Jaz in Bog na dopustu - Prenova v Duhu

Prenova
Tiskovina • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana • Cena 1,5 € (360 SIT).
Junij 2009 • Leto XX
List Prenove v Duhu
Jaz in Bog na do­pu­stu
Vse naj­bolj­še, sve­ta Cer­kev!
6
Mo­li­tve­no ob­čes­tvo žup­ni­je
Sv. Reš­nje Telo, Ma­ri­bor
»N
a­še mo­li­tve­no ob­čes­tvo se zbi­ra k
mo­li­tvi od leta 1993, ko nas je mla­de
in sta­rej­še, tudi do 30 nas je priš­lo,
ob tor­kih zve­čer po sve­ti ma­ši v ve­rouč­ne pro­sto­re
po­va­bil ka­plan Loj­ze Pe­trič. Ved­no je v učil­ni­co
pri­ne­sel Najs­ve­tej­še ter ob pet­ju, spon­ta­nih vzkli­
kih slav­lje­nja, zah­va­le in pro­šenj še raz­la­gal Bož­jo
be­se­do. Znal je v nas spod­bu­di­ti go­reč­nost, tako
da nam ni bilo nik­dar pre­dol­go. Žal je to tra­ja­lo le
do­bro leto, ker smo po nje­go­vi pre­me­sti­tvi iz­gu­bi­li
du­hov­no vods­tvo. Mla­di so se po­raz­gu­bi­li, sta­rej­ši
(okrog 20) pa smo mo­li­li na­prej pod vods­tvom
Mare Čeh. Pol ure pred sve­to ma­šo smo pred
Najs­ve­tej­šim v cerk­vi sla­vi­li Gos­po­da s pet­jem in
spon­ta­ni­mi vzkli­ki, po sve­ti ma­ši pa še v učil­ni­ci
pre­pe­va­li sla­vil­ne pe­smi, izre­ka­li zah­va­le in proš­nje
ter se po­glab­lja­li v na­ključ­no iz­bran od­lo­mek Sve­
te­ga pi­sma. Vsak je imel tudi pri­lož­nost pri­če­va­ti.
Sre­ča­nje smo za­klju­či­li z moli­tvi­jo rož­ne­ga ven­ca
ter z Ma­ri­ji­no pe­smi­jo.
V teh šest­naj­stih le­tih so nas za­pu­sti­li in se
pre­se­li­li v več­nost štir­je čla­ni na­še mo­li­tve­ne sku­
pi­ne. Tudi vo­di­te­lji­ca je ob spoz­na­nju, da ji sluh
in spo­min pe­ša­ta, že­le­la vods­tvo pre­pu­sti­ti mlaj­ši
ani­ma­torki Ma­ri­ji.«
Tako je za­pi­sa­la na­ša dol­go­let­na ani­ma­tor­ka
Mara. Ko sem se leta 2000 po svo­jem pr­vem ro­ma­
nju v Me­džu­gor­je pri­klju­či­la mo­li­tve­ni sku­pi­ni, sem
se pr­vič sez­na­ni­la s Pre­no­vo v Duhu. Hva­lež­na sem
Zo­ra­nu Ko­de­li, ki me je po­va­bil v sku­pi­no ani­ma­
tor­jev, kjer sem sku­paj z dru­gi­mi du­hov­no ra­sla in
spoz­na­va­la ču­do­vi­to de­lo­va­nje Sve­te­ga Duha.
Tako sem v duhu slu­že­nja pred tre­mi leti ugo­
di­la že­lji ta­krat­ne ani­ma­tor­ke in prev­ze­la vo­de­nje
mo­li­tve­ne sku­pi­ne, ki se­daj šte­je šest­najst čla­nov,
med ka­te­ri­mi sta tudi dva za­kon­ska para. Do lani
so se sre­ča­nja na­ša sre­ča­nja od­vi­ja­la po­dob­no, kot
je opi­sa­no zgo­raj. Po nav­di­hu, ki smo ga pre­je­li
pred Najs­ve­tej­šim v Me­džu­gor­ju, pa se po do­go­
PRENOVA JUNIJ 2009
vo­ru z na­šim žup­ni­kom Žer­di­nom zdaj zbi­ra­mo
vsak pe­tek eno uro pred ma­šo v cerk­vi, kjer naj­prej
sku­paj z dru­gi­mi žup­lja­ni ča­sti­mo iz­po­stav­lje­no
Najs­ve­tej­še s pe­smi­jo, vzkli­ki, zah­va­la­mi, nato pa
zdru­že­ni z Ma­ri­jo mo­li­mo rož­ni ve­nec. Pri mo­li­tvi
so­de­lu­je­mo vsi po vr­sti z zdra­va­ma­ri­jo, med de­set­
ka­mi pre­miš­lju­je­mo skriv­no­sti rož­ne­ga ven­ca ter
za­po­je­mo po eno ki­ti­co pe­smi. Ve­ru­je­mo, da je
Je­zus ve­sel, ko nas gle­da tako zdru­že­ne v lju­bez­ni
in v mo­li­tvi v Nje­go­vo čast.
Po sve­ti ma­ši se še zbe­re­mo v učil­ni­ci in na­da­lju­
je­mo s sla­vil­ni­mi pe­smi­mi, zah­va­la­mi, proš­nja­mi …
Ved­no pa po­ča­sti­mo s pe­smi­jo tudi na­šo ne­beš­ko
Ma­ter. Vsak dru­gi in če­tr­ti pe­tek v me­se­cu pa se
pod vods­tvom Iva­na Roj­ni­ka v ok­vi­ru bib­lič­ne sku­
pi­ne po­glab­lja­mo v Bož­jo be­se­do.
Vsak pe­tek ob pol treh v cerk­vi mo­li­mo kri­žev
pot, rož­ni ve­nec Bož­je­ga us­mi­lje­nja in vzkli­ke. Pri
tem so­de­lu­je le ne­kaj mo­livk.
Radi se zbi­ra­mo, saj ima­mo radi Je­zu­sa in drug dru­
ge­ga. Na vpra­ša­nje, kaj jim po­me­ni sre­ča­nje mo­li­tve­
ne­ga ob­čes­tva, so ne­ka­te­ri čla­ni od­go­vo­ri­li ta­ko­le:
»Ko se vra­čam s sre­ča­nja mo­li­tve­ne sku­pi­ne,
ču­tim to kot bal­zam za du­šo.«
»Sreč­na sem, da sem se po dalj­ši od­sot­no­sti za­ra­
di zlo­ma kol­ka spet lah­ko vr­ni­la v ob­čes­tvo.«
»Ka­dar se mo­li­tve ne mo­rem ude­le­ži­ti, mi ne­kaj
manj­ka.«
»Z mo­li­tvi­jo slu­ži­mo bra­tom in se­stram, ki še
niso spoz­na­li Bož­je lju­bez­ni.«
»Mno­go mi po­me­ni mo­li­tev pred Najs­ve­tej­šim.«
»Ka­dar ne mo­rem biti na sre­ča­nju, sem v duhu
po­ve­za­na z ob­čes­tvom.«
Na kon­cu naj za­pi­šem sta­vek, ki ga je izre­kel
Pe­ter, ki je že od otroš­kih let slep in se sre­čanj ude­
le­žu­je sku­paj s svo­jo mamo. Re­kel je: »Med nami
ču­tim lju­be­zen.«
Menim, da to o na­šem ob­čes­tvu pove naj­več.
Pri­pra­vi­li: Mara Čeh in Ma­ri­ja Mirt
Foto Herman Mirt
PRE D STAV L JA M O M O L I T V E N A O B Č EST VA PVD
V
Nje­go­vem
ime­nu nam
je bila dana
ob­last zato, da
omo­go­ča­mo
na­pre­do­va­nje
Bož­je­ga kra­ljes­t­­
va. Ko mu slu­
ži­mo, ure­sni­
ču­je­mo ob­last
nad hu­di­mi
du­ho­vi naj­prej v svo­jem
živ­lje­nju. Od­go­vor­ni smo
za svo­je živ­lje­nje. Po­go­sto
smo sami prva ose­ba, ki ji
mo­ra­mo naj­prej spo­ro­či­ti
Ve­se­lo no­vi­co. Kar smo
spre­je­li kot re­sni­co, mora
prei­ti v glo­bi­no, do­kler ne
spre­me­ni na­še­ga živ­lje­nja.
Re­sni­ca raz­krin­ka la­ži, ki
jim ver­ja­me­mo, in nas
os­vo­bo­di uje­to­sti. Dru­gič,
star­ši no­si­jo ve­li­ko od­go­
vor­nost, da svo­je otro­ke
vzga­ja­jo v re­sni­ci in jih
va­ru­je­jo pred vpli­vom zlih
du­hov. Tret­jič, luč mo­ra­
mo pri­ne­sti vsem ti­stim,
ki so se nam zau­pa­li. Ko
vas nek­do pro­si za mo­li­
tev in vam zau­pa svo­je
skriv­no­sti, vas po­va­bi kot
Kri­stu­so­ve­ga za­stop­ni­ka,
kot orod­je Bož­je lju­bez­ni
in us­mi­lje­nja. Konč­no pa
je bila ne­ka­te­rim dana
od­go­vor­nost v Cerk­vi in
druž­bi. Bog jim je dal ob­last
vo­di­ti ju tako, da bodo
hu­di­če­va dela raz­krin­ka­na
in uni­če­na.
Neal Lo­za­no, Os­vo­bo­jen,
prak­tič­ni vo­dič pri mo­li­tvi
os­vo­ba­ja­nja, Pre­no­va v
Duhu 2009
foto Klemen Lajevec
UVODNIK
V
e­se­lo slav­lje­nje v na­šem
pro­sto­ru ni neki tu­jek,
ame­ri­ka­ni­za­ci­ja ali »fran­ci­za­
ci­ja« na­či­na mo­li­tve (no­be­no
tra­di­cio­nal­no ka­to­liš­ko ob­
čes­tvo na sve­tu, pa tudi ne v
ZDA ali Fran­ci­ji, ne sla­vi Boga
na tak­šen na­čin, kot to raz­vi­
ja­jo ka­riz­ma­tič­na ob­čes­tva),
tem­več gre za »bib­li­za­ci­jo«
in ta naj iz ka­to­liš­kih cerk­va
pre­že­ne pra­vi tu­jek – to je
de­diš­či­no ra­cio­na­li­stič­ne to­
go­sti, jan­ze­ni­stič­ne puš­čo­be,
»po­štir­ka­no­sti«, pa­siv­no­sti,
bre­zo­seb­no­sti, zo­že­no­sti na
dolž­nost­nost in ne­na­rav­no­sti
v mo­li­tvi. Pri­ne­se naj ve­se­lje,
po­let in nav­du­še­nje za Je­zu­sa
na čim­bolj na­ra­ven in sproš­
čen na­čin. Sla­vi­ti ga mo­ra­mo
z vsem svo­jim bit­jem, ker
smo ce­lo­vi­ta bit­ja in ker tako
na­ro­ča Sve­to pi­smo; ne le
no­tra­nje, kaj­ti to bi bilo že ra­
zu­mars­tvo in blo­ka­da. Da ga
bomo lah­ko sla­vi­li z vsem svo­
jim živ­lje­njem (ce­lot­no na­še
vsak­da­nje raz­mer­je do Boga
mora biti mo­li­tve­no-sla­vil­no,
ne le ka­dar mo­li­mo sku­paj s
so­miš­lje­ni­ki), je prej po­treb­na
sla­vil­na mo­li­tev vse­ga na­še­ga
bit­ja, vključ­no s te­le­som. Da­
naš­nji svet po­tre­bu­je ve­se­lja
in ve­se­le­ga ozna­ni­la.
K
o sem bil
pred le­tom
1990 v
Me­džu­gor­ju, sem
ne­ve­de so­ma­še­val s
p. Tar­di­fom. Ta­krat
ga še ni­sem poz­nal.
Niti sli­šal ni­sem
zanj. P. Slav­ko Bar­ba­ri­ć je na kon­cu ma­še
po­ve­dal na mi­kro­fon: Se­daj bo oče Tar­dif
mo­lil za zdrav­je bol­nih. Stal sem me­ter
od nje­ga. Ta­krat sem pr­vič do­ži­vel kaj
ta­ke­ga. P. Tar­dif je mo­lil za oz­drav­lje­nje.
Med to mo­li­tvi­jo in pet­jem v je­zi­kih je
bilo ne­kaj ti­ši­ne. V tej ti­ši­ni je cer­kev od
vzhod­ne stra­ni na­pol­nil šum, ki ga ni­sem
ne prej ne poz­ne­je več sli­šal. Bilo je ne­kaj
osre­ču­jo­če­ga. Ta­krat ni­sem ve­del. Da­nes
pa vem, da je bil to Sve­ti Duh.
Neka gos­pa iz moje žup­ni­je je re­kla, da
je sne­ma­la vso ma­šo. Bil sem ve­sel, da bom
mo­gel zo­pet sli­ša­ti ti­sto šu­me­nje. Bil sem ra­
zo­ča­ran. Ti­ste­ga šu­me­nja na ka­se­ti ni bilo.
»Ko je pri­šel bin­košt­ni dan, so bili vsi
zbra­ni na is­tem kra­ju. Ne­na­do­ma je na­stal
z neba šum« (Apd 2,1–2).
Bin­ko­šti niso en­krat­ne. Gre za do­ga­ja­nje.
Vaš Igor Lo­viš­ček
KAZALO
Te­me­lji
Vera odpira pot do Jezusa
ODDIH
Jaz in Bog na dopustu
Vse naj­bolj­še, sve­ta Cer­kev!
7
POGOVOR
»Gos­pod ni za­man pre­lil svo­je pres­ve­te krvi, da bi mi na­prej ži­vo­ta­ri­li«
8
VERA
Božji tem­pelj
10
PSALMI
Bož­je ve­li­čas­tvo v ne­vih­ti
10
romarske poti
Ma­ri­ji­na hi­ša
11
Is­kre­no z du­hov­ni­kom
Spo­ved je zame ne­kaj zelo tež­ke­ga
12
KARITAS
Poz­dra­vi­te Ja­ne­za, To­ne­ta, Olgo, Tat­ja­no,
… in vse sve­te, ki so z nji­mi!
13
Za­kon, družina, od­no­si
Božji načrt za za­kon
13
Po­ro­či­lo
14
Ob­ve­sti­la
22
PRENOVA je list Prenove v Duhu, 2009, leto XX, št. 6
Foto naslovnica Mojca Pleško
6
milost
V nove bin­ko­šti, Pe­ter Vra­bec,
Brat Fran­či­šek, Ljub­lja­na 1999
Odgovarja: Igor Lovišček, e-pošta: loviscek@siol.net
Ureja in zbira prispevke: Marija Bukovec, Savlje 46, 1000 Ljubljana,
e-pošta: marija.bukovec@siol.net
Uredniški odbor: p. Marijan Šef, Igor Lovišček, Janko Čar, Marjan
Dvornik, Janez Cerkovnik in Marija Bukovec
Lektorira: Marjeta Žebovec
Naročila revije in knjig: Društvo Prenova v Duhu, Obrežna 1, 2000
Maribor, tel.: 02/420 11 37,
E-pošta: prenova.v.duhu@rkc.si
Strani na internetu: http://prenova.rkc.si/
Postavitev in urejanje Prenove na internetu: Helena Sernec
Založila: Prenova v Duhu • Tisk: Špes&Co. d.n.o.
4
Izdaja: Prenova v Duhu. List izhaja enkrat mesečno. Vrednost 1,50
EUR (360 SIT).
Letna vrednost (11 številk) znaša 16,50 EUR (3.960 SIT).
Plačali jo boste s položnico, ki vam jo bomo poslali. Lahko se
odločite tudi za podporno naročnino; z njo želimo zbrati denar, da
bomo revijo poslali tistim, ki si je ne morejo kupiti.
Naročnino na Prenovo pa lahko tudi podarite; sporočite nam svoj
naslov in naslov obdarjenca!
Transakcijski račun Društva Prenova v Duhu:
24200 - 9004376942
ISSN (tiskana izdaja): 1581-3916, ISSN (online): 1581-2924
Te­me­lji
Do­vo­li, spo­što­va­ni bra­lec, spo­što­va­na
bral­ka, da spre­go­vo­ri­mo o te­melj­ni
člo­ve­ko­vi vred­no­ti za odre­še­nje, to pa
je vera. Naj­prej zgod­ba: Ne­ke­ga dne
je pri­šel k sta­re­mu, mo­dre­mu ra­bi­nu
nje­gov odraš­ča­jo­či sin. Svo­je­mu oče­tu
je re­kel: »Oče, pre­bral sem vse Sve­to
pi­smo. Pre­pri­čal sem se, da je vse, kar
tam pi­še, laž.« Ra­bin ga po­gle­da, vza­
me v roke Sve­to pi­smo in pra­vi: »Sin,
pre­mi­sli še en­krat. Kaj pa če je vse ena
sama re­sni­ca?!«
Vera odpira pot do Jezusa
Niko Rup­nik
N
e­mo­go­če se sli­ši, da je Bog
po­stal člo­vek, kot tudi to, da
je Je­zus re­ši­tev za vse prob­le­
me sve­ta, še bolj ne­ver­jet­no pa je, da je
lah­ko člo­vek de­le­žen Bož­je na­ra­ve, da
po­sta­ne Bož­ji otrok. Kaj pa, če je vse to
res? Kako vse to ver­je­ti?
Kaj je vera?
Vera je do­ga­ja­nje, ki za­de­va dve
ose­bi. Ena ose­ba ne­kaj ver­ja­me dru­gi ali
ima zau­pa­nje va­njo, ali pa to­li­ko zau­pa
va­njo, da se po­pol­no­ma opi­ra nanjo.
Toda tu ne gre za zau­pa­nje ali vero v člo­
ve­ka, pač pa v Boga. Bog go­vo­ri in kli­če,
Bog ob­ljub­lja in daje. Bog iz­va­ja odre­
šenj­sko delo v so­de­lo­va­nju s člo­ve­kom
in za člo­ve­ka, Bog sple­ta s člo­ve­kom
pri­ja­telj­ski od­nos. Bog ima po­bu­do. Pa
ven­dar je sre­ča­nje v veri od­vi­sno od
PRENOVA JUNIJ 2009
obeh oseb. Po­treb­no je, da je ena do­volj
pre­prič­lji­va, dru­ga pa do­volj ne­se­bič­na
in či­sta, da spoz­na po­men tega in se
pri­dru­ži dru­gi ose­bi. Vera je me­do­
seb­na stvar­nost. Je klic ose­bam, da po
zna­me­njih ve­ru­je­jo, da so nji­ho­va srca
pri­prav­lje­na za lju­be­zen, za ob­čes­tvo.
Zato obe ose­bi da­je­ta in pre­je­ma­ta.
Moč Sve­te­ga Duha
Ni mo­go­če ve­ro­va­ti Je­zu­su in v Je­zu­
sa samo na os­no­vi ra­zum­skih raz­lo­gov.
Je Bog in ne samo člo­vek. In če ho­če člo­
ve­ka us­po­so­bi­ti, da bi vanj ve­ro­val, ga
mora vzdig­ni­ti k sebi. Zato je vera tudi
mi­lost. K Je­zu­su ni mo­go­če pri­ti, če nas
Oče ne pri­teg­ne. Tako pra­vi Je­zus sam
(prim. Jn 6,44). Oče daje Sve­te­ga Duha
ti­stim, ki ho­če­jo ve­ro­va­ti. Sve­ti Duh je
ta mi­lost, ki člo­ve­ka us­po­sab­lja za vero
v Boga. Apo­sto­li niso ime­li mo­či, da bi
šli za Je­zu­som do kon­ca, do­kler niso pre­
je­li mo­či Sve­te­ga Duha. Zato jim Je­zus
pra­vi, da je bo­lje za­nje, da On gre, da
bi oni lah­ko pre­je­li moč Sve­te­ga Duha.
Brez Sve­te­ga Duha ne mo­re­jo ve­ro­va­ti,
brez vere pa se ne bo nih­če zve­li­čal.
Samo z moč­jo Sve­te­ga Duha se člo­vek
lah­ko pri­dru­ži Je­zu­su, ve­ru­je Vanj, hodi
za Njim, se pre­pu­sti Nje­go­vi stvar­no­sti,
prei­de v Nje­go­vo kra­ljes­tvo. Kaj mora
člo­vek sto­ri­ti? Naj­bolj po­mem­bno je, da
to ho­če in se od­pi­ra Bož­ji mo­či.
Vera je od­pi­ranje dru­gi ose­bi. Bog
ve­ru­je člo­ve­ku, zato je pri­šel v nje­go­vo
stvar­nost. Spre­jel je člo­veš­ko na­ra­vo,
da bi mu bil tako bliž­ji. On se je od­prl
člo­ve­ku. Ra­zo­del se je, na ši­ro­ko je od­
prl svo­je srce, če­tu­di je bil člo­vek za­ra­di
gre­ha so­vra­žen do Nje­ga.
foto Klemen Lajevec
Te­me­lji
Se­daj pa je na­lo­ga člo­ve­ka sa­me­ga,
da se od­pre (ali pa za­pre) Bogu in nje­go­
vi po­nud­bi odre­še­nja. Člo­vek se lah­ko
obr­ne in gre stran od Je­zu­sa. Mno­gi
tako de­la­jo. Lah­ko pa tudi od­pre svo­je
srce Je­zu­su. Še­le ko člo­vek ho­če ve­ro­va­
ti in pro­si Je­zu­sa, da mu da svo­je­ga Sve­
te­ga Duha, je mo­go­če spoz­na­ti, kdo je
Je­zus. Na os­no­vi oz­na­nje­va­nja Cerk­ve
in Sve­te­ga pi­sma, oz­na­nje­va­nja Nje­go­
vih del in be­sed je mo­go­če spoz­na­ti in
spre­je­ti Je­zu­sa ne­ka­ko zu­na­nje. Ko pa
člo­vek prej­me moč Sve­te­ga Duha, še­le
lah­ko raz­loč­no in pre­prič­lji­vo spoz­na,
kdo je On kot Bog. Samo On nas vodi v
vso re­sni­co in nas spo­mi­nja na to, kar je
Je­zus go­vo­ril. Ker Je­zus pod­kre­pi svo­je
be­se­de s ču­de­ži, daje tudi slu­ti­ti, kdo
je v re­sni­ci Bog. Zato je Je­zus po­nud­ba
člo­ve­ku. Sve­ti Duh je dar. Še­le v mo­či
Sve­te­ga Duha člo­vek spre­je­ma to po­
nud­bo kot re­snič­nost, ki jo daje Je­zus.
Tako Sve­ti Duh ure­sni­ču­je v lju­deh to,
kar je Je­zus en­krat ure­sni­čil za vse lju­di.
To­rej more Je­zus svo­je delo odre­še­nja
ure­sni­či­ti v mo­či Sve­te­ga Duha.
Vra­ta
Ko se člo­vek od­pi­ra v veri Je­zu­so­vim
evan­gelj­skim be­se­dam, vanj pri­ha­ja
Bož­ja moč in člo­vek po­sta­ja svo­bod­nej­
ši in bolj odre­šen. Zato lah­ko go­vo­ri­mo
o Je­zu­su kot o Bož­ji mo­dro­sti in Bož­ji
mo­či (prim. 1 Kor 1,24).
Člo­vek pri­ha­ja k ti­ste­mu, ka­te­re­mu
se od­pi­ra in k ti­ste­mu, ki mu zau­pa. Če
ve­ru­je hu­dob­ne­mu duhu, se vanj na­se­li
hu­dob­ni duh. Če ve­ru­je v dru­ge sile,
če ve­ru­je v ma­gi­jo, spi­ri­ti­zem, praz­
no­ver­je, ima­jo ob­last nad njim te sile.
Po­treb­no je, da člo­vek za­pre vra­ta vsem
dru­gim si­lam in jih od­pre samo Je­zu­su
Kri­stu­su. Še­le te­daj je lah­ko po­pol­no­
ma svo­bo­den. In edi­no Bog za­go­tav­lja
člo­ve­ku svo­bo­do. Pred Njim je člo­vek
lah­ko tak, ka­kr­šen je, edins­tven, ne­po­
nov­ljiv, ne da bi igral svo­jo vlo­go. Kot
otrok pred star­ši.
Tri stop­nje
V teo­lo­gi­ji go­vo­ri­mo o treh stopnjah
v ve­ro­va­nju: ve­ro­va­ti, da Bog je, ve­ro­va­
ti Bogu in ve­ro­va­ti v Boga. Ve­ro­va­ti, da
Bog je, po­me­ni ve­ro­va­ti, da On ob­sta­ja.
To še ni od­lo­či­tev za vero, niti ne more
biti. Če je, je še­le za­čet­na od­lo­či­tev. Iz te
re­sni­ce ni mo­go­če ži­ve­ti.
Ve­ro­va­ti Bogu, pome­ni ve­ro­va­ti, da je
re­sni­ca vse, kar je re­kel, ra­zo­del, ob­ljub­
ljal. Gre za in­te­lek­tual­no, ra­zum­sko vero.
Člo­vek se lah­ko ra­zum­sko stri­nja z vsem,
kar pri­na­ša Je­zus, vsee­no pa ne ži­vi po tej
re­sni­ci. Po­tre­bu­je vero v srcu.
Ve­ro­va­ti v Boga pa po­me­ni, da svoj
ob­stoj izro­čim v Bož­je roke. Po­me­ni,
da sko­čim v to, kar je pri­ne­sel Je­zus. Po­
me­ni, da se oprem na Je­zu­so­ve be­se­de
in ho­dim za Njim. Da svo­je živ­lje­nje
izro­čim Je­zu­su Kri­stu­su. Po eni stra­ni to
po­me­ni ho­di­ti v zau­pa­nju v Je­zu­sa Kri­s­
tu­sa, po dru­gi stra­ni pa po­me­ni ži­ve­ti
v po­pol­nem zau­pa­nju in pre­da­no­sti,
da bo Je­zus sto­ril vse, kar je ob­ljub­ljal.
To­rej gre za zaup­lji­vo in pre­da­no ve­ro­
va­nje. Zau­pa­nje se na­na­ša na ose­bo, pre­
da­nost pa na ob­lju­be te ose­be. Upa­nje
in lju­be­zen sta so­rod­na temu. Kdor se
pre­da­ja, ta tudi upa. Kdor zau­pa, ta že
lju­bi. Vera, upa­nje in lju­be­zen so te­sno
po­ve­za­ni. Ko­li­kor bolj člo­vek zori v
veri, tem­bolj se kre­pi nje­go­va lju­be­zen
kot strem­lje­nje po edi­no­sti do do­konč­
ne edi­no­sti z Bo­gom v več­no­sti.
Ra­zum in do­ka­zi
Je­zus je de­jal: »Kdor ve­ru­je, ima
več­no živ­lje­nje« (Jn 6,47). »Kdor vame
ve­ru­je, ne bo ni­ko­li že­jen« (Jn 6,35). »Da,
to je vo­lja mo­je­ga oče­ta, da kdor vidi
Sina in vanj ve­ru­je, ima več­no živ­lje­nje«
(Jn 6,40). Ver­ni­ke ime­nu­je­mo ti­ste, ki
ho­di­jo za Je­zu­som. Vera od­pi­ra pot do
Je­zu­sa in do vse­ga bo­gas­tva, ki ga je On
pri­ne­sel. Celo to, kar ka­že živ­lje­nje Je­zu­
so­vih učen­cev, se ime­nu­je vera. Pa­vel
pra­vi, da se po­vsod oz­na­nja vera Cerk­
ve (prim. Rim 1,8). Ta vera se ime­nu­je
po­slu­šnost Bogu. Hu­dič ni po­slu­šen. Če
vera re­šu­je, ne­ve­ra uni­ču­je. Ko go­vo­ri­
mo o veri Ne­ko­mu in v Ne­ko­ga, to je v
Boga, ta vera ni psi­hič­no, ne­ra­zum­sko,
av­to­su­ge­stiv­no sta­liš­če do re­sni­ce, ki
nima te­me­lja in ni upra­vi­če­na, am­pak
gre za zau­pa­nje v ose­bo Je­zu­sa Kri­stu­
sa in Nje­go­ve­ga Oče­ta v lu­či Sve­te­ga
Duha.
Bog ne zah­te­va, da mu ve­ru­je­mo
brez raz­lo­ga. Ra­zum mora ime­ti do­volj
raz­lo­gov, da ve­ru­je Bož­ji be­se­di in nje­
go­vim ob­lju­bam. Je­zus učen­ce in dru­ge
po­slu­šal­ce spod­bu­ja, naj se pre­pri­ča­jo,
naj vi­di­jo nje­go­ve do­ka­ze. O teh pre­be­ri­
te v na­ši pri­hod­nji številki.
Mo­li­tev za du­hov­ni­ke ljub­ljan­ske nadš­ko­fi­je
Se­stre in brat­je, sile zla spod­ko­pa­va­jo na­šo Cer­kev. To so sile in mo­či du­hov­ne­ga
ob­neb­ja. Pro­ti njim se bo­ri­mo z mo­li­tvi­jo in po­stom, ka­kor nas je pou­čil Gos­pod. Na­
ši vo­di­te­lji – pr­vo­bor­ci so du­hov­ni­ki. Zato so prav oni naj­bolj »na uda­ru«. So­vraž­nik
do­bro ve: »Uda­ri pa­stir­ja in čre­da se bo raz­kro­pi­la!«
Ali se za­res za­ve­da­mo, kak­šna dra­go­ce­nost so du­hov­ni­ki? Kdo bi nas hra­nil z Gos­po­do­
vim Telesom, kdo bi nam po­dar­jal Nje­go­vo od­puš­ča­nje …? Ne glej­mo ven­dar brez­briž­no,
kaj se do­ga­ja pred na­ši­mi oč­mi! Str­ni­mo vr­ste in na­re­di­mo živ obroč lju­bez­ni okrog njih.
Va­bim vse, ki se za­ve­da­te re­sno­sti po­lo­ža­ja, da se pri­dru­ži­te mo­li­tve­ni ve­ri­gi za
du­hov­ni­ke ljub­ljan­ske nadš­ko­fi­je, ki smo jo or­ga­ni­zi­ra­li po vzo­ru na­ših bra­tov
in se­ster iz pri­mor­ske ško­fi­je. S pri­stop­no iz­ja­vo se mo­li­vec ob­ve­že, da bo vsak
dan zmo­lil vsaj krat­ko mo­li­tev sv. Te­re­zi­je De­te­ta Je­zu­sa za ti­ste­ga du­hov­ni­ka,
ki mu bo do­de­ljen. Ker gre za re­sno ob­ve­zo, naj se vsak­do pri­ja­vi sam na na­slov:
mo­li­tev.za.du­hov­ni­ke­@gmail.com ali vo­di­te­lju mo­li­tve­ne­ga ob­čes­tva, ki jo bo
po­sre­do­val na­prej.
K mo­li­tvi lah­ko po­va­bi­te tudi dru­ge krist­ja­ne, ki niso vklju­če­ni v naš du­hov­ni tok.
Pri­sto­pi že da­nes, dra­ga se­stra, brat … od­ku­puj­mo čas! V boj!
Ma­ri­na Za­jec
PRENOVA JUNIJ 2009
foto arhiv družine Kušar
ODD I H
po­su­tem ovin­ku zle­tel s ce­ste. Na bol­
niš­ki je imel obi­lo ča­sa za pre­mi­slek,
za­kaj se je rav­no nje­mu in prav v ča­su,
ko se je tako ve­se­lil do­pu­sta, zla­sti še
Van­di­ne druž­be (pri že­ni in otro­cih
se bom že iz­mo­tal, je na­kle­pal), to
pri­pe­ti­lo. Na­zad­nje se mu je le pos­ve­
ti­lo: Bog mi je po­slal opo­zo­ri­lo. Tako
moč­no in pre­prič­lji­vo, da bo učin­ko­va­
lo. In tudi je.
Al­fonz Zore
»Juhu, do­pust na mor­ju bo!« se je raz­ve­se­lil mar­si­ka­te­ri Slo­ve­nec,
ko so v pre­re­ka­nju o re­gre­su za let­ni do­pust zma­ga­li pred­stav­ni­ki
de­lav­skih sin­di­ka­tov nad fi­nanč­ni­ki, hkra­ti pa pri­sta­vi­li, da bodo
šte­vil­ni ti­stih ne­kaj sto evrov raje kot za do­pust na­me­ni­li za na­kup
ku­ril­ne­ga olja. Po­se­bej še, ker se cena naf­te na sve­tov­nem trgu dvi­
ga... Tako preu­dar­ni, se pra­vi varč­ni pa Slo­ven­ci že smo, ali ne? Da
ne pri­de­mo »iz for­me«. Žal bo mar­sik­do pri­šel na dopustu iz »du­
hov­ne for­me«, »kon­di­ci­je«. Ko­li­kor je je sploh imel!?
L
ju­bi Bog, ko­maj ča­kam, da
grem na do­pust. Rad bi se
imel lepo, se te­me­lji­to spo­čil,
ko se bom re­šil teč­ne­ga še­fa,
ra­ču­no­vod­ki­nje v meni, ne­mo­go­čih
so­de­lav­cev ... Tudi Van­da gre, s ka­te­ro
se rada po­gle­da­va čez mizo v pi­sar­ni
Or­hi­de­je pa tudi dru­ga­če. Celo v isti
kraj kot jaz na­me­ra­va iti, mi je de­ja­la
zad­njič, ko sva šla na bif­tek. In me
pri tem po­men­lji­vo po­gle­da­la. Moja
Mar­je­ta pa je tako sit­na, kar na­prej
ner­ga ... Saj vem, da pri­ha­ja v ti­sta leta,
ven­dar si kar ne mo­rem mi­sli­ti, kje so
njen nek­da­nji an­gel­ski obraz, mi­li­na,
da vit­ke po­sta­ve ne ome­njam ... se je
plet­lo po gla­vi Mi­šu. In se sko­raj­da na­
plet­lo v mi­sel, pred­log Bogu: Ali ne bi
šel še ti malo na do­pust, pri meni za­mi­
žal na eno oko, ko bom na Kor­na­tih?
PRENOVA JUNIJ 2009
Za­mi­sel se je zde­la na prvi po­gled
mi­kav­na, sko­raj­da upra­vi­če­na, saj
je Mi­šo v pod­jet­ju ve­ljal za do­bre­ga
de­lav­ca, v žup­ni­ji za skrb­ne­ga mo­ža
in dru­žin­ske­ga oče­ta, tudi k ma­ši je
šel vsa­ko ne­de­ljo, v pu­ši­co je ved­no
spu­stil ban­ko­vec na­me­sto obi­čaj­ne­ga
evra. Le svo­je Mar­je­te se je na­ve­li­čal
po pe­tind­vaj­se­tih le­tih za­ko­na. Že­lel
si je spre­mem­be. Van­da pa je bila pri
roki: mla­da, cve­to­ča, sam­ska.
Hudi duh pri­še­pe­ta­va, Bog pa
tudi ni mi­ro­val, ker je Do­bro­ta sama.
Rav­no zato Mi­šu ni pri­voš­čil, da bi
se na mor­ju spo­za­bil, usod­no za­ple­
tel. »Malo mu bom po­ma­gal, da bo
pri­šel k pa­me­ti,« je skle­nil. Po­tem se
bo »strez­nil«. In res se je ob zlom­lje­ni
nogi, ko je s ko­le­som na s pe­skom
Žal ni tako pri vseh, če­prav nas Bog
stal­no opo­zar­ja, kaj je prav in kaj ne.
V skri­ti ka­mri­ci na­še ve­sti. Tudi na
do­pu­stu. Zato do­pust ne sme biti čas
brez Boga, mar­več z Bo­gom. Še to­li­ko
bolj, ker ima­mo rav­no na do­pu­stu
več ča­sa zanj kot si­cer: za ju­tra­nje in
ve­čer­no pre­miš­lje­va­nje med spre­ho­
dom ob oba­li ali sko­zi bo­rov goz­di­
ček, ma­šo, naj­bo­lje kar ju­tra­njo, da z
Bo­gom zač­ne­mo dan, bra­nje kak­šne
zah­tev­nej­še du­hov­ne knji­ge, obisk
got­ske cerk­ve ... Po­tem bomo tudi
bolj ve­se­lo in hi­tre­je pla­va­li, se še raje
spre­ha­ja­li, bomo pri­jaz­nej­ši do že­ne
in otrok pa tudi do vseh, s ka­te­ri­mi se
bomo sre­ča­li. Bomo re­snič­no uži­va­li
na do­pu­stu, se ču­ti­li var­nej­še, sreč­nej­
še. Ne bo nas sram tudi na mor­ju ali
v hri­bih po­ka­za­ti, da smo krist­ja­ni. Z
Bo­gom ne mo­re­mo biti »na obro­ke«,
tako rav­na­ti kot krist­ja­ni, ker tudi Bog
ni tak­šen do nas. On nas stood­stot­no
lju­bi; za­slu­ži si, da mu v ena­ki meri
vra­ča­mo. Po­se­bej še čla­ni du­hov­ne­ga
toka, ki ži­vi­mo iz nje­go­vih mi­lost­nih
da­rov. Kjer­ko­li bomo, pri­čuj­mo zanj.
Bog nam bo za to obil­no po­pla­čal,
ko bo re­gres že zdav­naj po­rab­ljen in
po­zab­ljen. Ne bo nič očit­kov ve­sti,
gla­vo­bo­lov in pra­ska­nja po gla­vi. V
njej bo le za­vest: le­tos je bilo tako lepo
na do­pu­stu kot še ni­ko­li! Ker sem tudi
tam dal prvo me­sto Bogu!
milost
Foto Klemen Lajevec
Vse naj­bolj­še, sve­ta Cer­kev!
Ja­nez Ob­lak
O,
pri­di, pri­di, Sve­ti Duh, ti pre­že­ni tem­
no noč iz ne­bes, na nas raz­lij svo­je
lu­či svet­li sij. O pri­di, pri­di, Sve­ti Duh,
saj brez tvo­je mi­lo­sti, člo­vek poln je bed­no­sti,
k sre­či nič ne pri­du­je! Raz­lij na nas sla­po­ve mi­
lo­sti, to te pro­si­mo. Pro­si­mo in kli­če­mo, da ne
bi pre­je­li mi­lo­sti v praz­no. Da, tudi to se lah­ko
zgo­di, da prej­meš mi­lost v praz­no (2 Kor 6,2).
Pa­vel tega stav­ka ni na­pi­sal ti­stim, ki so bili zu­naj
Cerk­ve. Sva­ril in spod­bu­jal je ve­ru­jo­če ob­čes­tvo,
ti­ste, ki pri­ča­ku­je­jo pla­či­lo, ti­ste, ki pri­ča­ku­je­jo
Gos­po­dov pri­hod v sla­vi! Ve­či­na ga za raz­li­ko od
nas na­mreč ne. Dejs­tvo je, da ve­li­ka ve­či­na be­ži
že samo pred mi­sli­jo na Pra­vič­nost, ki bo ime­la
zad­njo be­se­do. Pri­di, Sve­ti Duh, pri­di! Res ži­vi­mo
v iz­jem­nih ča­sih. V ča­sih si­ste­ma­tič­ne­ga iz­bri­sa
ka­to­liš­tva, celo spo­mi­na na vse, kar je do­bro in
sve­to. Upam si celo tr­di­ti, da ži­vi­mo v ča­su naj­
več­je­ga pre­ga­nja­nja Kri­stu­so­ve­ga skriv­nost­ne­ga
te­le­sa, to je sve­te Cerk­ve. Ži­vi­mo v ča­su pre­ga­n­
ja­n­ja, ki ima po­dob­ne raz­sež­no­sti, kot ga je ime­lo
pre­ga­nja­nje v pr­vih sto­let­jih, le da po­te­ka na
manj kr­vav in zelo pre­fi­njen na­čin, kar mu daje
po re­zul­ta­tih so­deč ogrom­ne us­pe­he. Ži­vi­mo v
ča­su ve­li­ke trans­for­ma­ci­je. Cilj pre­ga­nja­nja je za­t­
re­ti ži­vo vero na vseh po­droč­jih. Ži­vi­mo v ča­su
in­for­ma­cij­ske blo­ka­de, oz. cen­zu­re in prav zato
se nam zdi, da je tudi Pe­ter umolk­nil. Ži­vi­mo v
t. i. svo­bod­nem cerk­ve­nem getu brez ogra­je. Ne
ču­di­mo se to­rej, če so­ča­sno, sko­raj vza­jem­no ra­s­
te tudi Bož­ja mi­lost v nas. Tako pač je. Bog si že­li
go­re­čih pri­če­val­cev. Pri­di, Sve­ti Duh, pri­di!
Ena stvar je pri tem še kako po­mem­bna. Krist­
jan se ni­ko­li ne sme us­ta­vi­ti pri ana­li­zi si­tua­ci­je,
naj bo ta še tako od­lič­na, vse­stran­ska in po­pol­na.
Ni­ko­li se ne sme us­ta­vi­ti pri opi­su. Iz­gu­bil bo
na­mreč mi­lost. Pri­mer. Gos­po­du sem to­žil nad
bir­man­ci dveh žup­nij: »Ne vedo, za­kaj bi mo­li­
li. Ne­de­lje ima­jo re­zer­vi­ra­ne za tek­me. Ne da
se jim po­klek­ni­ti pred Je­zu­som. Ker vse vedo,
ni­ko­gar več ne po­slu­ša­jo. Me­di­ji vseh vrst so jih
»Iz­ka­ži mi mi­
lost, Gos­pod, ker
sem v sti­ski, moje
oko je oto­pe­lo od
ža­lo­sti, moja du­
ša in moje telo.«
(Ps 31,10)
»Ker smo nje­go­
vi so­de­lav­ci, vas
tudi pro­si­mo, da
Bož­je mi­lo­s­­ti ne bi
pre­je­li v praz­no!
Pra­vi na­mreč:
Ob ča­su mi­lo­sti
sem te us­li­šal in
na dan re­ši­tve
sem ti po­ma­gal.
Glej­te, zdaj je
ti­sti mi­lost­ni čas!
Glej­te, zdaj je
dan re­ši­tve!«
(2 Kor 6,2)
»Do­volj ti je moja
mi­lost. Moč se do­
pol­nju­je v sla­bot­
no­sti.«
(2 Kor 12,9)
do­be­sed­no opi­ja­ni­li, zas­vo­ji­li in po­neu­mi­
li do te mere, da so njih srca oto­pe­la in se
lah­ko raz­ve­se­li­jo le še last­nih neum­no­sti ...
Bo­tri in star­ši, ne me vpra­šat, ti so še bolj
po­mo­či po­treb­ni ...« Tako sem raz­miš­ljal in
ugo­tav­ljal, da ne gre za pre­pro­sto ljul­ko med
pše­ni­co, tem­več za pet ton her­bi­ci­dov, ki jih
so­vraž­nik vsak dan po­tro­si na nji­ho­vo nji­vo
živ­lje­nja, mi pa se nato ču­di­mo, za­kaj nič ne
zra­ste. Tako teh mo­jih se­dem mi­nut ve­rou­ka
na te­den mine kot než­na plo­hi­ca. Nato si vsi
od­dah­ne­jo, ko od­di­dem ... »Za­man sem se
tru­dil.« Tako sem mlel pri sebi in iz­gub­ljal
mi­lost. A po dveh dneh je Gos­pod pre­ki­nil
to vr­te­nje v kro­gu s svo­jo be­se­do. »Ne iš­če­jo
me. Ne iš­če­jo me z vsem sr­cem.« Uh! Bož­ja go­
vo­ri­ca je di­rekt­na, ja­sna, kon­kret­na. Ni za­vi­ta
v me­glo. To je bis­tvo vse­ga, tako pri otro­cih
kot odra­slih. Brez iz­go­vo­rov. In ka­sne­je se je
ista be­se­da pri dnev­ni Bož­ji be­se­di iz se­mi­
nar­ja živ­lje­nja v Sve­tem Duhu še po­tr­di­la.
»Is­ka­li me bo­ste in me bo­ste naš­li. Ko me bo­
ste is­ka­li z vsem sr­cem se vam bom dal naj­ti,
go­vo­ri Gos­pod« (Jer 29,13). Ta be­se­da je bila
po­tem pra­vi pra­pok, iz­ho­diš­če vse­ga mo­je­ga
no­ve­ga za­go­na in pou­če­va­nja os­nov mo­li­tve ...
Bo­di­mo po­zor­ni na Bož­je mi­lo­sti!
Vse naj­bolj­še, Sve­ta Cer­kev! Prib­liž­no
1976. rojst­ni dan ka­to­liške Cerk­ve (bin­ko­
šti) je za nami. Brez več­jih slo­ve­sno­sti, brez
več­jih sho­dov, brez slav­nost­nih na­go­vo­rov ...
Mor­da celo brez pre­pro­ste omem­be ka­ri­
zem. Na slo­ven­skem se od mo­li­tve bin­košt­
ne de­vetd­nev­ni­ce le še tu in tam pri­ča­ku­je
kak­šna spre­mem­ba, be­se­da živ­lje­nja, vi­zi­ja.
Zdi se mi celo, da se ka­to­li­ča­ni ved­no bolj
za­na­ša­mo na tuje, ko­nje­ni­ke in boj­ne vo­zo­
ve. Na po­moč mo­goč­ne­žev tega sve­ta. Še
Pre­no­vi­te­lji smo na tem last­nem po­droč­ju
okrog ‘urad­nih’ bin­ko­šti ne­ko­li­ko zas­pa­li. O
pri­di, pri­di, Sve­ti Duh!!!
PRENOVA JUNIJ 2009
»Gos­pod ni
za­man pre­lil svo­je
pres­ve­te krvi,
da bi mi na­prej
Š
ži­vo­ta­ri­li«
tu­dent, ki se je sre­čal z ži­
vim Bo­gom in vé, kak­š­no
spre­mem­bo pri­ne­se Nje­
gov pri­hod v živ­lje­nje člo­ve­ka.
Svo­je živ­lje­nje gra­di na Ska­li
in si živ­lje­nja brez Gos­po­da ne
more več pred­stav­lja­ti. Svo­je
nad­vse bo­ga­to raz­miš­lja­n­je
nam je to­krat ve­li­ko­du­šno raz­
gr­nil Bošt­jan Hari.
Bil si ži­va­hen de­ček, ki je uš­pi­čil pre­ne­
ka­te­ro lum­pa­ri­jo. Doma si iz Mo­ravč,
pa ven­dar si ve­či­no­ma vsak dan v
Ljub­lja­ni, na Teo­loš­ki fa­kul­te­ti. Kdaj in
kako se te je Bog do­tak­nil?
(smeh) Dol­ga zgod­ba. Pr­vič se me je
Bog moč­no do­tak­nil po­le­ti leta 2003, ko
je izpol­nil svo­jo ob­lju­bo. »Iš­či­te naj­prej
Bož­je kra­ljes­tvo in nje­go­vo pra­vič­nost in
vse to vam bo na­vr­ž e­no« (Mt 6,33). Pred
tem sem se na­mreč za­te­kel k Nje­mu po
nas­ve­tu pri­ja­te­lja, da bi do­bil pun­co, v
ka­te­ro sem se za­lju­bil. Do ta­krat sem na
pun­ce gle­dal kot na »ob­jekt po­že­le­nja«,
v tej pa sem vi­del mno­go več. Ker je bila
kon­ku­ren­ca moč­na, sem se za­ve­dal, da
po­tre­bu­jem po­moč od zgo­raj. (smeh)
Pri­ja­telj mi je »za­ga­ran­ti­ral«, da jo bom,
če se bom po­pol­no­ma od­po­ve­dal ne­
či­sto­sti, za­go­to­vo do­bil. Obi­skal sem
spo­ved­ni­co, se vse­ga spo­ve­dal ter se
od­lo­čil, da bom za­čel ho­di­ti po Je­zu­so­vi
PRENOVA JUNIJ 2009
poti. Ker me je pun­ca spr­va za­vr­ni­la,
me je to pri­si­li­lo v od­nos z Gos­po­dom,
saj sem se zave­dal, da mi lah­ko samo
On po­ma­ga. Po ne­kaj ted­nih je pre­se­
net­lji­vo spre­me­ni­la mne­nje o meni in
mi svo­jo na­klo­nje­nost po­ka­za­la pri
sve­ti ma­ši.
V do­ma­či žup­ni­ji se sre­ču­ješ in de­laš
z mla­di­mi. Kaj pri dru­ženju z nji­mi
opa­žaš, kaj bi v cerk­vi po tvo­je mo­ra­li
nuj­no na­pra­vi­ti za otro­ke, najst­ni­ke?
Ne­kaj­krat sem se sre­čal z bir­man­ci
in mo­ram re­či, da imam z nji­mi lepe
iz­kuš­nje. Opa­zil sem, da jih na­go­vo­ri­
jo pred­vsem dela da­naš­nje­ga Je­zu­sa
in ne ti­ste­ga pred 2.000 leti. Kaj Je­zus
dela da­nes: to si že­li­jo sli­ša­ti! Po­ve­dal
sem jim ne­kaj pri­če­vanj o ču­dež­nih
oz­drav­lje­njih, smi­sel in po­men Bož­jih
za­po­ve­di ter za­kra­men­tov in po­slu­ša­li
so z od­pr­ti­mi oč­mi. Tre­nut­no učim 6.
raz­red in mo­ram re­či, da sem ra­zo­ča­
ran nad dru­ži­na­mi teh otrok. Doma
ni­ma­jo no­be­ne pod­po­re, saj ne­ka­te­ri
niti oče­na­ša ne zna­jo zmo­li­ti. To ja­sno
ka­že, ko­li­ko doma mo­li­jo. Me­nim, da
bi mo­ra­li evan­ge­lizira­ti naj­prej star­še,
še­le po­tem otro­ke. Otro­ci doma
po­slu­ša­jo ne­kaj, pri ve­rou­ku pa ne­kaj
dru­ge­ga. So zelo raz­dvo­je­ni. Bir­ma bi
mo­ra­la biti ne­kaj let ka­sne­je, da se otro­ci
za­ve­da­jo in glob­lje spoz­na­jo, kaj po­me­ni
biti na­pol­njen s Sve­tim Du­hom, kot so
bili apo­sto­li na bin­košt­ni dan.
Du­hov­ni tok Pre­no­va v Duhu je v Slo­
ve­ni­ji pri­so­ten že vr­sto let in je tebi kot
»ba­bi­ca«. Kje si sli­šal za­njo, kaj te je
pri­teg­ni­lo in kako si se pri­družil mo­li­t­
ve­ne­mu ob­čes­tvu?
Ani­ma­tor mo­li­tve­ne sku­pi­ne na Mir­ju
me je več­krat va­bil, naj pri­dem. Ne­kaj ča­
sa sem se upi­ral, nato pa sem po­pu­stil in
se ude­le­žil sre­ča­nja. To je bilo zame ne­kaj
no­ve­ga. Na kon­cu sre­ča­nja je du­hov­nik
mo­lil nad me­noj in ta­krat sem pr­vič po­či­
val v Sve­tem Duhu. Bilo je ne­po­zab­no.
Pri­čuj: kdo je zate Je­zus Kri­stus?
(molk) Je­zus Kri­stus je zame kruh
živ­lje­nja. Na Njem, na Ska­li gra­dim svo­je
živ­lje­nje in si sploh ne mo­rem pred­stav­
lja­ti živ­lje­nja brez Nje­ga. Je moj naj­bolj­ši
pri­ja­telj in moja naj­več­ja lju­be­zen, ki me
ni­ko­li ne ra­zo­ča­ra.
Kako kon­kret­no ži­viš z Njim? Ali ga
spoz­na­vaš kot ži­ve­ga, vse­mo­goč­ne­ga,
brez­mej­ne­ga?
Foto arhiv Prenove
POG OVO R
POGOVOR
Da, Je­zus je za­res ži­vi Bog. Od­kar
sem z Njim, se po­ču­tim tako svo­bod­ne­
ga, ve­se­le­ga! (smeh) Os­vo­bo­dil me je
že mno­gih gr­dih na­vad in že­lim, da gre
še glob­lje. Hre­pe­nim po tem, da se Mu
po­ko­rim do kon­ca, da sem po­slu­šen
Nje­go­vi be­se­di, kaj­ti to mi pri­na­ša še
več­je ve­se­lje. Do­živ­ljam, kako za­res smo
us­tvar­je­ni po Nje­go­vi po­do­bi. Bolj ko
smo z Njim, bolj uži­va na­ša du­ša.
Ži­vi­mo v sve­tu, pol­nem mo­tenj, ki
od­vra­ča­jo na­šo po­zor­nost od Boga,
zato že­li­mo pred­vsem v karizmatičnih
občestvih s svo­bod­nim slav­lje­njem
umi­ri­ti svo­ja srca in se zno­va osre­do­to­
či­ti na Gos­po­da. Kako ti mo­liš in kaj ti
po­me­ni sla­vil­na mo­li­tev?
dru­ži­ne, skup­no­sti in na­ro­de.« Kako
ti zve­nijo te be­se­de pa­pe­ža mla­dim v
Sydney­ju? Ali so zate iz­ziv?
Se po­pol­no­ma stri­njam z nje­go­vi­mi
be­se­da­mi. Brez mo­či Sve­te­ga Duha ne
mo­re­mo ni­če­sar spre­me­ni­ti, kaj še­le
na­še dru­ži­ne, saj vemo, da tudi Je­zu­sa
nje­go­vi so­rod­ni­ki niso spre­je­li. Člo­ve­ku,
ki ga imaš rad, že­liš naj­bolj­še. In naj­
bolj­še, kar mu lah­ko daš, je, da mu daš
Je­zu­sa Kri­stu­sa, ki bo člo­ve­ka iz­pol­nil do
kon­ca. Ven­dar, če člo­vek ne za­ču­ti v tebi
tega miru, ve­se­lja, ki ti ga daje Bog, te ne
bo po­slu­šal. Zato si mo­ra­mo pri­za­de­va­
ti, da v nas gori ogenj lju­bez­ni Sve­te­ga
Duha, ki se hi­tro ši­ri in preo­bra­ža svet.
Res je, svet nas »bom­bar­di­ra« z vse­mi
neum­nost­mi, samo z re­sni­co ne. Gla­ve
pol­ni­mo s praz­ni­mi ideo­lo­gi­ja­mi, ki
nas vo­di­jo v suž­nost in ne v odre­še­nje,
na­me­sto da bi bra­li Bož­jo be­se­do, ki nas
oz­drav­lja in os­vo­ba­ja. Zato smo da­nes
ljud­je tako praz­ni in suž­nji mar­si­če­sa.
Živ, pri­sten, ose­ben od­nos z Gos­po­dom
se mi zdi naj­po­mem­bnej­ši. Sla­vil­na mo­li­
tev je ne­kaj fe­no­me­nal­ne­ga. Bog več­krat
v Sta­ri za­ve­zi pove, da Mu je všeč, ka­dar
Ga sla­vi­mo, in med slav­lje­njem pro­slav­
lja svo­je Ime.
Kak­šen naj bi bil po tvo­je go­reč krist­
jan? In: ali je člo­vek, ki se ime­nu­je krist­
jan, sploh lah­ko dru­ga­čen – kot go­reč?
Go­reč krist­jan je zame ti­sti, ki se ne
pri­la­ga­ja mi­sel­no­sti tega sve­ta, am­pak
os­ta­ja zvest Bož­ji be­se­di. Krist­ja­ni ima­mo
naj­več­ji za­klad v svo­jih ro­kah in si ne mo­
re­mo pri­voš­či­ti, da bi de­la­li kom­pro­mi­se.
Kar je Bog re­kel, tako je in pika. Če bi bili
krist­ja­ni vsaj g od go­re­či, bi bil evan­ge­lij že
zdav­naj oz­na­njen vse­mu stvars­tvu, tako
pa ni. Naj­huj­ša je mlač­nost, mla­ku­ža in
tega je moč­no pre­več. Zame tak­šni ljud­je
sploh niso krist­ja­ni. Vemo, kaj Bog pra­vi o
njih: »Ker pa nisi ne vroč ne mr­zel, am­pak
mla­čen, sem pred tem, da te izp­lju­nem iz
svo­jih ust« (Raz 3,16).
»Ži­ve­ti v pol­no­sti po­me­ni biti no­tra­nje
preo­bra­žen in od­prt za ener­gi­jo Bož­je
lju­bez­ni. Če sprej­me­te moč Sve­te­ga
Duha, lah­ko tudi vi spre­me­ni­te svo­je
»Ne da­jaj­te pro­sto­ra hu­di­ču« (Ef 4,27).
Po­go­sto se do­ga­ja, da člo­vek-ver­nik
ne­kaj vé v svo­jem srcu, nje­gov um
pa se bori pro­ti temu, je boj­no po­lje,
pri­zo­riš­če, ki od­lo­ča o na­šem ob­sto­ju
ali pro­pa­du (Oz 4,6) ... Ka­te­ro je orož­je
vsa­ke­ga krist­ja­na?
Krist­ja­ni smo ves čas na boj­nem po­l­
ju. »Trez­ni bo­di­te in bud­ni! Vaš nas­prot­
nik hu­dič hodi okrog ka­kor rjo­več lev in
iš­če, koga bi po­žrl« (1 Pt 5,8). »Kaj­ti naš
boj se ne bije pro­ti krvi in mesu, am­pak
pro­ti vla­dars­tvom, pro­ti ob­la­stem, pro­ti
sve­tov­nim gos­po­do­val­cem te mrač­no­sti,
pro­ti zlo­hot­nim du­hov­nim si­lam v ne­beš­
kih po­droč­jih« (Ef 6,12). To nam go­vo­ri
Bož­ja be­se­da. V njej ima­mo od­go­vor
na vse. Ker na ža­lost »svet ti­či v zlu«
(1 Jn 5,19), hu­dič upo­rab­lja lju­di, ki o nas
laž­ni­vo go­vo­ri­jo, splet­ka­ri­jo pro­ti nam,
nas že­li­jo vzne­mir­ja­ti, in to ve­li­ko­krat
celo na­ši najb­liž­ji. Bogu hva­la, Gos­pod
nam je dal moč in ob­last (Lk 10,19) ter
vso Bož­jo opre­mo (Ef 6), s ka­te­ro se
lah­ko upre­mo vsem na­pa­dom »og­nje­nih
puš­čic hu­de­ga«, ki so la­ži, in vemo, kdo
sto­ji za vsem tem, oče la­ži – sa­tan. Bog
nam je vse pri­do­bil, vse bla­go­slo­ve, ki jih
je Adam po gre­hu iz­gu­bil.
In za­kaj krist­ja­ni da­nes ne oku­ša­mo teh
sa­dov odre­še­nja? Bog nam po pre­ro­ku
Oze­ju ja­sno pove: »Moje ljuds­tvo pro­pa­
da, ker nima spoz­na­nja« (Oz 4,6) ...
Pri krist­ja­nu se ves boj bije v umu. Hu­
dič ga že­li pre­pri­ča­ti, da je ne­vre­den Bož­
je­ga bla­go­slo­va, oz­drav­lje­nja, svo­bo­de
itd. To je vse laž, ker dru­ga­če ne bi bila
cena odre­še­nja tako vi­so­ka, kot je bila.
Gos­pod ni za­man pre­lil svo­je pres­ve­te
krvi, da bi mi na­prej ži­vo­ta­ri­li. Za­ve­da­ti
se mo­ra­mo ne­če­sa: da je edi­na re­sni­ca
o nas to, kar pra­vi Bog o nas, ne kar pra­
vi­jo dru­gi. Naj na­ve­dem pri­mer: če so
nam v otroš­tvu go­vo­ri­li npr. da smo grdi,
nes­po­sob­ni, nas po­ni­že­va­li itd, so se v
na­šem umu zgra­di­le trd­nja­ve la­ži, ki so
v nas pov­zro­či­le raz­lič­ne kom­plek­se, ki
nas sprem­lja­jo vse živ­lje­nje in nas po­ča­si
»ubi­ja­jo«. Am­pak mi ni­smo to, tem­več
smo ljub­lje­ni, spo­što­va­ni in dra­gi v
Bož­jih očeh (Iz 43). In ko do­pu­sti­mo, da
ta re­sni­ca zač­ne pro­di­ra­ti v nas, sko­zi
naš um, nas Bog lah­ko zač­ne os­vo­ba­ja­ti
in oz­drav­lja­ti na du­ši, duhu in te­le­su.
Hu­dič se boji re­sni­ce, ker vé, kaj je Je­zus
re­kel: »In spoz­na­li bo­ste re­sni­co in re­sni­ca
vas bo os­vo­bo­di­la« (Jn 8,32). To­rej, če
že­li­mo biti zdra­vi in svo­bod­ni v umu,
po­slu­šaj­mo Boga in Nje­go­vo be­se­do, ki
je re­sni­ca in nas os­vo­baja.
Kak­šna je tvo­ja vi­zi­ja za pri­hod­nost?
Gos­po­du že­lim slu­ži­ti kot du­hov­nik.
Zato sem se od­lo­čil, da bom vsto­pil h
ka­pu­ci­nom. Za dve leti bom pre­ki­nil
štu­dij, nato pa ga bom, ko se vr­nem iz
no­vi­cia­ta, na­da­ljeval.
Bla­go­slov­lje­no pot ti že­li­mo!
Po­go­varjala se je Ma­ri­ja Bu­ko­vec
PRENOVA JUNIJ 2009
PS ALMI
(Jn 2,14): »V temp­lju je našel
pro­da­jal­ce vo­lov, ovc in go­lo­
bov ter me­njal­ce de­nar­ja, ki so
se­de­li tam. In iz vrvi je sple­tel
bič ter vse izg­nal iz temp­lja z
ov­ca­mi in voli vred. Me­njal­
cem je raz­tre­sel de­nar in pre­vr­
nil mize, pro­da­jal­cem go­lo­bov
pa re­kel: ‘Spra­vi­te proč vse
to in iz hiše mo­je­ga Očeta ne
Božji tem­pelj
J
e­zus ima z vsa­kim od
nas načrt, in si­cer načrt
odrešenja. Še pre­den si bil
upo­dob­ljen v te­le­su svo­je
ma­te­re, te je iz­bral za na­logo,
ki jo oprav­ljaš zdaj. V knji­gi Ra­
zo­det­ja be­re­mo (3,20): »Glej,
sto­jim pred vra­ti in tr­kam.
Če kdo sliši moj glas in od­pre
vra­ta, bom sto­pil k nje­mu in
večer­jal z njim, on pa z me­noj.«
Tudi pri tebi je Je­zus tr­kal in
od­prl si mu vra­ta. Se­daj želi
vsto­piti in s te­boj obe­do­va­ti.
Pra­vi ti: Jaz bom večer­jal s
te­boj in ti boš večer­jal z me­noj.
Ko sem zju­traj mo­li­la, sem
do­bi­la spo­ročilo: »Če je kdo
žejen, naj pri­de k meni in naj
pije. Kdor ve­ru­je vame...« Po­
treb­na je vera! Ne samo pri­ti in
piti, am­pak tudi vero­va­ti, da se
bo ure­sničilo, kar pra­vi Pi­smo:
»Iz nje­go­ve­ga osrč­ja bodo
te­kle reke ži­ve vode.« Po­go­sto
smo pili sla­bo vodo – vodo, ki
so nam jo po­nu­ja­li tuji bo­go­vi,
ven­dar to ni bila živa voda.
Je­zus želi da­nes od­pu­sti­ti vse
naše gre­he, želi očis­ti­ti tempelj.
Mi sami smo Božji tem­pelj,
ker Sve­ti Duh pre­bi­va v nas. V
Ja­ne­zo­vem evan­ge­li­ju be­re­mo
10
PRENOVA JUNIJ 2009
de­laj­te tržnice!’« Isto kot ta­krat
tr­gov­cem, pra­vi da­nes Je­zus
tebi. Želi ti po­ma­ga­ti, da vse
to vržeš ven. Sta­ro skla­dišče
mora biti očiščeno. Vse mora
ven! Tuji bo­go­vi, tvo­je skr­bi,
tvo­ja bre­me­na, fi­nančne težave,
neodpuščanje – vse mora ven!
Vse! Ti si Božji tem­pelj! »Božji
tem­pelj je na­mreč svet, in to si
ti.« (prim. 1 Kor 3,17) Zle sile v
psalmi
tebi ni­ma­jo
no­be­ne pra­vi­ce in
moči! Je­zus želi vse očis­ti­ti. Želi
te os­vo­bo­di­ti. Vsa­ka nje­go­va
be­se­da je na­me­nje­na tebi. Gos­
pod te poz­na in ti go­vo­ri: »Kdor
ve­ru­je vame, bodo, ka­kor pra­vi
Pi­smo, iz nje­go­ve­ga osrč­ja te­kle
reke ži­ve vode. To pa je re­kel o
Duhu, ki ga bodo pre­je­li ti­sti,
ka­te­ri so spre­je­li vero vanj. Duha
na­mreč še ni bilo, ker Je­zus še ni
bil po­ve­li­čan.«
Bla­gor nam, ki živi­mo v
času Sve­te­ga Duha. V Njem
mo­re­mo sre­di stisk tega sve­ta
reči: »Gos­pod, ti si Kri­stus,
Sin žive­ga Boga!« Pri­di, Sve­ti
Duh in očisti nas!
Helena Sernec, po s. Mar­ga­rit­hi
Valappila, Maribor 2005
Foto Andrej Štremfelj
Foto Janko Cigala
VER A
Bož­je
ve­li­čas­tvo
v ne­vih­ti
Mo­li­tev ob Psal­mu 29
Daj­te Gos­po­du, Bož­ji si­no­vi,
daj­te Gos­po­du sla­vo in moč.
Križ na vrhu Stor­ži­ča us­me­ri moje mi­sli na
Gos­po­da, stvar­ni­ka le­po­te, ki je vse okrog mene.
Ved­no zno­va me pre­tre­se spoz­na­nje, kako ču­
do­vi­te­ga Boga imam. V nje­go­vi Na­ra­vi za­ču­tim
mir, ki ga v sve­tu člo­ve­ko­vih stva­ri­tev, v me­stih,
iz­gub­lja­mo. Po­mi­slim, da ga iz­gub­lja­mo, ker svo­je
živ­lje­nje za­ple­ta­mo s člo­veš­ki­mi za­ko­ni, ki so po­
go­sto navz­križ z Bož­ji­mi. Na­puh, za­vist in dru­gi
na­glav­ni gre­hi so nji­ho­vi us­tvar­jal­ci in pod­pi­sni­ki,
spre­je­ma pa jih z ve­li­ko ve­či­no člo­vek v svoj na­čin
živ­lje­nja.
Po­gled s Stor­ži­ča je za­sti­ral niz ob­la­kov, ki so
se kma­lu raz­po­teg­ni­li čez celo nebo. Kma­lu pod
vr­hom je za­pi­hal hla­den ve­ter, či­sto nas­prot­je
to­plim sonč­nim žar­kom na vrhu. Pu­lo­ver­ju je
sle­di­la ve­trov­ka, a tudi to je bilo pre­ma­lo. Mraz je
le­zel sko­zi vsa­ko poro, sne­žin­ke so bi­ča­le obraz in
me­gla je ovi­ra­la se­stop. Ni­ka­mor ni­sem vi­de­la, le
do­bre­mu ob­čut­ku in iz­kuš­njam sem zau­pa­la.
Tudi to je Tvoj obraz, Ne­skonč­ni in Us­mi­lje­ni.
Da, us­mi­lje­ni, če­prav nas opo­mi­njaš, da na­ša živ­
ljenj­ska bar­ka plu­je stran od tebe, v več­nost brez
svet­lo­be, s te­ža­va­mi. Ko­li­ko­krat po­mi­slim, za­kaj
se mi do­ga­ja­jo bo­lez­ni, nes­po­ra­zu­mi, za­me­re in
v teh mi­slih je celo oči­tek mo­je­mu Bogu. Ta­krat
sem v me­gli živ­lje­nja. Hlad pre­tre­sa mojo du­šo.
Re­ši­tve iz te Bož­je ne­vih­te iš­čem vse­po­vsod, v
knji­gah, ki so jih na­pi­sa­li ljud­je in v svo­jih do­brih
skle­pih, kako se bom spre­me­ni­la. Po­tem pa pri­de­
jo konč­no na vr­sto iz­kuš­nje. Po­se­žem po Sve­tem
pi­smu in pro­sim Gos­po­da za bla­go­slov mo­jim
do­brim skle­pom in ne­mir se umak­ne miru. Tudi
če ni tako, kot jaz mi­slim, da bi mo­ra­lo biti. Sla­va
ti, Gos­pod!
Gos­pod bo bla­go­slo­vil svo­je ljuds­tvo z mi­rom.
Ma­ri­ja Štrem­felj
Ma­ri­ji­na hi­ša
Ro­ma­la in pri­pra­vi­la: Ve­ro­ni­ka Ri­ja­vec
P
o sta­ro­krš­čan­skem izro­či­lu je Ma­ri­ja priš­la v Efez sku­paj z
apo­sto­lom Ja­ne­zom po Je­zu­so­vi smr­ti in vsta­je­nju. Ar­heo­lo­
gi, ki so ra­zi­sko­va­li in prou­če­va­li hi­šo, so ugo­to­vi­li, da hi­ša
iz­vi­ra iz 6. ozi­ro­ma 7. sto­let­ja, ven­dar pa so te­me­lji hi­še ve­li­ko bolj
sta­ri, celo iz 1. sto­let­ja n. št., iz ča­sa, ko je Ma­ri­ja de­jan­sko ži­ve­la.
Leta 1881 je fran­co­ski du­hov­nik Ju­lien Gou­yet iz Pa­riza od­kril
manj­šo skal­na­to zgrad­bo na gori bli­zu Egej­ske­ga mor­ja v Tur­či­ji.
Bil je pre­pri­čan, da je na­šel hi­šo, v ka­te­ri je De­vi­ca Ma­ri­ja pre­živ­
lja­la zad­nja leta svo­je­ga živ­lje­nja, kot jo je opi­sa­la v svo­jih vi­de­nja
nemš­ka av­gu­štin­ska re­dov­ni­ca, bla­že­na Anna Ka­ta­ri­na Em­me­rich
(1774–1824). Bila je mi­sti­ki­nja, pre­ro­ki­nja in stig­ma­ta. Ven­dar fran­
co­ske­ga du­hov­ni­ka ta­krat nih­če ni vzel re­sno. A le de­set let ka­sne­je
sta dva mi­si­jo­nar­ja la­za­ri­sta spet od­kri­la to stav­bo in pri tem, tako
kot njun pred­hod­nik, upo­ra­bi­la opi­se bla­že­ne s. Anne Ka­ta­ri­ne.
Od­kri­la sta, da so ru­še­vi­no s šti­ri­mi zi­do­vi in brez stre­he upo­rab­
lja­li bliž­nji vaš­ča­ni, krist­ja­ni, ki so jo ime­no­va­li Ka­pe­la Naj­viš­je­ga
in ver­je­li, da je De­vi­ca Ma­ri­ja prav tam umr­la. Vsa­ko leto so 15. av­
gu­sta ro­ma­li na ta kraj. S po­ro­či­lom o svo­jem od­krit­ju sta se vr­ni­la v
Iz­mir. Od leta 1892 je Ma­ri­ji­na hi­ša po­sta­la ro­mar­ski kraj za šte­vil­ne
krist­ja­ne in mu­sli­ma­ne, ki Ma­ri­jo in nje­ne kre­po­sti vi­so­ko ce­ni­jo. (V
Ko­ra­nu je Ma­ri­ja edi­na žen­ska, ki je ome­nje­na z ime­nom.)
Ka­toliš­ka Cer­kev ni za­ra­di po­manj­klji­vih do­ka­zov ni­ko­li po­tr­
di­la av­ten­tič­no­sti hi­še, ven­dar ji je bila ved­no zelo na­klo­nje­na, kar
so s svo­ji­mi ro­ma­nji po­tr­di­li tudi pa­pe­ži Pa­vel VI., Ja­nez Pa­vel II. in
na­zad­nje Be­ne­dikt XVI., ki je no­vem­bra 2006 tam ma­še­val.
Pod hi­šo iz­vi­ra stu­de­nec, ki ima ču­dež­ne in oz­drav­lja­jo­če mo­či,
kar po­tr­ju­je­jo za­be­le­že­na po­ro­či­la. Tudi v sami hi­ši je mo­go­če vi­de­
ti mno­go pa­lic in ber­gel, ki so jih oz­drav­lje­ni pu­sti­li tam.
Za hi­šo in pre­le­po oko­li­co skr­bi­jo brat­je la­za­ri­sti in v hi­ši, ki je
preu­re­je­na v ka­pe­lo, je vsak dan sve­ta ma­ša. Vsa­ko leto 15. av­gu­sta
lah­ko pri­sos­tvu­je­te sve­ti ma­ši, pri ka­te­ri so nav­zo­či ka­to­liš­ki, pra­vo­
slav­ni in mu­sli­man­ski du­hov­ni­ki oz. ver­ski pred­stav­ni­ki, kar pred­stav­
lja eno red­kih sve­tih maš, ki pod­pi­ra in spod­bu­ja edi­nost ter s tem
na­ka­zu­je nje­no mož­nost tudi med ver­ni­ki raz­lič­nih ve­roiz­po­ve­di.
Foto Veronika Rijavec
V prvi po­let­ni
šte­vil­ki Pre­no­ve
za­če­nja­mo novo
ru­bri­ko in pred­
stav­lja­mo za­ni­miv
ro­mar­ski kraj v
de­že­li, ki je da­nes
sko­raj po­pol­no­ma
mu­sli­man­ska, v
kra­jih, ki pa so bili
za prve krist­ja­ne
in Je­zu­so­ve učen­
ce med pr­vi­mi,
ka­mor so po­ne­sli
ve­se­lo oz­na­ni­lo. To
je da­naš­nja Tur­či­ja,
ro­mar­ski kraj pa
mala Ma­ri­ji­na hi­ša
v na­rav­nem par­ku
v ne­po­sred­ni bli­ži­
ni Efe­za. Ta hi­ši­ca
je da­nes svet kraj
tako za krist­ja­ne
kot tudi za mu­sli­
ma­ne, za­ni­mi­va
pa tudi za šte­vil­ne
tu­ri­ste.
PRENOVA JUNIJ 2009
11
Spo­ved je
zame ne­kaj
zelo tež­ke­ga
Spo­ved je zame
ne­kaj zelo
tež­ke­ga. Ne­rad
se spo­ve­du­jem
gre­hov, ki se jih
spo­ve­du­jem že
vse živ­lje­nje. Ali
ni s tem ne­kaj
na­ro­be? Kako
de­lu­je mi­lost v
meni, če se ne
spre­mi­njam?
Nek­je v Sve­tem
pi­smu sem pre­
bral, naj gre­he
iz­po­ve­du­je­mo
drug dru­ge­mu.
Ali ni do­volj, če
se doma z že­no
o vsem po­go­vo­
ri­va? Tudi ona
me bla­go­slav­lja
in me spod­bu­di
k za­ve­da­nju, da
je Bog do­ber in
da mi, če se is­
kre­no po­ke­sam,
gre­he od­pu­sti in
se jih ne spo­mi­n­
ja več.
Jo­že, Šta­jer­ska
KARITAS
Foto Veronika Rijavec
Is­kre­no z du­hov­ni­kom
T
udi zame je spo­ved ne­kaj zelo tež­ke­ga.
Ved­no, ko grem k spo­ve­di, po­mi­slim: »Je­
zus, zo­pet se mo­ram po­ni­že­va­ti.« Toda
po spo­ve­di sem zelo sre­čen. Zame bi bilo na­ro­
be in ne osre­ču­jo­če, če bi ne bilo spo­ve­di.
Nek­je sem sli­šal, da je nek­do re­kel: »Rad bi
bil krist­jan, če ne bi bilo spo­ve­di.« Po­dob­no
kot bi kdo re­kel: Ku­pil bi to sta­no­va­nje, če v
njem ne bi bilo ko­pal­ni­ce. Kar je ko­pa­nje za
telo, to je spo­ved za du­šo. Za­ra­di iz­vir­ne­ga
gre­ha smo vse živ­lje­nje nag­nje­ni k sla­be­mu,
zato se je tre­ba vse živ­lje­nje očiš­če­va­ti gre­ha,
ki nas ma­že.
»Kako de­lu­je mi­lost v meni, če se ne spre­mi­n­
jam?« Mi­lost go­to­vo de­lu­je, ne mo­re­te kri­vi­ti
mi­lo­sti. Ver­jet­no vi ne de­lu­je­te. Mo­ra­te ime­ti
is­kre­no že­ljo po spre­mem­bi. Npr.: Od da­nes
na­prej tega gre­ha ne poč­nem. Ko pri­de skuš­
nja­va, re­če­te: Tega jaz ne de­lam.
»Nek­je v Sve­tem pi­smu sem pre­bral, naj
gre­he iz­po­ve­du­je­mo drug dru­ge­mu.« Res? Bi
po­ve­dali so­se­du, kaj mi­sli­te o njem, da ste mu
ukrad­li to in to? Ne ver­ja­mem. Bi pri­te­kli k
svo­ji že­ni in ji po­ve­da­li, da jo v mi­slih va­ra­te?
Ne ver­ja­mem. Ve­li­ko la­že je to ure­di­ti v spo­
ved­ni­ci.
To, kar ste ho­te­li vi­de­ti v Sve­tem pi­smu, ste
vi­de­li, toda to ve­lja kveč­je­mu za vo­ja­ke na fron­
ti pred na­pa­dom. Vi ni­ste v ta­kem po­lo­ža­ju.
Z že­no se čim več po­go­var­jajta. Po­go­vor
re­šu­je va­ji­ne med­se­boj­ne konf­lik­te. Toda va­ših
gre­hov vas ti po­go­vo­ri ne bodo re­ši­li.
Ne­koč sem vpra­šal ne­ko­ga: »Kako, da si
pri­šel k ob­ha­ji­lu? Si bil pri spo­ve­di?« Od­go­
vo­ril je: »Se­stra mi je re­kla, da je do­volj, če se
po­ke­saš in lah­ko greš k ob­ha­ji­lu.«
Je­zus pa je re­kel apo­sto­lom: »Ko­mur bo­ste
gre­he od­pu­sti­li, jim bodo od­puš­če­ni.« Ni re­kel,
do­volj je, da se po­ke­sa­te, pa vam bo od­puš­če­no.
Pre­be­ri­te knji­go Glo­rie Polo. Bila je že na
dru­gi stra­ni in ve o od­puš­ča­nju prav go­to­vo
več kot jaz in va­ša že­na. Če ho­če­te pri­ti v ne­
be­sa, se dr­ži­te Sve­te­ga pi­sma, v ka­te­rem ja­sno
pi­še, kdo lah­ko od­puš­ča va­še in moje gre­he.
Od­go­var­ja Igor Lo­viš­ček
12
PRENOVA JUNIJ 2009
Poz­dra­vi­te Ja­ne­za,
… in vse sve­te, ki
Mar­jan Dvor­nik
V
ed­no me je vzne­mi­ril ta naš Pa­vel, ko sem
pre­bral nje­gov poz­drav Cerk­vi, ki ji je
pi­sal pi­smo: SVETIM, ki pre­bi­va­te v slo­
ven­ski Cerk­vi. Že res, da je on re­kel Cerk­vi v Efe­zu,
Aha­ji, Lidi, Ko­rin­tu, Rimu …; da­nes pa pra­vi: sve­ti,
ki ste v Cerk­vi v Ljub­lja­ni, Ko­čev­ju, Ce­lju, Vi­pa­vi
… Ko obr­nem nje­go­ve be­se­de nase, na na­šo žup­
ni­jo, pa se vpra­šam, koga je prav­za­prav poz­dra­vil.
Kdo so sve­ti v moji žup­ni­ji? Kdo pa so ti­sti, ki so
»zgolj« zve­sti nau­ku Je­zu­sa iz Na­za­re­ta.
Ko pre­gle­du­jem be­se­de, ki jih slo­venš­či­na raz­
vi­ja iz skup­ne­ga ko­re­na »svet«, se mi od­pre pa­le­ta
poj­mov, s ka­te­ri­mi mi olaj­ša ra­zu­me­va­nje tega
poz­dra­va. Po­glej­mo: svet­lo­ba, sve­ča, sve­til­ka, svet
(ze­melj­ska obla), si­jaj, sve­tiš­če, svet­nik, sve­til­nik,
raz­svet­lje­va­ti, sve­ti­ti, si­ja­ti, sve­tost …, pa tudi v
po­ve­za­vi: »sve­til­ka te­le­sa je oko« (Mt 6,22), sve­ti an­
ge­li (Mr 8,38), »v ime­nu tvo­je­ga sve­te­ga slu­žab­ni­ka
Je­zu­sa« (Apd 4,30), »Sve­te­mu ne boš dal gle­da­ti troh­
no­be« (Apd 13,35), »sve­to te­sto« (Rim 11,16), »Bož­ji
ljub­ljen­ci, po­kli­ca­ni in sve­ti« (Rim 1,7), »pos­ve­če­nim
v Kri­stusu Je­zu­su, po­kli­ca­nim in sve­tim« (1 Kor 1,2),
»Mi smo na­mreč sve­tiš­če ži­ve­ga Boga« (2Kor 6,16),
sve­tost re­sni­ce (Ef 4,24), »da bi vas pri­ve­del pred
svo­je ob­lič­je sve­te, brez­graj­ne in neo­po­reč­ne« (Kol
1,22), »Bož­ji iz­vo­ljen­ci, sve­ti in ljub­lje­ni« (Kol 3,12),
»ko pri­de naš Gos­pod Je­zus z vse­mi svo­ji­mi sve­ti­mi«
(1 Tes 3,13), »naj mož­je po­vsod mo­li­jo in vzdi­gu­je­
jo sve­te roke« (1 Tim 2,8), »du­hov­nik je bil za nas
tudi pri­me­ren: svet, ne­dol­žen, brez zla« (Heb 7,26),
»Bo­di­te sve­ti, ker sem jaz svet« (1 Pt 1,16), »Vi pa
ste iz­vo­lje­ni rod, kra­ljev­sko du­hov­niš­tvo, svet na­rod,
ljuds­tvo za Bož­jo last« (1 Pt 2,9), »ča­še, na­pol­nje­ne
z di­ša­va­mi, ki so mo­li­tve sve­tih« (Raz 5,8 in prim.
Raz 8,3.4), kri sve­tih (Raz 16,6), »sve­tiš­če je Gos­pod,
Bog, vla­dar vse­ga« (Raz 21,22), »raz­svet­lje­val jih bo
Gos­pod Bog« (Raz 22,5).
Vse, kar je po­ve­za­no s sve­tost­jo člo­ve­ka, je po­sle­
di­ca de­lo­va­nja Sve­te­ga Duha: »Pre­je­li bo­ste moč, ko
bo Sve­ti Duh pri­šel nad vas« (Apd 1,8). Zato pra­vi
pa­pež Ja­nez Pa­vel II. v okrož­ni­ci o Sve­tem Duhu:
»Od tega za­čet­ne­ga bin­košt­ne­ga pri­če­va­nja na­prej
je de­lo­va­nje Duha re­sni­ce, ki pre­pri­ču­je svet o
gre­hu od­klo­ni­tve Kri­stu­sa, v or­gan­ski po­ve­za­vi s
pri­če­va­njem o ve­li­ko­noč­ni skriv­no­sti, o skriv­no­sti
Za­kon , družina , od­no­si
To­ne­ta, Olgo, Tat­ja­no,
so z nji­mi!
»Pa­vel, po Bož­ji vo­lji apo­stol Kri­stu­sa Je­zu­sa, sve­tim,
ki so v Efe­zu, in zve­stim v Kri­stu­su Je­zu­su«
(Ef 1,1).
Kri­ža­ne­ga in vsta­le­ga.« (31) Če
po­gle­dam še glob­lje, gre v bis­tvu
za za­ve­zo med Bo­gom Jah­ve­jem
in iz­vo­lje­nim ljuds­tvom, ko Bog
po­nu­ja, da iz­be­re­jo živ­lje­nje in
s tem brez­po­goj­no lju­be­zen do
nje­ga (5 Mz 30,15–16) in is­to­ča­
sno za ure­sni­či­tev Je­zu­so­ve že­lje,
da bi ga lju­bi­li: »Če me lju­bi­te,
se bo­ste dr­ža­li mo­jih za­po­ve­di«
(Jn 14,15). Gre za isto vse­bi­no:
Je­zus je Bog, ki je svo­jo lju­be­
zen po­nu­jal že mno­go sto­le­tij
prej prek Moj­ze­sa ju­dov­ske­mu
na­ro­du, pred dva ti­soč leti je to
zno­va po­nu­dil svo­jim učen­cem
in pri­ja­te­ljem, da­nes pa to isto
po­nu­ja tebi in meni. Daje nam
svo­je­ga Sve­te­ga Duha, da bi
pre­poz­na­li raz­li­ko med gre­hom
in pra­vič­nost­jo, med ma­li­ko­va­
njem in lju­bez­ni­jo do Boga, med
smrt­jo in živ­lje­njem. Vabi nas k
pra­vič­no­sti, lju­bez­ni in v živ­lje­
nje. Kaj si ti iz­bral, na pri­mer kaj
si iz­bral od te po­nud­be da­nes?
Če si od­go­vo­ril, da si iz­bral lju­be­
zen in živ­lje­nje, po­tem si go­to­vo
ce­lo­ten dan na­pol­nil z do­bri­mi
deli, z de­ja­nji, s ka­te­ri­mi si gra­dil
Bož­jo sla­vo. Go­to­vo si od­kril v
bliž­njem člo­ve­ka, ki je bil po­tre­
ben po­mo­či, in si mu da­ro­val
svoj čas in svo­je srce. Go­to­vo se
nisi nad ni­ko­mer raz­je­zil, go­to­vo
si pred sonč­nim za­ho­dom od­pu­
stil kri­vi­co. Go­to­vo si lju­bil tudi
ti­ste­ga, ki je da­nes gre­šil in ga nisi
ob­so­jal in mu nisi pel le­vi­tov. Biti
na­pol­njen s Sve­tim Du­hom je
po­roš­tvo, da na­ša de­ja­nja sve­ti­jo
ka­kor luč na sve­til­ni­ku v sla­vo
Nje­ga, ki smo ga vzlju­bi­li. To gre
sku­paj. Ni lju­bez­ni do bliž­nje­ga,
če ni lju­bez­ni do Boga in lju­bez­ni
do Je­zu­sa. Glob­lja je lju­be­zen do
Je­zu­sa, več je lu­či v na­ših mi­slih,
na­ših be­se­dah in v na­ših de­ja­njih.
Več je Bož­je­ga Duha v na­ših
sr­cih, bolj ja­sno je spoz­na­nje, kaj
je od­klon od lju­bez­ni, kar je v
re­sni­ci greh.
In naj na kon­cu teh mi­sli
po­nu­dim še Ja­ne­zo­vo vi­de­nje na
oto­ku Pat­mos. Sve­te, ki so bili
po­vab­lje­ni na Jag­nje­to­vo svat­bo,
je vi­del ode­te v tan­či­co, bleš­če­čo
in či­sto. Ti so bili po­vab­lje­ni v
živ­lje­nje. Ti so bili po­vab­lje­ni, da
sla­vi­jo Boga in vzkli­ka­jo: Ale­lu­ja!
Ne­kaj dni je še pred tabo in pred
mano, da sto­pi­va pred Bož­je ob­lič­
je. Tam nama bo dano po­va­bi­lo
na svat­bo. Ali pa tudi ne. Gola
ne mo­re­va na svat­bo. Saj veš,
kako je bilo v raju: ko je Adam
spoz­nal, da sta z Evo naga, sta se
skri­la pred Gos­po­dom, ki je ho­dil
po Eden­skem vrtu. Jams­tvo za
po­va­bi­lo na svat­bo je sva­tov­sko
ob­la­či­lo, tan­či­ca, stka­na iz do­brih
del lju­bez­ni, ob­le­ka sve­to­sti. Če se
boš pred Bo­gom skril, ker ne boš
imel kaj ob­le­či ….
»›Dana ji je bila ob­le­ka iz či­ste in
bleš­če­če tan­či­ce.‹ Tan­či­ca so na­mreč
pra­vič­na dela sve­tih. (Raz 19,8)
»Poz­dra­vi­te Fi­lológa in Ju­li­jo,
Neréja in nje­go­vo se­stro, Olimpája in
vse sve­te, ki so z nji­mi.« (Rim 16,15)
Poz­dra­vi­te Ja­ne­za, To­ne­ta,
Olgo, Tat­ja­no, Si­mo­na, Igor­ja,
Fran­ce­ta, Lud­vi­ka, Zo­ra­na, Pa­vla,
Vin­ka, Ma­ri­ja­na, Jo­že­ta, Mio­
dra­ga, Du­ša­na, Ma­ri­jo, Mo­ni­ko,
Alen­ko, Ma­rin­ko, Franc­ko, Ma­te­
jo, Jel­ko, Da­vi­do, Maj­do, Zlat­ko,
Ire­no, Stan­ko, Ele­no in vse sve­te,
ki so z nji­mi.
Božji načrt
za za­kon
Dani Si­ter
Prejšnji me­sec smo raz­mišlja­li o za­ko­nu, ki je
Božja za­mi­sel, o tem, kako vse­mu, kar Bog gra­
di, nas­pro­tu­je­jo sile zla, in kako smo ljud­je ne­
neh­no na »boj­nem po­lju«, kjer se ne bo­ri­mo
s člo­ve­kom (meso in kri), pač pa se bo­ri­mo
pro­ti »zlo­hot­nim du­hov­nim si­lam« (Ef 6,12).
Gor­je pa nam, če se hočemo bo­ri­ti sami – s
svo­ji­mi močmi! Pa­vel je ja­sen, ko nam na­roča:
»Si­cer pa za­je­maj­te moč v Gos­po­du in sili
njegove moči« (Ef 6,10). Tako tudi za­kon­ca, ki
se od­ločita in Bogu do­vo­li­ta, da on gra­di njun
od­nos ozi­ro­ma nju­no zve­zo, »za­je­ma­ta moč v
Gos­po­du in sili nje­go­ve moči«.
T
o­krat želim pre­mišlje­va­ti o tem, kakšen je Božji načrt
za na­jin za­kon ozi­roma na­ji­no družino, zato pro­sim
Gos­po­da, naj me na­pol­ni s svo­jim Sve­tim Du­hom in
naj mi raz­svet­li um, da bom prav dou­mel (Lk 24,45) be­se­de,
ki ta Nje­gov načrt ra­zo­de­va­jo: »Za­ra­di tega bo mož za­pu­stil
očeta in ma­ter in se pri­družil svo­ji ženi in bo­sta eno meso« (1
Mz 2,24). V tem stav­ku je za­pi­san Božji načrt za za­kon. Gos­
pod nam, za­kon­cem, daje ja­sna na­vo­di­la in troj­no od­go­vor­
nost: za­pu­sti­ti, pri­družiti se in po­sta­ti eno meso.
Bog to­rej želi, da naj­prej za­pu­sti­mo očeta in ma­ter, da se
eko­nom­sko in čus­tve­no »od­ce­pi­mo« od svo­jih staršev – da
po­sta­ne­mo zre­le ose­be, ki se za­ve­da­jo svo­je­ga živ­lje­nja, ki
PRENOVA JUNIJ 2009
13
P o­ro­či­lo
zna­jo (po)skr­be­ti zase. Z dru­gi­mi be­se­da­mi: do­zo­re­ti
mo­ra­mo v od­go­vor­ne ose­be, ki vedo, kaj hočejo v
živ­lje­nju, ki so se spo­sob­ne za kaj od­ločiti in pri svo­ji
odločitvi vztra­ja­ti – biti »mož/žena be­se­da«. Ko
mla­de­nič za­pušča (pro­ces) očeta in ma­ter, to sto­ri
spoštlji­vo in se jima naj­prej zah­va­li za vse da­ro­ve, ki
jih je od nji­ju pre­jel: za njun zgled, mo­ral­ne vred­no­te,
vero, vzgo­jo, de­lov­ne na­va­de … In ker smo starši nag­
nje­ni k temu, da bi ime­li nad­zor nad svo­ji­mi otro­ki
tudi ko odra­ste­jo, je »za­puščanje« očeta in ma­te­re
bo­leče in ni pre­pro­sto in sa­mou­mev­no. Mno­gi za­
kon­ci tudi po de­set ali več le­tih za­ko­na ne zmo­re­jo »za­
pu­s­ti­ti« svo­jih staršev iz dveh raz­lo­gov: starši jim ne
do­vo­li­jo, da bi se osa­mos­vo­ji­li in po­sta­vi­li na last­ne
noge, mla­di pa tudi ne zmo­re­jo reči svo­jim staršem:
»Opro­sti­ta mama in oče, rad vaju imam in vaju
spoštu­jem. Hva­ležen sem vama za vso lju­be­zen in
skrb, ven­dar vama želim po­ve­da­ti, da sem zvestobo
za vse živ­lje­nje ob­lju­bil svo­ji ženi in je na­ji­na družina
ozi­ro­ma, kako se v na­ji­ni družini od­vi­ja živ­lje­nje, kaj
de­la­mo in za kaj se od­ločamo, na­ji­na skrb. Če nama
želi­ta po­ma­ga­ti, to lah­ko sto­ri­ta, ven­dar naj bo to
tako, da bo vsem prav, si­cer pa vaju pro­sim, da se v
mojo družino ne vti­ka­ta.«
Dru­ga od­go­vor­nost je »pri­družitev« so­za­kon­cu
(ženi/možu) - spoz­na­nje, da je v člo­ve­ku »vgra­je­na«
po­tre­ba po pri­mer­ni po­moči: »GOSPOD Bog je iz
re­bra, ki ga je vzel člo­ve­ku, na­re­dil ženo in jo pri­pe­ljal
k člo­veku« (1 Mz 2,22) in za­ra­di zau­pa­nja Bogu je
Adam Evo z nav­dušen­jem spre­jel kot po­poln Božji
dar. Tudi mi, za­kon­ci, smo po­vab­lje­ni, da drug dru­ge­
ga ne so­di­mo po ob­našanju, pač se med se­boj z nav­
dušen­jem spre­je­ma­mo, ker smo pre­pričani, da nas
je Bog v svo­ji ljubez­ni in pra­vično­sti združil. To­rej je
po­mem­bna vera – zau­pa­nje - v Boga in ne na­stop in
ob­našanje našega so­za­kon­ca!
Tret­ja od­go­vor­nost pa je »biti eno meso«. In­tim­
nost med za­kon­ce­ma je re­zul­tat za­puščanja staršev
in pri­druževa­nja so­za­kon­cu ozi­ro­ma je izraz edi­no­sti
dveh oseb­no­sti in je naj­višja – od Boga dana – ob­li­ka
ko­mu­ni­ka­ci­je med možem in ženo. In prav in­tim­
nost je po­ka­za­telj zdra­ve­ga od­no­sa med možem in
ženo. Za­kon­ca, ki sta drug za dru­ge­ga Bogu hva­ležna
in mu do­vo­li­ta, da On gra­di njun od­nos (Ps 127,1),
se tudi te­le­sno do­bro uje­ma­ta in je za­nju spol­nost
ne­kaj sve­te­ga, drug do dru­ge­ga sta od­pr­ta – naj­boljša
pri­ja­te­lja.
Zato vas va­bim, da o tem, kako v vašem za­ko­nu
in v vaši družini ure­sničuje­te Božji načrt za za­kon,
pre­mišlju­je­te in se med seboj po­go­var­ja­te. Prav
ure­sničeva­nje Božjega načrta za za­kon pri­naša
družinam obi­lo bla­go­slo­va in mi­lo­sti.
14
PRENOVA JUNIJ 2009
Po­ro­či­lo
Občasna po­ko­ra v Me
Starši, poj­di­te z otro­ki
Medžugor­je – Slo­ven­ska Pre­no­va v
Duhu je tudi le­tos or­ga­ni­zi­ra­la po­ve­li­ko­
nočno ro­ma­nje v Medžugor­je. Va­bi­lu se
je od­zva­lo prib­ližno 400 lju­di raz­ličnih
sta­ro­sti iz mno­gih kra­jev Slo­ve­ni­je.
O
d sre­de, 15. apri­la, pa do pet­ka, 17. apri­la, smo ime­li po­leg
red­ne­ga večer­ne­ga pro­gra­ma v žup­nij­ski cerk­vi še po­se­
ben pro­gram za slo­ven­ske ro­mar­je.
Tako nam je v sre­do do­pold­ne naj­prej spre­go­vo­ril du­hov­nik
Igor Lo­višček. Skozi Pa­vlo­va pi­sma nam je na sebi la­sten način:
včasih re­sen, dru­gič du­ho­vit, os­vet­lil prob­lem gre­ha in nuj­nost sve­te
spo­ve­di. Za njim nas je poz­dra­vil in na­go­vo­ril vi­kar her­ce­gov­ske
frančiškan­ske pro­vin­ce fra Mi­ljen­ko Šteko, ki v Medžugor­ju de­lu­je
kot župnij­ski vi­kar. Ka­sne­je pa je pričeva­la do­mačinka Dra­ga Ivan­ko­
vi­ć Vi­do­vi­ć, ki je bila od sa­me­ga začetka bli­zu vid­cem in do­ga­ja­njem
v Medžugor­ju.
Po­pold­ne smo se ro­mar­ji od­pra­vi­li v mo­li­tvi in pre­mišlje­va­nju
rožnega ven­ca na Cr­ni­co. Ob Ma­ri­ji­nem kipu smo dan za­ključili s
pe­smi­jo, mo­li­tvi­jo rožnega ven­ca Božjega us­mi­lje­nja in li­ta­ni­ja­mi
Ma­te­re Božje.
V četr­tek zju­traj smo se vsi sku­paj od­pra­vi­li na Križevac. V zbra­ni
mo­li­tvi rožnega ven­ca in pre­mišlje­va­nju po­staj križeve­ga pota, ki so
jih raz­la­ga­li slo­ven­ski duhov­ni­ki, smo prišli do križa na vrhu hri­ba.
V ne­kaj tre­nut­kih tišine je vsak po­da­ril Gos­po­du skr­bi, prob­le­me in
prošnje, ki jih je pri­ne­sel s sabo.
Po­pold­ne smo se zbra­li v Ru­me­ni dvo­ra­ni, kjer sta fan­ta iz skup­no­s­
ti Us­mi­lje­ni oče, ki ne­kaj let de­lu­je tudi Slo­ve­ni­ji, pred­sta­vi­la skup­nost
in po­ve­da­la svo­je iz­kušnje. V skup­no­sti živi­jo fant­je, ki so vsta­li od
smr­ti dro­ge, al­ko­ho­la, iger na srečo ter po­dob­nih zas­vo­je­no­sti in lah­
ko se­daj v mo­li­tvi, z de­lom in vero živi­jo pošteno in ve­se­lo živ­lje­nje.
Na­go­vo­ril nas je tudi fra Sve­to­zar Kra­lje­vič, od­go­vor­ni za to skup­
Po­ro­či­lo
Foto Irma Mavrič Cukjati
na sla­do­led!
nost. Po­se­bej je pou­da­ril, naj skrb­no
va­ru­je­mo našo vero, ki je ne­pre­cen­ljiv
dar. Starše je opom­nil, da če ne bodo
»iz­gub­lja­li« časa z otro­ki, bodo čez
čas iz­gu­bi­li otro­ke. Po­ve­dal nam je, da
včasih pri spo­ve­di za po­ko­ro na­roči,
naj gre­do starši z otro­ki na sla­do­led.
Nato se nam je pred­sta­vi­la Sil­va iz
Švice. Nje­na živ­ljenj­ska zgod­ba se nas
je zelo do­tak­ni­la. Pričeva­la je, da ved­no
ob­sta­ja iz­hod, ki nam ga po­kaže Gos­
pod, le če smo pri­prav­lje­ni sto­pi­ti za
Njim. Po­ve­da­la je, da je pred de­se­ti­mi
leti prišla v Medžugor­je, da bi našla
od­go­vo­re na vprašanja in sti­ske, zgo­
di­lo pa se je, da je tam os­ta­la in se­daj
kot pro­sto­volj­na laična bol­niška se­stra
služi po do­mo­vih v žup­ni­ji Medžugor­
je in oko­li­ci.
Ves program pa je pre­ple­ta­lo živo
in nav­dušeno slav­lje­nje Gos­po­da, ki ga
je poh­va­lil tudi fra Sve­to­zar Kra­lje­vič.
De­jal je, da je tudi nje­mu v ve­li­ko spod­
bu­do, ko vidi, da ljud­je z vsem te­le­som
sla­vi­jo Gos­po­da.
Zad­nji dan, v pe­tek, nas je v skup­no­s­­ti
Mi­si­jo­nar­ke ra­nje­ne družine, kjer os­kr­
bu­je­jo 115 za­puščenih otrok in okrog
30 za­puščenih os­ta­re­lih oseb, na­go­vo­ri­
vsem du­hovnikom za nji­ho­vo po­moč.
Zah­va­lju­jem se Pa­vlu Ko­de­lji in nje­go­vi
sku­pi­ni za lepo in ubra­no slav­lje­n­je. Še
po­seb­na zah­va­la pa gre Niku Rup­ni­ku
za po­moč pri or­ga­ni­za­ci­ji in pre­va­ja­nju
go­vo­rov.
Ro­ma­nje smo žele­li or­ga­ni­zi­ra­ti
v duhu be­sed sv. Frančiška, ki pravi:
»Ve­se­li­te se in poj­di­te oz­na­njat Evan­
ge­lij. Če pa ne gre dru­gače, upo­ra­bi­te
be­se­de.« Ta mi­sel je bila tako ali dru­
gače po­ve­da­na ali na­ka­za­na sko­zi vsa
pričeva­nja. Zato, dra­gi brat­je in se­stre,
po­tru­di­mo se, da bomo z živ­lje­njem
pričeva­li, da Gos­pod res živi in je tu
med nami. Ne boj­mo se, ker:
»BOG NE IZBIRA SPOSOBNIH,
AMPAK USPOSABLJA IZBRANE!«
Irma Ma­vrič Cuk­ja­ti
Ro­ma­nje v
San Gio­van­ni Ro­ton­do
San Gio­van­ni Ro­ton­do, Ita­li­ja – V maju smo se od­pra­
vi­li na ro­ma­nje k p. Piju v San Gio­van­ni Rotondo v Ita­li­ji.
Sku­paj smo ro­ma­li pred­vsem člani raz­nih mo­li­tve­nih sku­pin
Pre­no­ve v Duhu. Ne­kaj iz Ro­gaške Sla­ti­ne, Sev­ni­ce, Ptu­ja,
Ljub­lja­ne, No­ve­ga me­sta ter dru­gi ve­se­li krist­ja­ni.
Foto Veronika Rijavec
džugor­ju:
la še vid­ki­nja Vic­ka.
Pri­družili so se nam tudi malčki iz
skup­no­sti, ki so z nami in za nas mo­li­li
in nas pos­vo­ji­li (po­sta­li smo nji­ho­vi
mo­li­tve­ni pos­vo­jenci). S. Kor­ne­li­ja,
ki je od­go­vor­na za skup­nost, nam je
po­ložila na srce, naj zau­pa­mo Božji
pre­vid­nost, naj zau­pa­mo v Gos­po­da.
Pou­da­ri­la je, da mo­ra­mo spošto­va­ti
vsa­ke­ga člo­ve­ka, dru­ga vers­tva, ven­dar
mo­ra­mo svo­jo vero za­go­var­ja­ti in bra­
ni­ti do smr­ti.
Pred sve­to mašo nas je na­go­vo­ril še
Re­na­to (slo­ven­sko: po­nov­no ro­jen) iz
Za­gre­ba. Pričeval je, kako je bil po mo­li­t­
vi oz­drav­ljen od AIDS-a.
Ro­ma­nje smo za­ključili s sve­to mašo,
ki so jo da­ro­va­li slo­ven­ski du­hov­ni­ki.
Ob tej pri­ložno­sti se zah­va­lju­jem
D
u­hov­no nas je pre­bu­jal, vo­dil in sprav­ljal v smeh p. Mio Keki­ć, or­ga­
nizacij­sko in pre­va­jal­sko pa se je iz­ka­zal Ma­tej Po­bežin.
Pot „navz­dol“ smo pričeli po­noči, tako da smo se v zgod­njih ju­tra­njih
urah us­ta­vi­li v Lo­re­tu, zna­me­ni­tem sve­tišču, ki v svo­jih ne­dr­jih skri­va
hiško, zna­no kot Sve­ta hiša, ki je bila ob po­ra­zu in umi­ku križar­jev iz Je­
ru­za­le­ma v 13. sto­let­ju pri­pe­lja­na naj­prej na Tr­sat pri Reki, čez dve leti pa
na hrib, kjer je se­daj in od ko­der je pre­kra­sen po­gled na bližnje Ja­dran­sko
PRENOVA JUNIJ 2009
15
Foto Veronika Rijavec
P o­ro­či­lo
Bla­go­slov­ljen naj bo dan,
ko sem pre­je­la po­va­bi­lo na
ro­ma­nje k p. Piju. Naša sku­
pi­na ro­mar­jev je tri dni di­
ha­la in žive­la z enim sr­cem
v lju­bez­ni in spošto­va­nju.
Po­klon in mo­li­tev pri p.
Piju je zame do­tik ne­do­
seg­lji­ve­ga. Prav tako obisk
Lo­re­ta in Lan­cia­na. Os­ta­la
bi še tam, vsaj še malo ...
N.
Ne­močna, majh­na, ra­nje­na
jaz. Ne­skončen, vse­mo­
gočen, do­ber Ti. Bogu
hva­la, da Te smem is­ka­ti
in upa­ti na oz­drav­lje­nje v
Tebi ...
N.
Še vti­si ro­mar­jev:
mor­je. Hišica je pri­pa­da­la staršem de­vi­ce Ma­ri­je, v njej se
je Ma­ri­ja ro­di­la in tudi zaročila s sv. Jožefom. Prav v njej
ji je bilo po an­ge­lu oz­na­nje­no Je­zu­so­vo spočetje. Po sve­ti
maši v tem le­pem sve­tišču nas je pot vo­di­la na­prej in nas
us­ta­vi­la v Lan­cia­nu, kra­ju ev­ha­ri­stičnega čudeža, ki se je
zgo­dil v 8. sto­let­ju du­hov­ni­ku, ki ga je dolgo časa mučil
dvom o re­snični Je­zu­so­vi nav­zočno­sti v ho­sti­ji. Pri neki
sve­ti maši se je v nje­go­vih ro­kah pri pos­večenju kruh spre­
me­nil v pra­vo meso in vino v pra­vo kri. Čudež, ki za­ra­di
ob­sto­ja obo­je­ga tra­ja še da­nes. Vse­ka­kor se nas je glo­bo­ko
do­tak­nil in mar­si­ko­mu od nas od­prl nov po­gled na Je­zu­so­
vo da­ri­tev.
Na­sled­nji dan, ki smo ga v ce­lo­ti prežive­li v San
Gio­van­ni Ro­ton­du, je bil se­ve­da zaz­na­mo­van z ve­li­kim
- ma­lim ka­pu­cin­skim bra­tom sv. p. Pi­jem. Ob mo­li­tvi pri
nje­go­vem po­pol­no­ma ohra­nje­nem ze­melj­skem tele­su,
pri sve­ti maši v sta­ri cerk­vi, v ka­te­ri je p. Pij preživel ure in
ure v spo­ved­ni­ci in za ol­tar­jem, ob og­le­du nje­go­ve sobe,
ve­li­ke cerk­ve, še večje cerk­ve (nova cer­kev p. Pija sprej­me
več kot 6.000 lju­di), obi­ska bol­ni­ce za lajšanje trp­lje­nja,
križevega pota ... je vsak od nas spoz­na­val tega sve­te­ga
moža, za ka­te­re­ga je pa­pež Pa­vel VI. de­jal, da je bil mož
„mo­li­tve in trp­lje­nja“.
Ve­ro­ni­ka Ri­ja­vec
16
PRENOVA JUNIJ 2009
Naj­bolj me je prev­ze­la re­
sničnost dejs­tva, da je telo p.
Pija os­ta­lo ohra­nje­no. V tem
sem občudo­val božjo zve­sto­
bo, v ka­te­ri On sam na izred­ne
načine po­tr­ju­je sve­tost svo­jih
iz­bran­cev. Ro­ma­nje sem na­me­
nil za so­bra­ta du­hov­ni­ka, ki je
v ne­var­no­sti. Ko sem mo­lil ob
te­le­su p. Pija, mi je za­go­to­vil, da
bo vse v redu z njim. Ve­ru­jem.
p. Mio
Pri p. Piju sem dobila nav­dih in
moč za od­puščanje nek­da­nji
so­de­lav­ki. Mo­li­la sem za­njo.
R.
Na to ro­ma­nje sem bila po­kli­ca­
na, česar se za­ve­dam šele se­daj.
Vse je pad­lo na svo­je me­sto in
v zmešnja­vi mo­je­ga živ­lje­nja se
je po­ka­za­la pot, ka­te­ri mo­ram
sle­di­ti. Hva­la ma­te­ri Mariji in p.
Piju, da sta me po­ložila na­zaj v
Božje na­ročje.
Jana
Ob po­gle­du na telo p. Pija sem
spoz­na­la, kako svet člo­vek je
med nami!
Cvet­ka
Hva­la za Pre­no­vo v Duhu,
za lju­di, ki širi­jo in oz­na­nja­
jo Božjo lju­be­zen, da se
pre­poz­na­va­mo kot brat­je
in se­stre.
Fani
Spo­mi­njam se, ko je leta
1968 umi­ral p. Pij. Ta­krat
je bilo rečeno, da umira
svet­nik. S tem ro­ma­njem se
mi je ure­sničila ve­li­ka želja!
Občuti­la sem zelo ve­lik mir
in mi­lost.
Ma­ri­ja
Sla­va Bogu, da mi je dal
po­dožive­ti, kako je s svo­jim
me­som in krv­jo de­jan­sko
nav­zoč v sve­ti ev­ha­ri­sti­ji.
Prav takšnega Gos­po­da je
pre­je­ma­la tudi naša mi­sti­
ki­nja Mag­da­le­na Gor­nik,
ki pro­si za naš slo­ven­ski
na­rod.
Mar­ti­na
Mati Ma­ri­ja, hva­la za
mi­lost glo­bo­ke vere, za sa­
do­ve Sve­te­ga Duha. Bog je
lju­be­zen. Sve­ti p. Pij, pro­si
za nas.
Maj­da
Foto Ambrož Perne
Po­ro­či­lo
Ljub­lja­na – Zame je bil to prvi se­
mi­nar za iz­lit­je Sve­te­ga Duha, ven­dar
ni­ka­kor ne prvo srečanje s Pre­no­vo v
Duhu. Z njo imam sti­ke že ne­kaj let,
po dožive­tih du­hov­nih va­jah lan­sko
je­sen v Ce­lju pa sem se srečanj mo­li­tve­
ne sku­pi­ne začel red­no ude­leževa­ti. V
meni je zra­sla po­tre­ba po večji po­ve­za­
no­sti z Bo­gom, tako da je bil se­mi­nar
že ne­kaj časa moja ve­li­ka želja.
Po se­mi­narju za iz­lit­je Svetega Duha
v Šte­panj­skem na­se­lju v Ljub­lja­ni
Se­mi­nar za iz­lit­je Sve­te­ga Duha
je po­te­kal od mar­ca do začetka maja
2009 v Šte­pa­nji vasi v Ljub­lja­ni. Pri­pra­
vi­lo ga je do­mače občes­tvo Pre­no­ve
v Duhu. Srečeva­li smo se v pro­sto­rih
Vin­cen­ci­je­ve­ga doma, kjer ima mo­
li­tve­na sku­pi­na ob tor­kih ob 18. uri
tudi red­na te­den­ska srečanja. Pro­stor
v ka­pe­li jim že dalj časa na raz­po­la­go
ve­li­ko­dušno da­je­jo do­mače se­stre.
Se­mi­nar nas je obi­sko­va­lo ka­kih
dvaj­set ude­ležen­cev ter šest ani­ma­tor­
jev. Škoda, da za se­mi­nar ni bilo več re­
kla­me, tako bi se te en­krat­ne iz­kušnje
lah­ko ude­ležilo še več lju­di. Sam sem
za se­mi­nar iz­ve­del prek pri­ja­te­lja ani­
ma­tor­ja, ki je na moje stal­no poi­zve­
do­va­nje pov­prašal nao­ko­li. Vo­di­telji
mo­li­tve­nih sku­pin, pro­sim, ob­jav­ljaj­te
svo­je ak­tiv­no­sti v re­vi­ji Pre­no­va!
In kako sem sam doživel se­mi­nar?
Ko sem pr­vič prišel na srečanje,
je bil moj prvi vtis – pre­več mir­no.
Ljud­je so se mi zde­li re­zer­vi­ra­ni, za
moj okus ni bilo pra­ve­ga nav­dušenja.
načinom lah­ko oz­na­njam Kri­stu­sa! V
Se­ve­da, va­jen sem bil Ku­reščka, večjih
gla­vi imamo pred­sta­ve, da mora biti
srečanj, do­mače mo­li­tve­ne sku­pi­ne in
apo­stol tak in tak in da sam ne spa­dam
nje­ne­ga nav­dušenja, po­za­bil pa sem,
v ta ok­vir, ven­dar so bili ti pre­da­va­te­lji
da so ude­leženci se­mi­nar­ja začet­ni­ki
– vsi po vr­sti – do­kaz, da Bog ne gle­da
in rav­no tam, kjer sem bil sam pred
ne­kaj časa. Prav­za­prav, če se spom­nim na značaj, spo­sob­no­sti, tem­več nas
upo­ra­bi za svo­je orod­
sebe ob mo­jih pr­vih
je, če le to želi­mo.
srečan­jih s Pre­no­
Med se­mi­nar­jem se je
vo, ko sem se skril
zvr­sti­lo več pre­da­va­te­ljev,
Prvo pre­da­va­nje je
v naj­bolj od­da­ljen
ki so nam pred­sta­vi­li te­
imel p. Ma­ri­jan Šef, p.
ko­tiček cerk­ve, da mi
den­sko temo iz knjižice.
Mio Keki­ć nam je go­
ne bi bilo tre­ba komu
Prav vsak je na svoj, vsa­kič vo­ril o no­vem živ­lje­n­ju,
dati roke, so bili
dru­gačen način po­ve­dal o
Ja­nez Cer­kov­nik nam
ude­leženci se­mi­nar­ja
svo­ji iz­kušnji Boga. Ko­li­ko
je spre­go­vo­ril o po­
prav v redu in nji­hov
raz­ličnih načinov, a ven­
ve­za­vi kon­kret­ne­ga
začetek prav do­ber.
dar vsi z is­tim ci­ljem – oz­
od­lom­ka iz evan­ge­li­
na­nja­ti Je­zu­sov evan­ge­lij!
ja z našim živ­lje­njem.
Med se­mi­nar­jem
To mi daje mi­sli­ti, da tudi
Zelo nas je na­go­vo­ri­
se je zvr­sti­lo več pre­
jaz s svo­jim načinom lah­
lo pričeva­nje Mo­ni­ke
da­va­te­ljev, ki so nam
ko oz­na­njam Kri­stu­sa!
Cvirn, kako je Bog
pred­sta­vi­li te­den­sko
oz­dra­vil nje­no od
temo iz knjižice. Prav
rojs­tva za­kr­ne­lo led­vi­co ter da ima­mo
vsak je na svoj, vsa­kič dru­gačen način
mi vsi pot­ni list za ne­be­sa.
po­ve­dal o svo­ji iz­kušnji Boga. Ko­li­ko
raz­ličnih načinov, a ven­dar vsi z is­tim
Zelo zgo­vor­no je bilo tudi pričeva­n­
ci­ljem – oz­na­nja­ti Je­zu­sov evan­ge­lij!
je za­kon­cev Bu­ko­vec. Iz pri­po­ve­do­va­n­ja
To mi daje mi­sli­ti, da tudi jaz s svo­jim
si lah­ko kar čutil nju­no vero. Že ob
PRENOVA JUNIJ 2009
17
P o­ro­či­lo
prvi pe­smi, ki smo jo sku­paj za­pe­li, me
je v tre­bu­hu sti­sni­la tre­ma, strah pred
Ve­ličino, pred ka­te­ro vsto­pa­mo. In ko
sta pričeva­nje končala z eno svo­jih
pe­smi, smo os­ta­li v glo­bo­ki tišini. Ne­
načrto­va­ni, kar zgo­di­la se je. Mi­slim,
da je tra­ja­la kar 15 mi­nut in da je bilo
to ne­po­sred­no delo Sve­te­ga Duha.
Vsak zase ve, kaj se je v njem ta­krat
do­ga­jalo. Stri­njam se s pri­pom­bo, ki
je pad­la na kon­cu: „Ta tišina pa je bila
res ne­kaj po­seb­ne­ga!“ V tej tišini sem
doživel iz­kušnjo le­po­te in bo­lečine
Božjega kli­ca. Dan pred tem sem bil na
po­go­vo­ru pri du­hov­ni­ku Ra­zin­ger­ju,
kjer sva sku­paj po­sku­si­la ugo­to­vi­ti, kaj
mi Je­zus želi po­ve­da­ti. Stvar se je raz­vi­
la v ne­kakšen film, ki se je vr­tel v moji
gla­vi in mi dal spoz­na­ti, da Je­zus želi,
da vsem lju­dem po­vem, kako do­ber je
Bog in kaj vse je že na­re­dil zame. Na­
sled­nji dan, v tej tišini na se­mi­nar­ju, pa
se mi je “film“ začel vr­te­ti na­prej točno
tam, kjer se je prejšnji dan končal. Po­
sta­lo mi je ja­sno, da iz­kušnja Božjega
do­ti­ka ni samo blažen občutek,
tem­več da oz­na­nje­va­nje od nas tudi
ve­li­ko zah­te­va, da nas v tem čaka tudi
... med po­te­kom se­mi­
nar­ja sem spoz­nal, da nam
vsi ani­ma­tor­ji prav s tem,
da so, ka­kršni so, dajo naj­
več. Prav prek do­ločenih
– mor­da se komu zdi – ne­
rod­no­sti, is­ka­nja be­sed,
nam je Sve­ti Duh močno
go­vo­ril.
trp­lje­nje. Ven­dar je oz­na­nje­va­nje kljub
temu nuj­no, kaj­ti s tem se mi­lost iz­li­va
tudi na dru­ge.
Vr­hu­nec se­mi­nar­ja je bila za­go­to­
vo mo­li­tev za iz­lit­je Sve­te­ga Duha, ki
se je zgo­di­la ta­koj po ve­li­ki noči. Že
sama za­vest, da je Gos­pod vstal, da
živi, nas je de­la­la ve­se­le. Naše ve­se­lje
se je mešalo s pričako­va­njem ve­li­ke­ga
do­god­ka. Sam sem vse sku­paj doživ­
ljal po­dob­no kot pri­pra­vo na bir­mo.
Hva­ležen sem vsem mo­liv­cem, ki so si
vze­li čas, da so prišli mo­lit za nas, tako
bra­tom ka­pu­ci­nom iz Šte­pa­nje vasi
kot tudi Moj­ci in Ma­ri­ni.
Med mo­li­tvi­jo za iz­litje so ne­ka­te­ri
počiva­li v Duhu, dru­gi ne. Ne gle­de
na to sem pre­pričan, da je Sve­ti Duh
prišel nad vsa­ke­ga iz­med nas in mu
dal to, kar po­tre­bu­je. Pri ne­ka­te­rih so
sa­do­vi lah­ko vid­ni ta­koj, pri dru­gih
Duh pu­sti samo seme, ki se šele čez
ne­kaj časa raz­vi­je v mo­gočno dre­vo.
Škoda se mi zdi, da so po iz­kušnji
iz­lit­ja ne­ka­te­ri pre­ne­ha­li ho­di­ti na se­
mi­nar. Za­mu­di­li so lepo pre­da­va­nje, ki
so ga pri­pra­vi­li do­mači brat­je ka­pu­ci­ni,
Močne sle­di v Ilir­ski Bi­stri­ci
Ilir­ska Bi­stri­ca – Mo­li­tve­no občes­t­vo
Pre­no­ve v Duhu pod du­hov­nim vods­
tvom ka­pla­na Mira Ma­ri­niča iz Ilir­ske
Bi­stri­ce smo najm­lajše občes­tvo v ko­pr­
ski ško­fi­ji. Ve­se­li in hva­ležni smo, da so
nam dru­ge sku­pi­ne naše ško­fi­je zau­pa­
le or­ga­ni­za­ci­jo in iz­ved­bo pom­lad­ne­ga
ško­fij­ske­ga srečanja Pre­no­ve v Duhu v
naši žup­ni­ji v cerk­vi sve­te­ga Ju­ri­ja.
V Ilir­ski Bi­stri­ci je bilo 2. maja 2009
kljub praz­ni­kom zelo živah­no in slo­ve­
18
PRENOVA JUNIJ 2009
sno v pričako­va­nju skup­ne­ga slav­lje­nja
Sve­te­ga Duha. Or­ga­ni­za­cij­ska sku­pi­
na našega mo­li­tve­ne­ga občes­tva je
de­lo­va­la zelo us­kla­je­no, pa čeprav se
člani med se­boj še ne poz­na­mo do­bro.
Zato se ob tej pri­ložno­sti zah­va­lju­je­mo
vsem, ki so požrt­vo­val­no in ne­se­bično
po­ma­ga­li, da je slo­ve­snost po­te­ka­la
brez­hibno. Tudi vre­me nam je bilo
kljub sla­bim na­po­ve­dim na­klo­nje­no.
Sku­paj s sla­vil­no sku­pi­no vi­pav­ske­ga
občes­tva pod vods­tvom Pa­vle­ta Ko­de­
lje, žup­ni­ka iz Se­nožeč, smo ob 16. uri
z uvod­no pe­smi­jo počas­ti­li maj­niško
Ma­ri­jo. Okrog 300 zbra­nih sla­vil­cev
je z ra­dostjo v sr­cih čas­ti­lo in hva­li­lo
našega Boga. Po enour­nem slav­lje­nju
s pe­smi­jo se nam je pri­družila Saša
Ein­sied­ler. Nje­no izčrpno pričeva­nje
se nas je glo­bo­ko do­tak­ni­lo. Gos­pod
je sko­zi nje­no živ­lje­nje zno­va po­tr­dil
ne­skončno lju­be­zen do člo­ve­ka. Med
Po­ro­či­lo
Foto Miro Marinič
ter še za­ključno srečanje, ko sta med
nas prišla za­kon­ca Po­bežin. Po­ve­da­la
sta, kako sta onad­va našla Boga ter mo­
li­la nad nami. Tudi to je bila izred­na
iz­kušnja.
Na to zad­nje srečanje in mo­li­tev
nad po­sa­mez­ni­ki sem pri­pe­ljal tudi
svo­jo ženo, ki se­mi­nar­ja si­cer ni obi­sko­
va­la. Na­sled­nji večer sem šel spat pred
njo, tako da sem v po­ste­lji že zas­pal.
Pre­bu­di­lo me je ih­te­nje. Žena je v po­
ste­lji po­leg mene jo­ka­la. Začuden sem
jo vprašal, kaj je na­ro­be, pa je re­kla: “Jo­
kam zato, ker je Bog tako do­ber. Mene
se je včeraj tako do­tak­ni­lo...“
Se­mi­nar smo za­ključili s sve­to mašo
v čast Sve­te­mu Duhu, s ka­te­ro smo se
zah­va­li­li za vse pre­je­te da­ro­ve. Pre­se­ne­
ti­lo me je, kako močno se je se­mi­nar
do­tak­nil vseh ude­ležen­cev. Go­vo­ri­li so
tudi o oz­drav­lje­njih, vsem pričeva­njem
pa je bil skup­ni ime­no­va­lec hva­ležnost
pričevan­jem je bilo v cerk­vi čuti­ti
Gos­po­do­vo pri­sot­nost, kar nas je
zbra­ne na­pol­ni­lo z mi­lost­mi, mi­rom in
to­lažbo.
Sle­di­la je mo­li­tev rožnega ven­ca in
žup­nij­ska ne­delj­ska maša ob 19. uri, ki jo
je vo­dil Miro Ma­ri­nič, do­mači ka­plan ob
so­maševa­nju Bog­da­na Sak­side, žup­ni­ka
iz Goč in spo­ve­do­va­nju Nika Rup­ni­ka,
žup­ni­ka iz Sočerge. Žup­lja­ni, ki še ne
poz­na­jo Pre­no­ve v Duhu so bili pri­jet­no
pre­se­nečeni, saj je bila sve­ta maša obo­ga­
te­na s sla­vil­ni­mi pe­smi­mi in ho­mi­li­jo na
način, kot sla­vi Pre­no­va v Duhu.
Gos­po­do­va živa pri­sot­nost in moč
za mi­lo­sti, pre­je­te na se­mi­nar­ju.
Hec­no se mi je zde­lo, ko sta ob
kon­cu dva iz­med vo­di­te­ljev iz­ja­vi­la,
da Bog za oz­na­nje­va­nje ved­no iz­be­re
naj­bolj što­ra­sto orod­je. S tem sta ci­lja­la
nase. Jaz pa jima lah­ko po­vem na­sled­
nje – med po­te­kom se­mi­nar­ja sem
spoz­nal, da nam vsi ani­ma­tor­ji prav
s tem, da so, ka­kršni so, dajo naj­več.
Prav prek do­ločenih – mor­da se komu
zdi – ne­rod­no­sti, is­ka­nja be­sed, nam
je Sve­ti Duh močno go­vo­ril. Dra­gi ani­
ma­tor­ji, hva­ležen sem vam; hva­ležen
za vsa­ko­gar iz­med vas, za vsa­ko vašo
last­nost. Bog vas bla­go­slav­ljaj še na­prej!
(In če po­gle­da­mo v zgo­do­vi­no – Moj­zes
ni bil ve­lik go­vor­nik in sve­ti Pa­vel men­da
tudi ne. In ven­dar – kako ogrom­ne stva­
ri je Bog na­re­dil prek nji­ju.)
Kaj naj na­pišem za ko­nec? Je Sve­ti
Duh že kaj obro­dil, bo­ste mor­da
vprašali. Da. Lah­ko rečem, da je.
Sve­te­ga Duha sta na­re­di­la glo­bok
vtis tudi na žup­lja­ne, saj so se v zelo
ve­li­kem šte­vi­lu pri­družili mo­li­tvi nad
po­sa­mez­ni­ki.
Sle­dil je aga­pe, ko smo si člani
vseh zbra­nih sku­pin v po­go­vo­ru in
med­se­boj­nem druženju po­de­li­li svo­ja
doživetja. V tem času smo se mo­li­tve­
na občes­tva ko­pr­ske ško­fi­je – Bi­lja­na,
Ber­to­ki, Vi­pa­va in Ilir­ska Bi­stri­ca
zvr­sti­la v čaščenju Najs­ve­tejšega, ki je
po­te­ka­lo do pol­noči.
Upa­mo, da je to srečanje v mo­li­t­
ve­ni sku­pi­ni Ilir­ske Bi­stri­ce pu­sti­lo
močne sle­di, da bomo po­gum­no
vztra­ja­li v slav­lje­nju tudi po­tem, ko bo
naš ka­plan Miro pre­meščen v dru­go
žup­ni­jo. Is­kre­no se mu zah­va­lju­je­mo
za vso pod­po­ro in du­hov­no vods­tvo.
Po­glob­lje­ni v veri in moči Sve­te­ga
Duha smo po­ne­sli del tega doživet­ja v
svo­je do­mo­ve in oko­li­co, zato kličemo:
Ale­lu­ja! Vsa hva­la in sla­va tebi, Gos­pod!
Ana Va­lenčič in Do­ris Ri­bič,
MO Ilir­ska Bi­stri­ca
Ljud­je po­na­va­di pričaku­je­mo ve­li­ke
stva­ri, dra­stične spre­mem­be. Se­ve­da,
tudi te se do­ga­ja­jo, ka­dar po­sre­du­je
Bog (saj dru­gače ne more biti, če na­s­
to­pi Ne­skončni, Ve­li­ki), ve­li­ko­krat pa
spre­gle­da­mo drob­ne, majh­ne stva­ri, ki
so prav tako Nje­go­vo delo. Tudi mid­va
z ženo sva se spraševa­la, kaj ve­li­ke­ga
mo­ra­va se­daj na­re­di­ti. Mid­va ve­li­ke­ga?
Saj je ven­dar vse, kar člo­vek ve­li­ke­ga
in do­bre­ga na­re­di, sad Sve­te­ga Duha,
ki de­lu­je v nas! Božjemu de­lo­va­nju se
se­daj pre­puščava v sti­kih z dru­gi­mi
ljud­mi, ki po­go­vor ved­no bolj po­go­sto
sami obr­ne­jo tako, da jim lah­ko spre­go­
vo­ri­va o Bogu, o Pre­no­vi, oz­drav­lje­n­jih,
Ku­reščku. In po teh po­go­vo­rih so se
ne­ka­te­ri tudi že od­pra­vi­li na Ku­rešček.
Bog daj, da Duh v njih do­vrši svo­je
delo in da v pol­no­sti za­go­ri­jo v Nje­go­
vo sla­vo.
Am­brož Per­ne
Po­vej v go­stil­ni!
Dru­ge­ga maja 2009, ko je bila cer­kev
sv. Ju­ri­ja v Ilirski Bistrici pre­majh­na za vse
vernike, smo se ob pos­prav­lja­nju do­bi­li v
sobi in se po­go­var­ja­li srečanju. Z nami je bil
tudi du­hov­nik Miro. Začel sem go­vo­ri­ti o
naših doživet­jih z Gos­po­dom. De­jal sem, da
ni­ma­mo kje pričeva­ti ra­zen v Pre­no­vi, če nas
po­va­bi­jo. In kaj je re­kel naš du­hov­nik: »Po­
vej v go­stil­ni!« Ob­stal sem in de­jal: »Kako, če
so vsi pi­ja­ni in ne bodo ve­de­li, kaj go­vo­rim.«
Dru­gi dan sem šel na Sv. Ahac in med mo­
li­tvi­jo mi je bilo ja­sno, kaj je ho­tel po­ve­da­ti
du­hov­nik. Kje naj pričuje­mo za Gos­po­da, če
ne tam, kjer ni vere, kjer ne poz­na­jo Je­zu­sa?
Pričati mo­ra­mo v svo­jih družinah, tam kjer
smo za­po­sle­ni, kjer se gi­ba­mo, končno pa
tudi v go­stil­ni. Se­ve­da je lah­ko pričati tam,
kjer ve­ru­je­jo v Gos­po­do­va dela, am­pak smo
mi nje­go­ve priče, zato mo­ra­mo po­ve­da­ti na
glas, da nas Gos­pod ljubi. Mi­slim, da mi je
du­hov­nik Miro dal od­go­vor na moje raz­tr­ga­
ne mi­sli.
Hva­la Ti, Gos­pod, da me vo­diš.
Da­ni­jel B.
PRENOVA JUNIJ 2009
19
P o­ro­či­lo
V moči
Sve­te­ga Duha
Ljub­lja­na – So­bo­ta, 9. maja, je bil du­hov­no zelo bo­gat dan za Pre­no­vo
v Duhu v ljub­ljan­ski nadškofiji. Naj­prej so se v pro­sto­rih Du­hov­ne­ga
sre­dišča sv. Jožefa v Ljub­lja­ni zbra­li ani­ma­tor­ji iz ljub­ljan­ske nadško­fi­
je, ki so tudi pred­la­ga­li, kdo naj bi v pri­hod­nje vo­dil du­hov­ni tok v tej
nadško­fi­ji (na­sled­ni­ka se­da­nje­ga koor­di­na­tor­ja Ja­ne­za Cer­kov­ni­ka bodo
iz­vo­li­li 6. ju­ni­ja); po­pold­ne pa je bilo evan­ge­li­za­cij­sko srečanje Je­zus živi
na Teo­loški fa­kul­te­ti z go­vo­rom in maševa­njem To­ni­ja Kme­ta.
Ude­leženci srečanja ani­ma­tor­jev
so po slav­lje­nju, ki ga je vo­di­la Sa­bri­na
Hva­la, pri­sluh­ni­li go­vo­ru koor­di­na­tor­
ja Janeza Cer­kov­ni­ka, osre­di­nje­ne­mu
okrog ne­delj­ske­ga evan­ge­li­ja: Je­zus je
pra­va vin­ska trta (Jn 15,1–17). Go­vor­
nik je raz­ložil, kako naj da­nes služimo
Je­zu­su; po­se­bej člani du­hov­ne­ga toka.
Pou­da­ril je, da »nas Bog kliče, da bi bili
sad za dru­ge«. Pri tem »nas ‘oprem­lja’
s svo­ji­mi da­ro­vi, daje moč Sve­te­ga
Duha«. »De­lo­va­ti sme­mo samo v tej
moči. Je­zus nas pošilja. To ni pred­log,
to je Je­zu­so­va za­po­ved: Oz­na­njuj­te
vsem lju­dem! …
Bogu mo­ra­mo naj­prej do­vo­li­ti, da
nas upo­ra­bi, kaj­ti si­cer ka­riz­me v nas
umi­ra­jo; raz­vijajo se le v po­dar­ja­nju
dru­gim.« Biti mo­ra­mo go­reči, kot so
bili prvi krist­ja­ni. Po­se­bej po pri­ho­du
Ja­nez Cer­kov­nik go­vo­ri o
na­lo­gi služenja v Cerk­vi.
20
PRENOVA JUNIJ 2009
Foto Jože Pavlič
Toni Kmet je zbra­ne na Teo­loški
fa­kul­te­ti nav­duševal za pra­vo
lju­be­zen do Je­zu­sa in bližnje­ga.
Sve­te­ga Duha nad­nje.
»Evan­ge­li­za­ci­ja je bila zelo po­mem­
bna za prvo Cer­kev,« je spom­nil koor­
di­na­tor Cer­kov­nik. In pri­sta­vil: »Brez
lju­bez­ni do Je­zu­sa ne moremo oz­na­nja­
ti.« Takšne lju­bez­ni, ka­kršno je imel do
Je­zu­sa apo­stol Pa­vel, za ka­te­re­ga je bilo
oz­na­nje­va­nje »nuj­nost«, hkra­ti pa »ve­li­ko
ve­se­lje«. »Zame kot krist­ja­na je naj­večje
ve­se­lje, da koga pri­pe­ljem k Je­zu­su, vem,
da se je spreo­br­nil,« je bil ja­sen Janez Cer­
kov­nik. »Če tega ve­se­lja ni­mam, po­tem
se lah­ko vprašam, kje sem jaz, kje je moje
nav­dušenje,« je vr­tal v vest in za­vest nav­
zočih, kaj­ti: »Go­nil­na sila prve Cerk­ve je
bilo prav oz­na­nje­va­nje.«
Apo­stol Pa­vel, prvi krist­ja­ni, so »zau­pa­
li Sve­te­mu Duhu«, je da­lje raz­vi­jal svo­jo
mi­sel. »Služenje so je­ma­li zelo re­sno ...
Vse, kar se v Cerk­vi pa­met­ne­ga do­ga­ja,
se v moči Sve­te­ga Duha ... Vse dru­go je v
naši moči, kar pa ne bo ro­di­lo pra­vih sa­
dov. Do­vo­li­te, da vas Sve­ti Duh na­pol­ni
in upo­ra­bi za služenje, naredi za oz­na­
nje­val­ce, us­po­so­bi za naj­po­mem­bnejšo
na­lo­go – evan­ge­li­za­ci­jo,« je pou­da­ril
Cer­kov­nik.
Za­tem je prešel na dru­gi del, ki se je
že do­ti­kal iz­vo­li­tve svo­je­ga na­sled­ni­ka
ozi­ro­ma dru­gih čla­nov vods­tva Pre­no­ve
v Duhu v ljub­ljan­ski nadško­fi­ji. Pou­da­ril
je, da je tre­ba pri iz­bi­ri lju­di za do­ločene
na­lo­ge gle­da­ti na to, koga na tem me­stu
želi Bog. Po­mem­bna je pri­prav­lje­nost
in od­pr­tost kan­di­da­tov kot tudi čla­nov
du­hov­ne­ga toka nas­ploh, služiti Bogu in
nje­go­vim načrtom, pred­vsem pa za de­lo­
va­nje Božje milosti v njih. Za to je tre­ba
KVIZ
ve­li­ko mo­li­ti, se pu­sti­ti vo­di­ti Sve­te­mu
Duhu, pri­sluh­ni­ti, kaj go­vo­ri, koga želi
na do­ločenem me­stu.
Ta mi­sel je bila ključna pri vo­li­tvah
na­sled­ni­ka Ja­ne­za Cer­kov­ni­ka, ka­te­re­
mu se iz­te­ka šti­ri­let­ni man­dat koor­di­
na­tor­ja Pre­no­ve v Duhu v ljub­ljan­ski
nadško­fi­ji. Skle­nje­no je bilo, po­tem ko
so nav­zoči pred­la­ga­li več imen, da se
za pred­la­ga­ne čim več moli, po­se­bej
še na srečanju ani­ma­tor­jev ko­nec
maja v domu du­hov­nih vaj na Lju­be­l­
ju, do­končna od­ločitev pa sprej­me na
taj­nem gla­so­va­nju 6. ju­ni­ja v Ljub­lja­ni.
Novi koor­di­na­tor naj bi bil pred­vsem
pri­prav­ljen služiti du­hov­ne­mu toku
in Cerk­vi na Slo­ven­skem s svo­ji­mi da­
ro­vi in Božjo po­močjo, v du­hov­ni tok
naj bi pri­ne­sel nov žar, ki ga pri­manj­
ku­je, vo­ljo in za­gon.
Po­pol­dan­sko evan­ge­li­za­cijsko
srečanje na Teo­loški fa­kul­te­ti se je
začelo s slav­lje­njem, du­hov­ni­mi mi­sli­
mi, med nji­mi tudi Ja­ne­za Cer­kov­ni­ka,
pričeva­njem Ma­ri­je iz Dra­velj, vrh pa
je do­se­glo z go­vo­rom du­hov­ni­ka To­ni­
ja Kme­ta o ev­ha­ri­sti­ji, mašno da­ri­tvi­jo
in mo­li­tvi­jo za oz­drav­lje­nje. Toni Kmet
je nav­zočim po­sta­vil zelo zah­tev­no
vprašanje: Ali ste pri­prav­lje­ni dati
živ­lje­nje za dru­ge­ga? Za Hr­va­ta, na
pri­mer, evan­ge­ličana, hin­duj­ca, mu­sli­
ma­na, bu­di­sta? Je­zus ga je dal za­nje, pa
tudi za nas, da bi nas rešil gre­ha, da se
lah­ko zve­ličamo. Mi pa ...? Da bomo
zmo­gli to na­re­di­ti, bomo bolj Kri­stu­so­
vi, je Toni Kmet pri­sot­ne po­va­bil, naj
vsak dan mo­li­jo, be­re­jo Sve­to pi­smo in
živ­lje­nje­pi­se svet­ni­kov, pro­si­jo po­moči
Ma­ri­jo, svet­ni­ke, gre­do en­krat me­
sečno k spo­ve­di, se ob pet­kih po­sti­jo,
si pri­zadeva­jo za edi­nost med se­boj in
z dru­gi­mi krist­ja­ni, živi­jo čisto.
Da je »Božja lju­be­zen čudo­vi­ta«,
so šte­vil­ni nav­zoči po­tr­di­li ne le s pe­s­
mi­jo, mar­več pred­vsem pri maši, pri
skup­ni mo­li­tvi po njej pod To­ni­je­vim
vods­tvom pa Je­zu­sa pro­si­li za dar
pet­ja v jezi­kih in oz­dra­vi­tve od naj­raz­
ličnejših bo­lez­ni.
Zau­pa­nje
Zau­pa­nje je zelo tež­ka na­lo­ga. Več­krat mi­sli­mo, da sami zmo­re­mo, pa je naš po­
gled preo­zek, da bi vi­de­li pra­vo re­sni­co. Zato vča­sih Gos­pod od nas zah­te­va ko­rak
v veri. Samo v Nje­go­vi mo­či ga zmo­re­mo. Adam in Eva nam v tej dr­ži ni­sta zgled,
Noe in Abra­ham pa zelo do­ber.
1. Ali do­volj do­bro poz­na­mo Abra­ha­mo­vo
zgod­bo? Ko­li­ko si­nov je imel Abra­
ham?
a) 2 si­no­va
b) 8 si­nov
c) 6 si­nov
2. Ko­li­ko ča­sa je Noe v zau­pa­nju pre­ži­
vel na bar­ki?
a) 40 dni in 40 no­či
b) Od 17. dne l. me­se­ca do 17. dne 11. me­
se­ca na­sled­nje­ga leta
c) Ko je imel Noe šest­sto let in do nje­go­ve­
ga šest­sto­pr­ve­ga leta in pol
Iz­med pris­pe­lih pra­vil­nih re­ši­tev bomo
vsak me­sec iz­žre­ba­li tri na­gra­jen­ce, ki
bodo pre­je­li knjiž­ne na­gra­de. Iz­pol­nje­
ne in na do­pi­sni­co na­lep­lje­ne ku­po­ne
pri­ča­ku­je­mo na na­slovu ured­niš­tva (glej
ko­lo­fon) naj­ka­sne­je do 20. v me­se­cu.
Pra­vil­ne re­ši­tve za kviz v maj­ski šte­vil­ki
se gla­si­jo: B C A A C
Knjiž­ne na­gra­de, ki jih do­bi­te po po­šti,
to­krat prej­meta obe sodelujoči: Kar­me­la
Ra­do­va­no­vi­ć, Nova Go­ri­ca in Ka­ta­ri­na
Pirc, Kranj. Na­gra­jen­kama če­sti­ta­mo!
Kviz pri­prav­lja Mo­ni­ka Cvirn
3. Kdaj so ljud­je za­če­li kli­ca­ti Gos­po­do­
vo ime?
a) Za­čel je Abra­ham
b) Ko je Noe iz­sto­pil iz bar­ke
c) Po­tem ko je Eva ro­di­la Seta
4. Ka­te­ri Ju­dov kralj je naj­bolj zau­pal
v Gos­po­da? »... med vse­mi Ju­do­vi­mi
kra­lji za njim ni bilo nje­mu ena­ke­ga,
pa tudi med ti­sti­mi ne, ki so bili pred
njim.« (2 Kr 18,5)
a) Sa­la­mon
b) Ezekíja
c) Da­vid
5. Pa­vel Te­sa­lo­ni­ča­nom pra­vi: »Kaj­ti na­
še spod­bujanje ne iz­vi­ra iz zab­lo­de, ne
iz ne­či­stih na­gi­bov, ne iz zvi­jač­no­sti,
am­pak tako oz­na­nja­mo, ka­kor nas je
imel Bog za vred­ne, da nam zau­pa …:
pri tem pa ne sku­ša­mo uga­ja­ti lju­dem,
am­pak Bogu, ki preiz­ku­ša na­ša srca.«
Kaj pa je Bog zau­pal nam?
a) Evan­ge­lij
b) Bož­jo be­se­do
c) Bož­je za­po­ve­di
KUPON – JUNIJ 2009
VPRAŠANJE
ODGOVOR (A, B ali C)
1.
2.
3.
4.
5.
Ime in
priimek:
Naslov:
Jože Pa­vlič
PRENOVA JUNIJ 2009
21
Ob­ve­sti­la
>>> Ju­nij­sko srečanje no­vo­meških občes­tev
Red­no me­seč­no sre­ča­nje Pre­no­ve v Duhu za no­vo­meš­ko
ško­fi­jo bo dru­go ne­de­ljo v ju­ni­ju, to je 14. ju­ni­ja ob 17. uri v
Za­vo­du Fri­de­ri­ka Ba­ra­ge v Šmi­he­lu. Vab­lje­ni!
>>> Ma­ša za umr­le pred­ni­ke in so­rod­ni­ke v Ljub­lja­ni
Ma­ša za ne­sreč­no umr­le pred­ni­ke in so­rod­ni­ke bo v cerk­vi Kri­
stu­so­ve­ga uč­lo­ve­če­nja v Drav­ljah v po­ne­de­ljek, 15. ju­ni­ja,
ob 19.30. Da­ro­val jo bo p. Ma­ri­jan Šef. Vab­lje­ni!
>>> Ju­nij­sko sre­ča­nje v Slomš­ko­vi dvo­ra­ni
Me­seč­no sre­ča­nje MO PVD ma­ri­bor­ske nadš­ko­fi­je bo v
ne­de­ljo, 28. ju­ni­ja 2009, ob 15. uri, v Slomš­ko­vi dvo­ra­ni v
Ma­ri­bo­ru. Vo­dil ga bo Zo­ran Ko­de­la. Vab­lje­ni!
>>> Mo­li­tve­na sre­ča­nja na Oba­li
Mo­li­tve­na sre­ča­nja so za vse žup­ni­je na Oba­li skup­na. Vab­
lje­ni v Ber­to­ke, in si­cer ob sre­dah ob 19.30. Mo­li­tev se pod
du­hov­nim vods­tvom Nika Rup­ni­ka zač­ne s sve­to ma­šo in
na­da­lju­je s slav­lje­njem. Vsa­ko zad­njo sre­do v me­se­cu pa ste
vab­lje­ni v So­čer­go, kjer je po slav­lje­nju ob 18. uri ma­ša za
oz­drav­lje­nje dru­žin­ske­ga deb­la.
Ob­veš­ča­mo vas še, da se MO v Ilir­ski Bi­stri­ci na novo zbi­ra
vsak dru­gi to­rek v me­se­cu po ve­čer­ni ma­ši, ki je po­zi­mi ob 17.
uri, v po­let­nem ča­su pa ob 19. uri v cerk­vi Sv. Ju­ri­ja v Ilir­ski
Bi­stri­ci. Vab­lje­ni!
>>> In­for­ma­ci­je o de­jav­no­stih Pre­no­ve v Duhu
ma­ri­bor­ske nadškofije
Vse in­for­ma­ci­je o de­jav­no­stih Pre­no­ve v Duhu v ma­ri­bor­ski
nadš­ko­fi­ji do­bi­te pri Ja­ne­zu Ob­la­ku: 031/520-315. Ve­se­li
bomo vseh va­ših vpra­šanj, po­bud in pred­lo­gov.
>>> Pre­no­va v Duhu v no­vo­meški ško­fi­ji
Kon­tak­ti tre­nut­no samo prek e-po­šte, koor­di­na­tor: mar­jan­@
dvor­nik.org; po­moč­nik: ma­ri­jan.juch­@te­le­mach.net; taj­ni­ca:
Ma­rin­ka Koc­jan, tel.: 041/379-278.
>>> Pi­sar­na Pre­no­ve v Duhu ljub­ljanske nadško­fi­je
Uli­ca sta­re pr av­de 11
1000 Ljub­lja­na
Tel.: 01/43-99-793 in
031/479-318 (samo v ča­su urad­nih ur)
E-na­slov: pre­no­va.lj­@gmail.com
Urad­ne ure so vsak po­ne­de­ljek, in si­cer do­pold­ne od 9. do
11. ure, po­pold­ne pa od 15. do 17. ure, ko vam je za vse
in­for­ma­ci­je o mo­li­tve­nih ob­čes­tvih, se­mi­nar­jih, ani­ma­tor­jih in
li­te­ra­tu­ri na vo­ljo Sa­bi­na. Tu si lah­ko iz­po­so­di­te do­ma­čo in tujo
li­te­ra­tu­ro ter ka­se­te s se­mi­nar­jev, og­le­da­te in ku­pi­te pa lah­ko
tudi vse knji­ge, iz­da­ne pri Pre­no­vi.
22
PRENOVA JUNIJ 2009
>>> Pi­sarna društva slo­ven­ske Pre­no­ve v Duhu
Obrež­na 1, 2000 Ma­ri­bor
E-na­slov: prenova.v.duhu@rkc.si
Tel.: 02/420 11 37
Urad­ne ure: vsak to­rek in če­tr­tek od 14. do 16. ure
Ani­ta vas ali vaš klic z ve­se­ljem pri­ča­ku­je!
Z do­vo­lje­njem in bla­go­slo­vom cerk­ve­nih pred­stoj­ni­kov
Pre­no­va v Duhu pri­re­ja
v cerk­vi sv. Mar­ka
na Mar­kov­cu v Ko­pru
19., 20. in 21. ju­nija 2009
du­hov­ni se­mi­nar
z na­slo­vom
RAST V DUHU
Se­mi­nar bo vo­dil o. Ja­mes Ma­njac­kal
iz reda bra­tov sv. Frančiška Sa­leškega
Pro­gram:
•pe­tek in so­bo­ta: za­če­tek ob 9. uri,
sklep ob 18. uri s sve­to ma­šo
•ne­de­lja: zače­tek ob 9. uri,
sklep ob 17. uri s sve­to ma­šo
Več in­for­ma­cij o se­mi­nar­ju do­bi­te na gsm: 041/624-601,
na e-na­slo­vu: tsre­br­nic­@gmail.com
in na splet­nih stra­neh http://pre­no­va.rkc.si/ ali
http://www.jma­njac­kal.net/
O. Ja­mes Ma­njac­kal
bo imel se­mi­nar tudi
na Ku­rešč­ku
10.–12. julija 2009
V letu mla­dih na se­mi­nar še
po­se­bej va­bljeni mladi!
Mo­li­tev za
bla­go­slov se­mi­nar­ja
o. Ja­me­sa Ma­njac­ka­la
Ne­beš­ki Oče, ti si po­slal na Zem­ljo
svo­je­ga edi­no­ro­je­ne­ga Sina, da
bi re­šil vse lju­di. Poš­lji na Zem­ljo
– in še po­se­bej na ta se­mi­nar
– svo­je­ga Sve­te­ga Duha, da bodo
vsi ljud­je spoz­na­li Je­zu­sa kot
edi­no pot, kot edi­no re­sni­co in kot
živ­lje­nje ter tako priš­li do pol­no­sti
odre­še­nja. Ve­ru­je­mo, da nih­če ne
more pri­ti k Je­zu­su, če ga ti ne pri­
teg­neš. Zato te pri­srč­no pro­si­mo,
da vse lju­di pri­teg­neš k svo­je­mu
Sinu Je­zu­su.
Pri tej proš­nji se ne za­na­ša­mo na
svo­je za­slu­ge, tem­več na za­slu­že­
nje, ki ga je Je­zus pri­dobil s pre­lit­
jem svo­je dra­go­ce­ne krvi na kri­žu,
in na pri­proš­njo nje­go­ve in na­še
Ma­te­re De­vi­ce Ma­ri­je. Amen.
O b­ve­sti­la
POLLETNI KOLEDAR
NAPOVEDNIK
• Du­hov­ni se­mi­nar, pri­prav­lja in nanj vabi Cen­ter Kra­lji­ce miru
Ku­reš­ček, ki ga bo na Ku­rešč­ku pod ge­slom Rast v Duhu
vo­dil o. Ja­mes Ma­njac­kal, bo od pet­ka, 10., do ne­de­lje, 12.
ju­li­ja 2009. Vstop bo prost, več in­for­ma­cij pa lah­ko naj­de­te na
www.kurescek.org.
• V od­me­vu leta apo­sto­la Pa­vla naj bo vsa­ke­mu vo­di­te­lju in ani­
ma­tor­ju PVD dana mož­nost, da se v ti­ši­ni z Bo­gom iz­gra­ju­je v
no­tra­njem člo­ve­ku. Tako sta po­le­ti na vo­ljo dve mož­no­sti:
1. od so­bo­te, 1. av­gu­sta (za­če­tek ob 12. uri), do če­trt­ka,
6. av­gu­sta (do ko­si­la) na Mi­ren­skem Gra­du
2. od po­ne­delj­ka, 31. av­gu­sta (za­če­tek ob 18. uri), do sobote,
5. sep­tem­bra (do ko­si­la), pri Sve­tem Duhu nad Škof­jo Loko
To so oseb­no vo­de­ne du­hov­ne vaje po me­to­di sv. Ig­na­ci­ja
Lo­jol­ske­ga v ti­ši­ni, z ele­men­ti ka­riz­ma­tič­ne skup­ne mo­li­tve
in ado­ra­ci­je. Šte­vi­lo ude­le­žen­cev je ome­je­no: do 20. Va­bi­lo
ve­lja vo­di­te­ljem in ani­ma­tor­jem iz vse Slo­ve­ni­je. Sprem­lje­val­ca:
p. Ma­ri­jan Šef DJ in p. Mio Keki­ć DJ.
Pri­ja­ve spre­je­ma­ta: p. Mio Keki­ć na 031/368-769, ali
na e-na­slov: mio.kekic@gmail.com in Ma­ri­ja Bu­ko­vec na
031/810-617, ali na e-na­slov: marija.bukovec@siol.net
• Vse­slo­ven­sko sre­ča­nje Pre­no­ve v Duhu 2009 bo v so­bo­to,
24. ok­to­bra, v Drav­ljah v Ljub­lja­ni.
Go­sto­va­nje za­kon­cev Tur­bitt v
Slo­ve­ni­ji od 14. do 31. ju­li­ja 2009
da­tum
14. 7. 2009
15.–19. 7. 2009
19. 7. 2009
20. 7. 2009
21. 7. 2009
22. 7. 2009
23. 7. 2009
24.–26.7. 2009
27.–31.7. 2009
ak­tiv­nost
pri­hod v Slo­ve­ni­jo in od­hod v MB
oz­na­nje­va­nje po MO v MB in CE ško­fi­ji
zve­čer od­hod v Vi­pa­vo
MO Vi­pa­va
MO Ka­pe­la
MO Ber­to­ki
MO Šmar­je
du­hov­ne vaje za ani­ma­tor­je iz vse SI
oz­na­nje­va­nje v MO po LJ in NM ško­fi­ji
ško­fi­ja oz. MO
Ma­ri­bor
Ma­ri­bor
Ko­per
Ko­per
Ko­per
Ko­per
Ko­per
Stič­na
Novo me­sto in
Ljub­lja­na
Za obisk po­sa­mez­nih mo­li­tve­nih ob­če­stev se bodo do­
go­vo­ri­li koor­di­na­tor­ji v po­sa­mez­nih ško­fi­jah. Za du­hov­ne
vaje za ani­ma­tor­je, ki bodo z za­kon­ce­ma Tur­bitt od 24. do
26. ju­li­ja 2009 se je tre­ba pri­ja­vi­ti Sa­bi­ni Ko­ro­šec na tel.:
031/479-318, oz. na e-na­slov: sabina.korosec@siol.net ali
prenova.lj@gmail.com do 16. ju­li­ja 2009.
Cena ce­lot­ne dnev­ne os­kr­be s hra­no in spa­njem zna­ša
17 EUR. Ne pre­zri­te: po­stelj­ni­no pri­ne­si­te s se­boj.
sre­čanj in izo­bra­že­vanj Pre­no­ve v Duhu
No­vo­meš­ka ško­fi­ja
• Se­mi­nar­ji za živ­lje­nje v Duhu bodo jeseni v treh žup­ni­jah:
v Žu­žem­ber­ku bo za­če­tek v to­rek, 6. ok­to­bra po ve­čer­ni ma­ši v
žup­nij­ski dvo­ra­ni, v Šem­pe­tru-Oto­čec prav tako v to­rek, 6. ok­to­bra
po ve­čer­ni ma­ši, v Bru­sni­cah pa v pe­tek, 25. sep­tem­bra po
ve­čer­ni ma­ši. Po­va­bi­te znan­ce in pri­ja­te­lje.
• De­lav­ni­ca za ani­ma­tor­je bo na praz­nik, 15. av­gu­sta ob
14. uri v Mir­ni Pe­či in bo hkra­ti mo­li­tve­na pri­pra­va za us­pe­šno
iz­ve­de­ne se­mi­nar­je. Ude­le­ži­te se je v čim več­jem šte­vi­lu!
Pa­ray-le-Mo­nial
2009
od 24. do 31. ju­li­ja
Čas za pri­ja­vo na ro­ma­nje v fran­co­ski
Pa­ray-le-Mo­nial se iz­te­ka, zad­nje pri­ja­
ve zbi­ra: Maj­da Gan­zit­ti, Čo­po­va 13,
2310 Slo­ven­ska Bi­stri­ca.
PRIJAVNICA za ro­ma­nje v Pa­ray-le-Mo­nial 2009:
ime in prii­mek:
rojst­ni da­tum:
na­slov:
pošt­na šte­vil­ka:
po­šta:
te­le­fon:
e-na­slov:
Sem član(ica) mo­li­tve­ne­ga ob­čes­tva Pre­no­ve v Duhu (ob­kro­ži: DA / NE)
od leta: (če si član MO) v žup­ni­ji: Sem ani­ma­tor(ka) (ob­kro­ži: da / ne ), v Pa­ray ro­mam: pr­vič / po­nov­no
Na av­to­bus že­lim vsto­pi­ti na tra­si Ma­ri­bor–Ljub­lja­na–meja z Ita­li­jo (gle­de na
pri­ja­ve v Se­ža­ni ali Go­ri­ci – spo­ro­čim ka­sne­je!) v kra­ju:
Akon­ta­ci­ja 100,00 EUR (bo) vpla­ča­na dne:
Mo­re­bit­ni dar za se­stre in bra­te:
Pod­pis:
PRENOVA JUNIJ 2009
23
In ker je mož, ki ga
vi­di­te in poz­na­te,
ve­ro­val v nje­go­vo
ime, mu je to ime
dalo moč; in vera, ki
pri­ha­ja po njem, mu
je vr­ni­la po­pol­no
zdrav­je, ka­kor ste vsi
vi­de­li na last­ne oči.
Apd 3,16