečanadovzetnostzaokužbe?
•Utrujenostčezdan?
•Prebavnemotnje?
•Motnjespanca?
Povrnite si
svojo energijo!
100 % Panaceo mikroaktiviran zeolit
Razstrupitev. Okrepitev. Nova energija!
Tehnologija PMA (Panaceo mikroaktivacija), ki je edinstvena
na svetu, prispeva k temu, da se posebne biofizikalne
lastnosti naravne vulkanske kamnine pomembno povečajo
z dodatno optimizacijo zgradbe zeolitove kristalne mreže.
Zeolit, obdelan s PMA aktivacijskim postopkom, ima zato
večji učinek kot neobdelani zeolitovi proizvodi.
Celično okolje mora ostati čisto!
Če je tekočina, ki predstavlja okrog
70 odstotkov celotnega človeka,
motna kot kloaka, je okolje naših
telesnih celic obremenjeno. Grozi
jim nevarnost, da zbolijo, odmro
(predčasno staranje) ali postanejo
zločeste.
Če pa je tekočina čista kot izvirska
voda, gre celicam nasploh dobro in
počutimo se zdrave! Namesto da bi
si privoščili drage občasne razstrupljevalne kure, lahko na udoben način
poskrbimo za vsakodnevno notranje
čiščenje s pripomočkom Panaceo
Basic-Detox.
• Povečanjeosebnezmogljivostizapoklicno
deloinvsakdanježivljenje.
• Okrepitevimunskegasistema.
• Regulacijakislinsko-bazičnegaravnovesja.
• Zaščitapredprostimiradikali.
• Naravnaceličnazaščita.
Gratis kupon
Ob nakupu enega proizvoda Panaceo Basic-Detox
v vaši lekarni ali specializirani trgovini ob predložitvi
tega kupona prejmete darilo – knjigo Kamen življenja avtorice dr. Ilse Triebnig. (S tem prihranite 19 eur!)
,
NOVO: Nasveti iz prakse
216 strani, barvno
Zdaj na voljo v vaši lekarni ali specializirani trgovini.
Ekskluzivni distributer za Slovenijo:
Pharmagea d.o.o., Delavska c 24, 4208 Šenčur, tel.: 04 574 32 34, info@pharmagea.com, www.pharmagea.com
Medicinski pripomoček. Prosimo, natanko upoštevajte
navodila za uporabo.
www.panaceo.com
6
kmetijstvo
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Mlekarska kmetija Šbül iz Skakovec
Lepa priznanja, ki pa ne trgajo žepov
Pohvalijo se lahko z visoko mlečnostjo in kakovostjo – »Če si majhen, je z rejo krav molznic zelo težko preživeti«
Na območju zahodnega Goričkega
oziroma, kot radi tudi rečemo, v Ledavskem dolu je govedoreja še relativno močna panoga. Kar nekaj je tudi
»mlekarskih« kmetij. Med srednje velike spada kmetija Roberta Šbüla iz
Skakovec, ki je pred kratkim prejel
več priznanj Kmetijsko-gozdarskega
zavoda Murska Sobota za svoje delo.
tovarne ni vseeno, saj imajo v njej delnice. Mlekarna jim dolguje tudi znesek za mesečno količino mleka, to pa
naj bi bila kazen, ker so odšli k drugemu odjemalcu.
Težave malih kmetov
90 tisoč litrov mleka
Pri Šbülovih se ukvarjajo z rejo krav
molznic že desetletja. Poleg Roberta
na kmetiji živita in pomagata še njegov oče in mama. Število krav so povečali, ko se je Robert pred več kot 20
leti odločil, da bo kot kmetijski tehnik
ostal na kmetiji. Od takrat je v hlevu
vedno okrog 15 krav, trenutno jih je
12. Doma imajo tudi hladilnico mleka. Robert je prevzemnik kmetije že
dobrih pet let.
Začeli so z lisasto pasmo, že nekaj
let pa imajo le črno-belo pasmo (holstein-frizijska pasma), ki je redkejša
na tem območju. Zanjo so se odločili
ne samo zaradi njene večje mlečnosti, ampak tudi zaradi razlogov, povezanih s stroški pri prejšnji lisasti pasmi.
Čeprav letno namolzejo do 90 tisoč litrov mleka in spadajo po količini mleka med srednje velike kmetije
na tem območju, se Šbülovi z osmimi
hektarji zemlje prištevajo med manjše kmete. S poljedelstvom se ukvarjajo predvsem toliko, da pridelajo hrano za živino.
Mlečnost in kakovost
In kako hkrati doseči visoko mlečnost, nekatere krave dajejo tudi do 45
litrov na dan, in visoko kakovost? Kot
pravi Robert, predvsem z načinom pre-
Robert Šbül se je že pred leti odločil za črno-belo pasmo krav. Za zdaj je z njihovo mlečnostjo in kakovostjo zadovoljen. To
kažejo tudi priznanja. fotografija ciril kosednar
hranjevanja in kakovostjo hrane. Krave
dobijo tri popolne obroke na dan. Posameznega sestavljajo predvsem seno,
travna in koruzna silaža, beljakovinske
komponente in vitamini. Čeprav črnobela pasma naj ne bi dosegala visoke
vsebnosti maščob in beljakovin, pa ju
njihove krave dosegajo. »Trg zahteva
visoko kakovost, ki je ne moreš doseči le z domačo krmo, zato je treba beljakovinsko krmo kupiti. To pa seveda
pomeni tudi večji strošek,« pravi Robert. Pomembno pa je tudi, da se krave
v hlevu dobro počutijo, to pomeni, da
imajo zadosti veliko in mehko ležišče.
Vseeno pa je treba paziti, da se krav pri
»gonji« za čim večjimi količinami mleka preveč ne izčrpa.
Število krav v hlevu vzdržujejo z lastno vzrejo. Prodajajo le majhna teleta moškega spola. Če je kakšen večji
izpad, pa krave tudi dokupijo.
Rez vinske trte
Ljutomer bo dobil enoteko
rejše trte na svetu, ki krasi mariborski
Lent. Prleška prestolnica je dobila to
trto v dar ob praznovanju 125-letnice
prvega vinorejskega društva v Ljutomeru. Žametovko, ki jo vinogradniki
poznajo tudi pod imenom modra kavčina, obrežejo vsako leto 19. marca.
Na jožefovo je Miha Kuhar obrezal vinsko trto, ki krasi atrij mestne hiše v
Ljutomeru. fotografija miha šoštarič
Mleko prodajajo Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sloga iz Kranja. Odločitev
za slovo od Pomurskih mlekarn je padla pred petimi leti, za kar so se takrat odločili tudi nekateri drugi okoliški kmetje. Odločilni so bili nizka cena
mleka, čas plačila, stroški odvoza in
nasploh odnos do kmeta.
Čeprav Šbülovi niso več odvisni od
Pomurskih mlekarn, jim za usodo te
VESTNIK lahko kupite
tudi na večini pošt v Pomurju,
bencinskih servisih ter skoraj
v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
Potomka najstarejše trte na svetu je v dobrem stanju
Društvo vinogradnikov in prijateljev
vina Ljutomer je pripravilo skupaj s
Klubom vinskih kraljic Martina Ljutomer na jožefovo, na god sv. Jožefa,
tradicionalno rez vinske trte, ki je bila
posajena leta 1997 v atriju Mestne hiše
v Ljutomeru. Gre za potomko najsta-
Zamenjali mlekarno
Robert Šbül vidi precej težav v mlekarski panogi in kmetijstvu nasploh,
predvsem kadar je govor o malem
kmetu. »Vsi razpisi v kmetijstvu so
'naštimani' predvsem za velike kmete, kar je absurd glede na to, da sedanji kmetijski minister vedno govori o
pomenu malega kmeta,« pravi Šbül.
Kritičen je tudi do ukinitve mlečnih kvot. Strokovnjaki zato slovenskim kmetom priporočajo povečanje
števila krav in mlečnosti. Toda tukaj
je kup težav. »Kako naj gradimo večje hleve, če ni primernih razpisov za
male kmete. Gotovine nimamo, krediti pa so predragi.«
Posebna zgodba je tudi nizka cena
mleka. Ne glede na vsa priznanja za
kakovost tudi njihovo mleko ni izjema. »Še lani julija smo dobili 43,3 centa za liter, danes pa kljub kakovosti
le 32.«
Še bolj kritičen je Šbül do novih
kmetijsko-okoljskih ukrepov in plačil. Mnogi ukrepi se mu zdijo nelogični in celo neizvedljivi, zato pravi: »V
Sloveniji kmeta učijo kmetovati tisti,
ki so kravo videli le na čokoladnem
ovitku.«
»Če si majhen, je s pridelavo mleka
težko preživeti,« ugotavlja Šbul, »za
vlaganje v kmetijo si včasih celo sposodim denar od pokojnine staršev.«
Toda vsega skupaj ne more kar pustiti. Treba je odplačevati kredite, živeti
in pridelati hrano. Prav tako pa svojo
vlogo odigra tudi družinska tradicija.
C. K.
»Jožefovo je star praznik vinogradnikov. Pred več desetletji se je začela prav na ta dan v vinogradih rez
trte. To tradicijo ohranjamo in na ta
dan obrežemo potomko najstarejše
trte na svetu. S tem opravilom se začnejo dela v vinogradih. Upam, da bo
letina boljša kot lanska,« je povedal
predsednik Društva vinogradnikov in
prijateljev vina Ljutomer Miran Torič.
Pred leti je prevzel skrbništvo trte od
Franca Žličarja Miha Kuhar, ki je obrezal trto ob navzočnosti vinske kraljice Slovenije Sandre Vučko, kogovske
vinske kraljice Polone Kolarič, radgonsko-kapelske vinske kraljice Anje
Trstenjak, mariborske vinske kraljice
Urške Bračko in ljutomerske vinske
kraljice Ines Munda. »Trta je v dobrem
stanju. Upamo, da bo leto preživela
v normalnem stanju in imela veliko
pridelka,« je Kuhar povedal po opravljenem delu. Zbrane sta med drugim
nagovorila tudi konzul slovenskega
vinskega viteškega omizja za Pomurje Štefan Pavlinjek in ljutomerska županja Olga Karba, ki je napovedala, da
bo dobil Ljutomer enoteko. »Zakaj ne
vinoteka, ampak enoteka? Zato, ker
Prleki ne pridelamo le dobrega vina,
ampak zmoremo in znamo tudi veliko o vinogradništvu in vinarstvu,« je
pojasnila županja. Enoteka bo dobila svoje prostore v mestni hiši v Ljutomeru, odprli pa naj bi jo še v letošnjem letu.
M. Š.
BOLJŠA STRAN SPLETA
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
7
Voda
Občutljivo Pomurje se je znašlo v
primežu različnih porabnikov vode
Kmetijstvo odvisno od vode, vendar je ne more podrediti samo svojemu interesu – Vodovod lahko črpa 156 litrov vode na sekundo
Letošnji svetovni dan voda je potekal v
znamenju trajnostnega razvoja. Zaradi potrebe človeštva po vodi je nujno
trajnostno upravljanje tega vira. V zadnjem obdobju se posledica neracionalnega obnašanja človeka v naravi ne
kaže samo v podnebju, ampak neposredno vpliva na vire vode. Na konferenci
v organizaciji Ministrstva za okolje in
prostor so udeleženci v svojih razpravah izhajali iz izhodišča, da vodni viri
in z njimi povezane storitve omogočajo zagotavljanje hrane, zdravja, energije in okoljske trajnosti. Bistveno pomembnejše je, da vodni viri prispevajo
k socialni blaginji in gospodarskemu
razvoju ter pripomorejo k vzpostavitvi
ali ohranjanju mednarodnega miru in
varnosti.
Pridelava hrane je nesporno panoga,
ki je najbolj odvisna od vode. Ne samo
od virov kot takih, ampak je za panogo
pomembna časovna razporeditev dostopa do vode. Problem je, da spremenjene podnebne spremembe ne zagotavljajo več enakomerne razporeditve
padavin in zadostnih padavin za optimalno pridelavo hrane. So pa obdobja,
ko je teh padavin preveč. Vsako odstopanje od ustaljene razporeditve padavin med letom se zelo čuti pri pridelavi
hrane. Problem je v tem, ker se razpoložljive kmetijske površine za pridelavo
hrane na človeka zmanjšujejo, in to ne
samo zaradi rasti prebivalstva, ampak
zaradi uničevanja rodovitne zemlje. Na
račun zmanjševanja obsega površin za
pridelavo hrane se to nadomešča s povečevanjem donosa posameznih kultur na hektar. Rast t. i. produktivnosti
zato zahteva bistveno večja »vlaganja
v rodovitno zemljo«. Leta 1960 je bilo
Zavod za gozdove
Lovskoupravljavski načrti
Javna predstavitev pomurskega načrta bo 30. marca
Zavod za gozdove Slovenije ta mesec javno predstavlja letne osnutke lovskih upravljavskih načrtov za
posamezna območja. Predstavitev
osnutka za Pomurje bo 30. marca v
sejni sobi soboške enote Zavoda za
gozdove. Prav tako na spletu ni dostopen osnutek letošnjega upravljavskega načrta.
Po pregledu vsebine javnodostopnih osnutkov ne gre samo za dokument, pomemben za lovske organizacije, ampak tudi za kmete. V osnutkih
so predstavljeni ukrepi, izvedeni v
lanskem letu, in načrtovani ukrepi v
letošnjem letu. Sestavni del osnutkov
so ocene in izplačila škod. V osnutkih so podrobno predstavljene posamezne vrste divjadi in načrtovani
ukrepi. Pomurje je eno od območij,
kjer so kmetje vse bolj prizadeti zaradi škode, ki jo povzroča divjad. Kmetje na probleme opozarjajo ob nepravem času, ko so upravljavski načrti že
sprejeti. Lovci in gozdarji, posredno
pa tudi država se sklicujejo na sprejete upravljavske načrte, ki naj bi bili
sprejeti v sodelovanju z vsemi prizadetimi. Kmetje in kmečke organizacije bi se tega enkrat morali začeti
zavedati in se aktivneje vključevati
v sprejemanje upravljavskih načrtov.
V razpravi o osnutku je tega mogoče
spremeniti. Po drugi strani pa ne bi
bilo nič narobe, če bi osnutek upravljavskega načrta soboška enota Zavoda za gozdove objavila prej in ne
sedem dni pred javno obravnavo. S
tem bi omogočili zainteresirani javnosti, da opravi razpravo v svojih
organizacijah ter pripravi svoje pripombe in zahteve, ki bi jih morali
vključiti v načrt. Če vsega tega ne bo,
bodo tudi letos srečanja in protesti,
ki bodo podobni mitingom, Zavod za
gozdove pa se bo skliceval na sprejet
Lovskoupravljavski načrt.
J. V.
Kapela
Začeli so obdelovati vinograde
Sklad kmetijskih zemljišč opravlja tedensko kontrolo
Kapelska klet je v času lanske finančne agonije, ko delavci zaradi neizplačanih plač niso bili več pripravljeni
delati, povsem zanemarila vinograde. Del lanske letine grozdja je ostal
v vinogradu. Zaradi mile zime in neugodnih vremenskih razmer grozdje
tudi ni bilo primerno za posebne zimske trgatve.
Večina vinogradov je v lasti Sklada
kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki
jih je Kapela s pomočjo proračunskih
sredstev tudi obnavljala. Zato smo na
sklad naslovili vprašanje, ali bodo dopustili, da bodo vinogradi še naprej
propadali. Odgovorili so, da so 16. januarja letos zakupniku Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo, poslali pogojno odpoved zakupne pogodbe, v
kateri so ga pozvali, naj najkasneje v
14 dneh od prejema pogojne odpovedi
začne delati v vinogradih in o tem obvesti sklad, sicer bo zakupno pogod-
bo odpovedal. Kot so zapisali, je sklad
družbo Kapela že petega novembra
lani opozoril, da zemljišča, ki jih ima
v zakupu, niso primerno obdelana in
da jih mora obdelati. Ob ponovnem
pregledu zemljišč po prvem poslanem
opozorilu zakupnik še vedno ni začel
delati v vinogradih. Zato je sklad v
zvezi z zemljišči, ki jih ima v zakupu
Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo,
pridobil mnenje specialista za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarski
zbornici Slovenije, iz katerega izhaja,
da bi moral zakupnik v zimsko-spomladanskem času čim prej začeti dela
v vinogradu ter poskrbeti za varstvo
vinske trte in v vegetaciji pravočasno
opraviti zelena dela. Zakupnik je po
zadnjem pozivu sklada začel izvajati
dela, in sicer obrezuje trto, to pa sklad
tedensko tudi preverja na terenu, zato
pogodbe za zdaj še ni odpovedal.
J. V.
za pridelavo hrane na človeka na voljo 4300 kvadratnih metrov, leta 2005
le še 2300, do leta 2030 naj bi se površine zmanjšale na 1800 kvadratnih
metrov. Donosi na hektar so se od leta
1960 do 2010 potrojili. Leta 1960 je bil
povprečen donos 1,15 tone na hektar, v
letu 2010 pa dosega 3,25 tone na hektar.
Strokovnjaki mednarodnih organizacij
si v tem trenutku niso več enotni, ali
bo donose na hektar še naprej mogoče
tako strmo povečevati. Če sledimo logiki multinacionalk, to naj ne bi bil poseben problem. Prepričani so namreč,
da z genetiko lahko rešijo ključne probleme in se izognejo neugodnim podnebnim vplivom. Posledice npr. Monsantovega genetskega inženiringa pa
so že katastrofalne. Podobno se dogaja
nekaterim drugim ameriškim ponudnikom semen – npr. koruze.
Ravno podnebne spremembe – pomanjkanje ali preveč padavin so vzrok
pritiska tega sektorja na izkoriščanje
podzemnih vodnih virov, in to predvsem za namakanje. V Pomurju je v zadnjih dveh letih pritisk na namakanje
izredno velik. Strinjamo se lahko, da potrebe po namakanju so, vprašanje pa je,
ali je res potrebno v takem obsegu, kot
to želijo kmetijci in jim pri tem pomaga nekaterim lobijem podrejena stroka.
Del problemov, povezanih s pomanjkanjem vode, kmetje lahko pripišejo svojemu odnosu do vode in upravljanju te. Po
opravljenih agromelioracijskih posegih
do sistemov niso vzpostavili odnosa, kot
bi ga morali, in jih tudi niso vzdrževali. Z
uravnavanjem podtalnice bi se izognili
marsikateri težavi, s katero se srečujejo
danes. Nevzdržno je pritiskanje na gradnjo elektrarne na Muri. Ta bo verjetno
prinesla vodo za kmetijstvo, hkrati pa
se zanemarja, da bo prinesla tudi sušo
in erozijo. Z odprtjem vetrnega koridorja bodo suše še ekstremnejše in erozija
zaradi močnejšega vetra še večja. Najmanj vprašljivo je reševanje s površinskim namakanjem obdelovalnih površin
s konvencionalnimi kulturami. To prvič
ni gospodarno in izgube vode so prevelike. Pomurje pa le ni prebogat prostor
z vodo. Kako država razume trajnostno
upravljanje vodnih virov, se bo videlo že
letos. Izredno hitro se bo videlo, kako se
bo obnašal vodni vir, iz katerega se napajata sistem B pomurskega vodovoda
in nov namakalni sistem. Tu že naletimo na nerazumne strokovne odločitve.
Vodovod z izdano vodno pravico lahko
črpa 156 litrov vode na sekundo, namakalni pa okrog 300 litrov.
J. V.
8
(iz)brano
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Center Naprej za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo
Potem pa nikoli ni več enako kot prej
Nesreče in bolezen, ki poškodujejo možgane, usodno zaznamujejo življenje – Moški živijo po statističnih podatkih bolj tvegano
Samo delček sekunde je potreben, da
se življenje obrne na glavo. Zgodi se
prometna nesreča, kakšna nezgoda ali
bolezen, ki usodno poškoduje možgane. Nikoli več ni enako, ne za tistega, ki
se mu je kaj zgodilo, ne za svojce. Nekateri so imeli cilje, kariere, načrtovali
so družino … potem pa se je treba čez
noč prilagoditi novim okoliščinam. Ob
dnevu možganov smo obiskali delovno
enoto Centra Naprej v Murski Soboti,
kjer izvajajo dolgotrajno psihosocialno rehabilitacijo za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo.
Čeprav imajo koncesijo za dvanajst
uporabnikov, jih imajo petnajst, kar je
največ v petih letih. »Želimo sprejeti
čim več ljudi, ki jim lahko pomagamo,«
pove Maja Čeh, vodja murskosoboške
enote. Pogoj, da nekoga sprejmejo, pa
je pridobljena možganska poškodba,
ki nastane v življenju in ne ob rojstvu.
Lahko da gre za travmatske poškodbe možganov, teh je največ, še posebno pri nesrečah, največ prometnih, pa
tudi pri športnih, pri delu ali kot posledica nasilja, netravmatske poškodbe pa nastanejo ob kapi, anevrizmi in
drugih boleznih. Mednarodne statistike, tako pa je tudi pri nas, kažejo, da je
pri nesrečah oz. nezgodah z možganskimi poškodbami udeleženih veliko
več moških kot žensk.
Nasploh gre za hude oblike možganskih poškodb, zaradi česar se posamezniki ne morejo več vključevati v šolski
sistem, delovna mesta in v normalno
življenje. V takih razmerah ni prizadet
Sčasoma naredil korak, potem dva
Darko Gomboc iz Černelavec prihaja v center sedem
mesecev. »Nisem manjkal niti en dan, tako mi je všeč
in tu se dobro počutim. Moja bolezen me je najbolj
gibalno prizadela, v centru pa s pomočjo strokovnjakov, ki mi pomagajo, dosegam nove uspehe. Pokažejo
mi pot, kako moram pravilno delati. Vse je zelo dobro
organiziramo, imam dobro družbo. Izdelujemo hranilnike, voščilnice, nakit, verižice, marsikaj. Hodimo
tudi na izlete. Žal mi je samo, da se nisem prej vključil. Naj povem, da sem bil več kot deset let doma. Pred dvanajstimi leti sem
imel možgansko krvavitev, od velikega pritiska mi je počila žila. Star sem bil
22 let in sem bil štiri mesece v komi, negiben, potem sem bil na vozičku, sčasoma sem naredil korak, dva in počasi sem začel hoditi. Zdaj pa sem v centru.
Tu me naučijo vse, kar potrebujem za življenje. Boljše, kot je, ne more biti.«
In pove, da je poleg tega, da je poučno, tudi zabavno, to pa mu zelo ustreza,
saj je sam vedno dobre volje.
le posameznik, ampak širši krog ljudi,
svojci, družina. »Smisel, poslanstvo in
vizija našega centra so, da lajšamo življenje našim uporabnikom in izboljšujemo kakovost njihovega življenja.
Večina jih več ne vozi, in če so doma
iz krajev, kjer ni javnega prevoza, so
izključeni iz družabnega življenja. Že
to, da prihajajo k nam, v družbo, jim
veliko pomeni.«
Storitev varstva, vodenja in zaposlitve
pod posebnimi pogoji je za uporabnike
brezplačna, prav tako prevoz in malica.
Izvajajo psihološke, fizioterapevtske in
delovnoterapevtske obravnave, kognitivne treninge, imajo terapevtske skupine s psihiatrom, pomagajo reševati
osebne in socialne stiske uporabnikov.
Izvajajo tudi terapije s pomočjo živali,
ki so uporabnike prav navdušile. In če
ocenijo, da je nekaj koristno in ni s tem
povezanih prevelikih stroškov, skušajo projekte nadaljevati, tudi po izteku.
Imajo pa še nadstandardne storitve, letovanja na morju, smučanje in izlete, ki
jih uporabniki plačajo, z aktivnim projektnim delom in prijavami na evropske razpise pa skušajo stroške pokrivati ali znižati na minimum. Za javnosti
pa pripravljajo preventivne delavnice,
da bi ozaveščali o problematiki možganskih poškodb, ljudi spodbujali k izbiri varnih ravnanj in navad, ter da bi
družba bolje razumela težave, s katerimi se take osebe spoprijemajo. Hkrati
pa opozarjajo, kako preprečiti nekatere
nezgode, pomemben je namreč podatek, da bi lahko preprečili 90 odstotkov
nezgodnih možganskih poškodb.
A. Nana Rituper Rodež
Obetaven športnik, ki je treniral v Ameriki
Andrej Pintarič iz Lastomerec je bil mlad obetaven
športnik, ki je želel postati profesionalni teniški igralec. Treniral je tudi v tujini, v Ameriki in Izraelu. Potem pa mu je pred osmimi leti pot na državno tekmovanje in s tem športno kariero preprečil pijan voznik,
ki se je zaletel v njihov avtomobil. »V center prihajam,
da mi terapevti lajšajo življenje, z delom se učim, da
lepše živim in da imam družbo in sem med ljudmi, ki
imajo podobne poškodbe možganov. Veste, kaj imam
tu najraje? Kupovanje. Imam že vse modele hranilnika, ki jih tu prodajajo
in smo jih sami naredili.« In nadaljuje: »Nekoč mi je bil tenis življenje. Tenis
še vedno igram, ampak danes je zgodba malo drugačna. Kmalu se bo videlo,
ali sem res za to ali se bom kar predal. Marsikdo me spodbuja, ampak lahko
je reči, da naj si pogumen in močan. Težko je to udejanjiti. Zavedam pa se,
da bom samo s trdim delom nekaj dosegel. Če bom doma sedel, ne bo nič iz
mene.« In pove še, da bi se zelo rad naučil tuje jezike, celo kitajščino.
Bil je v mornarici
Leopold Škerlak iz Domanjševec je tu že štiri leta in
pol. Pride vsak dan in se s kombijem vozi 80 kilometrov dnevno. »Komaj čakam, da pridejo pome. Delamo
nakit, nekoč pa smo pletli košare, izdelovali okraske,
rože ... Hodimo tudi na izlete na morje, jahamo konje.« Skrbno piše tudi dnevnik o vsem, kar se dogaja
v zavodu, o izletih in srečanjih, še posebno pa mu je
bilo všeč, ko so se odpravili v Sombotel in še danes ne
more pozabiti letovanja na morju. »Jaz sem bil v mornarici v Pulju, pred tem pa v Bileći v šoli za rezervne oficirje. Ko sem se leta
1987 vrnil od vojakov, sem delal kot zidar. Leta 1990 sem imel hudo nesrečo,
z mopedom sem se zaletel v avtobus in bil tri mesece v komi. Tik pred tem
sem bil, da se poročim, potem je vse propadlo. Ko sem doživel nesrečo, pa
mi je umrl še oče,« se z žalostjo spomni tragičnih dogodkov in takoj doda,
da je v tem zavodu srečen in da je prav vse dobro. »Tu smo tako kot družina,
neumnosti sicer ne smemo govoriti, radi pa se pošalimo.«
Rejništvo
V regiji potrebujemo stanovanjsko skupnost
Za otroke, ki se ne morejo vrniti domov – Terapevtski centri bi bili v pomoč otrokom iz rejniških družin in tudi rejnikom
Namen rejništva je, da se otrokom pri
ljudeh, ki niso njihovi starši, omogočijo zdrava rast, izobraževanje, skladen
osebnostni razvoj ter usposobitev za
samostojno življenje in delo. S temi besedami se je tudi letos Center za socialno delo Murska Sobota obrnil na javnost pri pozivu družin k rejništvu.
Na CSD Murska Sobota razložijo, da
je poziv objavljen predvsem z namenom, da pridobijo nove kandidate in
kandidatke za opravljanje rejniške dejavnosti. Z njimi se nato opravi ocena primernosti kandidata. Bistvo vsakega rejništva je namreč vzpostavitev
odnosa, ki bo otroku dopolnil odnos z
njegovimi starši tam, kjer so oni pustili praznine in rane, ki jih niso znali ali
zmogli zapolniti in ublažiti. Torej iščejo družino, ki bo primerna za otroka, in
ne obratno, zato je pomembno, da obstaja možnost izbire. Oseba, ki bi želela
izvajati rejniško dejavnost, lahko vloži
vlogo za izvajanje na krajevno pristojnem centru za socialno delo.
Trenutno je v rejništvu 35 otrok, za
katere je pristojen CSD Murska Sobota. Rejniških družin, ki imajo stalno bivališče na območju UE Murska Sobota, pa je 12, od tega je pet sorodniških
rejniških družin. Otroci so nameščeni
tudi v rejniške družine zunaj UE Murska Sobota.
Kam z otroki po rejništvu
Zakonskih sprememb na področju
rejništva zadnje leto ni bilo. Že nekaj
let pa se posebej omenja več problemov glede rejništva. Eden od teh je življenje otrok po izhodu iz rejništva. Veliko otrok, ki jim rejništvo preneha, se
namreč ne more vrniti domov, bodisi
ker se razmere niso uredile ali ker nimajo doma. V pomurski regiji bi zato
potrebovali stanovanjsko skupnost, kamor bi lahko namestili otroke, ki se ne
morejo vrniti domov.
Kot pravijo na CSD Murska Sobota, ta
problem še vedno ostaja. Se pa strokov-
Med rejniškimi otroki
je vsaj četrtina takšnih,
ki bi takoj potrebovali
psihosocialno terapevtsko pomoč. Te pomoči
na CSD-jih ne izvajajo.
ni delavci z otroki že veliko pred koncem rejništva dogovarjajo in iščejo možnosti, da niso prepuščeni sami sebi.
V letu 2014 je pripravil CSD Murska
Sobota za pomursko statistično regijo
Regijske izvedbene načrte na področju
socialnega varstva, kjer so med ukrepi
kot potrebne navedli tudi stanovanjske skupine za ranljive ciljne skupine
prebivalstva, med katere spadajo tudi
polnoletni »otroci« po koncu rejništva. Omenjene regijske izvedbene na-
črte ravno v teh mesecih predstavljajo
tudi na občinskih svetih v pomurskih
občinah.
Regijski terapevtski centri
Pred dnevi pa je Rejniško društvo
Slovenije na svoji okrogli mizi opozorilo na še en problem. Med rejniškimi otroki je vsaj četrtina takšnih, ki
bi takoj potrebovali psihosocialno terapevtsko pomoč. Te pomoči na CSDjih ne izvajajo, zato jo rejniki ali strokovni delavci CSD-jev iščejo v okviru
drugih javnih ustanov in tudi na zasebnem področju. Uradne ustanove
pa imajo velikokrat zelo dolgo čakalno dobo. Prav tako pri njih ni možnosti kontinuiranega sodelovanja s strokovnjakom in so oddaljene od kraja
prebivanja otroka. Velikokrat strokovnjaki tudi ne poznajo potreb otroka v
rejništvu in rejniških družin. Zato si v
društvu prizadevajo za vzpostavitev regijskih terapevtskih centrov, ki bi bili v
pomoč otrokom iz rejniških družin in
tudi rejnikom.
Na CSD Murska Sobota pri obravnavi
otrok vključujejo tudi psihologinjo. Če
opažajo, da je potrebna specialistična
obravnava, pa otroke tudi napotijo na
psihoterapevtsko ali pedopsihiatrično
obravnavo največkrat v Maribor ali na
Ptuj. Zato tudi pri njih menijo, da bi regijski centri olajšali takšno pomoč.
Veliko pa pomenijo otrokom v rejništvu neformalna druženja. Čeprav za
takšne aktivnosti CSD-ji nimajo posebej namenjenih proračunskih sredstev
in jih financirajo izključno iz donacij,
bo CSD Murska Sobota tudi letos pripravil vsaj dva takšna dogodka, odvisno od finančnih možnosti. Neformalna druženja namreč pripomorejo, da se
strokovni delavci družijo z otroki tudi
zunaj pisarn, in na ta način vzpostavijo
zaupen odnos z njimi. Hkrati se otroci
družijo med sabo in tako vidijo, da niso
sami oziroma edini z izkušnjo rejništva. C. K.
barometer
Metoda Dodič Fikfak – uničeno
zdravje Murinih delavcev
Dejan Židan brani
strankarskega kolego
Silvijan Čivre in
pravljična sedmica
Predstojnica Kliničnega inštituta za
medicino dela, prometa in športa Ljubljana je opravila obsežno raziskavo o
zdravju delavcev v procesih prestrukturiranja podjetja med odpuščenimi
delavci Mure po prvem stečaju. Posledice za zdravje ljudi so alarmantne.
Nesprejemljivo je, da so izsledke ignorirali odgovorni politiki, ko jih je hotela seznaniti s problemom, prav tako
tudi predsednik države.
Predsednik stranke SD, podpredsednik
vlade ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano drži v šahu vso
državo. Brani svojega strankarskega
kolego in ne prizna, da je obrambni minister prestopil rob svojih pristojnosti ob obveščevalnem pregledu
državnega premoženja. V sodobnih
demokracijah tak primer uredijo pregledno, pri nas se včasih zdi, da je to le
zgodba o kazanju moči.
Po sedmih letih delovanja podjetja Varis Top, hčerinske družbe Varis, je direktorju skupaj z ekipo uspelo ustvariti izdelek, s katerim so stopili iz ozadja.
Še več, zavihteli so se med najboljše
oblikovalce na svetu. Čeprav se zdi, da
so se jim zgodile sanje, je v ozadju dosežka veliko ustvarjalnega nemira, iskanja, dela in vztrajnosti.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
9
Arheološki nadzor pri rakičanskem dvorcu
Odkrili ostanke dvorca iz pisnih virov
Nova spoznanja o dvorcu, o katerem smo doslej zelo malo vedeli – Morda so ostanki celo iz prazgodovine – Večkulturno območje
Od prejšnjega ponedeljka potekajo na
dvorišču rakičanskega dvorca arheološka izkopavanja oziroma arheološki
nadzor pri gradbenih delih. Ne gre za
večja in obsežnejša izkopavanja, zaradi
del pri gradu pa so okoli celotnega grajskega kompleksa opravili sondiranje.
To pa je prineslo kar nekaj zanimivih
odkritij, je povedal dr. Branko Kerman
iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Nova spoznanja so še toliko pomembnejša, saj posebnih raziskovanj na območju tega dvorca, ki je bil zgrajen v 16.
stoletju, doslej ni bilo.
Na severni osrednji strani dvorca so
odkrili ostanke objekta, ki so starejši od
obstoječe grajske stavbe. Ti leseni piloti so se kot temne lise ohranili v peščeni geološki osnovi, kar je presenetljivo.
»Verjetno je tu stala lesena stavba, neki
bivalni objekt, ker pa smo omejeni z izkopom, bo težko določiti, iz katerega
obdobja natančno so, gotovo pa so najmanj iz srednjega veka, morda celo iz
prazgodovine,« je povedal Kerman.
Pri izkopavanjih so v bližnjih jamah
odkrili tudi prazgodovinsko keramiko, dva kosa rimske keramike ter nekaj
najdb iz srednjega veka. To kaže, da je
bil prostor poseljen že v daljni preteklosti. Svoje najdbe lahko povežejo in
potrdijo tudi z zgodovinskimi viri o prvih omembah kraja. Po zgodovinskih
podatkih se rakičanski grad prvič ome-
nja leta 1322 kot Rekethye, prva uradna
omemba objekta oziroma dvorca pa je
iz leta 1431 in mogoče je, da so ravno ob
teh izkopavanjih odkrite stojke ali piloti ostanki tega dvorca.
Na južni strani grajskega kompleksa
pa so odkrili prostor, najverjetneje klet,
ki ima ob strani polkrožno zasnovo iz
opek, po predvidevanjih pa naj bi šlo
tudi pri tem za starejši objekt, kot je
obstoječi grad. Zid je zgrajen na poseben način iz peščenih blokov, na katerih
je opeka, in je pod zidom obstoječega
gradu. Dvorec v Rakičanu, ki danes stoji
na tem mestu, je iz 16. stoletja, zgradbo
so leta 1645 požgali Turki in je pogorela, Adam Batthyany pa jo je dal med
letoma 1648 in 1655 popolnoma obnoviti. Kasneje so ga večkrat prezidali in
predelali, da je dobil današnjo podobo. Grofje Batthyany so tu živeli še v 19.
stoletju.
Kerman je še povedal, da če pogledamo izkopavanja in raziskave zadnjih
desetih let, vidimo, da je bilo območje
zahodno, vzhodno in južno od Sobote
in proti Rakičanu poseljeno v več obdobjih in večkulturno. Pri tem pa je poudaril, da bi bilo treba prostor, kamor se
bo Sobota predvidoma širila, pred pozidavo terensko in arheološko pregledati, da se ne bi za vedno uničile zgodbe
naše preteklosti.
Nana Rituper Rodež
Okolica rakičanskega gradu je malo raziskana. fotografija a. nana rituper rodež
Revitalizacija Gajševskega jezera
Najprej čista voda, šele nato razmišljati o turizmu
Na Grabah so pripravili prvo delavnico in zbirali ideje občanov za ponovno oživitev jezera – Košnja trave in sprehajalna pot
»Zaradi onesnaženosti vode naše jezero umira, zato pripravljamo projekte za ureditev fekalne kanalizacije
za gospodinjstva v neposredni bližini jezera, obenem pa iščemo rešitve
za oživitev Gajševskega jezera. Namen teh delavnic je, da slišimo vas,
da nam s svojimi idejami in predlogi
pomagate k ureditvi tega spečega bisera, ki se zdaj spreminja v mlako. To
moramo ustaviti,« je nagovoril zbrane na prvi od petih delavnic v sklopu
projekta Dobra voda za vse križevski
župan Branko Belec. Dobra voda za
vse je projekt, ki se izvaja skupaj s hrvaškimi partnerji, Občina Križevci pa
BOLJŠA STRAN SPLETA
išče v tem projektu rešitve za zmanjšanje onesnaževanja vod tudi zaradi intenzivnega kmetijstva. Belec je
obljubil zbranim v vasi Grabe, ki leži
neposredno ob Gajševskem jezeru, da
bodo vlagali v prihodnje večja sredstva v iskanje rešitev za oživitev jezera. Že v letošnjem letu se obeta sprehajalna pot okoli jezera.
Poleg ribičev in deskarjev
zdaj tudi bober
»Država, ki upravlja in gospodari
z vodami, to jezero vidi bolj kot zadrževalnik vode. Jezero to tehnično
funkcijo sicer opravlja, a to je tudi
vse. Dodane vrednosti, razen zaščite
pred poplavami, ne prinaša,« je dejal
sodelavec skupine Fabrika Klaus Dieter Požgan. Dodal je, da je treba na
delavnicah prisluhniti ribičem, okoljevarstvenikom, deskarjem in prebivalcem ob jezeru ter poiskati rešitve v zadovoljstvo vseh, ki živijo s
tem jezerom. »Jezero bo treba razdeliti tako, da bodo vsi našli prostor ob
njem. Med drugim se je v njem pojavil
bober, zato bo treba tudi njemu zagotoviti mir,« je nadaljeval Požgan. Predlagal je vlaganje v takšno infrastrukturo, ki se bo zlila z naravo.
Z zanimivimi, predvsem skrb vzbujajočimi podatki pa je postregel okoli
sto zbranim na delavnici Luka Hepe
s Filozofske fakultete (FF) Univerze v
Mariboru (UM). Hepe se je lotil v svoji magistrski nalogi z naslovom Učni
poligon za ekoremediacije ob Gajševskem jezeru raziskave in prišel do
zanimivih podatkov. Gajševsko je-
zero je nastalo leta 1973 z zajezitvijo
reke Ščavnice. S tem so umetno zgradili zadrževalnik vode in preprečili
poplavljanje širšega območja tako v
križevski kot tudi ljutomerski občini. Jezero lahko zadrži 1,93 milijona
kubičnih metrov vode. Hepe je poudaril, da sta glavna težava zaraščanje
in mulj na jezerskem dnu. »Prevelik
je vnos hranilnih snovi, ki se kopičijo.
Te snovi so hrana algam, vedno več pa
opažamo vodnega oreška. Velike količine mulja na jezerskem dnu manjšajo tudi zmogljivost jezera, zato je poplavna ogroženost iz leta v leto večja.«
Hepe je omenil med vzroki onesnaženosti jezera intenzivno kmetijsko
pridelavo, dotok onesnažene vode iz
reke Ščavnice in spuščanje neočiščene odpadne vode v jezero, vse to pa
povzroča preseganje dovoljenih parametrov dušika, nitratov in fosfatov v
jezerski vodi.
Smrad odganja ribiče,
deskarje in sprehajalce
V vaseh, ki mejijo na Gajševsko jezero, še vedno ni urejeno čiščenje odpadnih vod iz gospodinjstev. Občini
Križevci in Ljutomer si prizadevata do
Razgledni stolp v Zasadih
Križevski občinski svet je minuli teden potrdil letošnji proračun, »težek« dobre štiri milijone
evrov. Del proračuna je tudi načrt
razvojnih programov, iz katerega
je razvidno, da bo občina v prihodnje veliko investirala v turizem.
Izmed številnih naložb, večina
bo povezana z revitalizacijo Gajševskega jezera, je treba omeniti
razgledni stolp v Zasadih. S postavitvijo stolpa, ki jo načrtujejo v letu 2017, želijo razviti v tem
delu Prlekije nov turistični produkt. Stolp, za katerega projekti
še niso narejeni, naj bi omogočal
pogled vse do Blatnega jezera.
konca leta 2017 urediti čiščenje s pomočjo naravnih čistilnih sistemov, ki
jih je tokrat predstavila Nina Globovnik iz Mednarodnega centra za ekoremediacije na FF UM. Ana Vovk Korže,
ki prav tako prihaja iz tega centra, je
pred razpravo s slikovnim prikazom
predstavila nekatere domače (gramoznica Strnišče v Občini Kidričevo, rib-
nik Vrbje v Občini Žalec) in tuje stoječe vode (ribnika Harter v Avstriji in
Banyoles v Španiji), ki so jih uredili v
zanimive turistične točke. »Predvsem
izkušnje iz tujine kažejo, da lahko uredimo brez velikih stroškov zanimive
destinacije, tudi učne poligone,« je
dejala Vovk-Koržetova.
V nadaljevanju so zbrani občani dejali, da je najprej treba očistiti jezersko vodo in šele nato začeti razmišljati o posegih v prostor za potrebe
turizma. Smrad, ki je neprijeten predvsem v poletnih mesecih, odganja
tako ribiče kot tudi deskarje in sprehajalce. Želijo si, da se jim v prihodnjih delavnicah pridružijo predstavniki Agencije Republike Slovenije za
okolje, ki upravljajo vode. Pojavlja se
bojazen, da bi jim načrtovane posege
v prostor preprečila prav omenjena
agencija. Občina Križevci je med tem
že pridobila vsa potrebna soglasja za
ureditev sprehajalne poti okoli jezera.
Dela se bodo začela v letošnjem letu.
Uporabniki jezera si želijo še to, da se
večkrat letno, dokler ne bo večjih posegov na območju jezera, pokosi trava
na nabrežju in postavijo klopi za vsakodnevne obiskovalce.
Miha Šoštarič
barometer
Akademski slikar Mirko Rajnar
Že 20 let vodi Mikkove likovne delavnice, v okviru katerih je sodelovalo
skoraj 400 likovnih ustvarjalcev. Poleg tega se je 40 mladih tudi s pomočjo tečaja in njegovih nasvetov vpisalo
na srednje šole in univerze za likovno umetnost, oblikovanje, arhitekturo ali katero drugo, kjer so potrebne
likovne veščine. Udeležence spodbuja,
da razvijajo svoje talente in se bolj kot
razstavam posvečajo lastnemu delu in
napredku.
Marin Rantaša
prvak v pomnjenju
Robert Šbül o »vplivu«
krave na ovitku
Na 7. odprtem državnem prvenstvu v
pomnjenju »Memoriada 15« je postal
v kategoriji otroci državni prvak Marin Rantaša, učenec sedmega razreda
Osnovne šole III iz M. Sobote. Tekmovali so v pomnjenju obrazov in imen,
hitrih števil, abstraktnih slik, binarnih
števil, naključnih besed, datumov zgodovine in hitrih kart.
Kmet iz Skakovec opozarja na številne
težave v mlekarski panogi in kmetijstvu nasploh, predvsem kadar je govor o malem kmetu. Mnogi ukrepi se
mu zdijo nelogični in celo neizvedljivi,
tudi novi kmetijsko-okoljski ukrepi in
plačila. Podčrtujemo pa njegovo izjavo: »V Sloveniji kmeta učijo kmetovati tisti, ki so kravo videli le na čokoladnem ovitku.«
10
kultura
| Vestnik | 26. marca 2015
Nagrajenci bodo skrivnost
Člani Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki odloča o vsakoletnih državnih kulturnih nagrajencih, menijo, da je bolje, da imena nagrajencev
ostanejo skrivnost do javne podelitve nagrad. Želijo spremeniti statut in k
sedanjim dodati še nove umestnosti, kot so video, kostumografija, scenografija, grafično industrijsko in unikatno oblikovanje. Razmišljajo tudi,
da bi prireditev zaupali javnim zavodom in ne le posameznim režiserjem.
Druženje po uradni razglasitvi pa naj je del proslave.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Poezija pomladi
Prvi dan pomladi se praznuje tudi svetovni dan poezije. Poeziji se posvetijo na različnih dogodkih, prireditvah ali jo prebiramo in doživljamo kje
v samoti. Irina Bokova, generalna direktorica Unesca, je v svoji poslanici
poudarila, da ni ničesar občutljivejšega od poezije, in ker izraža vso moč
človeškega uma, tudi ničesar prožnejšega. Letošnja novost pa je, da je
postal verz plačilna valuta. V nekaterih kavarnah po svetu in tudi pri nas
so gostje kavo lahko plačali z verzom.
Kulturni bazar
Prejšnji teden je bil v Cankarjevem
domu 7. Kulturni bazar, kjer se je
predstavilo približno 300 kulturnih
ustanov iz vse Slovenije. Z delavnicami in različnimi predstavitvami
so vabile goste vseh generacij, da
jih obiščejo v njihovem kraju.
Dvajset let Mikkovih likovnih delavnic
Vizije 2015
Škoda, če ne bi imeli možnosti
razvijati svojega talenta
Mladi bi
morali imeti
možnost,
da se vključijo
v gledališče
Vodi jih akademski slikar Mirko Rajnar – Delavnice doslej obiskovalo skoraj 400 ljubiteljskih slikarjev
Letos je 20 let, odkar na Osnovni šoli
I Murska Sobota neprekinjeno potekajo Mikkove likovne delavnice, ki jih
vsa leta vodi akademski slikar Mirko
Rajnar. V tem času je delavnice obiskovalo skoraj štiristo posameznikov,
nekateri so hodili celo več let, poleg
tega pa je svoje veščine izpopolnjevalo 40 mladih, ki so tudi s pomočjo tečaja uspešno opravili sprejemne izpite
na srednjih, visokih šolah in akademijah za oblikovanje, likovno umetnost,
arhitekturo in drugih, kjer je potrebna likovna nadarjenost.
Podobne delavnice so imeli v večjih
krajih in razmišljali smo, da bi jih uvedli tudi pri nas, pove Rajnar. »Velikokrat me je kdo prosil za nasvet ali pomoč pri pripravah na sprejemni izpit,
pa sem menil, da bo bolje, če potekajo organizirano in sistematično in da
iste stvari ne razlagam desetkrat. Skupaj s tedanjim Mladinskim klubom in
na priporočilo umetnostnega zgodovinarja Janeza Balažic smo se obrnili na Mestno občino Murska Sobota,
kjer so pokazali razumevanje.« Likovno delavnico pa so sprejeli na OŠ
I Murska Sobote in tu so, sicer v drugi
učilnici, še danes. Z učiteljem likovne
umetnosti Štefanom Červekom pa si
20 let celo delita likovni kabinet.
Delavnice so bile namenjene predvsem mladim. »Šlo mi je za to, da delamo z mladimi,« pove Rajnar. »Kot
začetnik se spomnim, da nisem imel
nobenega, ki bi ga lahko vprašal ali
prosil za nasvet, in mi smo jim s temi
delavnicami odprli to možnost.« Za
tiste, ki želijo nadaljevati šolanje na
O tipični
slovenski družini
V okviru srečanja Vizije 2015 je
nastopila v grajski dvorani v Murski
Soboti ljubiteljska dramska skupina
Mokoš VKITŠ Bakovci s predstavo
Tipična slovenska družina, ki jo je
režiral Edvard Jakšič, tudi avtor
besedila, dramaturg, scenograf
in kostumograf. Zgodba govori o
vsakodnevnih in pogosto zapletenih
odnosih v razširjeni družini, ki živi pod
skupno streho. Posebno vlogo pri tem
ima dedek (Uroš Černjavič), ki s svojo
pokojnino preživlja družino. Nastopajo
še njegova hčerka (Klementina Kojek),
ki je zaposlena, brezposeln mož
(Klemen Jendrič), kar dodatno zaplete
družinske odnose, vnuka pa se ubadata
s svojimi mladostniškimi težavami.
Vnukinja (Ives Bodanec) sanja o prvi
ljubezni in svojem fantu Karlu (Timotej
Ferbežar), osnovnošolec (Nikolaj
Šeruga) pa na svoj način spremlja
dogajanje v družini. Kot moderatorka
je sodelovala še Nina Srejš. Gre za
mlado gledališko skupino, v kateri
nastopajo srednješolci iz različnih
srednjih šol, ki so se s to predstavo
prvič predstavili na gledališkem
odru. Pri tem so pokazali veliko volje,
energije in želje po ustvarjanju.
A. N. R. R. fotografija klemen jendrič
Vsaj 40 mladim je Mirko Rajnar pomagal, da so se vpisali na želeno šolo ali univerzo, poleg tega pa je delavnice obiskovalo
skoraj 400 posameznikov. fotografija a. nana rituper
kateri od likovnih smeri, delo prilagodi potrebam in predpisani snovi za
sprejemne izpite na posamezni šoli.
Pohvali se lahko, da je 80 odstotkov
vseh, ki so prišli k njemu, uspešno
opravilo sprejemne izpite.
Običajno se srečujejo dvakrat, včasih, še posebno poleti, ko delajo zunaj
in na terenu, pa tudi trikrat in rišejo
po tri šolske ure. V skupini ljubiteljskih slikarjev pa je bolj pestro, so tudi
osnovnošolci in starejši, ki imajo veselje in voljo do ustvarjanja, a morda
v življenju niso upali ali imeli možnosti, da bi se posvetili likovni umetnosti. Pravi: »Večina tistih, ki pride v delavnice, so nadarjeni in bilo bi škoda,
da ne bi razvijali svojega talenta ter se
naučili osnov in pravil.«
Pri delu uporabljajo vse tehnike, in
to po želji. Rajnar: »Spodbujam jih, da
v začetku delajo s tempero, ker je teh-
nika, ki se da korigirati in ni draga, kasneje pa se odločajo, kot jih zanima in
jim ustreza. V tem času je nastalo kar
nekaj likovnih del, ampak o razstavah
ne razmišljajo veliko. »Razstave imamo le občasno, bolj kot o delu za razstavo želim, da razmišljamo o lastnem
delu, izpopolnjevanju in nadgrajevanju svojega znanja,« še pove. In to je
to, da res delaš za lastno dušo.
A. Nana Rituper Rodež
Samo ena mladinska
predstava iz Pomurja –
Ali so možnosti za
gledališko ustvarjanje
Na festivalu mladinskih gledališč Vizije
2015 se je na regijski izbor, kamor spadajo severovzhodna Slovenija, Maribor
in Koroška, prijavila le ena skupina iz
Pomurja. »Ena, samo ena, na žalost,« je
povedala po predstavi ljubiteljske gledališke skupine Mokoš VKITŠ društva
Bakovci strokovna spremljevalka Dunja Zupanc, ki si ogleda vse predstave,
potem pa za državno srečanje s tega
območja izbere dve najboljši predstavi. »Kot vidim mlade tukaj, imajo voljo, željo, energijo, imajo tudi talent
in potenciale, zato mislim, da bi morali ustvarjati in imeti možnost, da se
vključijo v gledališče. Da bi bil nekdo,
ki bi z njimi delal in jih spodbujal.«
Gledališče je za mlade tista stvar,
kjer se naučijo izražati, pa ne samo
v gledališkem smislu, ampak lahko s
pomočjo gledališča najdejo sebe, svoj
glas, pokažejo svojo osebnost in se ob
tem razvijajo, pove. Tega bi se morali
zavedati tudi odrasli in mladim omogočati, da imajo neki prostor za ustvarjanje, sicer začnejo bežati v večje kraje
ali, kar je še huje, v alkohol in druge
neprimerne dejavnosti.
Zupančeva je tudi povedala, da so se
v gledaliških krogih pogovarjali, da bi
razpisali gledališke delavnice in povabili ljudi, profesionalce, da mladim po-
BOLJŠA STRAN SPLETA
sredujejo znanja in veščine, s katerimi lahko delajo in se razvijajo. Pri tem
spomni tudi na gledališče Torpedo, ki
sta ga pred leti zasnovala danes uveljavljena igralca Gorazd Žilavec in Vlado
Vlaškalič ter pritegnila mnoge mlade
nadarjene igralce, skupaj pa so osvojili
publiko, tudi v Sloveniji. »Mladi pri vas
imajo neko posebno energijo, poetiko,
imajo nekaj, kar pritegne publiko.«
Res pa je tudi, da je v večjih mestih
gledališče mladim veliko dostopnejše,
lahko hodijo na predstave ali se srečajo s pouličnimi predstavami. »Mislim,«
pove Zupančeva, »da bi bilo treba mladim v manjših krajih približati gledališče. Bolj je tudi običajno, da v večjih
mestih mentorji povabijo kakšnega
profesionalnega gledališčnika, ki jim
pomaga ali da kakšen nasvet, v manjših krajih pa ne vedo, da bi bil marsikdo pripravljen priti k njim.«
O edini pomurski predstavi Tipična slovenska družina pa je povedala, da so se mladi skupaj z režiserjem
dobro lotili problemov v tipični družini in v predstavo vnesli razmišljanja
mlajše generacije. Gre za predstavo, ki
se lahko razvija in živi, saj imajo sodelujoči veliko idej in zamisli, ki jih še
lahko razvijejo. Sama pa jih je spodbudila, naj se odzovejo na posamezne
dogodke, in da lahko v predstavo dajo
še več sebe.
A.Nana Rituper Rodež
intervju
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
11
Edit Szilágyiné Bátorfi
Potrebujemo le pozitiven pristop
in pripravljenost za veliko dela
Nova madžarska veleposlanica v Sloveniji vidi številne možnosti gospodarskega sodelovanja med državama
E
dit Szilágyiné Bátorfi, ki je v začetku meseca na mestu madžarskega veleposlanika v Sloveniji
nasledila Istvána Szenta - Iványija, se
je v svoji dosedanji karieri ukvarjala
predvsem s Srednjo Evropo, pred prihodom v Ljubljano je bila nacionalna usklajevalka za države Višegrajske
skupine na ministrstvu za zunanje zadeve. Pred tem se je več kot dvajset let
ukvarjala z mednarodnimi ekonomskimi odnosi, predvsem z dvostranskimi odnosi med Madžarsko in Poljsko, Češko, Avstrijo in Nemčijo, kjer je
dvakrat celo delovala. Pozneje je nače-
kurenčna podjetja, ki bodo ustvarjala
nova delovna mesta, da bi lahko mlade
generacije ostale, kjer so bile rojene.
Drugi izziv pa je, da bo v šolah dovolj
učencev, saj če ne vidiš nekega zagotovila, da boš lahko kasneje v poklicnem življenju uporabljal materni jezik,
je tudi manj volje za učenje. Zanimivo,
da sem opazila podobno težavo pri porabskih Slovencih, ki sem jih obiskala, preden sem prišla v Slovenijo. Tudi
tam imajo dobro finančno podporo in
zakonodajo, vendar primanjkuje služb
in volje za učenje maternega jezika.
dvojezičnih šolah. Ali morda madžarska vlada pripravlja kakšne ukrepe
za rešitev teh težav?
Menim, da je to vprašanje bolj kompleksno. Slišala sem, da so te šole dobro opremljene in celo Madžari pošiljajo v njih svoje otroke, ker so na
toliko višji ravni. Za Prekmurje in Porabje je pomembno, da imamo v šolah dobro dvojezično metodologijo
in dobro izurjene učitelje. Slovenski
učitelji bi morali delovati v Porabju
in madžarski v Prekmurju, da bi lahko ohranjali visoke standarde, to bi
moral biti pomemben del našega dvo-
rodnih podjetij, ustvarjanje čezmejne
dobaviteljske mreže pa bi bilo lahko še
en pozitiven dejavnik sodelovanja. Državi imata tudi veliko skupnega zaradi geopolitičnega položaja, obe sta na
križišču pomembnih logističnih poti.
Če bi lahko sodelovali pri tehnični izboljšavi teh poti, bi lahko pridobili veliko spodbudo za dvostransko sodelovanje. Prav tako bo kmalu izboljšana
železniška povezava med državama,
madžarska stran je že pripravljena, v
Prekmurju sem tudi že videla prve stebre za elektrifikacijo proge. S prepletom naših energetskih trgov bi lahko
bo začela delovati poleti in bo dobra
podlaga za krepitev gospodarskega
sodelovanja.
Madžarsko gospodarstvo je v Prekmurju vidneje zastopano z MOL-om
in bencinskimi črpalkami. So še kakšna konkretna podjetja, ki so izrazila pripravljenost za investiranje v
regiji. So že kakšni konkretni projekti?
Če kdo namerava investirati v Slovenijo, je to za nas pomembno, saj moramo take aktivnosti podpreti. V Sloveniji so najpomembnejša pričakovanja
glede privatizacije in investicij, investitor se namreč odloča za prihod v državo glede na dobičkonosnost neke aktivnosti. Če je v Sloveniji investicijam
prijazno okolje s podporo za nove naložbe, to vzbuja tudi pozornost in zaupanje pri investitorjih, ki jima bodo
sledili konkretni pogovori. Zato potrebujejo podjetja jasno predstavo o
pričakovanjih in pogojih v Sloveniji.
Šele nato lahko govorimo o konkretnih projektih. Madžarska veliko vlaga v tujini, predvsem v Srednji Evropi,
nekatere investicije so celo strateškega pomena. V nekem pogledu nastaja
prepleten srednjeevropski trg in vesela bi bilamadžarskih vlagateljev v
Sloveniji, seveda pa je vse odvisno od
okoliščin.
Madžarska banka OTP sodeluje pri
privatizaciji druge največje slovenske banke NKBM, imate kakšne informacije glede tega?
Ponudbe so bile dane, odločitev bo
prišla, takrat bomo videli.
Slovenski mediji so poročali, da želi
MOL vstopiti v lastništvo Petrola s
pomočjo povezanih igralcev iz drugih držav, imate kakšne informacije
o tem?
Edit Szilágyiné Bátorfi, nova madžarska veleposlanica v Sloveniji: »Moramo pritegniti pozornost malih in srednje velikih podjetij z obeh strani meje, da podrobneje
preučijo trga obeh držav, potem lahko naredimo neverjeten preobrat.« fotografija nataša juhnov
lovala oddelku, ki se je ukvarjal z ekonomskimi odnosi med partnerskimi
evropskimi državami. »V karieri sem
se osredotočila na Srednjo Evropo in
ekonomske odnose.«
Pred kratkim ste obiskali Lendavo in
predstavnike madžarske manjšine v
Sloveniji. Kako vidite položaj, mogoče v primerjavi z drugimi državami, v
katerem živi madžarska manjšina?
Lendavo in Prekmurje sem nazadnje obiskala ob madžarskem narodnem prazniku petnajstega marca, v
okviru te proslave sem se sešla s predstavniki manjšine, to pomeni, da smo
imeli na voljo malo časa za temeljite
analize in razprave o njihovem položaju. Iskreno povedano sem dobila prvi
vtis, da je položaj tam živeče manjšine
dobro urejen z zakonodajo, za katero
bi celo rekla, da je vzorna v primerjavi
z razmerami v drugih državah, v katerih živi madžarska manjšina. Nisem še
imela možnosti obiskati njihovih institucij, upam pa, da bom kmalu uspela
pogledati, kako delujejo in kakšne so
njihove vsakodnevne težave. Kot velik
izziv za prihodnost vidim ustvarjanje
novih delovnih mest za ljudi na tem
območju. Kriza je povzročila nekaj
podjetjem v regiji velike težave, zaradi
katerih so morali odpuščati zaposlene,
to pa tamkajšnjim družinam povzroča
velike težave. Treba je torej najti kon-
pridobili še več možnosti za sodelovanje. Obstaja torej veliko področij, na
katerih smo lahko aktivni, potrebujemo le pozitiven pristop in pripravljenost za veliko dela.
Predstavniki madžarske manjšine
kljub dobremu pravnemu okviru
večkrat opozarjajo na neskladje med
zakonodajo in njenim izvajanjem v
praksi, predvsem glede resnične dvojezičnosti v ustanovah. Ste seznanjeni s to problematiko?
stranskega sodelovanja. Med državama obstaja sporazum o kulturnem sodelovanju, na podlagi katerega nastaja
nov delovni program. Upam, da bo namenil dovolj pozornosti tudi izmenjavi učiteljev in še posebej njihovemu
usposabljanju.
Slišala sem, da v ustanovah ni uradnikov, ki bi resnično znali uporabljati
oba jezika, tudi zagotavljanje teh standardov je lahko eden od prihodnjih izzivov. Ko je enkrat dan ustrezen pravni okvir, bi morala praksa temu kmalu
slediti. Upam, da bom lahko po srečanjih s predstavniki lokalnih oblasti in
predstavniki institucij izpostavila nekaj uporabnih korakov, ki bi jih lahko naredili za rešitev teh vprašanj. O
Srednji Evropi sem se naučila, da je to
večkulturno in večjezično okolje nekaj unikatnega, česar ne smemo zanemarjati. V primerjavi z, recimo, Zahodno Evropo lahko Srednja Evropa
ponudi zelo pisano podobo, iz katere
izhaja veliko kreativnosti, ta pa je lahko naša konkurenčna prednost, ki je
ne bi smeli izgubiti s tem, da se ne bi
osredotočali na te vsakodnevne težave, ki so osnova za življenje v večkulturnem okolju.
Madžarska je za Slovenijo pomembna gospodarska partnerica. V letu
2012 je bilo med državama za več kot
1,5 milijarde evrov blagovne menjave, kje vidite priložnosti za utrditev
sodelovanja.
Madžarska država skuša okrepiti vezi
z Madžari v sosednjih državah, v ta
namen je ustanovila Poslovno mrežo karpatske regije, ki ima pisarno
tudi v Lendavi. Za zdaj se zdi, da je
osredotočena predvsem na kulturno
sodelovanje, je na obzorju že kakšen
posel, o katerem bi lahko govorili?
Obstaja še veliko priložnosti, ki jih
doslej nismo izkoristili in ki potrebujejo posebno pozornost. Kot vidimo, se
lahko pojavijo tudi spontano. Moramo
pritegniti pozornost malih in srednje
velikih podjetij z obeh strani meje, da
podrobneje preučijo trga obeh držav.
Potem lahko naredimo neverjeten preobrat. Ta podjetja so v glavnem osredotočena na sosednje trge in ne bodo
poslovala v Aziji ali drugih oddaljenih
lokacijah. Oba trga sta zahtevna zaradi jezikovne ovire, zato je moj namen
pripeljati predstavnike teh podjetij v
Slovenijo in jim pokazati priložnosti
ter jih seznaniti s potencialnimi lokalnimi partnerji, da bi ugotovili, ali
lahko skupaj poslujejo. Tudi proces
privatizacije v Sloveniji in nove »greenfield« naložbe so lahko priložnosti. V
regiji deluje tudi nekaj velikih medna-
Trenutno poteka reorganizacija te
mreže. Po volitvah je prišlo do spremembe v madžarski vladi, tako da
mednarodni ekonomski odnosi zdaj
spadajo v pristojnost zunanjega ministrstva. Pripravlja se nova mreža za
gospodarsko sodelovanje v Srednji
Evropi, ki bo neke vrste središče za
pospeševanje sodelovanja v tej regiji. Tudi v Lendavi bo taka pisarna,
ki bo odprta predvidoma maja. Imeli bomo tudi veliko drugih pisarn, ki
ne bodo osredotočene samo na države okoli karpatskega bazena, temveč
bodo tudi na jugu Poljske in drugih
krajih držav Srednje Evrope. Osnova
ideja tega projekta je pomoč mnogim
madžarskim malim in srednje velikim
podjetjem, ki ponujajo dobre izdelke
ali storitve, nimajo pa potrebnih zmogljivosti za poslovanje s tujino. Mreža
Kot ste omenili, se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi porabski Slovenci, ki imajo težave predvsem z znanjem slovenskega jezika zaposlenih v
Družba sama je dala izjavo glede
tega, jasno so povedali, kaj so njihovi
nameni v regiji in posebej v Sloveniji,
glede tega nimam drugih informacij …
Gre za resne zadeve, zato je pomembno, da bistvene podatke posredujejo
institucije, ki jih to zadeva.
Madžarska je ustanovila tudi konzularno pisarno v Lendavi, kako vidite
njeno vlogo?
Pomembno je biti blizu tamkajšnjim
ljudem, ki se lahko obrnejo na pisarno
z raznimi vprašanji ali opravijo osnovne konzularne zadeve, ki jih je v pisarni mogoče opraviti. Pisarna ima tudi
pomembno vlogo pri kulturnem sodelovanju, saj je v Lendavi veliko kulturnih dogodkov. Celotna regija je zelo
kompleksna in potrebuje posebno pozornost. Pisarna s svojimi dejavnostmi pomaga razumeti specifične potrebe na tem območju.
Madžarska je Madžarom v tujini
omogočila pridobitev madžarskega
državljanstva. Na zadnjih madžarskih parlamentarnih volitvah je bilo
v pisarni volišče. Je bil osnovni namen pisarne pridobitev čim večjega
števila novih državljanov?
Mislim, da ne. Odločitev za odprtje
konzulata je bila sprejeta že pred leti.
Bili smo zelo srečni, da smo končno
lahko odprli vsaj konzularno pisarno,
medtem ko imajo porabski Slovenci v
Monoštru generalni konzulat. Kmalu
bomo lahko ocenili prvo leto delovanja pisarne in na podlagi tega bomo
ugotovili, kaj bodo njene naloge v prihodnosti in kako naj se razvija. V pisarni bo poleti začel delovati tudi diplomat, ki bo posebej odgovoren za
gospodarsko sodelovanje.
Timotej Milanov
12
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 26. marca 2015
Aurora coworking
Za več »ženskega«
principa v podjetništvu
V nekdanjih prostorih banke v Lendavski ulici v Murski Soboti zaživel prvi
»sodelavni« prostor v Pomurju – Idejo dobil in uresničil Jose Morales
bila pripravljati kulinaričnih in drugih izkustev polne izlete oziroma potovanja. Tako je recimo skupino ljudi
odpeljal na avstrijsko Štajersko: »In
imeli smo se … ah, fantastično.« Očitno duh Lincoln Islanda spet oživlja
z Auroro, saj bo »sodelavni« prostor,
ali pa – še bolje – prostor sodelovanja, poleg ugodnosti svojim članom
ponujal tudi dogodke, predavanja in
ekskurzije.
Aurora grška boginja zore
»Če pogledate svet podjetništva,
vidite, da je veliko 'moških' načinov
delanja stvari: agresivnosti, strategij,
strukture, iniciativ. In tudi ženske, ki
delajo v tem svetu, postanejo take. In
vprašal sem se, katere organizacije pa
delajo obratno: torej ne veliko strategije, več 'common sensa', torej zdrave
pameti; ne dajejo toliko poudarka na
'delati', ampak več na 'dovoliti, da se
zgodi'. Ženski aspekt torej manjka v
poslovnem svetu! Kajti vse dobro deluje le, če je v ravnovesju. Zato sem izbral žensko ime Aurora, ki je – po mitologiji – sestra lune in sonca, je grška
boginja zore, ki naredi, da sonce vzide. Zato je tudi simbol novih začetkov,
poguma; je nekaj, kar vsak potrebuje, da začne svoj dan. Pogumen moraš
biti, da sprejmeš spremembe, ki ti jih
prinaša dan. In to je smisel podjetništva – večno spreminjanje.«
Za zdaj deset članov
»Ko sem prijateljem pokazal logo, so
mi vsi rekli: 'Pa daj, Jose, to je videti kot logo za neke nove toplice, masažni ali pa lepotilni salon!' In takrat
sem vedel, da je dober; da je to to, kar
želim,« pravi Jose Antonio Morales.
Podjetnik, ki se je pred več kot desetletjem poročil v Prekmurje, tu odprl
podjetje B4Contact, odšel – delovno
in skupaj s celo družino – v New York,
se po dveh letih vrnil in nato vprašal:
»Kaj pa zdaj? Kaj bom delal? Kaj si
sploh želim?« Ena slovensko odmevnejših je bila njegova »Fear and Fail
conference«, torej konferenca o strahu in neuspehu, ki jo je organiziral po
tem, ko se je vrnil iz Amerike, in na
kateri so na neuspeh pokazali kot na
nujni del uspeha. A tudi to je minilo in
spet se je znašel v praznem prostoru.
Potem je prišla – Aurora.
Podjetnik tvega
Ne, pravzaprav je bil še pred Auroro
Lincon Island, podjetje, ki ga je Jose
ustanovil še med življenjem v Ameriki: »Ko sem bil otrok, sem bral knjigo
Julesa Verna Skrivnostni otok, v kateri je ime tega otoka sicer omenjeno šele na koncu, gre pa za Lincoln
Island. In ta knjiga v osnovi govori o
pustolovščinah; in v španščini, ki je
moj materni jezik, se 'pustolovščinam' reče 'emprendadores', to je, kar
danes imenujemo 'entepreneur' oziroma podjetnik. In to je v moji glavi
naredilo povezavo, da biti podjetnik
pomeni tvegati.« Ideja njegovega samostojnega podjetja Lincoln Island je
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Jose Morales v Aurori, prvem coworkingu, torej sodelovalnem prostoru, v Murski Soboti, ki mu ga je pomagala opremiti
žena. fotografija vida toš
Jose Morales pravi, da je videl veliko oblik coworkinga, torej prostorov, kjer med seboj sodelujejo različni
ustvarjalci iz različnih panog: »Posli
se vedno sklepajo zunaj pisarne, poleg tega, če si vedno doma, postaneš
depresiven. Kajti 'sodelavni' prostor
ni vedno prostor, kamor prideš delat –
čeprav imaš tukaj na razpolago mizo
pa internet pa kavo –, to je tudi prostor, kamor se prideš družit, mrežit,
radi rečemo danes.« Morales ima za
prihodnost milijon idej, saj bo članom
Aurore članstvo omogočalo tudi sodelovanje na najrazličnejših dogodkih,
seminarjih, delavnicah, izletih … A za
zdaj si prizadeva, da bi pridobil čim
več članov: »Trenutno sem jaz tisti, ki
iz svojih sredstev to financiram, če pa
želimo preživeti – torej stroškovno –
potrebujemo vsaj 20 članov. Za zdaj,
moram povedati, je zanimanje vseh
veliko in odzivi zelo dobri. Tako da
sem optimist.«
V Aurori je na razpolago kakih 15
miz, kjer lahko podjetniki delajo za
računalnikom; na približno 120 kvadratnih metrih nekdanje banke sta
tudi sejna soba in majhna kuhinja, sicer pa je na voljo seveda brezžični internet, vsak član Aurore pa ima tudi
profil v zasebnem omrežju, ki omogoča povezavo z drugimi člani. Sicer pa
je možnost štirih načinov sodelovanja z Auroro: v prvi predalček padejo
»nečlani«, potem je tako imenovano
»free članstvo«, »omejeno članstvo«
in pa »neomejeno članstvo«.
Vida Toš
Razstava ročnih del in domače obrti
18. Jožefovi dnevi na Cankovi
Dogajanje popestrili še s tradicionalnim Jožefovim pohodom in folklornim večerom
Alojz Filipič (levo) in Marko Milič sta se potegovala za funkcijo predsednika
OZVVS Ljutomer. fotografija miha šoštarič
OZVVS Ljutomer
Filipič ostaja predsednik
Srebrni plaketi za Milana Štrakla in Antona Kosija
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Ljutomer
povezuje 226 članov, na tokratnem
zboru pa so med drugim opravili volitve. Preden so izvolili novega predsednika, so v statutu spremenili člen,
ki je doslej dovoljeval zasedbo predsedniškega mesta le dva mandata. Po
sprejeti spremembi je mandat predsednika neomejen. Za predsednika
združenja sta se potegovala dosedanji predsednik Alojz Filipič in sekretar Marko Milič. Na tajnem glasovanju
so prisotni Filipiču namenili 32 glasov,
Miliču pa pet. Ob prisotnosti predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenije Ladislava Lipiča sta bili podeljeni
na zboru srebrni plaketi zveze. Prejela
sta jih Milan Štrakl in Anton Kosi.
M. Š.
V sklopu prireditve Jožefovi dnevi na
Cankovi, ki poteka že 18. leto, so organizatorji tudi letos pripravili razstavo ročnih del in domače obrti. Na njej
je sodelovalo kar nekaj rokodelcev iz
bližnjih in daljnih krajev.
Tako je bilo na razstavi med drugim
mogoče videti izdelke iz koruznega ličja, kreppapirja, vezenine, kovaške izdelke, lesene izdelke in pletene izdelke iz šibja.
Prav tako je bilo na ogled tudi nekaj različnih vrst pirhov oziroma »remenk« in tudi drugo velikonočno
okrasje. Večina rokodelcev je na razstavi tudi prikazala način dela in svoje
tehnike. Omenjeno razstavo so združili s kulinarično razstavo ter razstavo
proizvajalcev vin, medu, olja in drugih domačih dobrot.
Vsako leto na njej sodelujejo nekateri novi rokodelci. Letos je med drugimi to bila tudi Ana Manojlovič iz
Murske Sobote. Prikazala je tehniko
porisave velikonočnih jajc, imenovano batik. Kot pravi, se je tega naučila
od očeta, ki je bil doma iz Bogojine,
kjer je ta tehnika precej bolj znana.
Sama jo prakticira že 30 let, izdelke
pa predvsem podari sorodnikom in
prijateljem ob velikonočnih praznikih. Razstave na Cankovi se je udeležila tudi zaradi tega, ker je želela
predstaviti batik tehniko, ki je tam
manj znana.
Sicer pa so se tudi letošnji Jožefovi dnevi začeli z razstavo likovnih del
Letos so si lahko obiskovalci na razstavi ročnih del na Cankovi ogledali tudi batik
tehniko okraševanja velikonočnih jajčk, ki jo je predstavila Ana Manojlovič iz
Murske Sobote. fotografija ciril kosednar
članov Likovne sekcije Ludvika Vrečiča s Cankove v tamkajšnji galeriji vile
Vogler ter nadaljevali z omenjeno razstavo domačih obrti. Celotno dogaja-
nje so popestrili še z Jožefovim senjem
ter dogodki, kot sta tradicionalni Jožefov pohod in folklorni večer.
C. K.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
ljudje in zgodbe
26. marca 2015 | Vestnik |
13
Karmen in Jožef Sreš, petindvajset let v glasbenih vodah
Glasba je postala
dejavnost, vendar
ne gre samo za posel
Vsi iščejo neki prostor, tako tuji glasbeniki pri nas kot tudi mi drugje – Iskanje
tržnih priložnosti je predvsem povezano z glasbenim okusom publike
Karmen in Jožef Sreš se z zabavno glasbo ukvarjata že petindvajset let, čeprav
na začetku o tem, da bo muzika kmalu postala tudi njun posel, s katerim
se danes preživlja družina, sploh nista
pomislila. Zdaj imata peto leto registrirano samostojno podjetje Avantura, glasbena dejavnost Jožef Sreš, prej
pa sta dvajset let delala prek agencij in
prejemala avtorske honorarje.
Ko sta si Sreševa ustvarila družino
in je bilo vse težje usklajevati družinske in službene obveznosti z nastopi,
je redno zaposlitev v Planiki in delo,
za katerega se je izučila, najprej pustila Karmen, čez pol leta pa je iz Mure
odšel še Jožef. O tem, ali bo družina z
glasbo lahko preživela, se takrat sploh
nista spraševala, morda zato ne, pravi Jožef, ker sta bila oba še mlada. Kar
šla sta po neki poti, ki jo je prineslo življenje. Tudi kantavtor Vlado Kreslin, s
katerim so se srečevali na različnih prireditvah, in ki je začel svojo profesionalno glasbeno pot na podoben način,
jima je enkrat dejal, da ko se povsem
posvetiš glasbi, je to potem lahko čisto
dobra dejavnost.
Glasba je torej postala dejavnost, s
tem pa se ji je bilo treba posvetiti na
neki drugačen, bolj resen način, čeprav
so kot skupina Avantura že prej skrbeli
za dobro opremo in izvedbo nastopov
ter se trudili delati dobro. Sprejeli so
veliko več povabil za nastope kot prej,
ob samostojnih nastopih pa je Avantura postala tudi spremljevalni bend.
Tako so začeli sodelovati s pevko Simono Weiss in hrvaškima popglasbenikoma Vladom Kalemberjem in
Jasminom Stavrosom. Do tega sodelovanja je prišlo po spletu okoliščin, pripovedujeta Karmen in Jožef, ko pa si
enkrat že v glasbenih krogih, se je veliko lažje prebijati in sklepati dogovore
o nadaljnjem sodelovanju z različnimi
pevci. Zdaj je Avantura tudi stalni spre-
Avantura
Avantura, glasbena dejavnost, ki
jo kot samostojno podjetništvo
izvajata Karmen in Jožef Sreš,
zajema nastope glasbene skupine Avantura in Dueta Karmen,
voditeljstvo televizijskih oddaj
in drugih prireditev, povezanih z
glasbo, ter praktično poučevanje
igranja bobnov, ki je namenjeno
predvsem otrokom.
mljevalni bend Tanje Žagar. »Čeprav je
glasba postala naša dejavnost, je še vedno ne dojemamo samo kot posel, ampak jo izvajamo z veseljem, in ker nam
je ob tem lepo,« je povedala Karmen.
V tem je tudi skrivnost dolgoletnega
obstoja, vzpona in uspeha na glasbeni
sceni. »Mislim, da lahko traja dalj časa
samo zato, ker publika vidi in občuti,
da smo pri tem zmeraj iskreni in nam
je vsa ta glasba, ki jo izvajamo, resnično tudi všeč. Nikoli nismo delali le po
nekih planih, ampak tako, kakor smo
začutili.« Miki Šarac, menedžer Tanje
Žagar, jim je enkrat dejal, da se čuti, da
imajo to glasbo radi in da zato tudi lahko delujejo skupaj. »Mi lahko pokličemo najboljše virtuoze na posameznih
glasbilih, ampak če ne čutijo te glasbe,
ki jo igrajo, ne moremo delati skupaj,«
je povedal.
Dijakinje Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, ki so bile na delovni praksi na
Irskem. fotografija edvard jakšič
Po Nemčiji in Malti še Irska
Kozmetičarke prvič, zdravstveniki že prekaljeni mački
Dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota so
v okviru Erasmusa+ prvič obiskali zeleno Irsko
»Nikoli se nisem videla kot zvezdnica, ampak sem se z glasbo začela ukvarjati
zato, ker sem vedno želela prepevati in nastopali. To je ta razlika med pevci.
Nekateri namreč začnejo zato, ker želijo biti slavni.« fotografija nataša juhnov
Tako kot vse drugo je tudi trg zabavne glasbe v petindvajsetih letih, kolikor sta Sreševa na glasbeni sceni, doživel spremembe, a še vedno deluje po
nekih drugačnih osnovah, kot jih poznajo druge storitvene dejavnostih. Videti je, da je na tem področju vse večja
konkurenca in da na številnih prireditvah nastopajo tudi bendi ali pevci, ki
prihajajo od drugod. Tudi na tak način
je mogoče nekomu od zunaj gledati na
to, pove Karmen, vendar sama v tem
ne vidi nekega poseganja v »prodajni«
prostor, ki bi bil namenjen le za nekoga. Iskanje nekih tržnih priložnosti za
glasbenike je namreč povezano z glasbenim okusom publike in s tem tudi
povabilo organizatorja. »Mi pa nikomur ne moremo reči, da ne sme poslušati glasbe, ki mu je všeč. Na enak
način bi potem kdo lahko rekel tudi
za naša gostovanja, torej da domačim
bendom krademo priložnosti. Včasih
se kakšni glasbeniki res pritožujejo
nad tem, jaz pa vedno rečem, da če si
iskren in dobro delaš, si boš zmeraj našel delo. Res pa je, da si vsi mi iščemo
neki prostor, tako tuji glasbeniki pri
nas kot tudi mi drugje.«
Glasbeni posel je danes povezan
tudi s številnimi stroški, ki jih pred četrt stoletja še niso poznali, tako z avtorskimi pravicami, zaščito pravic izvajalcev, davki in še marsičim drugim,
kar bremeni organizatorje prireditev.
Tega je vedno več, ugotavljata Karmen
in Jožef, čeprav to ni stvar, za katero
bi morali skrbeti nastopajoči, česar pa
nekateri prireditelji še vedno ne vedo
in zato potrebujejo tudi kakšen njihov
nasvet. Včasih pa se najde tudi kdo,
ki poskuša del tega bremena prevaliti nanje. Prav tako je zabavna glasba
dejavnost, ki poteka takrat, ko ima večina proste dni, ob koncu tedna, praznikih ali ko se ljudje želijo zabavati,
predvsem pa ponoči. Za člane skupine
Avantura je nastopanje povezano tudi
z veliko prevoženimi kilometri in kamor koli v notranjost Slovenije gredo,
za to porabijo tudi veliko časa. Nastop
na odru pa je samo vrh vsega dela, ki
ga je treba opraviti prej med tednom s
pripravami na nastop.
Potem pa je tu še neka druga časovna dimenzija, povezana s starostjo
glasbenikov. »Neda Ukraden je enkrat
lepo povedala, da ni rojena za to, da
bi ležala na kavču, ampak za to, da je
na odru, in dokler bo zmogla, bo tudi
nastopala. Mislim, da še vedno spada
med najboljše pevke. Tudi naše slovenske pevke, na primer Helena Blagne ali
Elda Viler, so še vedno zelo dobre na
odru. Mislim, da glasbena dejavnost
ni omejena na neka leta, še zlasti ne,
če to, kar delaš, imaš rad in če na odru
daš ljudem to, kar jim je všeč. Potem
to lahko počneš zelo dolgo. Ne vemo
pa, kaj nam bo prinesel čas. Vsi mi plavamo z neko reko in videli bomo, kam
nas bo nesel njen tok,« je povedala
Karmen Sreš.
Majda Horvat
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota je že vrsto leta znana po odlično izvedenih praksah v tujini. Tako
lahko dijaki spoznavajo delo in standarde v domih za ostarele v različnih
evropskih državah. Po večletnih izjemno pozitivnih izkušnjah v projektih
usposabljanja dijakov v tujini, financiranih s sredstvi Evropske unije, jih je
letos pot zanesla na Irsko, ki velja za
zeleno deželo, polno goveda in ovac.
Obiskali so kraj Mallow v bližini Corka, kamor se bo odpravila naslednja
skupina dijakov tudi jeseni.
Dijaki so vedno zelo zainteresirani za sodelovanje v projektih – pa ne
le zato, ker vsak tak projekt prispeva
dodatno vrednost h končnemu uspehu dijaka, je prepričan profesor Edvard Jakšič, ki je bil spremljevalec
skupaj z Miro Vaupotič in koordinatorico projekta Renato Rožanc. Obogati jih lahko tudi na drugih področjih,
na primer na ravni praktičnega dela,
osebne rasti, samostojnosti, sprejemanja drugačnosti in jezika. Letos
pa je prav posebno leto za opravljanje prakse dijakov zdravstvene šole iz
Rakičana v tujini, saj so spomladi leta
2015 poleg petih dijakinj zdravstvene
nege prvič popeljali v tujino tudi tri
dijakinje smeri kozmetični tehnik.
»Dekleta kozmetične smeri so se
urila v treh različnih kozmetičnih sa-
lonih, kjer so z velikim zanimanjem
spremljala njihov način dela ter pokazala svoje znanje in veščine. Karmen Svetec, ena od dijakinj poleg Tamare Černi in Janje Žižek, pravi, da je
bil to eden najlepših trenutkov, ki jih
je doživela, in je zelo vesela, da je dobila to priložnost. Niso pa bili samo
svetli trenutki, saj so nekatera dekleta res morala trdo poprijeti za delo
in se spoprijeti z dvanajsturnim delavnikom.
Dolores Novak, ki je imela skupaj
z Anjo Ferk priložnost delati v zasebnem domu za ostarele visokega standarda, je povedala, da se je naporno
delo poplačalo, saj so tako imele priložnost videti drugačen način dela in
seveda življenja, in da zaradi tega lahko še bolj cenijo to, kar imajo doma,«
je povedal Jakšič.
Nastja Hari in Nuša Vlaj sta se izkazali v domu za ostarele Nazareth
House, kjer je bilo zanju nepozabno,
Lisa Henkel pa je bila v veliko pomoč
v dnevnem centru za duševno prizadete in avtiste. Njihovo pridobivanje
novega znanja vsekakor ni bilo omejeno samo na strokovno delo, saj so
si uspele ogledati Cork, Dublin, Moherske pečine in Killarney, pravi utrip
oziroma način življenja pa so doživele med bivanjem pri družinah.
B. B. P.
Pomurski gimnazijci in nemščina
Jurij in Michelle prvaka
Na državnem tekmovanju iz nemščine so pomurski
gimnazijci dosegli pet zlatih in deset srebrnih priznanj
Pred kratkim je bilo državno tekmovanje iz nemščine za dijake drugih in
tretjih letnikov srednjih šol, ki se ga
vsako leto udeleži več kot sto dijakov
iz različnih slovenskih srednjih šol, ki
tekmujejo v šestih kategorijah. Iz Gimnazije Murska Sobota so sporočili, da
je njihova dijakinja Petra Šbüll dobila
zlato priznanje v kategoriji drugi tuji
jezik, njena mentorica pa je bila Tatjana Svetanič. Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer pa se lahko pohvalijo s kar štirimi zlatimi priznanji, od
teh sta postala dijak drugega letnika
Jurij Zemljič in dijakinja tretjega letnika Michelle Tivadar celo državna prvaka, to pomeni, da sta najboljša med
najboljšimi, je ponosno sporočila njuna mentorica Gita Fras: »Oba sta dokaz
za to, da se lahko jezika odlično naučimo samo, če smo dovolj radovedni za
jezikovne posebnosti in smo v stalnem
stiku z jezikom. Šolsko učenje tujega
jezika je zato predvsem usmerjanje v
pravo smer in je pika na i večletnemu
neformalnemu učenju tujega jezika. S
takimi dijaki, kot sta Michelle in Jure,
je zagotovo prijetno delati.« Oba dijaka priznavata, da jima je bilo pri zgodnjem učenju nemškega jezika v veliko
pomoč spremljanje nemških televizijskih oddaj pa tudi branje knjig v nemškem jeziku. Poleg dveh državnih prvakov sta zlati priznanji prejeli tudi Anja
Zadravec iz drugega letnika (mentorica ji je bila Liljana Kosič), ki je tekmovala v kategoriji drugi tuji jezik, in Karmen Pozderec iz tretjega letnika (njena
mentorica je Martina Vogrinec), ki je
tekmovala v kategorija nemščina kot
prvi tuji jezik.
Srebrna priznanja so prejeli Špela
Kisilak iz tretjega letnika (mentorica je
Tatjana Svetanič) z Gimnazije Murska
Sobota, Rebeka Bernard iz Dvojezične
srednje šole Lendava (mentorica Zorka Gergar) in kar devet dijakov z ljutomerske gimnazije: Luka Antolin, Tina
Klement, Matej Slana, Sara Heric, Miha
Šemen, Melanie Horvat, Evelin Tivadar, Jan Markovič in Črt Kumer.
B. B. P.
14
kronika
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Konec podjetja Mura
okc poroča
Po petih letih spis še v predalu
Iskanje odgovornih za propad tekstilnega giganta v počasnem kolesju – Za zdaj brez obtožnic
Nadaljevanje s 1. strani
Nekdanji tekstilni gigant Mura je
imel, preden se je znašel v sodnem kolesju, več let težave, oktobra 2009 pa
so šle zaradi insolventnosti v stečaj
matična družba in tri hčerinske družbe, zaradi česar je delo izgubilo več kot
dva tisoč petsto delavcev. Septembra
2009 so potem delavci protestno ustavili proizvodnjo in vodstvu niso dovolili vstopa v podjetje.
Lukančič – državna pomoč
Pomurska kriminalistična policija je
ovadila tudi Mitjo Horvata, ki je v poklicni karieri med drugim vodil Murino hčerinsko družbo Trendline. Bejek
je povedal, da so policijski preiskovalci
ovadili Horvata zaradi kaznivega deja-
nja ponareditve ali uničenja poslovnih
listin, ko je služboval v Nemčiji. Višji
tožilec je še pojasnil, da so se dogovorili s stanovskimi kolegi iz nemškega
Regensburga, da prevzamejo Horvatov primer. Kriminalistična ovadba se
je nanašala na predložitev poslovnega
poročila oziroma računovodskih izkazov družbe za potrebe konsolidacije letnih bilanc in priprave načrtov za poslovno leto 2009.
S tem pa še ni bilo konec dela za organe pregone. Tudi zadnje vodstvo
nekdanjega tekstilnega giganta, Mojca Lukančič in Nigel Buxton – njuna
Aha Skupina je Muro novembra 2011
kupila na dražbi stečajnega premoženja –, se je znašlo pod drobnogledom.
Februarja 2014 so uslužbenci pomurskega sektorja kriminalistične policije
namreč podali kazensko ovadbo pro-
ti lastnikoma Aha Mure, ki je nato štiri mesece kasneje prav tako končala v
stečaju, ko je bilo ob delo tisoč dvesto
ljudi. Policijski preiskovalci so očitno
zbrali dovolj dokazov, da so Lukančičevo in njenega življenjskega partnerja
Buxtona ovadili zaradi očitkov, da sta
del pridobljenih nepovratnih državnih
sredstev porabila za kreditiranje svojih povezanih družb v višini najmanj
poldrugega milijona evrov in na ta način nenamensko porabila sredstva za
Muro, saj nista ravnala v skladu s pogodbo. Murskosoboški tožilci so primer
odstopili specializiranemu državnemu
tožilstvu, ki je pristojno za pregon najhujših oblik kriminala. V Ljubljani še
niso sprejeli, kot so sporočili po našem
poizvedovanju, odločitve, kaj bodo naredili z ovadbo. Tožilec ima sicer v lažjih zadevah mesec dni časa, da ovad-
bo preuči, v težjih zadevah pa je ta rok
vsaj tri mesece. Potem se odloči, ali bo
na sodišču vložil zahtevo za preiskavo
ali bo prosil za dopolnitev ovadbe. Če
ni utemeljenih sumov, da je oseba storila kaznivo dejanje, se ovadba zavrže.
Po preiskavi se potem za kazniva dejanja, kjer je zagrožena kazen do treh let
zapora, vloži obtožni predlog, za dejanja, kjer je zagrožena višja kazen, pa
se vloži obtožnica. Gre za tako imenovani dvotirni preiskovalni sistem: del
preiskave opravi policija, druga faza
pa teče pred preiskovalnim sodnikom.
Ovadba se po preiskavi lahko še zmeraj zavrže, če se ne dokažejo sumi, da je
šlo za kaznivo dejanje. Po vložitvi obtožnega predloga ali obtožnice nato z
glavno obravnavo na sodišču steče kazenski postopek.
Andrej Bedek
Sojenje za zaprtimi vrati
Lažnemu policistu skoraj pet let zapora
Pri dveh odraslih ni uspel – Izprijenec, ki se je spravil tudi nad štirinajstletnico, bo moral za zapahe
Enaindvajsetletni Denis Hozjan iz
Dolnje Bistrice je bil obsojen na
oseminpetdeset mesecev zapora, ker
se je 17. novembra lani v murskosoboškem parku lažno predstavljal za policista in nadlegoval dekleta. Za rešetkami največjega slovenskega zapora
bo moral prebivati skoraj pet let. Višji državni tožilec Branko Murmayer je
Hozjanu pripisal tri kazniva dejanja:
lažno izdajanje za uradno osebo, spolno nasilje in spolni napad na osebo,
mlajšo od petnajst let. Hozjan je domnevno spolno napadel in posilil celo
štirinajstletnico.
Na predobravnavnem naroku obtoženec ni priznal krivde, sojenje pa je
potekalo za zaprtimi vrati. Proces je
bil zaradi občutljivosti primera, kar je
razumljivo, ker je žrtev mladoletna –
devetošolka –, zaprt za javnost. Hozjan bo do odhoda za rešetke ostal v
priporu.
Sodišče je ugotovilo, da je enaindvajsetletnik spretno in očitno zelo pristno
ponaredil službeno izkaznico policije,
saj so bile njegove žrtve prepričane, da
gre resnično za policista, ki opravlja
svoje naloge v civilni obleki. Modus
operandi izprijenca je bil tak, da se je
v ponedeljek, 17. novembra, med 18.30
in 21.00, ko je že krepko padel mrak, v
murskosoboškem parku oziroma njegovi okolici najmanj petim oškodovankam lažno predstavil za policista v
civilu, pri čemer je pokazal doma nare-
V koših za smeti v
parku so policijski
preiskovalci našli
poštne nakaznice,
ki jih je lažni
policist uporabljal
za plačilne
policijske naloge.
fotografija
nataša juhnov
V začetku januarja so policisti prejeli
ovadbo od občana, v kateri je ta prijavil, da mu je bila storitev plačana s
ponarejenim bankovcem za sto evrov.
Podobno prijavo so prav tako prejeli februarja, da je bil z bankovcem za
sto evrov plačan zapitek v enem od
gostinskih lokalov. Policisti so zasegli
denar, v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju pa je bilo ugotovljeno, da
gre za ponaredka iste serijske številke. Opravili so še tri hišne preiskave,
kjer so ob računalniški opremi zasegli
še en bankovec za sto evrov. Po vseh zbranih obvestilih bo zoper tridesetletnega osumljenca, ki prebiva na
območju Upravne enote Murska Sobota, podana kazenska ovadba.
Povozili več divjadi
Iskanje hrane zvabi na odprto lačne srne, jelene in drugo divjad. Divjad med iskanjem hrane zaide tudi na
prometnice, kjer lahko konča pod kolesi jeklenih konjičkov. Pomurski policisti so konec tedna obravnavali več
kot deset primerov povoženja divjadi.
Previdnost na odsekih cest, kjer je z
znaki označeno, da tja zahaja divjad,
zato ni odveč. Na nenadno prečkanje
živali moramo biti pozorni predvsem
v nočnih in večernih urah, ko te najintenzivneje iščejo hrano. Večina nesreč
se zgodi zgodaj zjutraj in zvečer, vedno več nesreč pa se pojavlja tudi čez
dan, v njih pa so udeležene manjše živali, kot so zajci in ptiči. Če naletite
na poškodovano ali vidno bolno žival,
pokličite na številko 112. Podobno naredite, če na cesti trčite v žival.
Očistite blato s ceste
Začela so se kmečka dela s traktorji in
drugo kmetijsko mehanizacijo, zato je
pomembno, da upoštevamo vse predpise, morebitno onesnaženje na cesti
pa počistimo za sabo, opozarja policija. Če se zgodi, da so kolesa umazana
in zemlja ali blato padata na cesto, do
česar sicer ne sme priti, je treba onesnaženo cesto nemudoma očistiti.
Če tega ne more storiti onesnaževalec sam, cesto očisti redni vzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca.
Traktor mora biti registriran in tehnično brezhiben, če pa ima pripet širši
priključek, mora biti opremljen tudi z
rumeno rotacijsko lučjo. Nanj se lahko
usede toliko ljudi, kolikor je sedežev,
pri tem pa prevoz ljudi na priključkih
ni dovoljen. Na priklopnem vozilu se
sme prevažati do pet ljudi, potrebnih
za nalaganje in razlaganje tovora, vendar morajo sedeti znotraj stranic.
Z nadvoza metala kepe
jeno službeno izkaznico. Oškodovanke
je v nadaljevanju tudi preiskal oziroma
od njih zahteval, da mu pokažejo predmete, ki jih imajo pri sebi, prav tako
pa je spolno napadel dve oškodovanki. Obsojeni lažni policist je med telesnim pregledom šel precej daleč, saj je
menda prste porival v ženske genitalije. Če pa so se mu žrtve uprle, se je
opravičeval in govoril, da jih ne bo kaznoval. Štirinajstletnico, ki ji je menda zagrozil, da bo morala plačati tisoč
evrov kazni, ker je tako pozno zvečer
sama zunaj, naj bi bil s silo prisilil, da
je z njim spolno občevala. Kriminalisti
so si, ker so oškodovanke – pri dveh
odraslih s svojimi nameni ni uspel – izjemno podrobno in natančno opisale
storilca, pri iskanju nadlegovalca pomagali s fotorobotom. V koših za smeti
v parku pa so našli še poštne nakaznice, ki jih je uporabljal za plačilne policijske naloge. Nato so po opravljenih
kriminalističnih ogledih krajev kaznivega dejanja ugotovili identiteto Denisa Hozjana.
Andrej Bedek
Uhajanje plina in onesnaženje
Petrol Geoterm in lažne prijave
Glede odkopa strupenih snovi bo odločal okoljski inšpektorat – Tlačna preizkusa pokazala netesnost
Vse prijave o domnevnih nepravilnostih so se na podlagi strokovnih analiz
in testov do zdaj pokazale kot lažne,
so sporočili iz družbe Petrol Geoterm.
Po prejeti prijavi o domnevnem onesnaženju zemlje s surovo nafto so namreč naročili laboratorijsko analizo
vzorcev zemlje, ki je pokazala, da glede na Uredbo o odpadkih ta zemlja ni
nevarna, je pa bilo zaznano v primerjavi z matično zemljo rahlo povišanje
vsebnosti ogljikovodikov oziroma od-
Ovaden ponarejevalec denarja
padnihmineralnih olj. S tem so izključili možnost, da bi bila zemlja »onesnažena s surovo nafto«. Nacionalni
laboratorij za zdravje, okolje in hrano
iz Maribora, ki je po naročilu družbe
Petrol Geoterm analizo tudi opravil,
informacij o ugotovitvah za javnost
ne daje, ker z njimi v celoti razpolaga naročnik.
V zvezi s preostalimi prijavami glede rumenkaste tekočine, ki se je nabirala pri vrtini Pt-96, in uhajanju
plina v njeni bližini pa so pri Petrolu
Geotermu glede na opravljene analize že tudi sporočili javnosti, da pri
rumenkasti tekočini ni šlo za nevarne snovi, ampak za »mlako, ki je bila
posledica obsežnega deževja«. Prav
tako so zavrgli navedbe glede domnevnega uhajanja plina, saj opravljene meritve niso potrdile plina v
zraku.Je pa družba sama šestega marca sporočila, da sta tlačna preizkusa
na cevovodu, ki poteka od vrtine Pt-
96 prek bližnjega zemljišča, pokazala netesnost.
Pri preiskavi domnevno zakopanih
nevarnih kemikalij, ki naj bi jih zakopali pri eni od vrtin med sanacijo vrtin leta 2006, kar je opravljala Nafta
Geoterm, Petrol Geoterm sodeluje z
inšpektorji za okolje in prostor ter bo
v prihodnje ravnal v skladu z navodili
in morebitnimi odločbami Inšpektorata RS za okolje in prostor.
M. H.
Policisti Policijske postaje Lendava so
v prvi polovici februarja obravnavali
več kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti. Z zbiranjem obvestil so
ugotovili, da sta mlajši mladoletnik in
osemindvajsetletnica, doma z območja
Upravne enote Lendava, z nadvozov
avtoceste v vozila, predvsem tovorna,
metala kamne in snežne kepe. Z navedenimi dejanji sta osumljena povzročila nevarnost za življenje ljudi in premoženje velike vrednosti, saj vozila
po avtocesti vozijo z večjo hitrostjo
in vsak tak nenaden padec predmeta na vozilo lahko povzroči prometno
nesrečo. Na vozilih je sicer nastala le
materialna škoda. Policisti iz Lendave
bodo oba osumljenca kazensko ovadili na okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti, pozivajo pa vse morebitne
oškodovance, ki so bili v navedenem
času udeleženi v opisanem dogodku in
dejanja še niso prijavili, da pokličejo
na telefonsko številko 113.
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV
ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA
DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN
TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA
LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
15
Janko Hochstätter, trener ŽOK Ljutomer
Prvo mesto smo načrtovali in nikoli
nisem dvomil o našem uspehu
Nekoč je ljutomerske odbojkarice popeljal med štiri najboljše v državi, tokrat pa iz tretje v drugo ligo – Vedno igrajo na zmago
J
anko Hochstätter, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Murska
Sobota, se je minulo poletje četrtič vrnil v Ljutomer. Ponovno je sedel na trenersko klop ljutomerskega
ženskega odbojkarskega kolektiva.
Nekoč igralec odbojke, ki je pomagal
na igrišču moštvu Beltinec še na pragu svoje štiridesetletnice, je pustil viden pečat v zgodovini ženske odbojke
v prleški prestolnici. Pred leti je popeljal odbojkarice Ljutomera na visoko
četrto mesto v državi, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa takrat
ekipa ni igrala na evropskem tekmovanju. Hochstätter se je pridružil, drugič v zadnjih letih, ljutomerski ekipi v
tretji ligi in pripomogel k ponovnemu
vzponu ljutomerske ženske odbojke.
koval, da se jim bo izostanek s treninga tako poznal. Potrebne so bile spremembe v postavitvi ekipe. Kakovost
igre se je dvignila na višjo raven, ko
sta se nam pridružili Hana Hochstätter in Nataša Fekonja.«
Primerjavo z drugo ligo, v kateri boste nastopali v naslednji sezoni, ste
dobili na pokalni tekmi z Zrečami.
Po štirih sezonah treniranja avstrijskih ekip ste ponovno prevzeli Ljutomerčanke. Zakaj?
»V Ljutomeru je bilo vedno pravo
odbojkarsko vzdušje. Spomini segajo
daleč nazaj, ko na tribunah stare telovadnice ni bilo prostora za vse, ki
so želeli bodriti tako žensko kot tudi
moško odbojkarsko vrsto. Lani sem si
ogledal nekaj tekem ljutomerskih odbojkaric. Videl sem mlado, obetavno
ekipo, zato sem tudi sprejel ponujeno
mesto trenerja. Prav tako rad delam z
mladimi.«
Sadovi vašega dela so že vidni. Ekipa
je pod vašim vodstvom zasedla prvo
mesto v tretji ligi.
»Prvo mesto smo načrtovali in nikoli nisem dvomil o tem, da nam ne
Janko Hochstätter: »Naš cilj je, da v dveh, treh sezonah pridemo do kvalifikacij za
prvo ligo.« fotografija nataša juhnov
bo uspelo. Z igro ekipe skozi celotno
prvenstvo sicer nisem najbolj zadovoljen. Konec poletja in v začetku jeseni
so igralke trenirale petkrat na teden,
zato bi pričakoval večji uspeh. Igralke so napredovale individualno, ne pa
kot kolektiv. Težave so se pojavile v
začetku oktobra. Zaradi študijskih obveznosti so nekatere igralke trenirale
le ob koncu tedna. Posameznicam je
začela padati uspešnost, kar je vidno
iz statističnih podatkov. Nisem priča-
ci s 34 točkami, Moščanci jih imajo 28,
Dankovci in Prosečka vas pa 26.
Pari 15. kroga: Beznovci – Otovci, Vidonci – Prosečka vas, Radovci – Kuštanovci (vse tekme v soboto, 28. marca,
ob 19. uri), Triglav – Skakovci, Dankovci – Vadarci, Bodonci – Moščanci (vse
tekme v nedeljo, 29. marca, ob 11. uri),
Lemerje je prosto.
Košarka
»Zrečanke, ki so prvakinje druge
lige, so nas sicer v pokalnem obračunu oktobra lani premagale s 3 : 0 v nizih, vendar smo se dobro upirali. Pokazali smo neko kakovost, ki jo bomo
potrebovali v drugem kakovostnem
razredu slovenske ženske odbojke.
Med sezono sem spremljal nekatere
tekme v drugi ligi in po prikazanem
trdim, da se lahko enakovredno kosamo z vsemi. V prihodnji sezoni bo
druga liga močnejša. Slovenj Gradec
je izpadel iz prve lige, Kajuh Šoštanj
napoveduje okrepljeno ekipo in naskok na vrh, morda se v drugi ligi pojavi še Rogoza, ki jo čakajo v prihodnjih dneh kvalifikacije za obstanek
v prvi ligi. Če bo teh naših štirinajst
igralk, ki so nastopale v tretji ligi,
ostalo skupaj, tudi v naslednji sezoni
napovedujem uvrstitev v zgodnji del
lestvice.«
Ljutomerski ljubitelji odbojke si želijo, da bi ekipa v bližnji prihodnosti ponovno nastopala v prvi ligi. Kakšne so možnosti?
»Naš cilj je, da v dveh, treh sezonah
pridemo do kvalifikacij za prvo ligo.
Igralke bodo s tako zavzetim delom
napredovale, po prvem letu nabiranja
izkušenj v drugi ligi pa bi lahko prišle do takšne igre, da bi naskakovale ligo, v kateri je ljutomerska ženska
odbojka v preteklosti že igrala vidno
vlogo. Upam, da se nam bo Fekonjeva pred novo sezono znova pridružila. Zdaj namreč začenja aktivno igrati odbojko na mivki, kjer sezona traja
Zmaga za slovo od sezone
V zadnjem, 18. krogu tretje lige
so ljutomerske odbojkarice gostile drugo ekipo Prevalj. Zmagale so s 3 : 1 (25 : 20, 22 : 25, 25
: 13, 25 : 22). V letošnji sezoni je
Ljutomer zmagal v 16 tekmah
in le dvakrat izgubil. S skupno
46 točkami je zasedel prvo mesto. Pod vodstvom trenerja Janka
Hochstätterja so si naslov prvaka tretje lige priigrale: Saška Belec, Kaja Makoter, Sara Kutnjak,
Barbara Petek, Anja Brenčič, Sara
Vozlič, Hana Hochstätter, Nataša
Fekonja, Valentina Kosi, Lea Belec, Tjaša Kovačič, Sabina Štuhec,
Lara Makoter in Veronika Mikl.
do oktobra. Ne glede na sestavo ekipe
je moja filozofija jasna – vsako tekmo
igramo na zmago. In prvo sezono v
drugi ligi mora biti teh zmag več, kot
bo porazov.«
Miha Šoštarič
teden v številkah
Pikado
Izidi 26. kola Pomurske lige v elektronskem pikadu: P. K. Murphy – Babilonci
18 : 7 (38 : 19), Pupa bar 1 – Tema Maži
bar 11 : 14 (29 : 31), Viktorija – AC Kuhar 10 : 15 (23 : 35), Bar Tiffany – Kocka bar 7 : 18 (21 : 40), ŠD Dokležovje –
Pajdašje 20 : 5 (44 : 21), Čarne vrane so
bile proste. 27. kolo: Pajdašje – Čarne
vrane 10 : 15 (27 : 36), Pupa bar 2 – ŠD
Dokležovje 8 : 17 (23 : 37), Picolo – Viktorija 22 : 3 (45 : 13), Team Maži bar –
Don Matija 18 : 7 (38 : 259), Babilonci –
Pupa bar 1 8 : 17 (25 : 38), P. K. Murphy
je bil prost.
Vodi ŠD Dokležovje s 50 točkami,
drugi je Team Maži bar (Ižakovci), ki
jih ima 46.
Področno tekmovanje Športnega
društva cerebralne paralize Sonček v
Kamniku: 8. Darko Gomboc, 11. Anton
Horvat, 12. Robi Kuzma (vsi Pomursko
društvo za cerebralno paralizo).
Mali nogomet
Izidi 15. kroga Ravenske lige: Satahovci – Krajna 3 : 1, Petanjci – Sončni park
Vivat 0 : 2, Mladinec – Kupšinci 8 : 0,
Černelavci – Tropovci - Tišina 3 : 1, Dobel – Krog 97 2 : 3, Kučnica – Borejci 1
: 5, Gradišče – Mister Baby 4 : 3. Vodijo
Borejci s 43 točkami, Mladinec jih ima
42, vsi drugi pa že precej zaostajajo.
Pari 16. kroga: Krajna – Kučnica, Mister Baby – Dobel (obe tekmi v soboto,
28. marca, ob 19. uri), Kupšinci – Černelavci, Krog 97 – Mladinec, Tropovci - Tišina – Petanjci, Borejci – Gradišče (vse tekme v nedeljo, 29. marca, ob
10. uri).
Izidi 14. kroga skupine B Občinske
zveze KMN Puconci: Vadarci – Beznovci 1 : 3, Skakovci – Dankovci 7 : 2, Moščanci – Radovci 7 : 0, Otovci – Vidonci
4 : 3, Prosečka vas – Bodonci 7 : 4, Kuštanovci so bili prosti. Vodijo Skakov-
Nogomet
Selektor reprezentance do 21 let Primož Gliha, ki je preživel del svoje
igralske in trenerske kariere pri Muri,
je v izbrano vrsto povabil tudi Mitjo
Lotriča z Vaneče, nekdanjega igralca
Mure, ki v zadnjih sezonah igra za Koper. Slovenija se bo v četrtek v Kopru
pomerila z Ukrajino, v ponedeljek pa
v Celju z Makedonijo.
Selektorica Petra Mikeln je v reprezentanco U19 povabila tudi osem
igralk ŽNK Teleing Pomurje Beltinci,
ki so se v torek na Hotizi že pomerile
v pripravljalni tekmi z Madžarsko, povratno srečanje pa bo danes ob 13. uri
v Szepenteku (Nagykanizsa).
Namizni tenis
Srednjeevropska liga za uvrstitev od 5.
do 8. mesta v Puconcih: Kema – Penzügyör 4 : 6 (Ropoša 2, Sukič, Ropoša/
Sukič). Povratno srečanje bo 31. marca
v Budimpešti.
Področno tekmovanje Športnega
društva cerebralne paralize Sonček v
Kamniku: 1. Davorin Dervarič (Pomursko društvo za cerebralno paralizo).
2. članski državni TOP-turnir v Ljubljani: 5. Bojan Ropoša (v prvi skupini); 1. Dominik Škraban, 3. Patrik Sukič
(oba v drugi skupini); 2. Tomaž Pelcar,
3. Gorazd Horvat (oba v tretji skupini).
Članice: 5. Staša Matis (v drugi skupini), vsi NTK Kema Puconci.
Sobočanka Urška Juteršnik je postala
članica ŽKK Domžale v 1. SKL. Juteršnikova je bila članica slovenske kadetske reprezentance, več let je nastopala za domači klub Pomurje, v
članskem tekmovanju pa je igrala za
Rašico. Stara je 19 let, študira na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kot pa
smo se lahko že prepričali v Vestniku,
je tudi izvrstna smučarka. V 19. krogu
1. SKL (ž.) so Domžalčanke gostovale
pri vodilnem Celju, v 20. krogu pa se
bodo odpravile v Slovenske Konjice.
Odbojka
4. krog kadetinj lige B skupine D v telovadnici DSŠ Lendava: OK Ose Lendava – Galeja Branik 1 : 2 (13 : 25, 27 : 25,
5 : 15), Benedikt – OK Ose Lendava 0 :
2 (22 : 25, 16 : 25). Lendavčanke so na
četrtem mestu s 4 točkami, vodi Nova
KBM Branik II z 10 točkami.
Kegljanje
Memorial Petra Zdovca za paraplegike na kegljišču Golovec v Celju: 4. Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije
(Slavko Dunaj, Anton Simonič, Ludvik
Škraban, Franc Borovnjak). Sodelovalo
je osem ekip. Posamezno tetraplegiki:
2. Slavko Dunaj; posamezno veterani: 2.
Anton Simonič, 3. Ludvik Škraban.
Tekmovanje za slepe in slabovidne
v Pivki: 1. Jelka Orban, 7. Silva Mlinarič,
8. Marija Jurančič; moški: 11. Ciril Kavaš, 30. Danilo Kreslin (vsi MDSS Murska Sobota).
Judo
Mednarodno regionalno tekmovanje v
Zalaegerszegu (Madžarska): 1. Gašper
Žerdin (do 22 kg), Maj Mlinarič (do 35
kg), Daniel Magyar (do 36 kg), Samo
Jaklin (do 45 kg), Izasak Kovacs (do
55 kg); 2. Anel Pahor (do 22 kg), Neno
Špiclin (do 27 kg), Luka Žerdin (do 38
kg), Riko Antolin (do 45 kg), Filip Hozjan (do 60 kg), Trisztan Tuske (do 66
kg), Lily Mihalyka (do 36 kg), Rika Rakič (do 45 kg); 3. Dorian Meselič (do
24 kg), Saša Grubič (do 45 kg), Robert
Kovač Jonatan (do 26 kg), Jaka Antolin
(do 44 kg) – vsi JK Lendava. Sodelovalo
je 246 tekmovalcev iz 20 klubov.
VII. mednarodni turnir Pokal Guštanj na Ravnah na Koroškem: 2. Mitja Ferencek (do 42 kg, U16), 3. Nino
Imre (do 50 kg, U14) – oba JK Lendava.
JK Murska Sobota: 3. Bine Banfi (do 34
kg, U14). JK Partizan Ljutomer: 2. Maša
Štuhec (kadetinje), 3. Nika Dajčar (kadetinje), Gabrijel Zadravec (starejši
dečki). Nastopilo je 298 tekmovalcev
iz 39 klubov iz šestih držav.
Atletika
DP v krosu v Velenju: 4. Žan Kavaš
(mlajši mladinci), 8. Dejan Preindl
(člani).
Rokoborba
Mednarodno tekmovanje za začetnike
in mlajše dečke v Hodoninu (Češka): 1.
Blaž Bukvič (do 37 kg), Jurij Litrop (do
71 kg) – oba RD Murska Sobota. Nastopilo je 252 tekmovalcev iz osmih držav.
Kickboxing
V športni dvorani v Zagorju ob Savi je
bil 1. turnir za državno prvenstvo v disciplinah light contact, point fighting
in musical forms, ki ga je organiziral
domači klub Pon do kwan v sodelovanju s Kickboxing zvezo Slovenije.
Nastopilo je 217 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 klubov. Kickboxing klub
Power Kick Murska Sobota so zastopali sodnik Giuseppe Caruso in tek-
movalca v spremstvu trenerja Milana
Korotaja, ki sta tekmovala v disciplini light contact in se odlično odrezala. Žan Marguč (do 74 kg člani) in Maja
Črešnjovnjak (do 70 kg mladinke) sta
zmagala vsak v svoji kategoriji, Črešnjovnjakova pa je dodala še 2. mesto
v kategoriji mladink do 65 kg.
Strelstvo
5. krog regijske pionirske lige v Črenšovcih: 1. Mario Klemenčič (ŠSD Radgona), 2. Leon Režonja (SD Š. K. Turnišče), 3. Rok Horvat (SD Črenšovci);
pionirke: 1. Brina Stajnko (SD Mesto
Ljutomer), 2. Laura Kodela (SD Črenšovci), 3. Nuša Katančič (ŠSD M. Sobota); ekipno: 1. ŠD Črenšovci I, 2. ŠSD
Radgona I, 3. SD Mesto Ljutomer.
6. kolo first lige v streljanju z zračno
pištolo v Čakovcu: 17. Avgust Horvat,
18. Štefan Balaško (oba SD Turnišče).
Končne uvrstitve 2. državne lige severovzhod: 2. Gregor Maučec (Š. K.
Turnišče II), 3. Samo Zelko (K. Flisar
Tišina II); ekipno: 2. Štefan Kovač Turnišče II, 3. Koloman Flisar Tišina.
6. turnir 3. državne severovzhodne
lige v streljanju z zračno puško v Ormožu: 2. SD Jezero Dobrovnik, 3. ŠSD
Radgona. Končna skupna uvrstitev: 2.
Š. K. Turnišče, 3. ŠSD Radgona. Končna
uvrstitev posameznikov: 2. Igor Makari (ŠSD M. Sobota), 3. Žiga Prajndl (ŠSD
Radgona).
Šah
Hitropotezni turnir v Mariboru: 5. Matej Titan, 20. Jožef Sedonja (oba ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota).
Turnir v Selnici (Hrvaška): 5. Luka
Perko, 6. Leon Kosi, 13. Alen Stolnik
(vsi člani ljutomerske sekcije ŠD Radenska Pomgrad).
Pripravil T. K.
16
šport
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nogomet – 3. SNL vzhod
Nogomet – 2. SNL
Grad se je pridružil Odrancem
Najboljši igralec kroga Andrej Žugelj (Bistrica), ki je zadel trikrat – Zmaga Tromejnika v Fazaneriji
ŠNK Bakovci – Bistrica
0 : 3 (0 : 1)
ND Lušt Beltinci – Rakičan
Metropol Kavarne 0 : 0
Športni park v Beltincih, 350 gledalcev, sodnik: Goričan (Loče pri Poljčanah).
Lušt Beltinci: Nemec, Pavel, Zlatar,
Slavič, Horvat, Hartman (Krauthaker,
81), Smodiš, Škaper (Vogrinec, 46),
Sreš, Tkalec, Maroša. Trener: Štefan
Škaper.
Rakičan Metropol Kavarne: Cipot,
Kalamar, Gerendaj, Bagari, Bencak,
Jančar (Rajnar, 67), Kosi, Sečko, Gruškovnjak, Godvajs, Kos (Karoli, 79).
Trener: Goran Gutalj.
Rumeni kartoni: Pavel, Zlatar, Vogrinec, Sreš; Gruškovnjak, Bagari,
Kos.
Oba trenerja sta bila nekoč izvrstna napadalca z odlično učinkovitostjo, vendar tega nista uspela prenesti
na svoje varovance. Tekma v Beltincih
se je namreč končala brez zadetkov.
Dvoboj bo še dolgo pomnil domači kapetan Jernej Tkalec. V 68. minuti ga je
gostujoči branilec Uroš Bagari podrl
v kazenskem prostoru. Tkalec je sam
prevzel odgovornost in izvajal enajstmetrovko, vendar mu je veselje pre-
Ostaja na sedmem mestu
lige desetih moštev
Nogometaši Farmtecha iz Veržeja so
se z gostovanja v Šmartnem ob Paki
vrnili s točko. V 17. krogu druge lige so
se razšli z zadnjeuvrščeno ekipo brez
zadetkov. Trener veržejskega moštva
Zlatko Gabor tokrat poleg poškodovanih Damjana Kaučiča, Filipa Gomboca in Roka Ropoše ni imel na razpolago Nina Kouterja, ki je bil odsoten
zaradi rumenih kartonov. Farmtech
je dvoboj začel z naslednjo postavo:
Duh, Polajžer, Lukač, Mauko, Trstenjak, D. Vinkovič, Gliha, Kavaš, Vaš,
Domjan in Kek. V drugem polčasu so
vstopili v igro Lotrič, ki je zamenjal
Gliho, Jamaković namesto Trstenjaka
in M. Vinkovič, ki je bil menjava Mauku. Veržejski nogometaši so doslej
zbrali 22 točk in ostajajo na sedmem
mestu lige desetih moštev. V naslednjem krogu bo Farmtech na igrišču
v Veržeju gostil Roltek Dob, ki je četrti na lestvici.
M. Š.
Izidi 14. kroga: ŠNK Bakovci – Bistrica 0 : 3 (0 : 1), NŠ Mura – Tromejnik
G-Sukič 0 : 2 (0 : 1), Čarda – Odranci
0 : 0, ND Lušt Beltinci – Rakičan Metropol Kavarne 0 : 0, Črenšovci – Avto
Rajh Ljutomer 1 : 2 (1 : 1), Nafta 1903 –
Serdica Kleparstvo Šinko 3 : 0 (0 : 0),
Grad – Turnišče 4 : 2 (1 : 1).
Pari 15. kroga: Avto Rajh Ljutomer –
Nafta 1903 (v soboto, 28. marca, ob 15.
uri), Rakičan Metropol Kavarne – Odranci (v nedeljo, 29. marca, ob 10.30),
NŠ Mura – Čarda, Tromejnik G-Sukič
– Črenšovci, Serdica Kleparstvo Šinko
– ŠNK Bakovci, Bistrica – Grad, Turnišče – ND Lušt Beltinci (vse tekme
bodo v nedeljo, 29. marca, ob 15. uri).
Igrišče v Bakovcih, 100 gledalcev,
sodnik: Fridl (Kozje).
Strelec: 0 : 1 Žugelj (26), 0 : 2 Žugelj
(76), 0 : 3 Žugelj (89, 11 m).
Bakovci: Karoli, Nemec, B. Lukač,
Žido, Kodba, Kreft (R. Jerič, 66), M.
Lukač, Vukovič, Petek, Kežmah (Fras,
87), N. Jerič (Zavec, 46). Trener: Simon
Koren.
Bistrica: Vučko, Jerebic, Kelenc,
Maučec, Novak, Šimonka, Lazar, Halas (Rengeo, 66), Graj (Pozderec, 79),
Žugelj, Zver (Močnik, 88). Trener: Štefan Ivanič.
Rumeni kartoni: Nemec, Kreft;
Zver.
Moštvi Bakovec in Bistrice sta končali jesenski del v tretji ligi v spodnjem delu lestvice. Pred nadaljevanjem prvenstva sta ekipi doživeli
nekaj sprememb z željo po obstanku v ligi. Bolje so se na nadaljevanje
prvenstva pripravili Bistričani, ki jih
je novi trener Štefan Ivanič popeljal
do pomembne zmage. Junak tekme
je bil Andrej Žugelj, ki je dosegel vse
tri zadetke. Gostom je preprečil višjo
zmago prečnik, ki ga je v deseti minuti drugega polčasa zadela žoga po
strelu Alena Šimonke. »Po tihem smo
si želeli vse tri točke. Z zmago nam bo
lažje v nadaljevanju prvenstva. Tekmo so odločile individualne sposobnosti nekaterih naših posameznikov,«
je dejal po tekmi Ivanič. V vrstah Bakovec kljub porazu ni bilo pretiranega
nezadovoljstva. »Gostje so bili boljši.
Mi bomo morali nadaljevati trdo delo.
Ne bomo popuščali, do zadnjega se
bomo borili za obstanek. Imam zaupanje v ekipo, imamo tudi dobrega
trenerja. Zato optimistično gledam v
prihodnje,« je povedal kapetan domače ekipe Alex Kodba.
Veržeju točka
na gostovanju
Nogomet (ž.)
Beltinčan Denis Horvat (levo) in Žiga Sečko iz moštva Rakičana sta se morala s svojimi soigralci zadovoljiti z neodločenim
izidom. fotografija jure zauneker
Odranci
9
3
2 35 : 15 30
Grad
9
3
2 34 : 17 30
Tromejnik
9
2
3 23 : 17 29
Ljutomer
8
2
4 24 : 19 26
Rakičan
7
4
3 30 : 21 25
Beltinci
7
3
4 39 : 16 24
Nafta 1903 6
6
2 21 : 11 24
NŠ Mura
7
2
5 30 : 18 23
Turnišče
7
1
6 30 : 21 22
Bistrica
3
3
8 26 : 37 12
Čarda
3
3
8
Črenšovci
1
4
9 14 : 30 7
Bakovci
2
1 11 11 : 48 7
Serdica
0
3 11 6 : 38
9 : 24 12
3
po kratkem samostojnem prodoru iz
bližine zadel Rok Bokan, končni izid
tekme pa je v 67. minuti postavil Blaž
Kous s pravim evrogolom iz prostega
strela s kakih 18 metrov. Nasploh so
gostje nanizali več nevarnejših priložnosti, dvakrat pa je Muro rešil vratar Aleš Luk. Črno-beli so zagrozili le
prek Hozjana in Balažica, a se je obakrat izkazal vratar Jaka Šafer, najnevarnejši pa so bili v zadnji četrtini, ko
je Luka Ivanič najprej z bližine zadel
prečko (pred tem je bilo sumljivo, ko
je eden od branilcev Tromejnika na
tleh z roko ustavil žogo), nato pa je še
strel Toma Mariča Šafer odbil v vratnico. Tromejnik je s to zmago napovedal naskok na prvo mesto, Mura pa
ostaja na sredini lestvice.
Grad – Turnišče 4 : 2 (1 : 1)
prečila vratnica. Petnajst minut pozneje je imel Tkalec znova priložnost
za zadetek, takrat pa žogi v mrežo ni
dovolil prečnik. »Žalostno. Boljši smo
bili vso tekmo. Imeli priložnosti, vendar nismo zadeli. Tekma je bila zanimiva, žal pa so manjkali zadetki,« je
dejal trener domačega moštva Štefan
Škaper. Gostje iz Rakičana so se večji
del tekme branili, priložnost za presenečenje pa je zapravil Blaž Rajnar, ki
je v 79. minuti streljal mimo domačih
vrat. »V Beltince smo prišli z oslabljeno ekipo, zato smo s točko zadovoljni,« je bil kratek trener ekipe iz Rakičana Goran Gutalj. Beltincem se ni
uspelo maščevati Rakičanu za poraz z
1 : 5 v prvem delu prvenstva.
NŠ Mura – Tromejnik
G-Sukič 0 : 2 (0 : 1)
Stadion Fazanerija v Murski Soboti,
300 gledalcev, sodnik: Borošak (Spodnji Duplek).
Strelca: 0 : 1 R. Bokan (30), Kous
(67).
NŠ Mura: Luk, Šeruga, Lacroce, Kisilak, Hozjan, Balažic (Marič, 77), Atanasov, Nemec (Ivanič, 56), Barbarič,
Šiško (Celec, 88), Toth. Trener: Feri
Cifer.
Tromejnik G-Sukič: Šafer, Senekovič (Mešič, 56), Rajnar, Andrejek (B. Bokan, 90), Navotnik, Janža, Potrč, R. Bokan, Kous, Karnet (Seršen, 78), Sukič.
Pomočnik trenerja: Damir Čontala.
Nogometaši Tromejnika so na stadionu Fazanerija v Murski Soboti premagali Muro z 2 : 0. Prvi je v 30. minuti
Pod gradom pri Gradu, 180 gledalcev, sodnik: Lacković (Miklavž na Dravskem polju).
Strelci: 0 : 1 Lutar (4), 1 : 1 Krpič (12),
2 : 1 D. Lebar (54, a. g.), 3 : 1 Sukič (58,
11 m), 4 : 1 Stošić (77), 4 : 2 A. Horvat
(78).
Grad: Klemenčič, Krauthaker (Banfi, 67), Ribaš, Krpič, Buček Huber, Stošić, Sukič, Kolmanko, Tompa (Kuhar,
85), Vrabelj, Sagadin (Lazarevič, 77).
Trener: Evgen Sapač.
Turnišče: D. Lebar, T. Horvat, Tivadar (Koznicov, 71), E. Lutar, T. Lebar (Mujdrica, 64), M. Horvat, A. Horvat, Jakšič, Koren, Bunderla, D. Lutar
(Prša, 74). Trener: Goran Köveš.
Rumeni kartoni: M. Horvat, Tivadar, D. Lutar, T. Horvat.
Nafta 1903 – Serdica
Kleparstvo Šinko 3 : 0 (0 : 0)
Športni park v Lendavi, 80 gledalcev, sodnik: Matković (Ravne na Koroškem).
Strelci: 1 : 0 Vöröš (47), 2 : 0 Bedö
(56), Kiralj (89).
Nafta 1903: Litrop, Gerencser, Kovacs, Suntešić, Vida, Kleiderman (Sakač, 80), Vöröš, Marky, Zagorec (Kovač, 86), Šakušić, Bedö (Kiralj, 75).
Trener: Štefan Šavel.
Serdica Kleparstvo Šinko: Svetanič,
Skledar, Fartek, Prepelić (Gjureč, 77),
An. Šinko, Kočiš (Partl, 63), Horvat,
Rogan, Kreft, Kisilak, Turza (Al. Šinko, 46). Trener: Franc Hauko.
Rumeni kartoni: Kisilak, Horvat,
Fartek, Kreft.
I. MNL
Začenja se tudi tekmovanje spomladanskega dela v I. in II. medobčinski nogometni ligi Medobčinske nogometne zveze Murska
Sobota. Pari 12. kroga so: ŠNK Radgona – Hodoš, ŠD Roma – Niros
Cankova (obe v soboto, 28. marca,
ob 15.30), Goričanka – Tišina-Partizan, Kema Puconci – GMT Bogojina, Aqua-Ižakovci – Gančani,
Lesoplast Križevci – Slatina (vse v
nedeljo, 29. marca, ob 15.30).
Pari 12. kroga II. MNL MNZ
Murska Sobota: ŠD Cven – Dokležovje (sobota, 28. marca, ob
15.30), Lipa – Apače, ŠD NK Rotunda – ŠD NK Pušča (obe v nedeljo, 29. marca, ob 15.30). Šalovci
so prosti. Tekmovanje v Medobčinski nogometni zvezi Lendava
se bo začelo 6. aprila.
Črenšovci – Avto Rajh
Ljutomer 1 : 2 (1 : 1)
Igrišče v Črenšovcih, 50 gledalcev,
sodnik: Veselič (Maribor).
Strelci: 1 : 0 Kociper (14), 1 : 1 Slana
(37), 1 : 2 Kotnik (51).
Črenšovci: Miholič, Virag, Bagari,
Törnar (Zadravec, 74), Kociper, Halas, Vuk (Hozjan, 55), Gabor, Skuhala,
Tivadar (Zorko, 55), Tompa. Trener:
Stanko Preradović.
Avto Rajh Ljutomer: Starovasnik,
Bogdan, Majerič, Bertalanič, Kotnik,
Podgorelec (Semenič, 74), Munda, Slana, Kardinar (Jelen, 46), Rakovec, Panič
(Markovič, 87). Trener: Sašo Fijavž.
Rumeni kartoni: Halas, Skuhala,
Zorko; Panič, Rakovec, Munda, Bogdan, Bertalanič, Semenič, Slana.
Čarda – Odranci 0 : 0
ŠRC Martjanci, 150 gledalcev, sodnik: Pavlović (Maribor).
Čarda: Kuhar, Cifer, Andrejč, Kocbek,
Zadravec, Ošlaj, Roškar, Korpič, Recek
(Sapač, 84), Škerlak (Puhan, 80), Bencik (Matis, 89). Trener: Bojan Malačič.
Odranci: F. Raduha, Mlinarič, Matjašec, Pavel, Jerebic, P. Raduha, Botjak (Zver, 73), Žnidarič, Arsič (Horvat,
73), Gregorec (Smej, 87), Murat. Trener: Marjan Rajbar.
Rumena kartona: Cifer; Horvat.
T. K., M. Š.
Pomurke
znova slavile
v Mariboru
V naslednjem krogu derbi
proti Rudarju Škale
Izidi 12. kroga SŽNL: Maribor – Teleing Pomurje Beltinci 0 : 3 (0 : 2), Ankaran Hrvatini – Radomlje 0 : 4 (0 : 1),
Ajdovščina – Preša Slovenj Gradec 6 :
13 (2 : 10), Rudar Škale – Jevnica 9 : 0
(6 : 0). Velesovo je bilo prosto.
Lestvica: Teleing Pomurje Beltinci 30,
Rudar Škale 27, Maribor 21, Radomlje
21, Preša Slovenj Gradec 18, Velesovo
12, Ankaran Hrvatini 12, Ajdovščina 3.
Pari 13. kroga: Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Škale (v nedeljo, 29. marca, ob 11. uri), Radomlje – Velesovo, Jevnica – Ajdovščina, Preša Slovenj Gradec
– Ankaran Hrvatini. Maribor je prost.
Maribor – Teleing Pomurje
Beltinci 0 : 3 (0 : 2)
Športni park Tabor v Mariboru, 40
gledalcev, sodnik: Golob (Hajdina).
Strelke: 0 : 1 Rogan (43, 11m), 0 : 2
Conjar (44), 0 : 3 Tibaut (55).
Teleing Pomurje Beltinci: Nemet
(Kosi, 78), Prša (Požgaj, 60), Rozmarič,
Nikl (Godina, 60), Rogan, Marič (Horvat, 60), Kolbl, Tibaut, Hercigonja
Moulton, Conjar, Bradić (Legenič, 78).
T. K.
teden v številkah
Nogomet
15. krog 2. SML vzhod: NŠ Mura – Malečnik 2 : 2, Drava Ptuj – Gummi Miral 7 : 0,
Nafta 1903 – Šmartno 1928 0 : 2, Dravinja
– Aha Emmi Bistrica 3 : 1, NŠ Miklavž/Dobrovce – Kovinar Maribor 0 : 2, Farmtech
Veržej – NŠ Robert Koren 1 : 0, Pohorje –
Železničar Maribor 2 : 1. Vodi Dravinja s
36 točkami pred Dravo in Veržejem, ki jih
imata po 34. NŠ Mura je četrta z 31, Nafta
1903 pa deveta s 17 točkami.
15. krog 2. SKL vzhod: NŠ Mura – Malečnik 3 : 0, Drava Ptuj – Norka GT Jarenina 3 : 1, Nafta 1903 – Šmartno 1928 1 :
4, Dravinja – Aha Emmi Bistrica 3 : 2, NŠ
Miklavž/Dobrovce – Kovinar Maribor 1 : 2,
Farmtech Veržej – NŠ Robert Koren 1 : 0,
Pohorje – Železničar Maribor 0 : 0. Vodi
Veržej z 38 točkami pred Muro, ki jih ima
34. Nafta 1903 je deseta s 15 točkami.
Pripravil T. K.
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
17
Odbojka
V pričakovanju ACH Volleya
Radenci v seriji zmag »povozili« še mlade Hočane – Zaradi slabšega količnika končali na četrtem mestu
Panvita Pomgrad – Krka 3 : 0 (25 : 15,
25 : 23, 25 : 16).
Športna dvorana OŠ I v Murski Soboti, 150 gledalcev. Točke za Panvito
Pomgrad: Detela 21, Pelemiš 15, Bogožalec 8, Flisar 7, Pavlovič 6, Grabar 1,
Drvarič 1, Ajlec, Ratkai, Fridrih, Vrabl.
V prvi tekmi četrtfinala državnega
prvenstva v prvi ligi je Panvita Pomgrad doma brez večjih težav premagala Krko. V prvem in tretjem nizu so
Sobočani gladko zmagali, mladi igralci Krke so se bolje upirali le v drugem
nizu. Pri Panviti Pomgrad je tokrat
zablestel Jernej Detela, ki je bil najboljši igralec srečanja. Panvita Pomgrad je tako po tej tekmi povedla z 1 :
0 v zmagah, igra pa se na dve dobljeni zmagi. Povratno srečanje je bilo že
včeraj zvečer v Novem mestu. Če bo
Panvita Pomgrad izločila Krko, ki jo je
v tej sezoni vedno premagala, jo v polfinalu najverjetneje čaka ACH Volley.
Četrtek
Ob 18.30 v namiznoteniški dvorani
ŠIC Ljutomer seja skupščine Športne
zveze Ljutomer.
Petek
Ob 20. uri v športni dvorani v Radencih rokometna tekma 15. kroga druge
lige: Arcont Radgona – Ajdovščina.
Sobota
Ob 10. uri 6. Pokal Občine Tišina v kolesarjenju na petkilometrski razdalji v
organizaciji KK Tropovci.
Ob 10. uri v športni dvorani v Radencih rokometna tekma kadetov Arcont
Radgona – Celje Pivovarna Laško.
Ob 10. uri v dvorani OŠ I v Murski Soboti odbojkarski turnir Panvita (U12).
Ob 16. uri na igrišču Čistina v Veržeju
tekma 18. kroga 2. SNL Farmtech Veržej – Roltek Dob.
Igralci Krke na prvem polfinalnem srečanju niso mogli ustaviti izvrstnega Jerneja Detele (št. 7) in njegovih soigralcev pri
Panviti Pomgradu. fotografija jure zauneker
Ob 17. uri v vaško-gasilskem domu v
Gornjih Slavečih sklepni turnir v pikadu Regijske pikado lige Goričko. Po
turnirju bo razglasitev izidov v ligaškem tekmovanju in najboljših igralcev rangturnirjev.
KOP Fram, na drugem pa PRO Volley
iz Maribora.
18. krog 3. DOL vzhod (ž.): ŽOK Ljutomer – Prevalje II 3 : 1 (25 : 20, 22 : 25,
Ob 17. uri v dvorani ŠIC Ljutomer turnir v malem nogometu za veterane
(nad 40 let).
Mali nogomet
25 : 13, 25 : 22). Kostmann Slovenj Gradec 2 – Kema Puconci II 3 : 0 (25 : 16,
25 : 12, 25 : 23). Ljutomerčanke so suverene zmagovalke tretje lige, na dru-
gem mestu je ŽOK Vuzenica. Kema
Puconci II je končala na zadnjem, desetem mestu brez točke.
T. K.
Nedelja
Karate
Ob 10. uri v dvorani OŠ I v Murski Soboti odbojkarski turnir Panvita (U12).
Prleki v polfinalu
Državno prvenstvo
Prva tekma v nedeljo doma, povratna 12. aprila
Gornji Petrovci peti, Tromejnik - Kuzma pa sedmi
V četrtfinalu državnega prvenstva v malem nogometu U15 je bilo moštvo Meteorplasta iz Ljutomera boljše od Dobrepolja. V Velikih Laščah so mladi ljutomerski
igralci slavili z 11 : 3 (4 : 0), na povratni
tekmi v Ljutomeru pa s 13 : 1 (8 : 0). V polfinalu se bodo pomerili z Extremom iz
Ribnice. »Po prepričljivih zmagah proti
Dobrepolju nas zdaj čakata izredno težki tekmi. Extrem je zmagovalec predtekmovalne skupine zahodnega dela države, vseh petnajst tekem predtekmovanja
V športni dvorani v Rušah je potekalo
23. državno prvenstvo S. K. I. F. v katah
in v kumiteju posamezno in ekipno za
vse starostne kategorije. Med nastopajočimi so bili tudi predstavniki goričkih
klubov S. K. I. F.: Cankova, Tromejnik Kuzma in Gornji Petrovci, ki so se imenitno odrezali. Skupno je sodelovalo
140 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 klubov S. K. I. F. Slovenije. Na prvenstvu so
nastopali tisti tekmovalci in tekmovalke, ki so sodelovali na kvalifikacijskem
turnirju na Igu 7. marca. Člani kluba iz
Gornjih Petrovec so ob koncu zasedli
5., Tromejnik - Kuzma 7. in Cankova 9.
mesto.
Kate posamezno: 1. Nastja Potočnik in
Maja Sukič (Gornji Petrovci), Kevin Šarkezi (Tromejnik - Kuzma), 2. Eva Bertalanič (Cankova); Tanisa Lovenjak, Aleš
Korpič (dvakrat) in Nisa Čahuk (vsi Gornji Petrovci); Lara Recek (Cankova), 3.
Luka Pavlinjek (Cankova), Emma Kuz-
pa se je končalo z zmago ribniških igralcev. Tudi v obeh četrtfinalnih tekmah je
Extrem zmagal brez težav. V prvi tekmi, ki jo igramo pred domačimi gledalci, bomo poskušali zmagati, vsekakor pa
bo finalist znan šele po povratni tekmi v
Ribnici,« je povedal tehnični vodja Meteorplasta Robert Žuman. Prva polfinalna tekma bo to nedeljo ob 15. uri v telovadnici OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru,
povratna pa 12. aprila v Ribnici.
M. Š.
Rokomet
8. zmaga Pomurja
V naslednjem krogu pri vodilnem Krimu - Olimpiji
Pomurje – Radovljica 34 : 26 (14 : 13)
Rokometaši Pomurja so v 14. krogu
druge lige v dvorani OŠ III v Murski
Soboti dosegli še eno zmago, že osmo
v tej sezoni. Tokrat so premagali mlado ekipo Radovljice, ki se je dobro upirala ves prvi polčas, ko so bili domači
igralci še nekoliko zmedeni. Ko pa so
se zbrali, so v drugem polčasu postavili
stvari na svoje mesto in si hitro nabrali prednost, tako da je dal domači trener Neno Potočnjak do konca srečanja
priložnost vsem igralcem. Pomurje je
na lestvici čvrsto na četrtem mestu z
18 točkami, za odrešilnim drugim mestom, ki še vodi v 1. B-ligo, pa zaostaja
le za dve točki. Drugi je namreč Alples
z 20 točkami. A že v petek, 27. marca,
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Sobota in Kema Puconci
končala na zadnjem mestu
18. krog 2. DOL vzhod (ž.): Nova
KBM Branik II – ŽOK Sobota 3 : 1 (25
: 18, 25 : 22, 20 : 25, 25 : 13). ŽOK Sobota je končal na zadnjem, desetem mestu s samo dvema točkama. Na prvem
mestu je Swatycomet Zreče, na drugem pa ŽOK GM mobil Ptuj.
18. krog 3. DOL vzhod: OK Radenci
– Hoče mladi 3 : 0 (25 : 11, 25 : 19, 25 :
23). OK Radenci je končal na četrtem
mestu z enakim številom točk kot OK
Mislinja na tretjem mestu, le s slabšim količnikom v dobljenih in izgubljenih nizih. Na prvem mestu je GO-
V soboto, 28. marca, ob 12. uri v športni
dvorani v Radencih turnir odbojke za
veterane. Organizator: Zavod za turizem in
šport Radenci. Informacije: 051 680 618,
dvorana@ztsradenci.si.
ob 20.30 Sobočane čaka težko gostovanje v Ljubljani pri vodilnem Krimu Olimpiji, ki si je s 25 točkami verjetno
že zagotovil nastopanje v višjem rangu
v naslednji sezoni. Vendar to srečanje
ne bo odločilno za Pomurje, zato nima
kaj izgubiti in lahko samo preseneti.
Spodbuda igralcem Pomurja je lahko
tudi poraz Krima - Olimpije v prvem
krogu v Radencih proti Arcontu Radgoni, drugemu predstavniku Pomurja
v drugi ligi.
Gole za Pomurje v igri proti Radovljici so zadeli: M. Kozelj 8, Hedl 7, Gorjup
6, V. Kozelj 3, Kreft 3, Prelec 2, Svetec 2,
Petraš 2, Pintarič 1, vratar Kous pa je dosegel 14 obramb.
T. K.
mič (Tromejnik - Kuzma); Maša Sukič
(Gornji Petrovci); Noah Kuzmič (Tromejnik - Kuzma); Maja Sukič (Gornji
Petrovci); Tamara Šlemer (Tromejnik Kuzma). Kate ekipno starejši malčki: 2.
Tromejnik - Kuzma (Renej Fujs, Kaleb
Hajdinjak, Vladimir Januš in Emma Kuzmič); mlajše deklice: 2. Gornji Petrovci
(Maša Sukič, Tanisa Lovenjak, Sara Serec in Emma Kuzmič); starejše deklice:
2. Gornji Petrovci A (Maja Sukič, Maša
Sukič, Nisa Čahuk), 3. Gornji Petrovci B (Maša Sukič, Tanisa Lovenjak, Nastja Potočnik); mladinke: 2. Tromejnik Kuzma (Tamara Šlemer, Nina Grah, Sani
Horvat in Sabrina Šarkezi), 3. Gornji Petrovci (Maja Sukič, Nisa Čahuk in Aleš
Korpič); ženske: 2. Tromejnik - Kuzma
(Tamara Šlemer, Nina Grah, Sani Horvat in Sabrina Šarkezi). Kumite posamezno: 1. Sabrina Šarkezi, 2. Tamara Šlemer (dvakrat), obe Tromejnik - Kuzma.
T. K.
Ob 11. uri v športnem parku v Beltincih nogometna tekma 13. kroga za članice Teleing Pomurje Beltinci – Rudar
Škale.
Ob 15. uri v dvorani OŠ Ivana Cankarja
v Ljutomeru prva polfinalna tekma državnega prvenstva v malem nogometu U15 Meteorplast Ljutomer – Extrem
Ribnica.
Torek
Ob 19.30 v dvorani OŠ I v Murski Soboti tekma 3. SKL Radenska Creativ
Sobota – UKK Koper.
teden v številkah
Atletika
Državno zimsko prvenstvo v metih za
starejše pionirje in starejše mladince
v Domžalah: 1. Blaž Pučko (met kopja,
45,53, osebni rekord); starejše pionirke:
3. Maja Magdič (met diska, 24,85, osebni rekord); starejše mladinke: 4. Nina
Šinko (met kopja, 29,53), vsi AK Panvita Murska Sobota.
Pripravil T. K.
Badminton
Utroša v končnici prvenstva
Klub BC Üzwil, za katerega nastopa že tri leta, zaseda najugodnejši položaj
V švicarski badmintonski ligi so končali
redni del tekmovanja, na katerem je ekipa BC Üzwil, za katero Iztok Utroša nastopa že tretje leto, zasedla prvo mesto
in s tem najugodnejši položaj pred končnico prvenstva, v katero so se uvrstile štiri prvouvrščene ekipe. Minuli konec te-
dna so bile odigrane polfinalne tekme.
Nasprotnik BC Üzwila je bila ekipa BC
Yverdon-les-Bains, s katero se je najprej
pomeril v gosteh in jo premagal s 5 : 3. V
povratni polfinalni tekmi je Üzwil potreboval le še tri zmage za uvrstitev v finale,
zato je bila druga polfinalna tekma pre-
kinjena pri 3 : 1. V tej tekmi je Utroša zato
odigral le igro dvojic, kjer sta z Bösigerjem premagala par Dumartheray-Frölich z 2 : 0 (13, 14). S tem se je Üzwil uvrstil
v finale, kjer se bo 11. in 12. aprila pomeril z moštvom St.Gallen - Appenzell.
T. K.
18
reportaža
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
je godilo visokim gostom z ležalnikov
Manner. Hostese so skrbele za vsako
malenkost. Na trenutke se je zdelo, da
je vsak drugi visoki gost! Planica 2015
je tudi zato zelo dišala po improvizaciji. Sodoben nordijski smučarski center,
vreden petinštirideset milijonov evrov,
bi do jeseni moral ugledati luč sveta.
Zdaj je še v (po)porodnih krčih. Nekdo je uriniral na betonske pilote. Iz arhiva finska legenda Nykänen: »Biti na
pol pijan je vstran vržen denar!« Gremo Do dna! Kljub strogim varnostnim
silam in Kebrovim omejitvam človeška prilagodljivost in zmogljivost ne
poznata mej.
V petek je Pero Mišica (od)letel do
248,5. Osem sekund popolne poezi-
Mravljišče pod vršaci fotografije jure zauneker
Severin Freund: »Danke, Slowenien!«*
Planica je snežena kraljica
Za slovenske orle na pot že ob enih
Dolina pod Poncami tudi zaradi življa ob Muri pokala po šivih – Zmagal pošten boj in ne kalkulacije – Največji slovenski praznik
z balkanskim pridihom – Obisk Planice sicer precej stanjša mošnjiček – »Biti na pol pijan je vstran vržen denar. Gremo Do dna!«
Peter Prevc – lovec na daljave je bil prekratek za potrebne centimetre.
Jurij Tepeš – pet dvajsetic za stil. In germanska nagrada za pošten boj.
Če bi orel Prevc dobil na predzadnjo
suščevo nedeljo veliko kristalno kroglo, povrh vsega pa doskočil v telemark nekje tik pred sedeminšestdeset tisoč ljudmi? Pravzaprav bi bilo
že preveč kičasto! »Nadsanje,« je rekel dr. Stare. Zadnji polet je pričakal
stoje v komentatorski kabini. Zoran
P. je bil (žal) bližje: »Vodil sem do zadnjega poleta, jaz nesrečni …« Severin
F., tak, pa brez zamere, arijski profil,
se je dvignil kot feniks iz pepela. Prispodoba z žogobrcem – kako vendar
že pravi Anglež Gary Lineker: »Nogomet je preprosta igra. Dvaindvajset
mož približno devetdeset minut teče
za žogo in na koncu vedno zmagajo
Nemci.« Janusova zračna flotilja je pokorila skandinavsko-germansko silo,
a ostala brez češnje na torti.
»Zdaj najbrž ni enostavno v ekipi,
ker je domač premagal domačega.
Ampak smo dokazali, da v olimpijskem duhu šteje pošten boj in ne navodila ali kalkulacije,« je po prespani
noči razmišljal Teo Čerpnjak, zagrizen ljubitelj športa iz Bodonec. S sotrpini je na pot v dolino pod Poncami
krenil že ob enih zjutraj. Pod vznožje planiške lepotice so »doskočili« ob
pol šestih. Že znan scenarij – poln avtobus, pečena rebra ali odojek in še
solze sreče, v nedeljo je ostal grenak
priokus.
Matej Kumin iz Kuštanovec je prav
tako romal na Gorenjsko. Že sedmič.
Čeprav ga je vmes zgodba o uspehu
(beri: Seaway) pošteno naplahtala.
Poln avtobus je pod Ponce peljalo Gasilsko društvo Moščanci. Uigrano moštvo le redko zamudi ta največji slovenski praznik. »Prav dobro dene, da se na
nekaj sladkega za pod zob, žlahtna
kapljica in začetno uriniranje kmalu
za mostom čez Muro. Prvi postanek
v boksih v Tepanjah. Na poti domov
med dremežem v avtobusu danes iskanje rezultatov po pametnem mobilnem telefonu, nekoč pa šele doma
na teletekstu. »Doživeti tako zelo
ekipno suvereno zmago je bilo neprecenljivo.« V soboto so zato tekle
Nordijski center je še v (po)porodnih krčih.
ta način odklopiš od vsakdanjika. Pa
še priložnost je, da srečaš veliko znancev.« Obisk Planice sicer precej stanjša
mošnjiček. Tako čez palec – petdeset
evrov in več je šlo za užitek. Za sedem
evrov si recimo dobil podalpsko specialiteto z balkanskim pridihom (beri:
par kranjske klobase v lepinji in morda tudi kepico kajmaka). Tri evre je stal
kozarec hmeljevega napitka. Bolje se
je v zraku. Med ihto, da se po gradbišču prebije nazaj na vrh velikanke,
je preskočil še Zaunekerja. Zakaj ni
šlo prek 251,5 metra? V Vikersundu je
zaradi lege blizu nadmorske višine 0
zrak gostejši, zaradi tega so vzgonske
sile večje in skakalci lažje letijo. Planica slovi po dobri termiki, vendar je
zelo odvisna od boga Eola, ki se spušča s Tamarja in oblakov, ko zakrijejo
sonce. Mojstra Gorišek in Gros s svetlim pogledom v prihodnost – v Planici bodo še padali rekordi!
Priložnost je že pred vrati, le Nemce bo treba prijeti za besedo. »Res mu
ne bo lahko v Sloveniji. Moral se bo
preseliti in pridobiti drugo državljanstvo. Od nas bo dobil nagrado za pošten boj,« se je o lovcu na daljave Juriju pošalil trener nemških skakalcev
W. Schuster. Rešitev? Z ogromnimi
gradbenimi žerjavi, ki so bedeli nad
mravljiščem pod vršaci in bi jih morda lahko uporabili za iskanje, če bi kateri od slovenskih orlov konec tedna
pristal v Ratečah, velikanko preprosto
preselimo na slovensko obalo, da se
približamo Vikersundovi nadmorski
višini. K temu prištejmo še primorsko
burjo. K-točka je potem že v hrvaških
ozemeljskih vodah. Z nemškimi evri
pa dogradimo drugi tir do Luke Koper. Ubili bi dve muhi na en mah! Šalo
na stran. Ko je te dni slovenska zračna
eskadrilja letela v iztek letalnice in za
seboj puščala velesile – od Norveške
do Nemčije in vse do Avstrije –, je bilo
sonce pod Poncami tako močno in veliko … Že dolgo je od takrat. Obet za
boljše čase v državi?
Še pripis: Vzemite v roke naslovnice današnjega časopisja ali vključite
radijske/televizijske sprejemnike – junaki zimske bele simfonije so že utonili v pozabo. Vrnil pa se je realni, sivi
svet … Adijo, slava. Adijo, zmaga. In
gate na glavo!
Tudi na Pomurje.si.
*»Hvala, Slovenija!«
Andrej Bedek
doma
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
fotografija nataša juhnov
Steklo kot okras in gradbeni material
Osvetlite in olepšajte si dom – s steklom
Arhitekti ponovno odkrivajo steklo – Material, ki prepušča svetlobo in je vsestransko uporaben v gradbeništvu, in to ne samo za okna
Steklo je prav gotovo eden od tistih
materialov, ki je doživel v preteklih
desetletjih velike spremembe, in to
tako po kakovosti kot tudi uporabnosti. Čeprav moramo priznati, da smo
kot zasebniki do nekaterih steklenih
izdelkov še zelo nezaupljivi, ga dokaj pogosto uporabljajo arhitekti pri
načrtovanju poslovnih in trgovskih
prostorov. Verjetno vas steklena tla
in stene ne motijo, ko se sprehajate
v avstrijskem živalskem vrtu in lahko
zaradi njih bolje vidite velikega pitona. In zakaj takih sten ali stopnišča ne
bi imeli doma?
Več stekla, več svetlobe in Svetla
prihodnost – dobesedno. To sta dva
slogana, ki še kako dobro ubesedujeta usmeritev Reflexa iz Gornje Radgone, ki je v minulih dvajsetih letih
sproti uvajal spremembe v kakovosti
osnovne surovine in načinu proizvodnje ter uresničeval zahteve kupcev.
Steklo kot fasadni material ali kot vrata, stena, ograja, stopnišče, nadstreški,
pršna kabina, luč, ura, novoletni okraski ali kuhinjski pulti in obloge na steni
nad štedilnikom … vse to so možnosti
uporabe stekla. Rudi Hajdinjak, vodja razvoja in svetovanja v Reflexu, je
pojasnil: »Fasadna stekla imenujemo
večfunkcionalna izolacijska stekla, kajti združujejo funkcije toplotne zaščite,
izkoriščanja sončne energije, zvočne in
varnostne zaščite, so namreč protivlomna. Vsekakor je nastal velik preskok,
kajti danes se uporabljajo že trislojna
stekla. Tudi v notranji opremi je steklo
že dolgo v vsestranski uporabi; že nekaj časa je na trgu varnostno kaljeno
steklo (segreje se na 700 stopinj Celzija in nato hitro ohladi), vse večja pa je
tudi uporaba lepljenega stekla – med
lepljeni stekli je dodana folija (polivinil
butiral ali PVB). Pogosto pa je uporaba
stekla odvisno od modnih usmeritev v
svetu – vsake toliko časa ga arhitekti
ponovno odkrijejo in ga več vključujejo v gradnjo ali opremo, potem pa nanj
spet pozabijo.«
Kuhinjske obloge
z digitalnim tiskom
V lokalnih enotah Reflexa, kjer
imajo več stika z domačimi strankami, ugotavljajo, da so se dosedanjim
naročilom npr. namiznih plošč in pršnih kabin v zadnjem času pridružila
naročila za stenske obloge v kuhinjah.
Poleg sitotiska uporabljajo namreč
tudi digitalni tisk, ki s pravilno uporabo omogoča ogromno možnosti
tudi v notranji opremi – povsod, kjer
je bila prej keramika, je mogoče odslej namestiti steklene površine večjih
ali manjših dimenzij z individualnim
motivom, natisnjenim z digitalnim tiskom: »Verjetno so ženske navdušene
nad lepo enotno ploščo brez zoprnih
fug, ki se težko čistijo. Mi sicer ponujamo na spletni strani že nekaj tipskih
grafik, lahko pa si omislijo tudi svoje
osebne pršne kabine in jih potiskajo
z individualnim motivom, če jim naši
predlogi niso všeč. Tako lahko imate
v kuhinji nad štedilnikom kar svojo
družino, ženo … film z izdelano grafiko pošljemo v našo tovarno na Meleh, kjer vam izdelajo ploščo v želeni
velikosti. Lahko izdelamo zelo velike
površine, lahko pa imate tudi sestavljeno oblogo iz več manjših delov. In
prav pri izpolnjevanju individualnih
naročil smo še posebej učinkoviti, saj
lahko vse izdelke izdelamo res v različnih dimenzijah, ne glede na to, ali je
stanovanje v mansardi ali hiši. Tisti, ki
se zavedajo prednosti takšne izdelave
steklenih površin, se ne ozirajo preveč
na ceno, kajti vedo, da če imajo v hiši
kakovostno in prijetno kuhinjo in kopalnico, bo tudi njim prijetno,« je prepričan Rudi Hajdinjak.
Naravna svetloba na hodniku
Nekaj normalnega je že, da arhitekti načrtujejo v poslovnih in javnih
objektih steklene stene ali vrata, ne
pa tudi v stanovanjskih hišah in stanovanjih – steklo je lahko odlična rešitev za temne hodnike. Mnogi se še
spomnijo, da so nekoč v hišah nad lesenimi vrati obvezno imeli »svetlobnike«. Zakaj ne bi spet razmišljali o več
naravne svetlobe v hiši s pomočjo stekla. In če pri tem uporabimo sodobno tehnologijo, ki omogoča izdelavo
prav posebnih okrasitev, dobimo lahko skorajda umetniški unikatni kos
stavbnega pohištva.
Seveda pa je treba takšno stekleno
površino potem na primeren način
tudi čistiti in vzdrževati; pri steklenih
pršnih kabinah lahko uporabnikom
nekoliko olajšajo čiščenje, saj uporabljajo pri pripravi stekla poseben nanos, zaradi katerega kapljice hitreje zdrsijo po površini. Poleg svetlobe
pa se lahko s steklom zagotovita tudi
ustrezna varnost in zvočna zaščita –
vse to lahko dosežejo z uporabo kakovostnega stekla in natančno izvedbo.
»Zelo varno je na primer lepljeno steklo z asimetrično sestavo – debelejše,
tanjše. Mi lahko vsaka zastarela vrata zamenjamo s steklenimi, lahko jih
pritrdimo na nov aluminijast podboj
ali na obstoječe lesene podboje. Ljudje res pozabljajo, da lahko steklo zelo
funkcionalno izkoristijo v notranjosti
hiše ali stanovanja. Pozabljajo na vrata, stene ali stopnišča. Recimo, da ima
nekdo neprestano temen hodnik in se
je tega naveličal – mi klasična vrata
zamenjamo s steklenimi. Veste, ni več
klasičnih zidarskih mojstrov, ki bi razmišljali v korist porabnika, ki bi znali
svetovati, kaj je zanj najboljše,« je povedal Rudi Hajdinjak.
Steklene stopnice? Zakaj pa ne
Ogledala so lahko pravi majhni čarovniki v stanovanju. Le redki vedo, kaj
vse je mogoče v prostoru doseči s pravilno postavitvijo ogledala. Lahko nam
spremeni dimenzije prostora ali usmeri osvetlitev, lahko pa so tudi čudovit
okras. Tudi marsikateri drugi stekleni
izdelki so lahko lep okras stanovanja
ali darilo. Take okrasne izdelke naredijo s postopkom fuzije, ko z vodnim
curkom režejo in oblikujejo steklo,
uporabijo pa lahko tudi ostanke nalomljenega kaljenega stekla – tako so na
primer izdelovali božične kroglice.
Steklene stopnice, ograje in nadstrešek – vse to je nekaj samoumevnega pri sodobnih novogradnjah poslovnih, trgovskih in razstavnih objektov,
počasi pa se uporaba stekla v te namene uveljavlja tudi pri stanovanjski
gradnji, predvsem če gre za moderen
tip gradnje, kjer je veliko kovine in
stekla. Še prav posebna atrakcija so
lahko pohodne steklene stopnice, ki
so narejene iz najmanj treh slojev, s
katerimi dobi hiša dodaten odprt in
svetel prostor.
Skorajda ni »šoping centra«, ki ne bi
imel steklenih ograj in sten: da lahko
kupci vidijo čim več. Tudi v hotelih,
predvsem tam, kjer tržijo lep razgled,
so steklene ograje nekaj nujnega.
»Steklo je pravzaprav trajni gradbeni material, saj ima kaljeno steklo izjemno veliko upogibno trdnost. Mora
biti res nekaj groznega, da se zlomi, če
pa se že, se sesuje v drobnih koščkih,«
je prepričljiv Reflexov razvojnik Rudi
Hajdinjak. Ni razloga, da mu ne bi verjeli, saj smo se s tovrstnim steklom v
minulih letih že srečali marsikje, na
primer v živalskih vrtovih, v muzejih,
degustacijskih sobanah … Le zakaj ga
ne bi imeli tudi v domači hiši?
Več fotografij na Pomurje.si.
Bernarda B. Peček
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Razvijanje bivanjske kulture
Modni so vsi odtenki kave in visok sijaj
Kuhinje so postale zaradi priljubljenega kuhanja skupaj z gosti »kuhinjski otoki« – Mizarji spremljajo večanje in manjšanje družine
Začeli bomo z najbolj zakoreninjenim
prepričanjem Pomurcev: glavno je, da
je lepo na zunaj, ali je prav tudi nam,
pa ni pomembno. Eno od večjih nerazumnih dejstev je, da si veliko ljudi ob
Muri ne upa privoščiti užitka. Niti pri
gradnji in opremljanju stanovanja ne!
Je kriva vzgoja, tradicija, vera? Tako so
desetletja dolgo gradili velike, drage in
potratne hiše, samo da se na zunaj vidi,
kako »mogočni« so, za notranjo opremo pa ali jim je zmanjkalo denarja ali
jim je bilo vseeno, kakšna je, češ saj to je
samo za njih, to pa ni treba, da je dragoceno in kakovostno. Kakor da je za vsakodnevno prebivanje dovolj najcenejše
pohištvo iz trgovskih centrov, ki je pravzaprav namenjeno začasnemu opremljanju na primer študentskih sob, delavskih
stanovanj, samskih domov. Toda v svoji
hiši, kjer živimo z najbližjimi, bi si skorajda vsi morali privoščiti le najboljše in
ne samo tisto, kar je načrtovano le za nekaj let. Za pravilno odločitev pa moramo najprej zelo dobro poznati sebe, svojega partnerja, družino, vedeti morate,
kako živite, kaj imate radi in kaj potrebujete. Prav tako je priporočljivo, da poiščete ustreznega arhitekta in mizarja, ki
vas bosta znala pravilno usmeriti, kajti
tako kot hiša tudi prava oprema pomaga ustvariti prijeten dom, ki bo otrokom
ostal v spominu vse življenje in jim bo
tudi vzor za ustvarjenje svojega doma.
Nekateri nočejo imeti
v hiši niti televizije
Resnica je, da se danes gradijo precej
manjše hiše, pa ne zaradi krize, ampak
zaradi ekološke ozaveščenosti in varčevanja s kurjavo. Pa to ni edina spre-
memba, ugotavlja Božo Knehtl iz ljutomerskega Atriuma, velikost spalnic se
je zelo zmanjšala, v njej so največkrat le
postelja in dve nočni omarici, dodale so
se garderobne sobe s prostorom za pripravo oblačil za naslednji dan in likalno
mizo. V spalnici ni več omar in ne toaletne mizice. V primerjavi s spalnico se
je močno povečala kopalnica. »To so večje spremembe zadnjih desetletij. Imamo nekaj strank, ki v hiši nočejo imeti
televizije. Tudi zamrzovalnikov v hišah
ni več, če so, so le kot del hladilnika v
kuhinji – trgovine so namreč odprte vse
dni v tednu. Družine so čedalje manjše,
med njimi tudi enostarševske, zato priporočamo, da vgradijo pomivalne stroje
manjših dimenzij. Pravzaprav sem prepričan, da je tudi pomanjkanje denarja
spodbudilo ljudi, da so začeli malo bolj
premišljevati, kakšno pohištvo bodo
namestili v hišo ali stanovanje. Mnogim danes ni najpomembnejša najnižja cena, ampak prepoznavajo kakovost
in zelo premišljeno naročajo in kupujejo pohištvo. Zadnje čase so začeli prihajati k nam ljudje, ki imajo naše kuhinje
že več kot 20 let in je treba zamenjati
kakšen del – kajti kuhinje, narejene po
meri, ne zamenjaš vsakih nekaj let,« je
prepričan Božo Knehtl.
Atrium ima stranke po vsej Sloveniji. V delavnici smo si ogledali izdelavo
sodobnega kuhinjskega otoka za naročnika iz Libije in Knehtl nam je v treh
točkah pojasnil, zakaj se ljudje pogosteje odločajo za domače mizarje: »Mizar
lahko izdela pohištvo po meri za zelo
majhna skromna stanovanja in garsonjere, lahko pa celostno opremi luksuzna stanovanja vse od vhodnih vrat pa
do zadnje sobe v hiši. Mi lahko ponudi-
naša stranka se dalj časa odloča za nakup, kot potem traja dostava pohištva.«
Naročnik natančno ve, kaj želi. Ne
išče najcenejšega pohištva in noče imeti
nedokončane zgodbe. Z drugimi besedami: hoče imeti zagotovilo, da bo tudi
čez nekaj let lahko dobil enako barvo
in material za mizo ali omaro. Letos bo
opremil na novo en prostor, čez nekaj
let, ko mu bodo dovoljevala finančna
sredstva, pa drugega.
vključno z izrezi in demontažo,« pojasni
Božo Knehtl. »Pohištva ni še nihče kupil
po telefonu in ga tudi ne bo. Naši inženirji lesarstva, svetovalci prodaje pohištva in arhitekti znajo odlično svetovati. Prav je, da si stranka najprej ogleda
razstavljene stvari v salonu v Noršincih
pri Ljutomeru, potem pa mi stanovanje
izmerimo. Zdaj, ko je avtocesta, pridejo
ob petkih in sobotah k nam v salon tudi
stranke iz Primorske in Gorenjske, ki
večkrat združijo prijetno s koristnim.«
Atrium je eden od redkih večjih pomurskih proizvajalcev pohištva, ki so se
mo rdečo nit z materiali in barvo – na
primer da je vsa oprema iz ene vrste lesa
in podobno oblikovana. Poleg tega lahko na enem mestu rešimo vse težave in
detajle v vseh prostorih. To je po navadi
največji problem pri nakupu pohištva v
trgovinah – usklajevanje z drugo opremo. Naša tretja prednost pa je prihranek časa. Naše stranke so ljudje, ki zna-
jo preračunati, kako dragocen je njihov
čas. Če hočejo na primer zelo podrobno preveriti in pregledati vso ponudbo
na trgu, potrebujejo najmanj tri mesece. Ko nam stranka zaupa želje, mi v desetih dneh pripravimo predloge. To se
da danes tako natančno narisati, da vidi
realno sliko, kakšno bo videti stanovanje. Hkrati se rešujejo vsi detajli. Vsaka
uspeli obdržati na trgu in so danes iskani po vsej Sloveniji (v velikih mestih
jih išče veliko strank zaradi preureditev
stanovanj po odhodu otrok), pa tudi v
Avstriji in Nemčiji. Na vprašanje, kako
bi v letu svetlobe pripeljati v stanovanje
svetlobo, je Knehtl povedal: »Mi svetlobo razumemo bolj kot barvo pohištva,
od katerega se potem svetloba odbija.
Barve pa delimo v dve skupini. V prvi
so hladne barve – od bele do črne in vsi
možni odtenki sive; te so priporočljive
na terasi oziroma v prostorih, kjer se
manj zadržuješ. Primernejše za bivanje
26. marca 2015 | Vestnik |
pa so barve zemlje oziroma tople barve, kjer hodiš bos in manj oblečen. Jaz
osebno ne bi nikoli imel bele spalnice
in sive talne obloge – kogar zebe, ga bo
v taki spalnici vedno zeblo. Čeprav smo
prodali že črno otroško sobo …« Sicer
pa so zdaj modne svetle barve, na primer magnolije ali odtenki kave, ni redka kombinacija svetlega naravnega lesa
in barve v visokem sijaju (bele ali pastelne barve) ali pa ima kuhinjsko pohištvo visok sijaj, delovna plošča pa je v
barvi starega lesa.
Bernarda B. Peček
En klic do prave izbire!
Mladinska ul. 12, 9233 Odranci
T: 02 573 71 80 • F: 02 573 71 81 • M: 041 634 549
E: gradbenistvo.smej@gmail.com
NO
Č
A
L
EZP aketih
R
B
p
MONTAŽA GRAJ
Splošno gradbeno podjetje, d. o. o.
Gornja Bistrica 57, 9232 Črenšovci
Tel., faks: 02 573 72 36
e-mail: info@montaza-graj.com | www.montaza-graj.com
h
išji EING!
v
v
TEL
p
je o onu
me dba
jen
a!
Najučinkovitejše varovanje stanovanskih hiš je kombinacija
Sistem brezžičnega/žičnega
varovanja doma
- Vključuje opremo v vrednosti do 750€,
- povezava na varnostno nadzorni center,
- 24 urna pripravljenost intervencijskih skupin,
- takojšnja intervencija v primeru alarma,
- certificiran in zanesljiv sistem,
- hitra in enostavna montaža,
- preprosta uporaba in možnost nadgradenj,
- več na www.varnost.si
samo
30,50 € na mesec
40 dB - certificirana
protihrupna zaščita
Protivlomna in zvočno izolativna
varnostna vrata s certifikatom
protivlomnost
in kompaktnost
Obiščite nas na predstavitvah
in se potegujte za lepe nagrade
Na predstavitvah boste
lahko videli in preizkusili
opremo za mehansko in
tehnično varovanje. Obiščite
nas in se potegujte za
privlačne nagrade!
Odlična toplotna
izolativnost
Kakovost potrjena
s certifikati
Profesionalna
vgradnja na mero
Možnost
digitalnega kukala
cena z montažo že od
redna cena: 1240,00 €
900,00
€
Slovenski proizvodlasten razvoj
Obiščete nas lahko na
predstavitvi v:
Preženite vlomilce!
SUBVENCIONIRAMO
sistem za varovanje doma
•
BTC City Murska Sobota
med 7. in 12. aprilom
041 736 504
Predal v podnožju z letvijo podnožja • Steklene stranice na predalih • PVC proti zdrsne obloge v predalu • ALU obloga dna elementov
spomeniki | kamini | napisne plošče
pulti | stopnice | mize | police
drugi izdelki iz kamna | tlaki
SMEJ, d. o. o.
MEHANSKEGA IN ELEKTRONSKEGA VAROVANJA
E
J
N
E
R
O
G
H
II
D
i
SAMO V STU
www.gorenje.s
www.spomeniki.net | ivo.ozmec@siol.net
Miran Kurnik, s. p., Radoslavci 30 A, Mala Nedelja
tel.: 02 586 13 66, telefaks: 02 586 13 62
GSM: 041 730 045, e-pošta: smk@teleing.com
Za stanovanja v blokih so varnostna vrata najučinkovitejša zaščita pred vlomilci. Za
stanovanjske hiše je potrebno dodati tudi elektronsko zaščito, protivlomni alarmni sistem.
O OPR E M O
N
D
R
A
D
N
A
T
S
NAD
GSM: 040 880 308, tel.: 02 583 10 40,
faks: 02 584 83 49
www.teleing.si
Uporaba okolju prijaznih barv in materialov je danes v lesni industriji že samoumevna. Zanimivo je opažanje ljutomerskega strokovnjaka za les, ki je po
rodu z Razkrižja, da je Slovenija pri izbiri pohištva razdeljena na dva dela: polovica Slovenije ima rada tradicionalne
»avstrijske kuhinje« iz lesa, zahodni del
Slovenije pa je pod vplivom italijanske
mode z visokim sijajem in ekstravaganco. Toda bolj kot vrsta lesa ali furnirja
je v kuhinji pomembno, kakšni in kateri elementi so vključeni – od tega je na
koncu odvisna tudi cena. Tako so elementi z vrati cenejši kot s predali. »Da
je nekaj domače izdelave, je pomembno
tudi zato, da lahko stranka, ki je kupila
kuhinjo pred 15 leti, pride k nam in brez
problemov zamenja poškodovan del pohištva. Tudi to se dogaja – v teh ekstremnih vremenskih razmerah, ko so bile
poplave in je ljudem skozi kuhinjo tekel
potok, se je to pokazalo kot zelo dobrodošlo. Ali pa če si stranka zaželi, da bi
opremo čez nekaj let posodobila in zamenjala delovno ploščo, ker se je naveličala stare – vse to lahko hitro rešimo
–50 %
KAMNOSEŠTVO IVO OZMEC, s. p.
Ormoška cesta 61, 9240 Ljutomer
•Soboslikarstvo-fasaderstvo
•Izdelava toplotnoizolacijskih fasad
Najhitreje do zanesljivega in
dobrega mojstra!
Č KOT
E
V
I
T
S
U
P
O
P
ENJE S
R
O
G
O!
E
J
N
I
H
U
K
VAM PODARIM
21
www.fasade-kurnik.si
Ekologija in racionalnost
Modne smernice: svetle barve in sijaj fotografija nataša juhnov
doma
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
STORITVE
doma
| Vestnik | 26. marca 2015
Varovanje premoženja prepustite profesionalcem!
Oglas_Varnost_Maribor_Murski_Vestnik.indd 1
10.3.2015 13:40:08
Vse cene so z DDV in veljajo za fizične osebe, ponudba velja do preklica. Fotografije so simbolične. Pridržujemo si pravico do sprememb.
20
KROVSTVO, STAVBNO KLEPARSTVO,
PREZRAČEVANJE, STRELOVODI,
SUHOMONTAŽNA GRADNJA,
VGRAJEVANJE STREŠNIH OKEN VELUX
22
doma
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
doma
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Ogrevalni sistemi
Pomlad, čas za konkretne spremembe
Zaradi relativno nizke cene električne energije in milih zim je tudi v Pomurju veliko povpraševanje po toplotnih črpalkah
Že pozimi se lahko uporabniki dobro seznanijo z novimi ogrevalnimi
napravami tako pri inštalaterjih kot
tudi iz strokovne literature in revij
ter seveda na spletu. Spomladi pa je
že konkreten čas za prve korake pri
zamenjavi kurilne naprave, če hočejo
to tudi narediti.
Takšno je tudi splošno mnenje mojstrov inštalaterjev. Med te spada tudi
samostojni podjetnik Mitja Jakoša iz
podjetja Jakoša napredne inštalacije
s sedežem v Brezovcih. Podjetje, v katerem so zaposleni štirje, se ukvarja z
montažo toplotnih in vodovodnih sistemov. Njihovo območje dela je predvsem Prekmurje, Prlekija in Štajerska,
z letom 2013 pa so stopili tudi na tuje
trge, in sicer v Avstrijo.
Jakoša pravi, da je ravno v tem letnem času najbolje obiskati svojega mojstra inštalaterja, ki vam bo iz
prve roke svetoval in pripravil seznam
potrebnih ukrepov in seveda konkretno ponudbo. Pomlad pa je tudi čas
prvih sejmov, na katerih lahko dobijo
uporabniki podrobnejše informacije.
Prav tako naj bi bile tudi letos na voljo subvencije Eko sklada, ki jih je treba čim prej izkoristiti, saj so lani pošle že poleti.
tel na lesna polena ali pelete. Kot ugotavlja Jakoša, danes inštalaterji v starejših objektih mnogokrat znižujejo
priključne moči, ker so bile v večini
primerov vgrajene prevelike in premočne naprave.
Sodobne ogrevalne naprave
Kot razloži Jakoša, med sodobne
ogrevalne naprave danes štejemo tiste, ki pri izbranem gorivu dosegajo
visoke izkoristke in predvsem izredno
nizke emisije. Pogoj za to je predvsem
sofisticirana regulacija in senzorika,
ki jo imajo te naprave in materiali, ki
so vgrajeni v njih. To so predvsem sodobni kondenzacijski kotli na olje in
plin ter tehnološko napredni sistemi
na lesno biomaso (peleti, sekanci, polena) ter toplotne črpalke.
Pri tem pa je treba biti pozoren. Če
se katera ogrevalna naprava znajde
znotraj posameznih skupin in uporablja neki prej omenjeni energent, še
ne pomeni, da je to sodobna ogrevalna naprava. Vsekakor pa morajo sodobne naprave omogočati tudi udobje
S čim se ogrevamo v Pomurju
Mitja Jakoša meni, da je takoj po kurilni sezoni najprimernejši čas za reden
pregled ogrevalnih naprav in tudi odločanje o novostih. fotografija ciril kosednar
in enostavnost pri upravljanju, to pa
prej omenjene naprave omogočajo.
Kot najprimernejše za novogradnje Jakoša priporoča v tem trenutku toplotne črpalke (voda-voda, voda-zemlja, zrak-voda) in tehnološko
napredne naprave na lesne pelete. Za
starejše objekte v primeru menjave
kurilne naprave pa so najprimernejše sodobne naprave na lesne pelete
in na polena, na ta zadnja predvsem
na podeželju. Če je treba ogrevati večje površine, je smotrno vgraditi tudi
sodoben sistem na lesne sekance.
Zaradi zakonodaje se danes gradijo
dobro izolirane hiše, ki potrebujejo za
ogrevanje zelo malo energije. V bistvu
potrebujejo več energije za pripravo
tople sanitarne vode kot za ogrevanje.
Tako se gibljejo priključne moči od
dveh do približno 15 kilovatov, odvisno
od velikosti objekta in predvidene izolacije. Druga bistvena razlika med novogradnjami in starejšimi objekti je to,
da novogradnje pretežno uporabljajo
nizkotemperaturne sisteme razdeljevanja energije (talno in stensko ogrevanje), ki imajo pozimi temperaturo
pretoka med 25 in 35 stopinjami Celzija. Za te režime so primerni toplotne
črpalke in sodobni tehnološko napredni kotli na lesne pelete v kombinaciji s sistemskim hranilnikom toplote.
Starejši objekti pa imajo v večini primerov vgrajen visokotemperaturni
sistem z radiatorji, na katerega je bil
do zdaj priključen kotel na olje oziroma star kotel na drva. Da zmanjšamo
stroške ogrevanja in porabo energije,
je primerno investirati v sodoben ko-
Trenutno je v Pomurju in tudi drugje po Sloveniji zaradi relativno nizke
cene električne energije in milih zim
veliko povpraševanje po toplotnih črpalkah. Na vprašanje, kako se odločiti, saj je na trgu veliko tovrstnih naprav, Jakoša odgovarja, da je pri teh
načeloma podobno kot pri vsaki drugi stvari. Kakovostne toplotne črpalke
so običajno dražje, tiste slabše kakovosti pa načeloma cenejše, vendar dajejo uporabniku manj udobja in večji
račun za energijo.
Skoraj vsaka družina na podeželju
je lastnica gozda. Zaradi tega je precejšnje tudi povpraševanje po sodobnih kotlih na lesno biomaso, predvsem po sodobnih kotlih na polena.
Ti imajo ločeno izgorevanje oziroma
uporabljajo lambda sondo in so v Sloveniji uveljavljeni že dobro desetletje.
Omogočajo bistveno večje udobje, kot
so ga kotli na drva do zdaj. Uporabnik lahko kotel naloži samo enkrat na
dan. To omogočajo veliki nakladalni
prostori in obvezna kombinacija s
hranilnikom toplote primerne velikosti. Druga prednost je tudi to, da se
ta kotel čisti enkrat tedensko in ne pri
vsakem dolaganju polen. Vse to omogoča uporabniku veliko več udobja ob
stroškovno enem najugodnejših načinov ogrevanja doma.
Vsekakor je treba dobro premisliti, saj odločitve sprejemamo za daljše
obdobje in gre za naložbo, ki jo je treba temeljito pretehtati. V zadnjih
leErinox d.o.o.,
tih je namreč veliko turbulencTitova
na cesta
po- 6, SI-9252 Radenci, Slovenija.
+386 (0)2 522 30 10, Fax: +386 (0)2 522 30 15
dročju energije in sprememb Tel.:
cen.
E-mail: info@erinox.si, rado.hedzet@erinox.si,
C. K.
miran.slibar@erinox.si, bostjan.salamun@erinox.si
Tračne žage
Ekskluzivno zastopstvo in
prodaja listov za tračne
žagalne stroje ameriškega
proizvajalca LENOX za
slovenski trg, trg BIH in trg
Srbije.
Listi za tračne žagalne stroje
proizvajalca LENOX so zvarjeni
v lastnem elektronskem
varilnem centru.
DO 25 LET
GARANCIJE
Ročno orodje
Ročne žage
Lesarska dleta
Razno pomožno orodje
Ročni lesni obliči
Samodržalne klešče (VISE-GRIP)
Primeži (RECORD)
Mizarske stege (RECORD)
Klešče za betonsko železo
(RECORD)
ss Pribor za vodovodarje (RECORD)
ss Škarje za pločevino
ss PRO torbe za orodje
ss PRO tapetniški noži
ss
ss
ss
ss
ss
ss
ss
s
Svedri za pločevino
Svedri za kovino HSS COBALT
s
Stopničasti svedri
Bi-Metalne izrezovalne žage s
(krone)
Vijačni nastavki
Listi za vbodne žage
s
Listi za povratne žage Bi-Metal
SVETOVANJE ARHITEKTA
IN TEHNIČNEGA OSEBJA
Ustvarite zdrave in ugodne bivalne pogoje
Za ugodne bivalne pogoje štejemo temperature med 19 in 22 °C ob vlagi med 40 in 60 %. Za zagotavljanje
takih pogojev so potrebne idealno izolirane zidne površine. Fasadni toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL izpolnjuje zahteve po zadostni in učinkoviti toplotni izolaciji in zagotavlja odlične bivalne pogoje.
Povečajte vrednost vašega objekta
Objekt, ki je kakovostno toplotno izoliran, ima večjo tržno vrednost.
Zagotovite kakovost in trajnost objekta z garancijo do 25 let
Fasadni sistemi s 45-letno
tradicijo.
JUB zagotavlja do 25-letno garancijo ter dolgoročno in premišljeno naložbo v toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL.
Nakup fasade je pametna investicija, ki se obrestuje
z nižjimi stroški ogrevanja in hlajenja ter večjo
vrednostjo nepremičnine.
Naložba v vgradnjo toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL vam omogoča učinkovito in dolgotrajno zaščito
vašega objekta.
Privoščite domu trajno zaščito
Preverite naše produkte in prednosti JUBIZOL fasadnih
sistemov v naših katalogih in na www.jub.si.
JUBIZOL izdelano v Sloveniji
JUBIZOL, energijsko učinkovit toplotnoizolacijski sistem vrhunske kakovosti, je v celoti izdelan v Sloveniji.
JUBIZOL-ov svetovalec: 080 15 56 in info@jub.eu
Za več informacij poglejte na www.jub.si | Brezplačni telefon: 080 15 56 | E-pošta: info@jub.si |
JUB Design Studio, Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani, www.jub.si
JUBIZOL_korpo + PR_268 x 195 mm_SLO_2015.indd 1
24.3.2015 13:59:46
STANOVANJSKI
KREDITI
slovenski trg, trg BIH in trg
miran.slibar@erinox.si,
bostjan.salamun@erinox.si
miran.slibar@erinox.si,
miran.slibar@erinox.si,
miran.slibar@erinox.si,
bostjan.salamun@erinox.si
bostjan.salamun@erinox.si
bostjan.salamun@erinox.si
bostjan.salamun@erinox.si
Listi za tračne
žagalnemiran.slibar@erinox.si,
stroje
vasja.nekrep@erinox.si.
www.erinox.si
vasja.nekrep@erinox.si.
vasja.nekrep@erinox.si.
vasja.nekrep@erinox.si.
vasja.nekrep@erinox.si.
vasja.nekrep@erinox.si.
www.erinox.si
www.erinox.si
www.erinox.si
www.erinox.si
Delovni
čas:
proizvajalcawww.erinox.si
LENOX so
zvarjeni
Delovni- čas:
Delovni
Delovni
Delovni
Delovni
čas:
čas:
čas:
čas:
ponedeljek
petek:
7.00 - 16.00
v lastnem
elektronskem
ponedeljek
petek:
7.00
16.00
ponedeljek
ponedeljek
ponedeljek
ponedeljek
petek:
petek:
petek:
petek:
7.00
7.00
7.00
7.00
16.00
16.00
16.00
16.00
sobota: 7.00 - 13.00
varilnem centru.
sobota: 7.00 - 13.00
sobota:
sobota:
sobota:
sobota:
7.00
7.00
7.00
7.00
- -13.00
-13.00
-13.00
13.00
Preverite
na www.spiral.at
Preverite na www.spiral.at
Orodje zasvedri
električne stroje
Stopničasti
Napredna nemška
s Stopničasti
svedri
Svedri
za
Ročno
Tračne
LISTI
ZAlesorodje
merilna
tehnologija
Tračne žage
žage
s Svedri
les
Ekskluzivno
zastopstvo
Bi-Metalne
izrezovalne
žage in
s Ročneza
žage
Ekskluzivno
zastopstvo
in
TRAČNE
prodaja
listov
s Lesarskaprodaja
dleta
s Bi-Metalne
izrezovalne
žage
listov za
za tračne
tračne
(krone)
žagalne
stroje
ameriškega
s
Razno
pomožno
orodje
žagalne
stroje
ameriškega
(krone) žage
Izrezovalne
s karbidnimiza
ŽAGE
proizvajalca
proizvajalca
LENOX za
s Ročni lesni
obliči LENOX
DIAMANTNI
SVEDRI
Orodje
Orodje
Orodje
Orodje
zaza
za
električne
za
električne
električne
električne
stroje
stroje
stroje
stroje
DIAMANTNI
DIAMANTNI
DIAMANTNI
SVEDRI
SVEDRI
SVEDRI
SVEDRI
s sStopničasti
sDIAMANTNI
Stopničasti
sStopničasti
Stopničasti
svedri
svedri
svedri
svedriSVEDRIDIAMANTNI
Velika izbira
orodij
in strojev
s (krone)
Dleta in konice za beton
(krone)
(krone)
(krone)
Orodje za električne stroje
s sSvedri
sSvedri
sSvedri
zaza
za
les
za
les
les
les (SDS)
s Svedri
Svedri
za
beton
s Bi-Metalne
Vrtalne krone
za betonžage
s sBi-Metalne
sBi-Metalne
sBi-Metalne
izrezovalne
izrezovalne
izrezovalne
izrezovalne
žage
žage
žage
s Svedri za navadno vpetje
s Izrezovalne
žage
s karbidnimi
sIzrezovalne
sIzrezovalne
Izrezovalne
žage
žage
žage
žage
s skarbidnimi
skarbidnimi
skarbidnimi
karbidnimi
trg,
trg
BIH
zobmi
(krone)slovenski
slovenski
trg,
trg
BIH in
in trg
trg s sIzrezovalne
s Samodržalne
klešče
(VISE-GRIP)
s Svedri za pločevino
Srbije.
zobmi
(krone)
zobmi
zobmi
zobmi
(krone)
(krone)
(krone)
(krone)
Srbije.
s Visoko
zmogljive
izvrtalne
s Primeži
(RECORD)
s zobmi
Svedri
za kovino HSS COBALT
Listi
za
žagalne
Listi
za tračne
tračne
žagalne stroje
stroje s sVisoko
s Visoko
izvrtalne
sVisoko
sVisoko
zmogljive
zmogljive
zmogljive
zmogljive
izvrtalne
izvrtalne
izvrtalne
izvrtalne
s Mizarske
stege
(RECORD)
s Visoko
Stopničasti
svedri
krone
za leszmogljive
proizvajalca LENOX so zvarjeni
proizvajalca LENOX so zvarjeni
Zastopstvo,
prodaja in
pooblaščeni
servis
szaKlešče
železo
s krone
Bi-Metalne
zazales
krone
krone
krone
zaza
za
les
za
les
les
lesizrezovalne žage
s Listi krone
vbodne
žage elektronskem
vv betonsko
lastnem
lastnem
elektronskem
(RECORD)
(krone)
varilnem
centru.
s Listi
za vbodne
žage
s sListi
sListi
sListi
Listi
zaza
za
vbodne
za
vbodne
vbodne
vbodne
žage
žage
žage
žage
varilnem
centru.
s Listi
za
povratne
žage
Bis Pribor za vodovodarje (RECORD)
sPreverite
Vijačni nastavki
na
Preverite
na www.spiral.at
www.spiral.at
s Listi
za povratne
žage Bis sListi
sListi
sListi
zaza
za
povratne
za
povratne
povratne
povratne
žage
žage
žage
žage
BiBiBiBiMetal
s Škarje
za pločevino
s Listi
Listi
za
vbodne
žage
Akumulatorska orodja
Klasična orodja
Metal
s Mazalno
olje
za
vrtanje
Ročno
orodje
s PRO
torbe
za
orodje
Ročno
orodje/
Program vrt in okolicarezanje
ssolje
Ročne
s PRO
tapetniški
noži
s Mazalno
zažage
vrtanje /
Ročne
žage
LENOX
LUBE
V podjetju
Erinox
ss PRO
PRO tapetniški
tapetniški noži
noži
rezanje LENOX
LUBE
Orodje
za električne
stroje
nudimo
tudi
najem
Zastopstvo,
Vabljeni na dan odprtih vrat inprodaja
predstavitev ter demonstracijo
orodja MAKITA 21. in 22. 5. 2015.
in
Lesarska dleta
Razno
Razno pomožno
pomožno orodje
orodje
Ročni
Ročni lesni
lesni obliči
obliči
Samodržalne
Samodržalne klešče
klešče (VISE-GRIP)
(VISE-GRIP)
Primeži
Primeži (RECORD)
(RECORD)
Mizarske
Mizarske stege
stege (RECORD)
(RECORD)
Klešče
za
betonsko
železo
Klešče za betonsko železo
(RECORD)
(RECORD)
ss Pribor
Pribor za
za vodovodarje
vodovodarje (RECORD)
(RECORD)
ss Škarje
Škarje za
za pločevino
pločevino
s PRO torbe za orodje
s
ss
ss
ss
ss
ss
ss
Vrtalne krone za beton
Dleta
Dleta in
in konice
konice za
za beton
beton
Svedri
Svedri za
za navadno
navadno vpetje
vpetje
Svedri
Svedri za
za pločevino
pločevino
Svedri
Svedri za
za kovino
kovino HSS
HSS COBALT
COBALT
Stopničasti
svedri
Stopničasti svedri
Bi-Metalne
Bi-Metalne izrezovalne
izrezovalne žage
žage
(krone)
(krone)
ss Vijačni
Vijačni nastavki
nastavki
ss Listi
Listi za
za vbodne
vbodne žage
žage
s Listi za povratne žage Bi-Metal
s
ss
ss
ss
ss
ss
ss
Napredna
Napredna nemška
nemška
merilna
merilna tehnologija
tehnologija
Prijaznost pomeni
razumeti, kaj
potrebujete.
S stanovanjskim kreditom Abanke
si uresničite sanje o novem ali
prenovljenem domu.
Metal
Metal
Metal
s Metal
Listi za povratne žage Bi-Metal
s sMazalno
sMazalno
sMazalno
Mazalno
olje
olje
olje
olje
zaza
za
vrtanje
za
vrtanje
vrtanje
vrtanje
/ // /
rezanje
rezanje
rezanje
rezanje
LENOX
LENOX
LENOX
LENOX
LUBE
LUBE
LUBE
LUBE
Orodje
za električne
stroje
nudimo
tudi
najem
Ročno orodje
Orodje
za električne
stroje
DIAMANTNI
DIAMANTNI SVEDRI
SVEDRI
ss Stopničasti
Stopničasti svedri
svedri
s Ročne
žage
s Svedri
za
beton
Ročno
orodje
Ročno
Ročno
Ročno
Orodje
Ročno
orodje
orodje
orodje
za
orodje
električne
Orodje
Orodje
Orodje
Orodje
zazaza
električne
za
električne
električne
električne
stroje
stroje
stroje
stroje
ss (SDS)
Svedri
les
raznovrstnih
Svedri za
za stroje
les
s Lesarska
dleta
s Vrtalne
krone
za
beton
ss Bi-Metalne
s Ročne
žage
s sRočne
sRočne
sRočne
Svedri
Ročne
žage
žage
žage
zažage
beton
(SDS)izrezovalne
sSvedri
sSvedri
Svedri
zazaza
beton
za
beton
beton
beton
(SDS)
(SDS)
(SDS)
(SDS)
Bi-Metalne
izrezovalne žage
žage s sSvedri
strojev
znamke
s Razno
pomožno
orodje
s Dleta
in
konice
za(krone)
beton
s Lesarska
dleta
s sLesarska
sLesarska
sLesarska
Vrtalne
Lesarska
dleta
krone
dleta
dleta
dleta
za
beton
s
s
Vrtalne
s
Vrtalne
s
Vrtalne
Vrtalne
krone
krone
krone
krone
za
za
za
beton
za
beton
beton
beton
(krone)
ss Izrezovalne
žage
s Ročni
lesni obliči
s Svedri
za pomožno
navadno
vpetje
s Razno
pomožno orodje
s sRazno
sRazno
sRazno
Dleta
Razno
pomožno
inpomožno
pomožno
konice
orodje
za
orodje
orodje
orodje
beton
sDleta
sDleta
Dleta
ininin
konice
in
konice
konice
konice
zazaza
beton
za
beton
beton
beton
Izrezovalne
žage ss karbidnimi
karbidnimis sDleta
zobmi
s Samodržalne
klešče
s Svedri
zalesni
pločevino
zobmi
(krone)
s Ročni lesni
obliči(VISE-GRIP)
s sRočni
sRočni
sRočni
Svedri
Ročni
lesni
lesni
za
lesni
obliči
navadno
obliči
obliči
obliči(krone)
vpetje
s sSvedri
sSvedri
sSvedri
Svedri
zazaza
navadno
za
navadno
navadno
navadno
vpetje
vpetje
vpetje
vpetje
nemška
ss Visoko
zmogljive
izvrtalne
s Primeži
(RECORD)klešče (VISE-GRIP) s Svedri
za kovino
HSS
COBALT
Visoko
zmogljive
izvrtalneNapredna
s Samodržalne
s sSamodržalne
sSamodržalne
sSamodržalne
Svedri
Samodržalne
za pločevino
klešče
klešče
klešče
klešče
(VISE-GRIP)
(VISE-GRIP)
(VISE-GRIP)
(VISE-GRIP)
s sSvedri
sSvedri
sSvedri
Svedri
zazaza
pločevino
za
pločevino
pločevino
pločevino
krone
za
nemška
krone HSS
za les
lesCOBALT
s Mizarske
stege
(RECORD)
s Stopničasti
svedri
s Primeži
(RECORD)
s sPrimeži
sPrimeži
sPrimeži
Svedri
Primeži
(RECORD)
za
(RECORD)
(RECORD)
(RECORD)
kovino
s sSvedri
sNapredna
Svedri
sSvedri
Svedri
zaza
za
kovino
za
kovino
kovino
kovino
HSS
HSS
HSS
HSS
COBALT
COBALT
COBALT
COBALT
merilna
tehnologija
ss Listi
za
vbodne
Listi
za(RECORD)
vbodne
žage
s Klešče
za betonsko
s Bi-Metalne
izrezovalne
žage žage
s Mizarske
stegeželezo
(RECORD)
s sMizarske
sMizarske
sMizarske
Stopničasti
Mizarske
stege
stege
stege
stege
svedri
(RECORD)
(RECORD)
(RECORD)
s sStopničasti
smerilna
Stopničasti
sStopničasti
Stopničasti
svedri
svedri
svedri
svedri
tehnologija
ss Listi
za
povratne
žage
BiAkumulatorska
orodja
Program
vrt in
okolica
Klasična
orodja
Listi
zaželezo
povratne
žage
Bi(RECORD)
(krone)
s Klešče za betonsko železo
s sKlešče
sKlešče
sKlešče
Bi-Metalne
Klešče
zazaza
betonsko
za
betonsko
betonsko
betonsko
izrezovalne
železo
železo
železo
žage
s
s
Bi-Metalne
s
Bi-Metalne
s
Bi-Metalne
Bi-Metalne
izrezovalne
izrezovalne
izrezovalne
izrezovalne
žage
žage
žage
žage
Metal
Metal
s Pribor
za vodovodarje (RECORD)
s Vijačni
nastavkis Mazalno
(RECORD)
(RECORD)
(RECORD)
(RECORD)
(krone)
(RECORD)
(krone)
(krone)
(krone)
(krone)
s Mazalno olje
olje za
za vrtanje
vrtanje //
s Škarje
za
pločevino
s
Listi
za
vbodne
žage
s Pribor za vodovodarje (RECORD) s sPribor
sPribor
sPribor
Vijačni
Pribor
zazaza
vodovodarje
nastavki
za
vodovodarje
vodovodarje
vodovodarje
(RECORD)
(RECORD)
(RECORD)
(RECORD)
s sVijačni
sVijačni
sVijačni
Vijačni
nastavki
nastavki
nastavki
nastavki
rezanje
rezanje LENOX
LENOX LUBE
LUBE
s PRO
torbe za
s Listi
povratne
žagežage
Bi-Metal
s Škarje
za orodje
pločevino
s sŠkarje
sŠkarje
sza
Škarje
Listi
Škarje
zazaza
pločevino
vbodne
za
pločevino
pločevino
pločevino
s sListi
sListi
sListi
Listi
zazaza
vbodne
za
vbodne
vbodne
vbodne
žage
žage
žage
žage
Orodje
za
električne
stroje
s PRO
tapetniški
s PRO
torbe noži
za orodjeRočno
s sPRO
sPRO
sPRO
Listi
PRO
torbe
torbe
za
torbe
torbe
povratne
zaza
za
orodje
za
orodje
orodje
orodje
Bi-Metal
s sListi
sListi
sListi
Listi
zazaza
povratne
za
povratne
povratne
povratne
žage
žage
žage
žage
Bi-Metal
Bi-Metal
Bi-Metal
Bi-Metal
Ročno orodje
orodje
Orodje
zažage
električne
stroje
s Ročne
ss Svedri
za
beton
Ročne žage
žage
Svedri
za
beton (SDS)
(SDS)
s PRO tapetniški noži ss Lesarska
s
s
PRO
s
PRO
s
PRO
PRO
tapetniški
tapetniški
tapetniški
tapetniški
noži
noži
noži
noži
dleta
s Vrtalne krone za beton
pooblaščeni
servis
Napredna nemška
merilna tehnologija
Napredna
Napredna
Napredna
Napredna
nemška
nemška
nemška
nemška
merilna
merilna
merilna
merilna
tehnologija
tehnologija
tehnologija
tehnologija
V podjetju Erinox
nudimo tudi najem
raznovrstnih
strojev znamke
Toplotna zaščita ali izolacija, ki v stavbah zagotavlja bolj ekonomično porabo energije, je ena najpomembnejših zahtev trga, na katero smo proizvajalci gradbenih materialov odgovorili z razvojem najpopolnejših in
najkakovostnejših sistemskih rešitev. V letošnjem letu smo v JUB-u v celoti prenovili ponudbo toplotnoizolacijskih sistemov JUBIZOL, s katerimi uporabnikom zagotavljamo dolgoročne prihranke na področju varčevanja
z energijo.
Glede na to, da imajo fasade zaščitno, izolacijsko in estetsko funkcijo, smo v podjetju JUB razvili sistemske
rešitve, ki bodo zadovoljile vse navedene kriterije, usklajene z arhitekturnimi, podnebnimi in energetskimi
zahtevami. Poleg zunanjega videza fasade, ki ga določajo barve, struktura, oblika in materiali, sta pomembni
tudi njena funkcionalnost in trajnost. V toplotnoizolacijskih sistemih JUBIZOL smo uskladili obe percepciji in na
ta način zagotovili zaupanje tisočih končnih uporabnikov.
Prihrankov pa ne merimo samo pozimi, temveč skozi vse leto, saj moramo poleti objekte tudi ohlajati. Z vgradnjo toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL in zadostno debelino izolacijskega materiala boste porabo energije
za ogrevanje tako lahko znižali kar do 40 odstotkov.
na www.spiral.at
žage
LISTI ZA TračnePreverite
Ročno orodjeizbira
LISTI ZA
LISTI
LISTI
LISTI
LISTIZA
ZA
ZA
ZA Velika
Velika izbira Velika
Velika
Velika
Velikaizbira
izbira
izbira
izbira
TRAČNE
in strojev
TRAČNE
TRAČNE
TRAČNE
TRAČNE
TRAČNEorodij
orodij in strojev
orodij
orodij
orodij
orodij
in
in
in
instrojev
strojev
strojev
strojev
ŽAGE
DIAMANTNI
SVEDRI
ŽAGE
ŽAGE
ŽAGE
ŽAGE
ŽAGE
ss
ss
ss
ss
ss
ss
ss
ss
Toplotnoizolacijski sistem
Prihranite pri energiji do 40 %
DO 40 %
PRIHRANKA ENERGIJE
Tel.:info@erinox.si,
+386 (0)2 522 rado.hedzet@erinox.si,
30 10, Fax: +386Tel.:
(0)2
Tel.:
Tel.:
Tel.:
+386
522
+386
+386
+386
30
(0)2
(0)2
(0)2
15
(0)2
522
522
522
522
30
30
30
10,
30
10,
10,
10,
Fax:
Fax:
Fax:
Fax:
+386
+386
+386
+386
(0)2
(0)2
(0)2
(0)2
522
522
522
522
30
30
30
15
30
15
15
15
E-mail:
orodij in strojev
Srbije.bostjan.salamun@erinox.si
E-mail: info@erinox.si,
rado.hedzet@erinox.si,
E-mail:
E-mail:
E-mail:
E-mail:
info@erinox.si,
info@erinox.si,
info@erinox.si,
info@erinox.si,
rado.hedzet@erinox.si,
rado.hedzet@erinox.si,
rado.hedzet@erinox.si,
rado.hedzet@erinox.si,
miran.slibar@erinox.si,
Preverite na www.spiral.at
Preverite na www.spiral.at
Preverite
Preverite
Preverite
Preverite
na
na
na
na
www.spiral.at
www.spiral.at
www.spiral.at
www.spiral.at
JUBIZOL toplotnoizolacijski sistemi so plod
slovenskega znanja
Since 1875
Thank you for trusting
LISTI ZA Tračne žage
Velika izbira
Ekskluzivno zastopstvo in
TRAČNE
prodaja listov za tračne
Erinox d.o.o.,
orodij in strojev
žagalne
strojeSlovenija.
ameriškega
Erinox
Erinox
Erinox
Erinox
Erinox
d.o.o.,
d.o.o.,
d.o.o.,
d.o.o.,
Titova
cestad.o.o.,
6, SI-9252
Radenci,
ŽAGE
LENOX
za
Titova
cesta
6,proizvajalca
SI-9252
Radenci,
Slovenija.
Titova
Titova
Titova
Titova
cesta
cesta
cesta
6,6,6,
SI-9252
6,
SI-9252
SI-9252
SI-9252
Radenci,
Radenci,
Radenci,
Radenci,
Slovenija.
Slovenija.
Slovenija.
Slovenija.
Tel.:
+386 (0)2
522
30
10, Fax:
+386
(0)2
522
30cesta
15
Velika izbira
Ročno orodje
Tračne žage
Tračne
Tračne
Tračne
Tračne
žage
žage
žage
žage
Ekskluzivno
zastopstvo in
s Ročne žage
s Ročne žage
Ekskluzivno
in
Ekskluzivno
Ekskluzivno
Ekskluzivno
Ekskluzivno
zastopstvo
zastopstvo
zastopstvo
zastopstvo
inininin
prodaja
listov za zastopstvo
tračne
s PRO tapetniški noži
s PRO tapetniški noži
prodaja
za tračne
prodaja
prodaja
prodaja
prodaja
listov
listov
listov
listov
zazaza
tračne
za
tračne
tračne
tračne
strojelistov
ameriškega
Orodje za električne stroje žagalne
Orodje za električne stroje
DIAMANTNI
SVEDRI
s Stopničasti svedri
žagalne LENOX
stroje ameriškega
žagalne
žagalne
žagalne
žagalne
stroje
stroje
stroje
stroje
ameriškega
ameriškega
ameriškega
ameriškega
proizvajalca
za
s Stopničasti svedri
s Svedri za les
proizvajalca
za
proizvajalca
proizvajalca
proizvajalca
proizvajalca
LENOX
LENOX
LENOX
LENOX
zaza
zaza
slovenski
trg, trg LENOX
BIH in trg
s Bi-Metalne izrezovalne žage
s Svedri za les
slovenski trg, trg BIH in trg
slovenski
slovenski
slovenski
slovenski
trg,
trg,
trg,
trg,
trg
trg
trg
trg
BIH
BIH
BIH
BIH
ininin
trg
in
trg
trg
trg
Srbije.
(krone)
s Bi-Metalne izrezovalne žage
s Izrezovalne žage s karbidnimi
Srbije.
Srbije.
Srbije.
Srbije.
Listi Srbije.
za tračne žagalne stroje
(krone)
zobmi (krone)
Listi za tračne
stroje
Listi
Listi
Listi
Listi
zaza
za
tračne
za
tračne
tračne
tračne
žagalne
žagalne
žagalne
žagalne
stroje
stroje
stroje
stroje
proizvajalca
LENOXžagalne
so zvarjeni
s Visoko zmogljive izvrtalne
s Izrezovalne žage s karbidnimi
proizvajalca
LENOX so zvarjeni proizvajalca
proizvajalca
proizvajalca
proizvajalca
LENOX
LENOX
LENOX
LENOX
soso
so
zvarjeni
so
zvarjeni
zvarjeni
zvarjeni
v lastnem
elektronskem
krone za les
zobmi (krone)
s Listi za vbodne žage
v lastnem
elektronskem
vvlastnem
vlastnem
vlastnem
lastnem
elektronskem
elektronskem
elektronskem
elektronskem
varilnem
centru.
s Visoko zmogljive izvrtalne
Erinox
s Listi za povratne žage BiErinox d.o.o.,
d.o.o.,
varilnem centru.
varilnem
varilnem
varilnem
varilnem
centru.
centru.
centru.
centru.Slovenija.
Titova
SI-9252
Radenci,
Metal
Titova cesta
cesta 6,
6,krone
SI-9252za
Radenci,
les Slovenija.
Tel.:
s Mazalno olje za vrtanje /
Tel.: +386
+386 (0)2
(0)2 522
522 30
30 10,
10, Fax:
Fax: +386
+386 (0)2
(0)2 522
522 30
30 15
15
s Listi za rado.hedzet@erinox.si,
vbodne
žage
E-mail:
info@erinox.si,
rezanje LENOX LUBE
E-mail:
info@erinox.si,
rado.hedzet@erinox.si,
Ročno orodje
miran.slibar@erinox.si,
bostjan.salamun@erinox.si
s Listi za povratne
žage Bimiran.slibar@erinox.si,
bostjan.salamun@erinox.si
Ročno
orodje
Ročno
Ročno
Ročno
Ročno
orodje
orodje
orodje
orodje
s Ročne
žage
vasja.nekrep@erinox.si.
Orodje za električne stroje
vasja.nekrep@erinox.si.
www.erinox.si
Metal www.erinox.si
ss Svedri za beton (SDS)
Delovni
čas:
s Ročne
žagenoži
s sRočne
sRočne
sRočne
Ročne
žage
žage
žage
žage
Delovni
čas:
s PRO
tapetniški
ss Vrtalne krone za beton
s-- petek:
Mazalno
olje za vrtanje /
ponedeljek
7.00
-- 16.00
ponedeljek
petek:
7.00
16.00
ss Dleta in konice za beton
s PRO
tapetniški stroje
noži
s sPRO
sPRO
sPRO
PRO
tapetniški
tapetniški
tapetniški
tapetniški
noži
noži
noži
noži
Orodje
za električne
sobota:
13.00
sobota: 7.00
7.00 --rezanje
13.00
LENOX LUBE
ss Svedri za navadno vpetje
23
years
vasja.nekrep@erinox.si. www.erinox.si
Delovni čas:
ponedeljek - petek: 7.00 - 16.00
sobota: 7.00 - 13.00
Erinox d.o.o.,
Titova cesta 6, SI-9252 Radenci, Slovenija.
Tel.: +386 (0)2 522 30 10, Fax: +386 (0)2 522 30 15
E-mail: info@erinox.si, rado.hedzet@erinox.si,
miran.slibar@erinox.si, bostjan.salamun@erinox.si
vasja.nekrep@erinox.si. www.erinox.si
Delovni čas:
ponedeljek - petek: 7.00 - 16.00
sobota: 7.00 - 13.00
LISTI ZA
TRAČNE
ŽAGE
Vsaka hiša
si zasluži JUBIZOL
fasadni sistem
26. marca 2015 | Vestnik |
www.abanka.si l Abafon 080 1 360
SKLENI IN PRIHRANI.
PRIPOROČAJ
IN PRIdobI.
SKLENI IN PRIHRANI.
PRIPOROČAJ
IN PRIdobI.
SKLENI IN PRIHRANI.
*
PRIPOROČAJ
IN PRIdobI.
do
*
do
*
do
160
EUR
160
EUR
160 EUR
Širite krog zadovoljnih zavarovancev!
Širite krog zadovoljnih zavarovancev!
Širite krog zadovoljnih zavarovancev!
• Ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dve leti pridobite popust do 80 EUR za AS zavarovanja (avto, dom).
Poleg tega boste upravičeni do brezplačnega zavarovanja prehodne oskrbe zaradi nezgode vse do 31. 3. 2018.
• Če na podlagi vašega priporočila AS zavarovanja sklenejo tudi drugi, pridobite še vrednostno kartico za nakup pri izbranem
trgovcu
v znesku
do 80 EUR.
• Ob
sklenitvi
dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja za dve leti pridobite popust do 80 EUR za AS zavarovanja (avto, dom).
Poleg tega boste upravičeni do brezplačnega zavarovanja prehodne oskrbe zaradi nezgode vse do 31. 3. 2018.
• Če na podlagi vašega priporočila AS zavarovanja sklenejo tudi drugi, pridobite še vrednostno kartico za nakup pri izbranem
trgovcu
v znesku
do 80 EUR.
• Ob
sklenitvi
dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja za dve leti pridobite popust do 80 EUR za AS zavarovanja (avto, dom).
* Pogoji
koriščenja
ugodnostidosobrezplačnega
objavljeni nazavarovanja
www.as.si. prehodne oskrbe zaradiwww.as.si
Poleg tega
boste upravičeni
nezgode vse do 31. 3. 2018.
• Če na podlagi vašega priporočila AS zavarovanja sklenejo tudi drugi, pridobite še vrednostno kartico za nakup pri izbranem
trgovcu v znesku do 80 EUR.
* Pogoji koriščenja ugodnosti so objavljeni na www.as.si.
www.as.si
* Pogoji koriščenja ugodnosti so objavljeni na www.as.si.
www.as.si
24
doma
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
doma
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
25
Miran Kurnik, fasaderstvo in soboslikarstvo iz Radoslavec
SENČILA – ROLOJI, PLISE SENČILA,
LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE
Nimate toliko denarja,
da bi gradili
s poceni materiali
KOMARNIKI
SENČILA ZA VRTNE KONSTRUKCIJE
IN PERGOLE
SEDEŽNE BLAZINE
ZA VRTNE GARNITURE
ZAVESE, GUBANI ROLOJI,
PANELNE ZAVESE
OKRASNI VZGLAVNIKI
Že osemnajst let s svojim podjetjem – Vsako leto kakšen zaposleni več – Zdaj jih
je skupno sedem – Pravi, da se pri izolacijah in fasadah ne splača »šparati«
Na začetku so se za­
posleni zelo menjavali,
na vsake tri mesece
ali pa na pol leta je kdo
odšel in prišel kakšen
novi delavec. Zdaj pa
imam ekipo, ki je stalna.
Samo vsako leto še pri­
de kakšen novi zraven.
Pravi pa tudi, da je največ vredna tista najbolj stara reklama od ust do
ust: »Kot delavcu ti največ prinesejo
delovne izkušnje, sam imam nekajletne tudi iz tujine. Učil sem se sicer
v Ljutomeru, bil sem zadnji vajenec
Milana Goloba, potem sem tudi delal pri njem še po končanem šolanju. A sem videl, da si želim 'nekaj
več', več poskusiti, malo tudi drugače, pa sem šel malo delat v Avstrijo,
potem pa še v Nemčijo. Ko pa sem
se vrnil v Slovenijo, sem se odločil,
da grem na svoje in sem pri 25 letih
postal obrtnik.«
V osemnajstih letih se je naučil
marsikaj, pravi, dodaja pa tudi, da
ima srečo s »svojimi dečki«, ker so
res pridni in ne le veliko, ampak
tudi dobro delajo: »Sam sem delal
zelo malo, že v svojem prvem letu
samostojne obrti sem zaposlil prve
ljudi. Ampak so se na začetku zelo
menjavali, na vsake tri mesece ali
pa na pol leta je kdo odšel in prišel
kakšen novi delavec. Zdaj pa imam
ekipo, ki je stalna. Samo vsako leto
še pride kakšen novi zraven (smeh).
Eden od mojih delavcev je recimo
že 17 let z mano, potem eden deset
let, preostali pa vsi vsaj pet.« Pravi, da je posebej ponosen na njih,
ker jim ni treba – ko recimo pridejo na gradbišče – posebej razlagati,
kaj naj kdo dela: »Sami si najdejo
delo, danes je to res redkost.« Tudi
tujina ga je veliko naučila: »Moram
reči, da se naučiš kakovostno delati; ne samo nekaj kar tako, da je pač
narejeno.«
Kaj morate nujno vedeti,
preden se odpravite po kredit?
Glavni parametri pri
povpraševanju za kredit
Znesek kredita
Med seboj lahko primerjamo le kredite z
enakim zneskom in dobo odplačevanja. Višina kredita naj bo vedno takšna, da mesečni obrok tudi ob nepričakovanih drugih
stroških ne bo preveč obremenil družinskega proračuna.
Ročnost oz. obdobje odplačevanja
Obdobje odplačevanja kredita naj se kar
se da ujema z obdobjem, v katerem bomo
predmet oz. storitev uporabljali. Avtomobilskega kredita naj ne bi plačevali dlje kot
pet let, kredit za počitnice pa naj bi bil, če
se le da, odplačan pred naslednjim dopustom.
Efektivna obrestna mera za jasno sliko
Efektivna obrestna mera (EOM) nam pove,
po kakšni ceni si bomo izposodili denar. Je
dejanska cena kredita, izračunana v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Pri
EOM se poleg deklarirane bančne obrestne mere upoštevajo vsi stroški, povezani z odobritvijo kredita.
Tisto, čemur v hiši
damo največ poudarka,
da res dobro naredimo,
saj se tam največ izgu­
blja, pa so tako imeno­
vani toplotni mostovi.
To so balkoni, okna ali
kakšni betonski stebri,
ki seveda niso izolirani.
Tistim, ki se odločajo, kako bodo
gradili oziroma kakšen plašč bodo
nadeli svoji sveže sezidani ali že prej
postavljeni hiši, ne priporoča cenenih materialov: »Ker se – sicer se to
vidi šele z leti, v enem letu se to ne
pokaže pri izgubi toplote – to res ne
splača. Verjemite, da nimate toliko
denarja, da bi zidali s poceni materiali. Tisto, čemur v hiši damo največ poudarka, da res dobro naredimo, saj se tam največ izgublja, pa so
tako imenovani toplotni mostovi.
To so balkoni, okna ali kakšni betonski stebri, ki seveda niso izolirani. In če se to ne naredi kakovostno,
imate ogromne zgube, čeprav ste recimo uporabljali dobre materiale, tu
pač površnost zidarja lahko povzroči veliko škodo.«
Sam še vedno dela na gradbišču,
lahko bi bil namreč samo šef, saj ima
tudi dela s papirji veliko. A ne, gradbišče ima enostavno rad. »Ne vem
(smeh) … ker rad delam to, kar delam. Pa tudi, če sem tam, lahko sproti rešimo kakšne probleme, če se pojavijo. Če pa me ni zraven, pa je lahko
naslednji dan že prepozno. Oziroma
to, česar sproti ne rešiš, potem poviša stroške. Sproti je dosti lažje in lepše reševati probleme. Pa tudi stranke
so bolj zadovoljne, če je šef tam, na
objektu. Jaz delam, kolikor le lahko,
z mojimi fanti na zidarskem odru.
Ne vem, zakaj ne bi (smeh). Toliko
pa spet nimam dela s papirji, čeprav
sem včasih do večera, potem ko že
zapustimo gradbišče, še v pisarni.«
Vida Toš
Obiščite kreditnega svetovalca
Svetujemo, da pred najemom kredita ne
primerjate samo informativnih izračunov,
ki jih imamo banke objavljene na spletnih
straneh. Raje obiščite poslovalnice NLB in
se posvetujte s kreditnimi svetovalci. Ti
lahko ponudbo prilagodijo vašemu poslovanju in vam tudi svetujejo, kakšna oblika
kredita je najprimernejša za vas.
dom in dekoracija
Šavel
c enter
Murs ka
So b ota
Telefonska št.: 0590 55 455
Delovni čas: 9.00-13.00 | 14.00-17.00
Ob sobotah: 9.00-12.00
www.pink.si
NLB Krediti
EURIBOR, spremenljiva in
nespremenljiva obrestna mera
Treba je poznati razliko med spremenljivo
in nespremenljivo obrestno mero. Spremenljiva obrestna mera je sestavljena iz
EURIBOR-a in nespremenljivega pribitka.
Treba je vedeti, da različne banke uporabljamo različen EURIBOR, po navadi 3- ali
6-mesečnega. Pri 3-mesečnem EURIBORu bo skupna obrestna mera najverjetneje nižja, vendar boste izpostavljeni večjemu tveganju spremembe obrestne mere,
saj se bo spreminjala vsake 3 mesece, pri
6-mesečnem EURIBOR-u pa vsakih 6 mesecev. Daljša je doba odplačevanja kredita,
večje so možnosti spremembe obrestne
mere. Če se temu tveganju želite izogniti, se odločite za nespremenljivo obrestno
mero, ki zagotavlja nespremenjeno mesečno obveznost celotno dobo odplačevanja kredita (ob predpostavki, da je bil
kredit najet v domači valuti).
NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana
Ko ugotovite, da za uresničitev svojega finančnega cilja potrebujete kredit, si morate najprej odgovoriti na vprašanja: koliko
denarja potrebujem, zakaj ga potrebujem
in kako dolga bo doba odplačevanja kredita. Dobro pa je poznati tudi pojme, kot
so EURIBOR, EOM, anuiteta …
IZMERE NA DOMU,
SVETOVANJE, MONTAŽA
fotografija vida toš
Oglasno sporočilo
»Delam samo z boljšimi materiali,«
mi je povedal kar takoj, ko sem ga
povprašala, kaj bi mi recimo svetoval, če bi zdajle prišla k njemu po
nasvet kot nekdo, ki je pravkar sezidal hišo in potrebuje dobro, kakovostno fasado in seveda izolacijo ali pa
samo soboslikarske storitve. »Delam
torej s kakovostnimi stiropori in lepili, ne z uvoženimi iz sosednjih držav. Tega – čeprav jih to počenja veliko – ne delam. Ker je pri fasadah in
izolacijah tako, da se pri tem res ne
splača varčevati. To vas namreč kasneje največ stane.« Poleg tega, pravi, še ne namerava oditi v pokoj, da
bi se spuščal v nekaj takega, kot sta
slabo delo in slab, poceni material:
»Ne mislim še zapreti podjetja, zato
pa moram dobro delati (smeh).«
Miran Kurnik iz Radoslavec pri
Mali Nedelji je eden od najbolj iskanih izvajalcev toplotnih izolacij in
fasad v Prlekiji pa tudi širše. Pravi,
da si je ta sloves kar sam »pridelal«,
začel je namreč sam, brez pomoči
sodelavcev, potem pa jih je počasi, vsako leto kakšnega, zaposloval.
NAMIZNI PRTI, TAPETE, PREPROGE
OGRAJE IN VRATA
PROIZVODNJA, PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST OGRAJ, VRAT
IN ELEKTRIČNIH POGONOV NA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE
Pritrdilni elementi
so KOVINSKI
in ne plastični.
Greste na novo
ali v prenovo?
INDO PO KOTOM
INDUSTRIJSKA VRATA
DEKORATIVNA VRATA
AL LATE
KOVANA OGRAJA
BALKONI
Znižali smo fiksne obrestne mere kreditov. Priložnost za vse, ki želite enako
mesečno obveznost celotno dobo odplačevanja kredita in se želite zaščititi
pred spreminjanjem obrestne mere.
Uresničite načrte o svojem domu. Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v
naših poslovalnicah.
www.nlb.si
01 477 20 00
PERFORIRANA OGRAJA
AL LAMELE
DEKORATIVNA OGRAJA
Ograje Mihalič, d. o. o., Stročja vas 63b, 9240 Ljutomer, tel.: 02 584 87 00, e-mail: info@ograje-mihalic.si
26
doma
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
doma
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
Podjetje Montaža Graj iz Gornje Bistrice
ki omogočajo pripravo materiala za
zahtevnejša kleparska dela. Stroj za
upogibanje sam nariše in izreže izdelek. Na terenu uporabljamo gradbene odre. Pri delu si pomagajo tudi
z dvigalom z delovno košaro, ki seže
25 metrov visoko. To nam omogoča
delo tudi na višjih zgradbah.« Običajno dela na zgradbi trajajo do pet
dni, če je večja površina, pa tudi do
deset dni. Pomembno je, da so kakovostno tehnično opremljeni, z
dobro logistiko in koordinacijo na
gradbišču.
Na delo se je treba dobro pripraviti in biti pozoren tudi na varno zamenjavo kritin, ki vsebujejo azbest.
Za to je treba imeti vso predpisano
varovalno opremo, oblačila in maske. Te kritine zlagajo na paleto in
Funkcionalno premišljene in estetske rešitve
Za večjo konkurenčnost na trgu je treba spremljati novosti v gradbeni tehnologiji in poskrbeti tudi za izobraževanje zaposlenih
V podjetju Montaža Graj iz Gornje
Bistrice, ki ga od leta 2005 vodi Srečko Graj, je zaposlenih sedem ljudi,
poleti tudi do deset. Srečko je tudi
predsednik pomurske regijske sekcije kleparjev in krovcev pri Obrtni
zbornici Slovenije.
Vodenje podjetja je prevzel potem,
ko se je upokojil njegov oče, ki je
leta 1992 začel kleparska dela, ki so
jih potem razširili še s krovstvom in
drugimi dejavnostmi, povezanimi z
gradnjo streh: »Največ del opravimo
po Pomurju, gradili pa smo že tudi
v Ljubljani, Kranjski Gori in drugih
krajih Slovenije. Oče je imel na začetku zaposlena dva delavca, potem
pa že tudi od pet do deset. Delo je
tehnično in organizacijsko zahtevno, vendar imamo dovolj znanja, izkušenj in tudi primerno opremo, da
delamo res kakovostno.« Razmere v
gradbeništvu v zadnjih letih niso dobre, saj ljudje nimajo denarja za novogradnje, pogosto gre bolj za obno-
vo streh in druga obnovitvena dela.
Še posebej v obmejnih krajih pa se
pojavlja konkurenca iz Madžarske in
Hrvaške, kjer podjetja dela opravijo
na črno in običajno tudi nekakovostno. Lastniki stavb pa nimajo niti
primerne garancije za opravljeno
delo in potem pogosto zaman iščejo izvajalca na Madžarskem, da bi
popravil napake.
Ko je pred desetletjem prevzel vodenje podjetja, so bile razmere na
trgu precej boljše, vendar je kljub težavam večina pomurskih podjetij, ki
se ukvarjajo s to dejavnostjo, ostala, poslovati pa je začelo tudi nekaj
novih: »Vendar pa v takih razmerah
ne razmišljamo o večjih naložbah ali
novih zaposlitvah. Mogoče le o enem
ali dveh delavcih. Za taka gradbena
dela, kot jih opravljamo mi, je ekipa
šest ali sedem ljudi ravno pravšnja,
da delo res dobro poteka. Opažamo,
da so stranke vse bolj zahtevne in
tudi sodobna gradnja terja čedalje
Srečko Graj v sodobno opremljeni delavnici, kjer pripravijo material za zahtevnejša kleparska dela. fotografija jože gabor
www.mck.si
SALON KERAMIKE IN KOPALNIC
Z ODDELKOM ZA VODOVODNI MATERIAL
3D-IZRIS KOPALNIC
VSE ZA VODOVOD
KOPALNIŠKA OPREMA
AKCIJA V APRILU
-15%!
na določene artikle
Opravljamo storitve:
celovita prenova kopalnic,
montaža centralne kurjave,
ogrevanje z obnovljivimi viri energije,
montaža vodovodnih in plinskih inštalacij,
keramičarska dela
PE MURSKA SOBOTA, Ulica Štefana Kovača 23,
9000 Murska Sobota
T: (02) 521 36 05, (02) 521 36 11
E: info@mckdoo.si, I: www.mck.si
Ves čas je treba spre­
mljati novosti v grad­
beni tehnologiji in skr­
beti za izobraževanje
kadrov pri dobaviteljih
materialov: »To je pogoj
za kompetentno sveto­
vanje, načrtovanje in
izvedbo projektov. Se­
veda pa je treba dobro
poskrbeti tudi za var­
nost zaposlenih.«
zahtevnejše konstrukcijske izvedbe. Ni dovolj, da hišo pokriješ, ampak je pomembna tudi kakovostna
toplotna izolacija.«
Tako delo zahteva strokovno
usposobljenost in obrtno inovativnost, da res zagotovijo funkcionalno premišljene in estetske rešitve.
Ves čas je treba spremljati novosti
v gradbeni tehnologiji in skrbeti za
izobraževanje kadrov pri dobaviteljih materialov: »To je pogoj za kompetentno svetovanje, načrtovanje in
izvedbo projektov. Seveda pa je treba dobro poskrbeti tudi za varnost
zaposlenih. Opravljamo krovska
dela z različnimi vrstami kritin, od
pločevinastih do glinenih strešnikov
in vlaknocementnih kritin. Pri tem
opažamo, da se pri poševnih strehah trend od pločevinastih streh v
zadnjem obdobju spet bolj vrača h
glinenim strešnikom, ki so tudi tradicionalna kritina v naših krajih.«
Pločevinasta streha je na pogled res
lepa, vendar za naše podnebne razmere ni ravno najboljša. Tudi krajinski arhitekti pravijo, da naj ljudem svetujemo glinene kritine. Še
posebej pri mlajših družinah pa je
opaziti zanimanje za gradnjo ravnih
streh, ki omogočajo dobro toplotno
in hidroizolacijo.
V okviru stavbnega kleparstva
montirajo žlebove in odtočne cevi,
popravljajo kupole, stolpe in zvonike, montirajo strešna okna in drugo. Lotijo pa se tudi suhomontažne gradnje in vgrajujejo primerno
prezračevanje. Strankam svetujejo energetsko varčno toplotno izolacijo: »Zgradili smo tudi delavnico, opremljeno s sodobnimi stroji,
27
Starejše hiše v Pomurju
dokazujejo, pravi Graj,
da so že nekoč pri nas
delali zalo dobre kriti­
ne, opeke in drug
gradbeni material.
Tudi danes so z domačimi dobavitelji zado­
voljni. Ni razlike med
domačimi in tujimi.
Dvigalo jim je omogočilo, da so zamenjali kritino na kapelici v Turnišču. fotografija arhiv podjetja montaža graj
Gradbeništvo Tkalec
Ravenska ulica 8, 9233 Odranci
041 225 482
www.gradbenistvo-tkalec.com | info@gradbenistvo-tkalec.com
novogradnje • fasaderstvo • adaptacije • suhomontažna
dela • urejanje okolice, tlakovanje • strojni izkopi
SANACIJA DIMNIKOV
IN ZAKLJUČNA
GRADBENA DELA
Milan Horvat, s. p. | gsm: 041 733 880
www.dimnikihorvat.com
Horvat Milan - reklama 300x80
27. marec 2013 13:00:18
TAPETNIŠT VO Gomboc
Sodišinci 32 a, 9251 Tišina, t.: 546 18 37, 031 682 548
izdelava novih sedežnih garnitur po meri
tapeciranje in obnova starih sedežnih garnitur
tapeciranje in obnova kuhinjskih stolov in kotičkov
izdelava novih francoskih postelj
šivanje prevlek za avtomobile
RAZSTAVNI SALON
IN SERVISNI CENTER
REFLEKS
SERVIS
Nudimo vam svetovanje,
izdelavo in montažo:
100
95
75
tuš kabine
tuš kabine po meri
kuhinjske obloge
drsna vrata
25
5
0
steklena notranja vrata
pohodno steklo
zvočnoizolirna stekla
stekleni nadstreški
izolacijsko steklo
sončnozaščitna izolacijska
stekla
stekleni parapeti
lepljeno varnostno steklo
varnostno stek lo
ornamentno stek lo
pregradne stene
unikatni izdelki
jih odstranijo s pomočjo dvigala.
Starejše hiše v Pomurju dokazujejo, pravi Graj, da so že nekoč pri nas
delali zalo dobre kritine, opeke in
drug gradbeni material. Tudi danes
so z domačimi dobavitelji zadovoljni. Ni razlike med domačimi in tujimi. Tako denimo Tondach izdeluje nekatere opeke pri nas, druge pa
v Avstriji, kakovost pa mora biti na
koncu enaka v vseh tovarnah.
Pri tem delu se je treba ves čas izobraževati in spremljati inovacije,
za kar poskrbijo tako skupaj z dobavitelji kot tudi v okviru pomurske sekcije kleparjev in krovcev pri
Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, v kateri je okrog petdeset članov. Ti ugotavljajo, da bi se morali še bolj povezovati in bolj enotno
nastopati na trgu: »S tem bi lahko
dosegli še boljši učinek na trgu in
več prihranili. Nekdo bi se recimo
bolj posvetil delu v delavnici, drugi
na terenu.« Lažje bi poslovali tudi,
če bi bil v Sloveniji bolje urejen plačilni promet. Še posebej pri državnih podjetjih so zelo dolgi plačilni
roki. Tudi banke so pri dajanju posojil zadnja leta zelo zadržane: »Mlade družine se zato težko odločijo za
gradnjo hiše, običajno prej za obnove in nadzidave. Novogradenj je zelo
malo.«
Jože Gabor
KAMNOSEŠTVO
KURONJA
Puconci 197
izdelki iz marmorja
in granita
okenske police
stopnice
Tesarstvo Maučec, d. o. o.
GSM: 041 733 138
PE servis Maribor, Ljubljanska c. 95, 2000 Maribor,
nagrobni spomeniki
Delovni čas: pon.-čet.: 8 -17 petek: 8 -15 sobota: 9 -12
00
00
00
00
00
00
PE servis Podgrad, Podgrad 4, 2319 Podgrad,
Hiše iz masivnega bora
Vse za vašo streho, vrtno
pohištvo, pergole, garaže,
terase, vrtne ute …
Delovni čas: pon.-čet.: 700-1600 petek: 700-1500 sobota: 800-1100
PE servis Murska Sobota, Kopališka ul. 2, 9000 Murska Sobota
Pravi naslov za vašo streho!
www.strehe-maucec.com
Delovni čas: pon.-čet.: 700-1600 petek: 700-1500 sobota: 800-1100
pulti
dekorativni kamen
porfido
Tel.: 031 342 655
keramika.kamen@siol.net
doma
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
ZA PODJETNO POMLAD GRADNJE, ENERGETIKE,
KOMUNALE, OBRTI IN TRAJNOSTNIH TEHNOLOGIJ!
Pomladni sejem bo od 26. do 29. marca 2015 v Gornji Radgoni gradil čisto
in obnovljivo prihodnost. Ponujal bo
izdelke in storitve za gradnjo in prenovo doma, za izrabo obnovljivih virov energije ter za urejanje okolice.
Predstavljal bo obrtne spretnosti in
navduševal z zelenimi inovacijami.
Brezplačna praktična
strokovna svetovanja
za gradnjo in varčevanje
energije gradbenega inštituta
ZRMK in ENSVET
Strokovnjaki bodo obiskovalcem
svetovali glede pravilnega temeljenja,
utrjevanja konstrukcij, toplotne in hidrozaščite objektov, za učinkovito
vgradnjo stavbnega pohištva ali izbiro
ogrevanja s toplotnimi črpalkami in biomaso. Izvedeli bodo, kako se spopasti s plesnijo in algami in koliko zares
stanejo gospodinjski aparati. Dobrodošli bodo nasveti o preventivnih in
sanacijskih ukrepih pri potresih, plazovih, poplavah in neurjih ter o uporabi georadarja pri določitvi podzemnih napeljav in hišnih inštalacij. Na
voljo bodo informacije o energetski
izkaznici stavb in certifikatih trajnostne gradnje ter o ugotavljanju napak
v stavbnem ovoju s termografijo in
preizkusom zrakotesnosti.
Trajnostni maraton
svetovanj na zelenem odru
Gradbeni, energetski in ekološki
strokovnjaki bodo nizali izkušnje in
koristne nasvete za pravilno prezra-
čevanje, o energijski bilanci stavb,
zasnovah pasivne in nizkoenergijske
hiše, o gradnji in prenovi z lesom,
oskrbi domov z deževnico, naravnih
toplotnih izolacijah, pravilnem kurjenju v malih kurilnih napravah. Predstavili bodo biološke čistilne naprave za hiše, naravno gradnjo in tekstil
iz industrijske konoplje, konopljo v
kozmetiki ter druge konopljine inovacije. Kulturno-ekološko društvo
Smetumet namenja otrokom ustvarjalno delavnico pOSEBNI prijatelji.
Klub Gaia bo predstavil aplikacijo
»naredivrt.si«. Umanotera organizira Ekopodjetniško jutro z metodo
proaktivne kavarne. Pravična trgovina bo predstavila pravično čokolado,
kakav, kavo in izdelke iz bombaža, ki
so jih zasnovali ptujski dijaki in izdelali člani organizacije Kafuli iz Burkine
Faso. Ekovas Mokri Potok na Kočevskem ter Trajnostni park Istra s Primorskega bodo vabili k trajnostnemu
prebivanju v ekoloških vaseh.
Gradbeno, trajnostno in
obrtno izobraževanje
Izobraževalne programe bodo
predstavile srednje poklicne in strokovne šole ter višje- in visokošolske
ustanove. Obiskovalci se bodo lahko
preizkusili v gradnji mostov iz špagetov in testirali njihovo nosilnost. Na
ogled bodo šestmetrski jekleni most
z nosilnostjo 1250 kilogramov, naprava za avtomatsko štetje in simulacijo
prometa v križišču ter vizija sodobne leseno-steklene hiše v letu 2030.
Študenti bodo prikazali načrtovanje
pasivnih in nizkoenergijskih hiš, analizo pretoka podtalnice, lasersko skeniranje, geodetske instrumente in potresno mizo. Predstavljena bo bionika,
ki se sistematično ukvarja s tehnično
uporabo konstrukcij in procesov po
zgledu narave. Dijaki se bodo pomerili
v polaganju keramike in učenci višjih
razredov osnovnih šol v ustvarjalnih
graditeljskih delavnicah.
Strokovni posveti
Ministrstvo za okolje in prostor
organizira posvet o povezovanju potencialov za prehod v zeleno gospodarstvo, o celoviti trajnostni prenovi
stavb ter okroglo mizo o elektromobilnosti. Komunalni posvet KOGRA
2015 bo povezoval za razvoj komunale. Za čistejši zrak bo poskrbela problemska konferenca na temo kakovosti zraka v Pomurju in Sloveniji. Govor
bo o reševanju problemov na ekološki
način pri pridelavi zelenjave. Predstavila se bodo zelišča v bioekonomiji z
inovativnimi sistemi, tehnologijami in
socialnimi pristopi. Posvet o karierni
rehabilitaciji bo pozival k vključujoči
družbi, krožnemu gospodarstvu in zelenim delovnim mestom.
Obrtna ulica
Obrtna ulica bo ponujala nasvete,
izdelke in storitve članov območnih
obrtno-podjetniških zbornic ter predstavila poklice zidarja, tesarja, kleparja - krovca, slikopleskarja, dimnikarja,
mizarja, avtoserviserja, voznika, strojnika gradbene mehanizacije in elektrotehniške poklice.
Sejemska ponudba
za gradnjo, obnovo
in urejanje okolice
Predstavili se bodo številni ponudniki kakovostne gradbene mehanizacije in opreme ter orodij za obrt
in gradbeništvo. Pestra bo ponudba
kritin in stavbnega pohištva. K izkoriščanju nepovratnih finančnih spodbud občanom v naložbe učinkovite
rabe energije in rabe obnovljivih virov v domovih bodo vabili ponudniki
toplotnih črpalk, fotovoltaike, geotermalne energije, kotlov na biomaso in
izolacij. K skrbi za okolje bodo vabile
čistilne naprave za individualne hiše in
sistemi sodobnega ravnanja z odpadki.
Za prijetno in koristno lepšanje okolice doma bodo poskrbeli ponudniki
kosilnic ter drugega orodja in opreme. V Obrtni ulici bodo obrtniki prikazovali svoje spretnosti in izdelke ter
ponujali praktične nasvete. Na pomen
lesa v gradbeništvu in domu bo opozarjala razstava Čar lesa.
Zelene perspektive
Da je prihodnost lahko le zelene barve in zgrajena trajnostno, nas
bodo prepričale biobarve, pasivna klimatizacija, naravni gradbeni materiali, električni avtomobili in vozila ter
varčni elektromotorji. Konoplja, volna
in drugi naravni materiali bodo dokazali svojo uporabnost v gradbeništvu,
v domu in oblačilih. Na voljo bodo semena in sadike iz slovenske ekološke
pridelave, visoke gredice in biovrtni
program. Spoznali bomo lahko razi-
skave, usmerjene v trajnostni razvoj,
prototip fotokatalitskega mikroreaktorja za čiščenje vode in zraka Instituta Jožef Stefan, okoljske prednosti
3D-tiska in inovativna učila. Socialna
in ekološka podjetja, društva in zadruge bodo ozaveščali o varovanju okolja, humanih ekonomskih odnosih in
odgovorni porabi.
NATANČEN KOLEDAR
IN URNIK DOGAJANJA:
www.pomurski-sejem.si
SEJEM GRADBENIŠTVA,
ENERGETIKE, KOMUNALE, OBRTI
IN TRAJNOSTNIH TEHNOLOGIJ
26. – 29. 3. 2015,
Gornja Radgona
Vestnikov kupon:
Ta kupon ali 10 kg starega papirja, ki
ga predložite na sejemski blagajni, vam
prinaša vstopnico s 50% popustom - za
samo 2,00 €!
(Redna cena vstopnice 4,00 €.. Popust se ne sešteva z drugimi popusti,
ki veljajo na vstopnice!)
www.pomurski-sejem.si
Avtomobilsko
zavarovanje
z akcijo
SPROSTI ČAS
Za varno in sproščeno uživanje
v prostem času ob sklenitvi
avtomobilskega zavarovanja
prejmete:
• brezplačno zavarovanje
prtljage,
• 25 EUR popusta pri
zavarovanju kolesarjev,
• 25 EUR popusta pri turističnem
zavarovanju.
tiskan_oglas_prosti_cas_268x195_krovna.indd 1
Oglasno sporočilo
28
12.3.2015 14:11:13
NA SCENI
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
v preteklem tednu
1. Varis z novima izdelkoma
2. Praznik pod Poncami: Z Goričkega že ob enih zjutraj
3. Upravne enote: Zakaj je Lendava najslabša
4. Bernarda Vučko, presnojedka: Verjemite, sploh nisi lačen
5. Bujta repa v znamenju 80-letnice delovanja prekmurskih študentov
6. Tromejnik premagal Muro v Fazaneriji
Komentar tedna na
Uporabnik Romanm o dolžnikih v Sloveniji: »Enega poznam, ki se lepo vsak
dan zapelje od bifeja do bifeja in se
smeje iz celega sveta. Njegov dolg je
nekaj čez 6.000.000,00 EUR !!!! Nič
bat, vse bodo pokrili davkoplačevalci.
Dolg je na varnem v DUTB.«
fotografija nataša juhnov
Top 6 na
26. marca 2015 | Vestnik |
Halgato band s četrto zgoščenko
Od ravnice bejle do goslača
Izvajajo tradicionalno in avtorsko glasbo v slovenskem in romskem jeziku ter prekmurskem narečju
Glasbena skupina Halgato band je izdala svojo četrto zgoščenko, ki so jo
naslovili Goslar. Ob naslovni je na njej
še devet skladb, osem jih je v slovenskem jeziku, dve pa v prekmurskem
narečju.
Skupina nove skladbe, kot je povedal član Saša Ostojić, že pridno vadi in
jih bodo spomladi predstavili na koncertih: »Sicer smo s skladbami, ki smo
jih dali na novo zgoščenko, že nastopali in so bile dobro sprejete. Od leta
2002, ko je bila skupina ustanovljena
na pobudo pisatelja Ferija Lainščka,
sta člana poleg mene še moj oče Milan Ostojić in Jože Kovač - Uri. Letos
pa se nam je s kontrabasom pridružil
še Boris Vučkič.«
Zgoščenko so izdali pri založbi
Gong Records Miki Šarac v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije. Na njej
sta tudi dve priredbi: Ej, sreča moja,
ki je v originalu Ao Nono bela avtorja glasbe Kornelije Kovača, druga pa
je Pleši, Matilda oziroma originalno
Waltzing, Matilda, neuradna himna
Avstralije. Skladbo Pleši, Matilda so
posneli na pobudo pisatelja Ivana
Sivca, ki je napisal knjigo o Avstraliji
in tudi besedilo pesmi v slovenščini.
Avtorsko glasbo sta napisala Milan in
Saša Ostojić. Ob Lainščku in Sivcu so
besedila za skladbe napisali še Marko Kočar (Cigansko dekle), Uroš Vošnjak (Romsko dekle s ceste) in Milan
Ostojić (Prekmurski cvejt). Lainšček
pa je ob Goslarju še avtor besedil Pridi po poljube, Stare postaje, Mimo
greš in Ej, sreča moja. Pri snemanju
zgoščenke so sodelovali še Ana Vurcer iz skupine Učiteljice (violina), Kristijan Horvat (klarinet) in Vlado Mičev (bobni).
Skupaj z Orkestrom
slovenske policije
Skupina izvaja, pravi Saša Ostojić, tradicionalno in avtorsko glasbo
v prekmurskem narečju ter slovenskem in romskem jeziku. Med njihovimi odmevnejšimi koncerti je bil tisti
z Orkestrom slovenske policije, ko so
skupaj zaigrali skladbe Halgato banda: »To je bilo res posebno doživetje,
Saši in Milanu Ostojiću ter Jožetu Kovaču - Uriju se je letos pridružil še Boris Vučkič. fotografija arhiv halgato banda
ko slišiš, kako tak orkester odličnih
glasbenikov igra tvoje skladbe. Igrali
pa smo tudi z drugimi godbami in pihalnimi orkestri. Ob nastopih po Prekmurju mi je ostal še posebej v spominu nastop v Italiji, ko smo sodelovali
na Balkan festivalu. V naši glasbi so
tako panonski sentiment kakor tudi
radoživost romske duše in drugi glasbeni vplivi. Ob koncertih nastopamo
tudi na veselicah in porokah, saj igramo tudi plesno glasbo.«
Na slovenski glasbeni sceni so opozorili nase že ob izidu prve zgoščenke
Komi de ravnica bejla, na kateri so bile
skladbe v prekmurskem in romskem
jeziku, med katerimi jih je ob naslovni
še nekaj postalo hit. Kot četrti član se
jim je na začetku na kontrabasu pridružil Oton Makovec: »V naslednjih
letih smo sodelovali na festivalu narečnih popevk, kjer smo prejemali nagrade strokovne žirije za glasbo in be-
sedilo. Navdušili smo s skladbami, kot
so Spomijni, Prekmurski cvejt, Skuza
in Violina. Na drugi zgoščenki z naslovom Orkester za poljube je bila tudi
skladba Boža veter deklico. Nastopili smo tudi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.«
Pred štirimi leti so posneli tretjo
zgoščenko Romano drom – Romska
pot, na njej pa je osem skladb v romskem jeziku, tri v slovenskem in dve v
prekmurskem narečju. Čeprav izvajajo precej različno glasbo, se trudijo, da
ostanejo zvesti svojim poslušalcem, ki
jih spremljajo že od začetka, veseli pa
jih tudi, da jim tudi mlajši radi prisluhnejo: »Včasih v glasbenem iskanju
tudi malo zajadramo na nove poti, da
našo glasbo malo popestrimo, da ni
preveč monotono. Vendar pa ostajam
v okviru mej, ki smo si jih že na začetku začrtali z glasbo, ki jo je naša
publika vzljubila in jo tudi pričakuje.
Od nežne glasbe pa do temperamentne. Običajno je med pesmimi na zgoščenki le nekaj hitov, ki se pogosteje
vrtijo na radijskih postajah, vendar na
koncertih opažam, da so mnogim všeč
tudi tiste skladbe z našega repertoarja, ki niso tako znane.«
Na koncertih tako po Sloveniji kakor tudi v tujini so jih poslušalci vedno dobro sprejeli. Pravi, da so nastopi včasih tudi precej naporni, še
posebej, če je za njimi dolga vožnja
v kakšen oddaljen kraj, vendar pa na
utrujenost pozabijo ob zadovoljnih
poslušalcih: »Opazili smo, da gredo
tudi skladbe z naše zadnje zgoščenke ljudem dobro v uho. Veseli me, da
se tudi moja sinova Ivano in Mateo
navdušujeta za glasbo. Pri nas doma
veliko pojemo in igramo. Pogosto ju
slišim, kako si prepevata Pleši, Matilda.«
Jože Gabor
Dolga pot Rikija Zadravca
Harmonikar, avtor in pevec Rihard Zadravec - Riki – doma
iz Veržeja, živi pa v Ljubljani – je z boogie rokenrol singlom
Mesto sledi najavil svoj novi album Dolga pot, ki bo izšel
jeseni. Rihardu so pri singlu in plošči »pomagali« njegovi
Kompanjoni (Andraž Mazi, Rok Pogačnik, Nikola Matošić
in Sergej Ranđelović). Rihard Zadravec pa misli že daleč
naprej, zato je za letošnjo jesen v okviru cikla 30 let s
harmoniko že pripravil tri velike koncerte. 11. septembra bo
v kulturnem domu v Veržeju koncert Verženska produkcija,
kjer bo poleg Zadravca nastopil še harmonikar Erik
Gruden, povezovalec bo Boštjan Rous. 18. septembra bo
v glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru znova nastopil
duet Zadravec-Gruden, 3. oktobra pa bo v kulturnem domu
v Ljutomeru v sodelovanju z domačo izpostavo Javnega
sklada za kulturne dejavnosti še koncert Dolga pot. Tu bo
nastopilo več glasbenih gostov, med njimi naj omenimo
samo Eldo Viler in Pera Lovšina. T. K. fotografija a. z. zava
29
knjigober
Kenzaburo Oe
Potrgajte
poganjke,
postrelite
otroke
Sanje, 2015
»Sredi noči sta dva dečka iz naše skupine zbežala, zato tudi ob zori še nismo
krenili.« Takole neposredno se začne
roman Potrgajte poganjke, postrelite
otroke japonskega nobelovca Kenzabura Oeja. Delo z originalnim naslo-
vom Me mushiri ko uchi je njegov prvenec iz leta 1958, v prevodu Iztoka Ilca
pa ga je v slovenščini letos izdala založba Sanje. Gre za temačno in presunljivo prvoosebno pripoved o petnajsterici
odraščajočih dečkov, ki jih sredi druge svetovne vojne na japonskem otoku
pošljejo v odročno gorsko vasico, da bi
tam delali in živeli. A fantiči ob svojem
prihodu spoznajo, da je vasico opustošila kuga, ki je pustila kupe razpadajočih trupel živali. Kmalu po njihovem
prihodu vaščani zbežijo pred kugo v
sosednjo vas, dečke pa zabarikadirajo
in jih pustijo njihovi usodi. Ko fantje
spoznajo korejskega dečka Lija, ki je
dezertiral iz vojske, in zapuščeno mlado dekle, sklenejo, da bodo iz svojega
morečega položaja naredili največ, kar
je mogoče. Tako se za nekaj dni stvari
obrnejo na bolje: Li jih uči loviti, neimenovani prvoosebni pripovedovalec
pa se zaljubi v dekle. Kaj kmalu pa se
nad njih znova zgrne kruta realnost:
dekle umre zaradi kuge, ki jo je povzročil pasji ugriz, pripovedovalčev brat
zbeži v divji gozd, nato pa se vrnejo še
vaščani, ubijejo Lija in se razbesnijo
nad stanjem, v kakršnem najdejo svojo vas. A ker se zbojijo, da bi kdo izvedel
za to, da so fante prepustili usodi, začnejo nad njimi izvajati novo nasilje …
Oejevo delo in še posebej njegov konec nekoliko spominjata na kultni roman Gospodar muh (Lord of the Flies), ki ga je angleški pisatelj, pesnik in
dramatik William Golding napisal leta
1954. Zanimivo je, da je Oe kot navdih
za svoj prvenec navedel dela Marka
Twaina, Selme Lagerlöf in Francoisa
Rabelaisa, Goldinga pa ni omenil, čeprav je več kot očitno, da je tudi sam
prebral Gospodarja muh.
Kenzaburo Oe se je rodil leta 1935
(31. januarja letos je dopolnil osemdeset let) v vasici Ehime na otoku Šikoku. Piše pripovedke, romane in eseje.
Diplomiral je iz francoske književnosti
s temo o Jeanu Paulu Sartru. Pisati je
začel že kot študent, leta 1958 pa je dobil nagrado Akutagawa za knjigo Plen.
Spremembo v njegovem ustvarjanju
sta povzročila dva dogodka leta 1963:
rojstvo bolnega sina in sodelovanje na
svetovni protijedrski konferenci v Hirošimi. Ta dogodka sta postala glavna
osnova, na kateri Oe gradi večino svojih poznejših del. Nobelovo nagrado za
književnost je prejel leta 1994.
T. K.
30
preprosto uporabno
| Vestnik | 26. marca 2015
besede mode
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Je smrčanje klic na pomoč
Če smrčimo in imamo med spanjem zastoj dihanja, je dvakrat večja verjetnost za pojav srčne kapi
Mnogo vas bo na uvodno vprašanje
odgovorilo s posmehom in mnogi boste imeli celo prav. Vendar se moramo
zavedati, da je tudi smrčanje lahko
nevarno. Kdaj in v katerih primerih,
vam zaupam v prispevku.
Popolno
Letos so rožnati barvni
odtenki nekoliko toplejši
Elegantni premiki rok nas znajo spraviti v dobro voljo. Sploh če so nohti v
prijetnih toplih barvnih odtenkih vrtnic. Vse, kar potrebujemo, sta le mirna roka in nekaj časa. In pravi izbor
barvnega odtenka laka za nohte.
Nežno rožnata
Pomlad se začne, ko v izložbah zagledamo nežne pudraste barvne odtenke, ki so kaj hitro zatem tudi pod
spomladanskimi plaščki. Da svoje razpoloženje dvignemo, je potrebno dokaj malo. Začnemo lahko z modnimi
dodatki, kot so šal, ruta, nakit ali celo
gumica. V deževnih dneh tudi dežnik
ali plastični škornji.
Paziti je treba le, da ne bomo kot
»pink panter«. Sladko naj bo v majhnih količinah. Letos so rožnati barvni
odtenki nekoliko toplejši in prav lepo
se podajo k večini barvnih odtenkov
kože. Poleg vsega se na krajše pristriženih nohtih zares podajo tudi k poslovni obleki. So kot majhna pomladna pika na i.
Živo rdeča
Brezkompromisno rdeča je tista, ki
jo zagledamo takoj in ne pozabimo
nikoli. Na krajše pristriženih nohtih
deluje perfektno samo, če je nanesena brez napak. Prav vse odloča: pravilna dolžina nohtov, oblika nohtov,
negovana koža okrog nohtov in tudi
cela roka.
Drzen izbor vedno zahteva popolnost tako ali drugače. Če se zanjo odločimo, si raje vzemimo čas. Tudi vse,
Kaj je smrčanje
Odgovora, verjamem, ni treba posebej ponujati. Vemo, smrčanje je nadležna težava, ki s hrupom zmoti mirne sanje in spokojen spanec. Podatki
kažejo, da smrči približno 40 odstotkov ljudi, res pa je, da je med moškimi
smrčanje 50 odstotkov pogostejše kot
med ženskami.
Smrčanje je zvok, ki nastane, kadar
mehko tkivo v zadnjem delu žrela
med spanjem zapre dihalne poti. Običajno se to zgodi, če mišice, ki ohranjajo prehodnost teh poti, postanejo
preohlapne. Pljuča se trudijo pridobiti vdihan kisik skozi zožene dihalne
poti in tako se med spanjem posledično pojavijo grobi, raskavi in nihajoči zvoki, ki se razlikujejo po višini in
glasnosti.
Na smrčanje vplivajo alkohol, kajenje, debelost, slab mišični tonus, premehka ali prevelika blazina, nepravilnosti žrela in nosu, povečani mandlji,
pa tudi nekatera zdravila, ki povečujejo sproščenost mišic (uspavala, mišični relaksanti …). Prav tako je smrčanje pogostejše, kadar so zožene
dihalne poti, kar se zgodi pri astmatikih, alergikih in tudi pri prehladnih
obolenjih.
Je smrčanje nevarno
Smrčanje načeloma ni nevarno, če
se ne razvije v spalno apnejo. Spalno
apnejo prepoznamo po tem, da se ponoči za nekaj časa preneha dihati (od
nekaj sekund pa tudi do dveh minut),
nato pa zaslišimo, kako oseba hlasta
za zrakom.
To je stanje, katerega ne smemo
spregledati, saj lahko resno ogroža
Za spanje izberite udoben položaj, in če je le mogoče, spite na boku.
Obstaja namreč razlog, da spanje na
hrbtu ni dobra izbira. V tem položaju se jezik in mehko nebo naslonita
na zadnjo steno žrela in zapreta dihalne poti. Če imate zamašen nos zaradi prehlada, poskusite z vlaženjem
nosne sluznice s fiziološko raztopino
in kratkoročno posezite tudi po dekongestivih v obliki kapljic ali pršil
(odmašijo zamašen nos). Prav tako se
priporoča grgranje s poprovo meto, ki
ublaži oteklo sluznico nosu in grla.
Odličen pripomoček v boju s smrčanjem je vratna opornica. Privoščite si penasto, ki je mehka in udobna.
Opornica pomaga potiskati brado naprej ter prepreči zapiranje žrela in dihalnih poti. Včasih tudi suh zrak prispeva k nastanku smrčanja, zato si
pomagajte z vlažilnikom zraka v spalnici in pred spanjem poskusite tudi z
inhalacijami.
Pomoč Pomurskih lekarn
ši. A na srečo je ta REM-faza precej
kratka. Prav tako imajo tisti, ki smrčijo, več težav z vračanjem želodčne
kisline.
Zdravljenje
Če je smrčanje posledica prehlada,
alergije, astme ali bronhitisa, je potrebno ustrezno zdravljenje bolezni
in tudi smrčanje bo izzvenelo. Smrčanje zaradi nepravilnosti nosu ali
žrela pa zahteva operacijo. Pri posegu, ki se imenuje uvulopalatoplasti-
samo moj recept
Regrat, a ne
»u salat«
kar oblečemo zraven, je pomembno. Bodisi sestanek ali kava kar tako,
ljudje bodo opazili naše geste veliko
prej. Kombinacija s črnimi oblačili bo
pripomogla tudi k temu, da si bodo
zapomnili več, kot bi pričakovali. Poleg pisanih oblačil pa tudi rdeči nohti
ne bodo več v prvem planu, zato jih
ne diskvalificirajmo prehitro.
Regrat – kaj bi o njem izgubljali besede. Ali ga imaš rad ali ga nimaš. In ker
stavim, da je ena vaših najljubših solat, vam ga bom tokrat postregla malo
drugače. Kot neke vrste rižoto, a ne z
rižem, pač pa s proseno kašo. Vi po
svojem okusu lahko uporabite seveda
tudi riž, piro v zrnju, mogoče kvinojo ali recimo amarant – kar vam torej
srce poželi.
Potrebujete eno čebulo, ki jo prepražite na olivnem olju, ko že diši,
dodajte še česen in ju skupaj na hitro
popražite. Nato dodajte dobro umit
in na majhne koščke narezan regrat.
Malo premešajte, kakšno minuto dušite, nato zalijte z malo vode; približno deciliter ali še manj. Malo pokuhajte. Dosipajte oprano proseno kašo
(ali kaj drugega) in zalijte s približno
trikratno količino vode (torej če imate sto gramov prosene kaše, prilijte tri
decilitre vode). Solite. Kuhajte tako
dolgo, da bo prosena kaša že skoraj
Največji poudarek nosi to pomlad
lak za nohte v barvi ametista. Čeprav
ne bode v oči kot rdeč, nosi kar veliko
teže. Previdnost velja. V temnih oblačilih in tako lakiranih nohtih bomo
dajali bolj zimski videz, zato si raje
izberimo nekaj svetlejšega.
Če nismo prepričani, poskusimo
najprej na nožnih nohtih. Prav lepo
nas bodo presenetili zjutraj, ko vstanemo. Sploh rdeči.
Tatjana Kalamar Morales
ka, kirurško preoblikujejo in skrajšajo
mehko nebo tako, da odpravijo ožino v žrelu.
Druga možnost so somnoplastike,
posegi, ki mehko nebo le zatrdijo. V ta
namen se uporablja radiofrekvenčne
(koblacija) ali električne instrumente,
ki uničijo tkivo v mehkem nebu z vročino, ali pa injekcije kemičnih sredstev, ki povzročajo kemično okvaro
tkiva. V okvarjenem tkivu nastanejo
brazgotine, ki se skrčijo (v vseh smereh) in povzročijo, da mehko nebo
otrdi.
Zakaj se smrčanje pojavi
Elegantni premiki rok
nas znajo spraviti v
dobro voljo. Sploh če so
nohti v barvnih odtenkih
vrtnic. Vse, kar potrebujemo, sta le mirna roka
in nekaj časa.
Temnovijolična
življenje. Prihaja namreč do pomanjkanja kisika v možganih, kar lahko
vodi v zmanjšanje kognitivnih (miselnih) funkcij, srčno-žilnih obolenj
(tveganja za srčno in možgansko kap
ter aritmije).
Zgovoren je podatek, da ima tisti,
ki smrči in ima med spanjem zastoj
dihanja, dvakrat večjo verjetnost za
pojav srčne kapi. Prav tako lahko nastopi nenadna smrt, ki je najpogostejša okoli pete ure zjutraj, ko pride do globoke REM-faze spanja. V tej
fazi je namreč tonus mišic najslab-
Kaj lahko naredimo sami
Če je telesna teža čezmerna, jo je
vsekakor treba zmanjšati. Prav tako
moramo opustiti kajenje. Kajenje
draži dihala in vodi do nabiranja sluzi, ki povzroča nabreklost sluznice in
s tem zmanjšanje prehodnosti dihal.
K razvadam, ki jih moramo opustiti,
spada tudi alkohol, ki je velikokrat
vzrok smrčanju, saj povzroča mlahavost mišic. Izogibajte se uspavalnim
tabletam, ki sprostijo mišice in tako
poslabšajo smrčanje.
V lekarnah se na policah skriva
tudi pomoč proti smrčanju. Izbirate
lahko med nosnimi pršili (asonor) ali
pršili za žrelo (smrčin, quies) ter ponudbo pastil (quies) in nosnih trakov
(nozovent). Pršila in pastile navlažijo sluznico in jo obdajo z enakomernim filmom, ki olajša prehod zraka
ter preprečuje zvok in vibracije. Nosni trakovi so uporabni predvsem pri
tistih, ki smrčijo zaradi prehoda zraka skozi nos. Trakovi namreč razširijo
nosne dihalne poti.
Tako verjamem, da bodo noči veliko manj hrupne. Bodo zato tudi dnevi
mirnejši in bolj spokojni? Za to bo potrebno več truda – vseh nas.
Polonca Fiala Novak, mag. farm.
z našega štedilnika
Svinjska ribica v
čemaževem ovoju
Ena najboljših
pomladnih divjih
jedi – Odličen tudi
toplotno obdelan
mehka, nato
pa lahko (če
vam je okus
všeč) malo pred
koncem dodate
še kakšni dve jedilni žlici smetane
za kuhanje. Pustite
na slabem ognju še
kakšni dve minuti,
nato odstavite. Pa
prijetno in sproščujoče nabiranje
regrata želim!
Vida
Potrebujemo 600 g svinjske ribice (fileja), 250 g zmlete teletine, 4 rezine gnjati, čemažev pesto, 2,5 dl sladke smetane,
žlico krušnih drobtin, svinjsko mrežico,
sol, poper in olje za pečenje.
Za čemažev pesto potrebujemo 50 g
čemaža, 1 dl oljčnega olja, 2 žlici naribanega parmezana, 2 žlici grobo sesekljanih praženih bučnih semen, sol in
poper. Čemaževe liste operemo in jih
dobro odcedimo. V mešalniku gladko
zmešamo čemaž in olje. Masi dodamo
nariban parmezan, sesekljana bučna
semena, po potrebi solimo in popramo ter vse skupaj premešamo.
Svinjski file očistimo tako, da odstranimo morebitne kite in kožice, ga
solimo, popramo in ovijemo z rezinami gnjati. Čemaževo zmes naredimo
tako, da mletemu mesu dodamo dobro opran in drobno narezan čemaž,
čemažev pesto, pet žlic sladke smetane, drobtine, sol in poper ter vse dobro premešamo.
Svinjsko mrežico dobro operemo
pod hladno tekočo vodo, jo ožmemo
in razgrnemo v pravokotnik. Čemaževo zmes namažemo na mrežico. Na
sredino položimo svinjski file, zvijemo in zvežemo.
Mesni zvitek v pekaču na vročem
olju z vseh strani zlato rjavo popečemo, nato pa pokritega pečemo v vnaprej segreti pečici pri 180 stopinjah
Celzija približno 25 minut. Pečeno
svinjsko ribico vzamemo iz pečice in
pustimo nekaj časa počivati. Sok od
pečenja zalijemo s preostalo sladko
smetano in nekoliko zgostimo. Svinjsko ribico narežemo na rezine in ponudimo s pripravljeno omako.
Jogurtovi krofki z jagodami
Potrebujemo 250 g svežih jagod, 6 žlic
sladkorja, naribano lupino biolimone, 2
žlici limoninega soka, 1 zavitek vaniljinega sladkorja, 2 rumenjaka, 250 g trdega jogurta, ščepec soli, 230 g moke, pol
vrečke pecilnega praška in 70 g masla za
pečenje.
Jagode operemo, očistimo in narežemo na četrtine. Polovico jagod zmeljemo s tremi žlicami sladkorja, limoninega soka in vaniljinega sladkorja,
preostale jagode pa damo v pripravljeno omako.
Rumenjake zmešamo z jogurtom,
naribano limonino lupino in ščepcem
soli v gladko maso, nato pa primešamo moko s pecilnim praškom. Iz dveh
beljakov stepemo trd sneg in narahlo
primešamo v jogurtovo maso.
V primerni ponvi segrejemo maslo.
Pripravljeno testo dajemo po žlicah
v ponev, kepice testa nekoliko sploščimo in krofke na obeh straneh lepo
zlato rumeno ocvremo. Krofke ponudimo s pripravljenimi jagodami ter jih
potresemo s sladkorjem v prahu.
Janez Gjergjek
razvedrilo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
31
horoskop
deset razlik
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 3. aprila 2015.
Rešitev:
OVEN 21. 3.–20. 4.
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Pazite, da ne boste pri delu preveč zaletavi, saj bi si lahko s tem nakopali nepotrebne težave. Vaša komunikacija s strankami
bo prodorna in neposredna. Ves teden se
boste po malem veselili neke zabave. Vaša
pozitivna energija bo nalezljiva.
Čaka vas pomemben pogovor in lahko
ste mirni in optimistični, saj ste pripravili svoje argumente. Imeli boste nekaj sreče, posebno na ljubezenskem področju.
Čas premišljenih odločitev in ugodnosti
vas čaka pri navezovanju novih stikov.
BIK 21. 4.–21. 5.
ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11.
Teden, ki je pred vami, bo dober za vsakršno komunikacijo, za kreativne projekte, kjer boste precej optimistični.
Ugoden bo za pogovore z vašo boljšo
polovico, tudi z otroki lahko celo začnete pogovor o temah, ki so povezane z duhovnimi vrednotami.
Če se boste še tako trudili, da bi bilo vse
po vašem, ne bo šlo. Lekcija sprejemanja
bo v tem času zelo učinkovita. Če pri iskanju »sovražnika« ne boste izgubili preveč časa, energije ali denarja, potem se
bodo po torku začele stvari razpletati v
pravi smeri.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
STRELEC 23. 11.–21. 12.
V tem tednu boste polni čudovite energije, s katero boste osvetljevali vse prostore, v katerih boste prebivali. Marsikdo
vam bo to zavidal, toda še več bo tistih, ki
vas bodo občudovali in bodo želeli svoj
čas preživljati z vami. Ob koncu tedna se
posvetite ljubezenskemu življenju.
Delo vas bo v prvih dneh tedna neusmiljeno posrkalo vase, čeprav boste hoteli
početi nekaj drugega. Potrebujete neko
dodatno znanje, da bi bili kos zahtevni
nalogi, ki vas čaka. Konec tedna bo zaznamovalo več krajših poti in prijetnih
pogovorov.
RAK 22. 6.–22. 7.
KOZOROG 22. 12.–20. 1.
V začetku tedna boste privlačili izjemno
zanimive ljudi, ki vam lahko popestrijo vaš vsakdan, vendar le, če se malenkost bolj sprostite. Okoli srede in četrtka
vam bo nekdo predlagal nekaj bizarnega, toda vzemite si čas in zadevo preučite
malce bolj podrobno.
Neka zadeva bo presenečenje tako za vas
kot vašo okolico. Fizična aktivnost bo
dobrodošla. Zdrava previdnost bo pričakovana pri adrenalinskih dejavnostih.
Pridobili boste paleto novih znanj. Srečno roko boste imeli tudi pri vseh komunikativnih dejavnostih.
LEV 23. 7.–23. 8.
VODNAR 21. 1.–19. 2.
Začetek tedna bo poln sreče in čudovitih novic. Bodite pa previdni, da ne bo
padec v realen svet pretrd. To tega bo
prišlo sredi tedna, zato se nanj pripravite že prej. Vaša domišljija je trenutno
na vrhuncu, zato se lahko zdaj lotite česar koli.
Nekdo ne bo vedel, o čem poteka pogovor, zato si njegovih pripomb ne jemljite k srcu. Preglejte svoj načrt in v mislih
obnovite najpomembnejše cilje, ki vam
veliko pomenijo. Bolj ko se boste trudili,
da bi potlačili svoja čustva, z večjo silo
bodo potem udarila na plan.
DEVICA 24. 8.–23. 9.
RIBI 20. 2.–20. 3.
Obdržite raven svojih spodobnosti. Nekoga boste prepričali, da imate prav, čeprav vam bo na začetku poskušal ugovarjati. Finančno stanje bo dokaj dobro
in to vas bo pomirilo. Pokazalo se bo, da
ste imeli prav, in ne boste mogli skriti
ponosa, ki ga imate.
Dogajanja bodo v tem tednu bolj v rokah
drugih kot v vaših, a za vas zna to biti
dobra priložnost, saj je s tem na njih potem tudi večina bremen. Znani ste tudi
po tem, da raje kot lastno domiselnost
izboljšujete ideje drugih, v tem ste res
dobri.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
2
9
5
4
8
7
1
8
3
1
8
7
9
Ime in priimek, naslov:
3
5
4
2
6
1
ilustraciji mladen mrčela
6
6
1
3
8
9
5
7
6
9
2
5
9
4
6
2
8
2
Rešitve iz 11. številke: narava se prebuja
Knjižico Med okuse po … dobi Bernarda Vlaj, Kančevci 35, 9206 Križevci.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
32
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Učno podjetje
Absolutno najboljši Pasji hotel, d. o. o.
Dijaki Ekonomske šole Murska Sobota s svojimi predlogi in idejami blesteli na 9. mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju
Ko je Nino Horvat iz Trnja dobil zmagovalno idejo za učno podjetje Pasji hotel, je pravzaprav najprej zmagal
v konkurenci več prav tako zanimivih
predlogov, kot so nepremičninsko ali
turistično podjetje. Gre za dveletno
delo na ekonomskih šolah, ko dijaki v
drugem letniku najprej dajo predloge
za učno podjetje in izberejo dva najboljša, v razredu oblikujejo dve skupini, ki ti ideji v naslednjem letu realizirata. Nino je dobil idejo, ko je zasledil
vest, da je v Mariboru nekdo postavljal
pasje hišice v parku in prodajal hrano
… in tako je začel zbirati informacije,
kako bi lahko uredili varovanje psov
med počitnicami in pri tem zaslužili.
V Celju pa so zmagali predvsem zato,
ker so to odlično idejo predstavili na
zanimiv in dober način – in se tudi obnašali kot pravi podjetniki, je poudarila
njihova mentorica Nataša Šiplič Šiftar.
Pripadlo jim je namreč 1. mesto na
mednarodni ravni, 1. mesto v ocenjevanju razstavnega prostora in 3. mesto
za osebne stike na nacionalni ravni.
Nino Horvat o ideji:
»Delovali smo po
načelu vzajemnosti:
vi nam – mi vam.«
Nives Dugonjič, Janja Benkovič in Nino Horvat ter mentorica Nataša Šiplič Šiftar z Ekonomske šole Murska Sobota na
stojnici učnega podjetja Pasji hotel, d. o. o., s katerim so zmagali na mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju.
fotografija bernarda b. peček
»Najprej smo izbrali idejo, nato logotipe, barve, ime podjetja, razdelili
smo si naloge, imenovali direktorja,
računovodstvo, komercialo, izdelali
organigram. Najprej sem delal v oglaševanju, poskrbel za obveščanje, facebook stran in drugo, zdaj pa sem v
nabavi,« je povedal Nino. Janja Benkovič iz Filovec je bila prva direktorica: »Zaupali so mi, da bom to delo
dobro izpeljala. Vsi moji sodelavci so
zelo dobri, jaz sem morala vse nad-
zirati, jim pomagati ali svetovati. Ja,
včasih sem se morala tudi obleči in
obnašati kot prava direktorica. Tudi
sama si želim, da bi imela v prihodnosti svoje nepremičninsko podjetje.« V
tretjem letniku, ko jih je čakal najtežji
del posla – učni sejem, je bila direktorica podjetja Nives Dugonjič iz Gančan: »Morali smo se dobro pripraviti,
zbrati vse informacije v času od začetka šolskega leta do marca. Imeli smo
veliko sestankov, si pomagali, analizi-
Konec zimskih gasilskih tekmovanj
Tokrat še več ekip
Šest tekmovanj, finale v Černelavcih
Prostovoljno gasilsko društvo Černelavci je pripravilo pred dnevi skupaj z
gasilskim regijskim poveljstvom za Pomurje gasilsko tekmovanje v spajanju
sesalnega voda. To je bilo zadnje od
šestih tekmovanj v tej zimi, ki so štela
za zimsko gasilsko ligo oziroma Pokal
pomurske regije, ki so bila v Pomurju drugo sezono. V nasprotju s klasičnim tridelnim napadom gre tukaj le za
spajanja sesalnega voda, ki poteka za
motorno brizgalno, ekipo pa sestavlja
šest gasilcev.
Tekmovanja v Černelavcih se je
udeležilo 28 gasilskih ekip, in sicer 17
moških ter 11 ženskih. Pri zadnjih je
zmagala ekipa PGD Pertoča pred PGD
Ropoča in PGD Bodonci A, pri moških
pa ekipa PGD Korovci pred PGD Mekotnjak - Stara cesta A in PGD Beznovci.
V skupnem seštevku šestih tekmovanj, ki so pred tem potekala še na Pertoči, v Dolini, Črenšovcih, Skakovcih in
Križevcih, je naslov prvaka pomurske
regije in prehodni pokal gasilskega regijskega poveljstva za Pomurje pri moških dosegla ekipa PGD Korovci pred
PGD Strukovci in PGD Žižki, pri ženskah pa ekipa PGD Pertoča pred PGD
Bodonci A in PGD Motovilci.
Štefan Flisar, ki je pri gasilskem regijskem poveljstvu za Pomurje odgovoren za tekmovanja, je tudi z letošnjim
odzivom gasilskih ekip in obiskovalcev
zadovoljen. Povprečno je na posameznem tekmovanju nastopilo skoraj 30
ekip, to pa je še več kot v lanski prvi
sezoni tega vse bolj popularnega tekmovanja. Pohvala velja tudi vsem šestim organizatorjem, ki so dobro pripravili precej zahtevno tekmovanje v
dvoranah.
Prav tako so bili odlični tudi dosežki, saj je padlo kar nekaj pomurskih rekordov. Kot pravi Flisar, se vse več ekip
približuje in celo presega rezultate, dosežene na podobnih državnih tekmovanjih. Po lanskem uspešnem tekmovanju so se poleg PGD Korovci, ki že
nekaj časa sodelujejo v državni ligi,
tam poskusili tudi PGD Žižki in PGD
Strukovci. Mogoče se bo naslednjo sezono opogumilo še več ekip, to pa je
povezano tudi s stroški, zato bi ekipe
potrebovale pomoč lokalnih skupnosti
in sponzorjev.
Seveda bo glavni namen tovrstnega
tekmovanja, to pa je ohranjanje telesne pripravljenosti gasilcev tako za tekmovanja kot intervencije, viden poleti. »Tudi letos nas čaka veliko gasilskih
tekmovanj in verjamem, da ta pozimi
pomagajo, da bodo gasilci dobro pripravljeni vse leto,« pravi Flisar. Prav zaradi tega bodo dvoranska tekmovanja
organizirali tudi naslednjo zimo. Število teh naj bi ostalo enako kot letos.
C. K.
Ekonomijada
Ekonomski tehniki iz vse Slovenije so se minuli četrtek (19. marca) zbrali v City Parku v Ljubljani.
Iz Ekonomske šole Murska Sobota
so se srečanja udeležile tri dijakinje
(Anja Šatorovič, Anastasiya Nankevych in Nives Dugonjič), ki jih je
spremljala mentorica Nataša Šiplič
Šiftar. Na prizorišču so se oblikova-
le mešane skupine z drugimi dijaki,
kajti cilj je bil s sodelovanjem izpolnjevati postavljene naloge. Najprej
so morali sestaviti malice (surovine,
cene), nato poiskati poslovno idejo
za podjetje in zanj najti prostor v
City Parku, nato pa so morali poiskati ustrezne izdelke glede na črtno kodo.
rali, razdelili naloge. Vsak je opravljal
tista dela, ki jih najbolje obvlada. Ines
je naredila podobe psov in dala veliko
idej za stojnico, materiale nam je prispevala šola, nekaj smo tudi sami prinesli od doma. Delali smo vsi skupaj.
Najtežji so bili zadnji dnevi – odločili
smo se za drugačno predstavitev na
stojnici in smo morali na hitro spremeniti ozadje.« Nino doda: »Mi nismo imeli vsega natančno načrtovanega. Ko smo delali, so se nam sproti
pojavljale boljše ideje glede maskote, psov, pa tudi glede predstavitve.
Ozadje pri stojnici nam ni ustrezalo,
zato smo ga pač spremenili. In uspeli.« Nino bo po srednji šoli nadaljeval
izobraževanje, kje in kako, pa še ne
ve, toda že zdaj ve, da noče vse življenje delati samo za 600 ali 700 evrov
plače. Tudi Nives še ne ve, kam jo bo
zanesla pot, prepričana pa je, da je
najbolje imeti svoje podjetje. Vsi pa
morajo že zdaj poskrbeti za čim več
zvez in poznanstev. In prav Nino je bil
pri tem na sejmu zelo učinkovit, saj je
po besedah profesorice zelo spretno
komuniciral in navezoval stike tudi
v tujem jeziku. »Imeli smo izdelane
vizitke, letake, zloženke, katalog, in
ko sem hodil okrog, sem tudi v tujem
jeziku predstavljal naše podjetje. Na
srečo sem zelo zgovoren, deloval pa
sem po načelu vzajemnosti: vi nam –
mi vam. Imam že veliko naslovov iz
tujine. Res smo bili zelo dobri …« je
ponosen Nino, saj so premagali tudi
tuje tekmovalce. Pet oseb iz komisije je bilo za tekmovalce največja neznanka. Nives se spominja, da jo je
rešila iznajdljivost, saj je članica komisije na razstavnem prostoru kot
stranka spraševala, ali lahko dobi desetdnevno varstvo za psa. Nives ji je
določila akcijsko ceno, ki ni bila zapisana v katalogu, in »stranka« je bila
zadovoljna.
Bernarda B. Peček
sporočila
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
26. marca 2015 | Vestnik |
33
Odkrivanje dobrot, vod in tradicij
Obveščamo slovenske podjetnike, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in drugimi s turizmom
povezanimi dejavnostmi, da je dobila lokalna samouprava naselja Nagyrécse kot vodilni partner
skupaj s partnerji Univerza Pannon Nagykanizsa,
Lokalna samouprava Magyarszerdahely, Lokalna
samouprava Kerkaszentkirály ter Zavod za turizem
Dobrovnik, TIC Moravske Toplice, Zavod za turizem in šport Radenci in Prleška razvojna agencija
za izvedbo projekta 5 poštnih kočij, območni, inovativni turistični razvojni program, ki se izvaja v
okviru programa Čezmejnega sodelovanja Slovenija - Madžarska 2007–2013, 1.057.021 evrov.
S projektom smo prispevali k učinkovitejšemu trženju čezmejne turistične destinacije. Naš glavni
cilj smo realizirali tako, da smo spodbujali razvoj,
s katerim smo položili temelje živega, aktivnega in
trajnostnega čezmejnega sodelovanja. Oblikovali
smo turistične pakete z enotno grafično podobo
in s tem smo spodbudili nove oblike turističnega
in gospodarskega čezmejnega sodelovanja. Naselja na obmejnem območju smo vključili v turistični
razvoj in tudi s tem prispevali k izboljšanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Za ponudnike turističnih storitev na turističnih kmetijah smo
izdelali – s poudarkom na kulturni dediščini – enoten sistem kakovosti, skupne turistične pakete in
enotno območno blagovno znamko ter ustrezne
komunikacijske dejavnosti, kot so spletna stran,
usposabljanje ponudnikov storitev na turističnih
kmetijah in predstavitev dobrih praks.
Center je sodeloval na turističnih sejmih in organiziral aktivne turistične dni ter s tem pomagal pri
trženju turizma na kmetih.
REGIONALNE TURISTIČNE PONUDNIKE POIŠČITE NA SPLETNI STRANI
www.5postakocsi.euwww.5postakocsi.eu
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili potrebo,
da bi se o čezmernem pitju
v družini s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI
ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
www.park-goricko.org
V soboto, 28. marca,
Pohod Trideželnega parka
Goričko-Raab-Örség
ob dnevu voda
Začetek ob 10.00, grad pri Gradu
Prispevek: 6,00 EUR
Prijave: 051 611 254, marina.horvat@goricko.info
10. velikonočne delavnice
10.00–16.00 prodajna razstava
11.00–13.00 brezplačne delavnice za otroke
Avtohiša Meško, d. o. o.
Družinsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo in servisom vozil
BMW Premium in Hyundai, vabi v svoj kolektiv:
1. referenta prodaje rabljenih vozil
2. vodjo servisa
Od kandidata pričakujemo:
K točki 1
- V. stopnja ustrezne smeri
- znanje nemškega jezika
- poznavanje avtomobilske stroke
- poznavanje programskih orodij
K točki 2
- V. oz. VI. stopnja strojne oz. elektrotehniške smeri
- izkušnje in znanje v avtomobilski stroki
- znanje nemškega ali angleškega jezika
- poznavanje programskih orodij
S programom
5 poštnih kočij
ob slovenski meji
Zaradi programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Madžarska
2007–2013, ki je podpiral projekt 5
poštnih kočij, so bili v zadnjem času
uresničeni številni turistični razvojni projekti. Vodilni partner v projektu, samouprava naselja Nagyrécse,
je obnovil dvorec Inkey, v katerem
je turistom na voljo Center za razvoj
turističnih produktov in inovacij. V
naselju Magyarszerdahely so bili na
vinogradniškem območju zgrajeni
razgledni stolp, počivališče za pohodnike in jezdece, v središču vasi pa
je turistom na voljo lesen skedenj.
V naselju Kerkaszentkirály bo v okviru projekta 20. avgusta festival kipov
iz slame, kamor pričakujejo kreativne turiste. V Dobrovniku v Sloveniji
je ob Bukovniškem jezeru zgrajeno
počivališče, kjer se lahko obiskovalci
po sprehodu v gozdu odpočijejo, pojedo bograč, jezdeci pa napojijo konje. V bližini je tropski vrt, kjer vzgojijo letno dva milijona orhidej, poleg
tega pa si lahko gostje ogledajo tudi
številne druge eksotične rastline. V
znanih Moravskih Toplicah so poleg
5000 m² vodnih površin na voljo obiskovalcem, ki imajo radi aktivne počitnice, tudi tematske pešpoti, 117
km poti za nordijsko hojo in 200 km
kolesarskih poti. Med potjo se lahko
odpočijete v počivališčih in razvedrite na otroških igralih, ki so zgrajena
v okviru projekta 5 poštnih kočij. S
pomočjo GPS-sistema za iskanje zakladov bo potovanje na projektnem
območju še posebno pestro in zanimivo. V Radencih, ki so znani po mineralni vodi in termalnem kopališču,
razvajajo goste s tremi srci. Prvo srce
podarijo tistim, ki ohranjajo zdravje,
drugo srce tistim, ki radi spoznavajo
in odkrivajo kraje ter njihovo naravno in kulturno dediščino, tretje srce
pa bije za vse športnike in rekreativce, ki prehodijo pot hunskega kralja
– Attilovo pot – ali pot ob Muri, ki
navdušuje z enkratno floro in favno. Poleg zgrajenih počivališč je turistom na voljo tudi elektronski informacijski pult. V Ljutomeru lahko
kolesarijo tisti, ki so se pripeljali na
dveh kolesih po šestih tematskih kolesarskih poteh skozi zanimive kraje. Mesto obkrožajo terasaste Jeruzalemske gorice z glasnimi klopotci,
poleg kakovostnih vin pa je v njem
še sedem muzejev, znano pa je tudi
po dirkalnih konjih. Ogledate si ga
lahko iz rdeče poštne kočije z vpreženimi konji, kupljene v okviru projekta.
Usedite se v eno izmed petih poštnih kočij in spoznajte lepote pokrajine ob slovensko-madžarski meji.
Podrobnejše informacije in številne
ideje za izlete so na voljo na spletni
strani www.5postakocsi.eu.
Ponujamo zaposlitev za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne vloge z ustreznimi dokazili pošljite na naslov:
Avtohiša Meško, d. o. o., Tišinska ulica 29f, 9000 Murska Sobota.
VABLJENI V NOV
TELEKOMOV CENTER
V MURSKI SOBOTI
Od 2. aprila na novi lokaciji
v trgovskem centru Maximus,
Ulica Štefana Kovača 43.
13.00–15.00 delavnice tradicionalnega izdelovanja
remenk v batiktehniki (4,00 EUR/udeleženca)
20 %
POPUSTA
NA DODATNO
OPREMO
do 11. 4. 2015*
14.00 razglasitev rezultatov natečaja »Vüzenski dar«
Javni zavod Krajinski park Goričko
Grad 191, 9264 Grad
park.goricko@siol.net
T: 02 551 88 61, F: 02 551 88 63
VESTNIK lahko
kupite tudi
na večini pošt
v Pomurju,
bencinskih
servisih ter skoraj
v vseh trgovinah
in trafikah.
www.pomurje.si
Predani svetovalci vam bodo
z veseljem predstavili celovito
ponudbo mobilnih in fiksnih
storitev ter svetovali pri nakupu
novega mobitela.
Veselimo se vašega obiska.
Zgodbe, ki zbližujejo.
www.telekom.si
*Popust velja do 11. 4. 2015 na redne cene dodatne opreme. Popust se obračuna na blagajni. Popusti se med seboj ne seštevajo. Količina opreme je omejena. Nakup po akcijski ceni je v omenjenem obdobju možen
v Telekomovem centru Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 43. Slike so simbolične. Cene so v EUR z DDV. Telekom Slovenije si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Veljavnost ponudbe in ostale ugodnosti
preverite na prodajnem mestu. Za več informacij obiščite www.telekom.si, Telekomov center ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000.
Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana
34
| Vestnik | 26. marca 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
KOMUNALA
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
oglasi@vestnik.si
tel.: 02 538 17 20
motorna vozila
OPEL ASTRO 1.6 16V, letnik 1999, prevoženih
93.000 km, prodam. Tel.: 041 803 453. v1058
živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582
14 01. v0945
TELICO, brejo, dobre pasme, prodam. Tel.: 031
795 180. v1042
TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Tel.: 571 10
26. v1048
posesti
ENOSOBNO STANOVANJE (40 m2), preurejeno
v dvosobno, v središču Murske Sobote prodam.
Tel.: 031 568 616. v0985
ZAHVALA
V SPOMIN
V 75. letu nas je zapustil naš dragi
28. marca bo minilo šest let žalosti
in bolečine od takrat, ko nas je zapustil
dragi mož, oče, dedek in brat
Ivan Felkar
iz Ženavelj 55
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
Življenje celo si garal,
vse za dom in družino dal.
Sledi ostale so povsod
od tvojih pridnih rok.
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
Ludvik Kovač
iz Stanjevec
Z bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom,
prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli
pomagali in stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Hvala osebni zdravnici Mariji Perič, dr. med., osebju pljučnega oddelka,
posebej Simoni Slaček, dr. med., ki mu je ob hudi bolezni pomagala.
Hvala tudi prevozništvu Santra iz Maribora.
Lepa hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju, pevcem žalostink in
pogrebnemu podjetju Hozjan.
Pomlad se na zemljo vrne,
v cvetje zemlja se zagrne,
zate pa pomladi ni.
Žalujoča: žena Marija in sin Bojan s Suzano
V SPOMIN
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a spomin nate bo vedno ostal.
21. marca sta minili dve leti žalosti
od takrat, ko nas je zapustil
dragi mož, oče, dedek in pradedek
ZAHVALA
V 97. letu nas je zapustila
draga mama, babica, prababica in tašča
Štefan Gergorec
Marija Casar
iz Andrejec 58
Iskrena hvala za podarjen cvet in prižgano svečo na njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Mene ni požela kosa,
bil sem kot v jutri rosa,
ki jo pije sončni žar.
Zdaj več nisem svetna stvar,
nisem roža in ne kamen,
sem le zate svetel plamen.
(Gradnik)
roj. Lopert, iz Tešanovec 107
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako
velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot in nam stali ob strani
v težkih trenutkih, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in denarne
prispevke v razne namene.
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počivaš.
Kajne, zdaj te nič več ne boli.
A svet je mrzel, prazen, opustošen
za nas, odkar te več med nami ni.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
Jože Filipan
ZAHVALA
iz Miklošičeve ulice 5 v Murski Soboti
Z bolečino v srcu sporočamo,
da nas je v 46. letu nepričakovano
in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem
in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji
poti. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in denarne prispevke,
in vsem za izraženo sožalje. Hvala g. duhovniku za opravljen obred
in hvala govorniku Jožetu Turklu. Posebej pa hvala sosedom Bernard,
Matjašec in Rajbar za dolgoletno pomoč in globoko razumevanje.
Boris Berke
Posebna zahvala je namenjena EHO Podpornici
za posojen pripomoček, ki mu je olajšal zadnji dve leti življenja,
in hvala trgovini Orfam za številne ortopedske pripomočke.
Hvala tudi Pogrebništvu Komunale.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter za vse darove,
podporo, pomoč in izražena sožalja.
Vsi njegovi
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
HIŠO NA HOTIZI, dvodružinsko, prodam. Tel.:
0049 69 344 680. v1040
iz Lucove, rojen na Vaneči
V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE prodam zazidljivo parcelo na lepi sončni legi. Tel.: 041 713
713. v1062
kmetijska mehanizacija
KUPIM TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Deutz,
Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in razne priključke. Tel.: 041 678 130. v0917
BOLJŠA STRAN SPLETA
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev
in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041
520 191. v0936
SMUČANJE NA MARIBORSKEM POHORJU
Polpenzion (odrasli) samo 15 EUR/DAN
Polpenzion (otroci) samo 10 EUR/DAN
KROŽNO BRANO Raukombi 220, okopalnik
za koruzo Olt, koruzni sejalnik Vakomhazija in
traktorski drobilnik Klepec prodam. Tel.: 041
208 394. v1033
INFORMACIJE: Andrejev dom – PAJK, Sliv. Pohorje
24a, 2208 Pohorje, tel.: (02) 603 21 41, 041 366 888
KROŽNO BRANO RAU, 2,8 m širine, ugodno
prodam. Tel.: 031 315 977. v1041
KUPIM TRAKTORJE Deutz, Zetor, IMT, Ursus,
Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič, motokultivator, freze in druge priključke. Tel.: 041 680
684. v1046
SEJALNICO ZA ŽITO znamke Kverneland, širine 3 m, aluminijasta platišča za golf 4 in navadna platišča z gumami prodam. Tel.: 041 292
778. v1047
PRIKOLICO za živino (konje) prodajo ali zamenjajo za manjšo avtomobilsko prikolico za živino (ali jo kupijo). Prodajo tudi kobilo. Tel.: 051
658 507. v1056
kmetijski pridelki
SILAŽNE BALE in kakovostno rdeče vino prodam. Tel.: 586 14 47. v1053
KROMPIR za sajenje sorte marabel prodam.
Tel.: 031 709 080. v1061
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik,
s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v0789
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
Porabje
Počastili spomin na padlega partizana
Druženje v kulturno-informacijskem centru Zveze Slovencev na Madžarskem
Vsako leto se vsi tisti Prekmurci, ki cenijo pridobitve NOB na Slovenskem,
spomnijo smrti komandirja Prekmurske čete Alojza Škrjanca - Mirka, ki je
padel 21. marca 1945 v Sakalovcih v Porabju. Bil je drugi komandir Prekmurske čete. To funkcijo je prevzel od Filipa Korošca - Bora, ki je bil težko ranjen
devetega marca po boju pri Maršikovi gostilni v Bodoncih. Po tem spopadu se je četa razdelila na dva dela. Del
čete je skrbel za ranjenega Bora, drugi
del pa se je čez Goričko premikal proti Porabju. Četa, ki je štela 13 partizanov, se je izogibala spopadom z veliko močnejšim sovražnikom. Bližala se
je namreč Rdeča armada, Nemci so se
umikali, madžarski vojaki pa so posta-
jali nervozni in vojaško aktivni. Četa je
prenočevala v Sp. Doliču, Martinju, Čepincih, Verici in Rihtarovcih. Te je zapustila zgodaj zvečer 20. marca in se ponoči ustavila pri Borovnjakovih (tako se
je reklo hiši po domače) v Sakalovcih.
Zvečer so bili lepo sprejeti, naslednje
jutro pa izdani. Okrog devete ure zjutraj so partizani opazili, da so obkoljeni. Preboj partizanov je uspel, toda pred
hišo je padel Mirko. Pokopali so ga na
monoštrskem pokopališču, na prostoru
za brezdomce. Po osvoboditvi je bil urejen grob s spomenikom, ki ga obiščemo
vsako leto. Na njem piše: »Tukaj počiva
Alojz Škrjanc - Mirko, slovenski partizan, ki je padel za svobodo slovenskega
in madžarskega naroda.«
Za spomenik skrbijo porabski Slovenci, posebno Sukičevi in Hirnökovi, s katerimi smo vzpostavili prijateljske odnose. Lansko leto so pripravili
kulturni program dijaki gimnazije v
Monoštru, letos pa učenci OŠ Kuzma
pod mentorstvom ravnateljice Jasminke Krpič in pevski zbor Slovenke iz Sakalovec pod vodstvom Tomaža Kuharja. Slavnostni govornik je bil
tov. Jože Vidič, predsednik Združenja
borcev za vrednote NOB Lendava. Po
svečanosti je bilo tovariško druženje v
kulturno-informacijskem centru Zveze Slovencev na Madžarskem oziroma
v hotelu Lipa.
Združenje borcev za vrednote NOB
Murska Sobota
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju,
bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
napovednik
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
Petek, 27. marca
12.30 Od petka do petka: pregled
dogodkov v pokrajini ob Muri
pripravlja Lidija Cer Magdič
Glasba
MURSKA SOBOTA
18.00 Glasba našega srca
z zmagovalci Pajdaši
V soboto, 28. marca, ob 20. uri bo v gledališču Park energičen blues-rock koncert
Hamo & Tribute 2 Love.
20.10 Guči po domače in Grega Šmid
LENDAVA
V četrtek, 26. marca, ob 18. uri bo v Knjižnici Gornja Radgona literarno srečanje z
Jano Pristovšek z naslovom 8 moških, zakaj pa ne.
Nedelja, 29. marca
PRVA LJUBICA – Galop
ZASTONJ – Akordi
10.30 Nedeljska kuhinja:
gostja Mihaele Kalamar bo
Barbara Kolenc, predsednica
Pomurske turistične zveze
Sobota, 28. marca
18.00 Na narodni farmi:
Harmonk'n'Roll s prvencem
Od Rock'n'roll-a do
Harmonkk'n'roll-a
Ponedeljek, 30. marca
07.45 Porabsko zvočno pismo:
Marjana Sukič
14.30 Za zdravje: o okužbi z
bacilom tuberkuloze primarij
Nadja Triller, dr. med., spec.
pulmologije, iz Zdravstvenega
doma Murska Sobota
18.00 MV-dur: Skupina I. C. E.
z albumom To je raj!
VSE MOGOČE – I.C.E.
ORIGINAL – Carpe Diem
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. BREAK THE RULES – Charli Xcx
2. LOVE ME LIKE YOU DO –
Ellie Goulding
3. WHAT I DID FOR LOVE – David
Guetta & Emeli Sande
4. SUGAR – Maroon 5
5. TROUBLE –
Iggy Azalea & Jennifer Hudson
Torek, 31. marca
13.15 Iz drugega doma
19.15 Eti ta je muzika in Dejan Raj
Sreda, 1. aprila
11.15 Trn v peti!
20.10 Mursko-morski val:
Kviz po domači pokrajini s
sodnikom Bojanom Žuničem
iz Murske Sobote
Četrtek, 2. aprila
12.30 Reportaža tedna:
Velikonočni ogenj
14.30 Domača plošča: Riki Zadravec
z novo skladbo Mesto sledi
PREDLOGA
Gledališče
V četrtek, 26. marca, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Beltinci mojstrovina ruskega režiserja Andreja Zvjaginceva z naslovom Leviatan (2014).
GRAD
V nedeljo, 29. marca, ob 14. uri bo v okviru
območnega Linhartovega srečanja odraslih
gledaliških skupin v Kulturni dvorani Grad
predstava Halo, halo … v izvedbi gledališko-humoristične skupine Nemaki Pevskega društva Selo. Ob 15.30 pa bo predstava
Agencija za lidi/Agencija za ljudi v izvedbi Nindrik – indrik Zveze Slovencev na Madžarskem in v režiji Milivoja Mikija Roša.
BOGOJINA
V petek, 27. marca, ob 17. uri bo v telovadnici OŠ Bogojina v okviru tedna prireditev Ko
pravljice oživijo premiera muzikala Rdeča
kapica v izvedbi devetošolcev šole.
V torek, 31. marca, ob 8.50 in 10.35 bo v
Domu kulture Ljutomer predstava za otroški abonma Zlata ptica.
ROGAŠOVCI
V nedeljo, 29. marca, ob 18. uri bo v Kulturni
dvorani Rogašovci predstava Pogreb, v kateri igrajo Milivoj Miki Roš, Macho in Mejke.
PROSENJAKOVCI
V petek, 27. marca, ob 19. uri bo v vaškem
domu gledališki večer s predstavo gledališča Jatekszin iz Vasvarja.
Folklora
LJUTOMER
V četrtek, 26. marca, ob 10. uri bo v Domu
kulture Ljutomer območno srečanje otroških in mladinskih folklornih skupin Folklora, naše veselje. V petek, 27. marca, ob
10.30 pa bo območno srečanje vrtčevskih
folklornih skupin Dere sen jas mali bija.
V sredo, 1. aprila, ob 17. uri bo v veliki telovadnici OŠ Beltinci območno srečanje otroških folklornih skupin.
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Gabika Pertoci iz Lipovec 51a. Nagrada
čaka v naročniški službi Vestnika.
Literatura
SPODNJI KAMENŠČAK
Kupon št. 13
Glasujem za skladbo
V petek, 27. marca, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije predstavitev knjige
Moje življenje, katere avtor je Ivek Vrhar.
7 Veličastnih:
Svet zavoda Glasbene šole Murska Sobota,
Cvetkova ulica 2c, 9000 Murska Sobota,
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/-ICE
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
Znanstveni posvet
RAKIČAN
V četrtek in petek, 26. in 27. marca, bo v
Raziskovalno-izobraževalnem
središču
Dvorec Rakičan deseti mednarodni znanstveni posvet/konferenca Ekologija za boljši jutri s sodelovanjem domačih in tujih
strokovnjakov.
Dogodek
MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe
V četrtek, 26. marca, ob 9.30 bo delavnica Velikonočno pecivo (Vera Debelak), ob
16. uri Kozmični orakelj – 13. roža življenja
(Irena Baša, Sonja Mikuž), ob 16.30 okraševanje pirhov z bombažno nitjo za otroke
od 4. leta starosti dalje (Brigita Medžimorec), ob 19. uri pa transmisijska meditacija
(Vlasta Zrinski).
V petek ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 17. uri pa debatna delavnica Moje mnenje o … (Dominik Golob, Sonja
Mikuž) in potopisno predavanje Bavarski
gozd (Simon Petrovič).
V soboto ob 9. uri bo na Trgu kulture humanitarni dogodek Dan za spremembe (bazar
s stojnicami). V ponedeljek ob 17.30 bo joga
smeha (Klavdija Zver), v torek ob 14. uri pa
bobnarska delavnica (Zlatko Horvat).
LENDAVA
V soboto, 28. marca, ob 17. uri bo v gledališki in koncertni dvorani prireditev učencev
in učiteljev Dvojezične osnovne šole II Lendava z naslovom Mi zmoremo – ujemi svoje
sanje z Obutim mačkom.
PUCONCI
V četrtek, 26. marca, ob 18. uri bo v Zeleni
dvorani dobrodelna prireditev Vsaka mama
je prava mama ... Po prireditvi bo dobrodelni bazar na OŠ Puconci, zbrani denar pa
bodo prek šolskega sklada namenili za pomoč socialno ogroženim otrokom vrtca in
šole ter za nakup didaktičnih sredstev. Organizatorji so otroci vrtca ter učenci in kolektiv OŠ Puconci.
V soboto, 28. marca, ob 19. uri bo v vaškogasilskem domu peti folklorni večer z nastopi folklornih skupin Podkolonca Cankova, Makole, Apače in Sakalovci, Bratonskih
pevcev, učencev OŠ Cankova in Tamburaške skupine Odpisani.
HRASTJE - MOTA
V nedeljo, 29. marca, ob 14. uri bo v gasilskem
domu prireditev ob materinskem dnevu.
Kandidat/-ka za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice mora izpolnjevati pogoje v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI
(Ur. l. RS št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 64/2009,
65/2009, 20/2011, 40/2012-ZUJF in 57/2012-ZPCP-2D).
MURSKA SOBOTA
Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
SPODNJI KAMENŠČAK
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let.
Kandidati/-ke morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi; nazivu; opravljenem strokovnem izpitu; opravljenem ravnateljskem izpitu, če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in bo
imenovan/-a, si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata;
delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju; originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni
dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost; originalno dokazilo sodišča,
da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku zoper spolno nedotakljivost oziroma zoper
njega/njo ni vložena pravnomočna obtožnica. Dokazilo o nekaznovanosti in dokazilo,
da kandidat ni v kazenskem postopku ob oddaji vloge, naj ne bo starejše od 30 dni).
Pisne prijave s kratkim življenjepisom, programom vodenja zavoda in dokazili pošljite v
8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet zavoda Glasbene šole Murska Sobota, Cvetkova ulica 2c, 9000 Murska Sobota, z
oznako »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA«.
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 31. marca 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
BELTINCI
CANKOVA
Glasba našega srca:
Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto.
Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
v Murski Soboti je vadba 1. stopnje vsak četrtek ob 17.30 (učilnica 37). Joga za starejše
je v Domu starejših Rakičan vsako sredo ob
13.45 in v Domu starejših Murska Sobota vsako sredo ob 15.15. V telovadnici radenskega
Dosorja bo joga za starejše vsako sredo ob
18. uri. V Osnovni šoli Gornja Radgona (likovna učilnica) bo vadba 1. stopnje v ponedeljek ob 17. uri in v sredo ob 19. uri.
Turistične prireditve
LENDAVA
Film
BELTINCI
BULLETPROOF PICASSO – Train
HOLD MY HAND – Jess Glynne
V četrtek, 26. marca, ob 17. uri bo v prostorih Društva upokojencev Gornja Radgona
literarni večer Ljubo doma.
V petek, 27. marca, ob 19. uri bo v gledališki
in koncertni dvorani koncert, na katerem
bodo nastopili Marko Švenda - Žiga in Klapa Kampanel.
LJUTOMER
PREDLOGA
V ponedeljek, 30. marca, ob 16.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer pravljična ura.
GORNJA RADGONA
PREDLOGA
2. PLEŠI Z MANO –
Društvo mrtvih pesnikov
3. VISOKO NAD OBLAKI – Neisha
4. ŠALTINKA – Rudi Bučar
5. LJUBEZEN BEŽI – Regina
LJUTOMER
V petek, 27. marca, ob 19. uri bo v gledališču
Park 48. pomladni koncert Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača, ki ga vodi zborovodja Tomi Bušinoski. Gostje bodo MPZ
Mavrica OŠ Tišina.
20.10 Zimzelenčki z Natašo Hakl
1. NEHI TEŽIT – Katarina Mala
35
napovednik dogodkov
1. KRATKO A SLADKO – Pajdaši
2. KO BOM ODŠEL – Nemir
3. ONA DIŠI PO POMLADI – Spev
4. GLASBA JE MOJ ČAROBNI SVETAnsambel Franca Miheliča
5. ME IMAŠ ŠE SPLOH KAJ RADA –
Modrijani
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
26. marca 2015 | Vestnik |
V soboto, 28. marca, med 10. in 12. uro bo v
Pomurskem muzeju Murska Sobota velikonočna delavnica.
V soboto, 28. marca, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije medgeneracijsko druženje – tarok v teoriji in praksi.
ČRENŠOVCI
V soboto, 28. marca, ob 18. uri bo v dvorani Župnijskega doma Svete družine razstava ročnih del. Na ogled bo še v nedeljo od
9.30 do 17. ure.
BUDINCI
V soboto, 28. marca, ob 18. uri bo v vaškogasilskem domu slovesnost ob materinskem dnevu z naslovom Od gostüvanja do
materinstva.
DOKLEŽOVJE
V četrtek, 26. marca, ob 17. uri bo v prostorih
nekdanje blagovnice Mercator (Glavna ulica
31) odprtje devete mednarodne razstave Pirhi, vino in velikonočni izdelki. Pripravlja jo
Zveza kulturnih društev Lendava v sodelovanju s kulturnimi in vinogradniškimi društvi. Razstava s pokušino vin bo v petek in
soboto med 11. in 19. uro ter v nedeljo med
9. in 18. uro. Vsak dan ob 16. uri bo kulturni
program z nastopi društev, v petek ob 11. uri
pa še lutkovna predstava Zajček se je izgubil
v izvedbi Vrtca Lendava DE II.
VERŽEJ
V petek, 27. marca, ob 11. uri bo v Centru
DUO Veržej odprtje sedme Razstave pirhov
in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin. Ob tradicionalnih, sodobnih in otroških
pirhih bodo predstavili tudi razstavo umetnosti krašenja velikonočnih sveč in zbornik o velikonočnem ognju, ki so ga pripravili strokovni sodelavci slovenskih muzejev
pod vodstvom etnologinje Jelke Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota. Razstavo,
ki bo na ogled do 2. maja, bodo popestrili še
likovni objekti Gregorja Samasturja.
GORNJA RADGONA
V petek, 27. marca, med 8. in 12. uro bo na
ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona
Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot.
MELE
V petek in soboto, 27. in 28. marca, po 7. uri
bo v Vrtnem centru Kurbus razstava malih živali.
GRAD
V soboto, 28. marca, ob 10. uri se bo začel
pri gradu pohod Trideželnega parka Goričko-Raab-Örseg v dolžini dvanajst kilometrov po območju Občine Grad z ogledom
naravnih in kulturnih znamenitosti. Po vrnitvi na grad bosta druženje ter ogled velikonočnih delavnic in razstave. Pohod se
vpiše v izkaznico Pohodnika/pohodnice po
Goričkem.
Med 10. in 16. uro bodo na grajskem dvorišču
in v prostorih gradu velikonočne delavnice
in razstava, obenem pa bo na stojnicah pisana ponudba velikonočnih in spomladanskih izdelkov ter velikonočne kulinarike.
Med 11. in 13. uro bodo delavnice za otroke,
med 13. in 15. uro pa delavnica izdelovanja
remenk v batik tehniki. Ob 14. uri bo razglasitev rezultatov natečaja Vüzenski dar.
LJUTOMER
V soboto, 28. marca, med 8. in 12. uro bo na
Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija
Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti
in domačih dobrot.
MARTJANCI
Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem
domu ustvarjalna rokodelska delavnica za
odrasle, ki jo pripravlja Turistično društvo
Martin Martjanci. V soboto, 28. marca, med
10. in 20. uro bo na ogled razstava velikonočnih izdelkov s pomladansko motiviko
Pozdrav pomladi.
SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
V soboto in nedeljo, 28. in 29. marca, bo v
večnamenskem prostoru pri cerkvi razstava kulinaričnih dobrot in ročnih del v organizaciji Društva podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici.
LIPOVCI
V soboto in nedeljo, 28. in 29. marca, bo v
vaškem domu razstava vezenin v organizaciji KUD Lipovci. V soboto bo na ogled med
17. in 20. uro, v nedeljo pa med 9. in 17. uro.
BORAČEVA
V nedeljo, 29. marca, med 11. in 17. uro bodo
v lovskem domu razstava in blagoslov velikonočnih dobrot ter kulturni program.
PROSENJAKOVCI
V nedeljo, 29. marca, med 10. in 18. uro bo v
starem gasilskem domu razstava velikonočnih aranžmajev, remenic in vezenin z velikonočno tematiko.
V sredo, 1. aprila, ob 18.30 bo v vaškem
domu odprtje velikonočne razstave, ki so
jo pripravili otroci iz vrtca Sonček Dokležovje in učenci OŠ Bakovci s podružnico v
Dokležovju ter člani DPM Dokležovje. Svoje gobeline pa bo predstavila Brigita Kovač.
Na ogled bodo do 7. aprila.
NEGOVA, GORNJA RADGONA
VADBA JOGE V POMURJU
Napovedi kulturnih, turističnih
in drugih dogodkov pošiljajte do
ponedeljka do 11.00 na elektronski
naslov: joze.gabor@vestnik.si.
Do 20. junija poteka vsak teden vadba joge v
Pomurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli
Grad Negova bo odprt od srede, 1. aprila, do
31. oktobra od četrtka do nedelje med 10. in
17. uro. Od 1. aprila do 31. oktobra bo odprt
tudi Muzej Špital v Gornji Radgoni, in sicer
od torka do sobote med 10. in 14. uro, z izjemo petka, ko bo odprt med 14. in 18. uro.
36
(ne)nazadnje
| Vestnik | 26. marca 2015
Četrtek:
pretežno
oblačno
7 | 16
Petek:
oblačno,
dež, veter (S)
7 | 11
vreme Sobota:
zmerno oblačno,
veter (S)
4 | 13
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nedelja:
pretežno
oblačno
0 | 16
Ponedeljek:
pretežno
oblačno
5 | 15
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
Za prihodnost gasilskega življa ob
reki Muri se zagotovo ni bati. Dvesto
petdeset kratkohlačnikov je namreč
svoje znanje preverilo na regijskem
kvizu v Puconcih in dokazalo, da
obvlada ta posel. Treba je bilo
pravilno ravnati z gasilsko opremo
in tudi pokazati teoretično znanje.
Uf, je bilo napeto! Tris najboljših:
pionirji – Boreci, mladinci – Bodonci
1 in pripravniki – Bodonci. Šef
pomurske gasilske mladine Bojan
Lončar: »Ponosen sem, ker dobro
delamo z najmlajšimi v naših vrstah.
Kviz je dobro sporočilo.« Vsi dosežki
tekmovanja iz Zelene dvorane in
več fotografij na spletnem naslovu
Pomurje.si. A. B. fotografija nataša juhnov
V četrtek bo sprva oblačno, padavine
bodo v Prekmurju verjetno zjutraj kar
hitro ponehale. Čez dan bo večinoma
suho. Ponekod bo prehodno zapihal jugozahodnik. V petek bo oblačno, predvsem dopoldne bo občasno deževalo.
Popoldne bo dež ponehal in oblaki se
bodo začeli trgati. Pihal bo severni do
severovzhodni veter. Hladneje bo. V soboto bo večinoma sončno, pihal bo severni veter. V nedeljo bo zmerno, občasno pretežno oblačno. Napoved za
ponedeljek pa je še precej nezanesljiva.
Čez srednjo Evropo se bo pomikala vremenska fronta. Ali bo tudi k nam prinesla dež ali ne, pa je še težko napovedati.
***
Ali sončni mrk vpliva na vreme? Morda se boste ob tem vprašanju zasmejali in zamahnili z roko, češ kje je Sonce v vesolju, le kako bi lahko vplivalo,
če je tisto uro ali malo dalj časa manj
sončne svetlobe v razmeroma ozkem
pasu na Zemlji. No, pustimo ob strani
razne šamane ali predstavnike kakšnih
ezoteričnih ali verskih skupnosti, ki iz
sončnega mrka napovedujejo marsikaj, tudi vremenske ujme. V resnici pa
sončni mrk v krajih, kjer se sonce skoraj
skrije, malo vendarle vpliva na vreme.
Vsakič, ko nekaj zmanjša dotok sončne energije na zemljo, se ozračje ohlaja ali se neha segrevati. Pustimo seveda
noč, ki je najdaljša prekinitev v dotoku
sončne energije in zajame največje območje naenkrat. Tudi oblačnost vpliva
na ta način. Podnevi se ne segreje toliko kot ob sončnem vremenu, da ne naštevamo naprej. Ja, ob sončnem mrku
se za razmeroma kratek čas zmanjša
tudi količina sončne energije, ki pride
do tal. In še to le v nekem razmeroma
ozkem pasu sence, ki jo Luna meče na
Zemljo, ko je med Soncem in Zemljo. In
vendar je to dovolj, da v tem času lahko
opazimo manjše vremenske spremembe. Če je sončni mrk poleti, ko nastaja kopasta oblačnost, se ta začne sušiti.
Zrak se ne segreva več in zato se tudi
preneha dvigati, termika se prekine, s
tem pa tudi nastajanje in rast kopastih
oblakov. Tudi ptiči, ki izkoriščajo termična dviganja za jadranje, se spustijo, ker jim pač oslabljena ali prekinjena
termika ne omogoča več jadranja.
Vidra – nov razstavni prostor na sedežu KPG
Spoznavanje vodnih ekosistemov
Odprtje s predavanji o varstvu vod – Gorički potoki še v razmeroma dobrem stanju, manj pa brežine
Ob svetovnem dnevu vod (22. marec)
so na sedežu Javnega zavoda Krajinski
park Goričko odprli nov razstavni prostor, imenovan Vidra. Ta je namenjen
spoznavanju vodnih ekosistemov in njihove biodiverzitete. Kot pravijo predstavniki parka, so se skupaj z Inštitutom
za ohranjanje naravne dediščine Lutra
odločili, da modele, ki so bili izdelani v
okviru projekta Life AquaViva, postavijo na ogled na sedežu zavoda, torej na
gradu pri Gradu. S tem so pridobili že
tretji naravoslovni razstavni prostor, ki
skupaj s predlani odprtima prostoro-
ma, imenovanima Upkač in Kukavica,
oblikuje širšo zbirko o naravi in okolju
na Goričkem. Tudi ta bo kot del stalne
razstave namenjen vsem obiskovalcem
gradu, posebej pa šolski mladini.
V parku si tako prizadevajo dati vsebino čim več prostorom največjega
vestnikov
koledar
Č – 26. marec
MAKSIMA
P – 27. marec
RUPERT
S – 28. marec
JANEZ
N – 29. marec
CIRIL
P – 30. marec
BOGO
T – 31. marec
BENJAMIN
S – 1. april
HUGO
V petek, 27. marca, sonce vzide ob 5.
uri in 44 minut, zaide ob 18. uri 17
minut. Tako bo dan dolg 12 ur in 33
minut. V petek, 27. marca, ob 8. uri
in 43 minut bo na nebu nastopil prvi
krajec.
Med prvimi obiskovalci novega razstavnega prostora v gradu na Goričkem so bili učenci OŠ Grad. fotografija ciril kosednar
slovenskega gradu. Zadnja takšna pridobitev je torej ta prostor, ki pa še ni
dokončno urejen, saj so potrebna še nekatera obrtniška dela, da bo dobil pravo
podobo, zato poskušajo najti dodatna
sredstva. Marjana Hönigsfeld Adamič z
inštituta Lutra ob tem dodaja, da so veseli, da je park sprejel te modele. Služili
bodo javnosti o ozaveščanju in človeškem ravnanju z vodami. Modeli oziroma interaktivne makete prikazujejo
razlike med reguliranimi in nereguliranimi vodotoki. Prav tako kažejo na posledice, ki se zgodijo, če iz vodnih ekosistemov odvzamemo neko naravno
vrsto. Prikazati torej želijo, da voda ni
le snov, ki se pretaka po strugi, ampak
vse skupaj tvori življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst.
Ob odprtju prostorov so organizatorji
pripravili tudi predavanja. Dr. Mihael J.
Toman z Biotehniške fakultete Ljubljana
je govoril o varstvu vod, Marjana Hönigsfeld Adamič pa o vidri in živi vodi. Ta
je za naš časopis ob dnevu vod povedala, da z vodotoki na Goričkem ni veliko
drugače kot sicer z vodami v Sloveniji, to
pomeni, da ne preveč dobro. Ti so sicer,
kar zadeva fizikalno-kemijske lastnosti
vode v sorazmerno dobrem stanju, ekomorfološko pa ne. Veliko upravljavcev
napačno ravna z njimi. Ljudje so še vedno mnenja, da je treba ob potokih vse
posekati in pokositi. To pa ne bo pomagalo pri poplavah, prej obratno, saj erozija nastopi prej. Še večja škoda pa so
goloseki za obvodni živalski in rastlinski svet. Leto 2015 je tisto leto, ko bi morali po okvirnih smernicah doseči dobro
stanje vod v celotni Evropski uniji.
C. K.
Naročite svoj
narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
VRHUNSKE CATERING STORITVE
Zagotavljamo vam nepozabno
kulinarično doživetje na vaši izbrani lokaciji
051/677 780 • gabriela.feher@terme3000.si • 051/228 750 • andrej.regorsek@terme3000.si
casopisi oglas_catering.indd 1
17.3.2015 13:06:42