kanja, naš苔 ujeda kanja,

Ka­nja,
na­ša uje­da
K
a­nja (Bu­teo bu­teo) se v
hu­dih zi­mah po­jav­lja
ob kr­mil­ni­cah, po­stav­
lje­nih na ro­bu po­de­želj­skih
na­se­lij. Vi­so­ka snež­na ode­ja in
niz­ke tem­pe­ra­tu­re ka­nji pre­pre­
ču­je­jo lov ma­lih tal­nih se­sal­cev
na odpr­tih kme­tij­skih povr­ši­
nah, kjer si­cer ži­vi. H kr­mil­ni­
cam jo pri­teg­ne vr­vež ptic, pri
ka­te­rih se na­de­ja ulo­va. Ka­nja
ni spe­cia­li­zi­ra­na za lov ma­lih
ptic pevk, za kaj ta­ke­ga je pre­
ve­li­ka in pre­po­ča­sna. V ve­li­ki
mno­ži­ni ptic, ki se zbi­ra­jo oko­li
kr­mil­nic, pa se po­go­sto znaj­de
kakš­na osla­be­la ali ra­nje­na pti­
ca, ki jo z ma­lo sre­če ka­nja lah­
ko uja­me. Ker ka­nja ni ple­ni­lec
ma­lih ptic pevk, se je te ne bo­ji­
jo pre­več, na hi­tro se ji ogne­jo
in ne­mo­te­no obi­sku­je­jo kr­mil­
ni­co. Če ima­mo po­leg kla­sič­ne
kr­mil­ni­ce na ve­jah sad­ne­ga in
okra­sne­ga drev­ja obe­še­ne ko­se
ži­val­ske maš­čo­be, se bo ka­nja
hra­ni­la na maš­čo­bi in se za osta­
le pti­ce ne bo kaj pri­da zme­ni­
la. Ka­njo za­ra­di nje­ne ve­li­ko­sti
in gra­ci­o­zno­sti hi­tro opa­zi­mo
28
in ta­koj po­sta­ne pred­met na­še
po­zor­no­sti.
Ka­nja je najš­te­vilč­nej­ša in sploš­
no raz­šir­je­na evrop­ska uje­da.
Po zad­nji oce­ni ži­vi v Evro­pi
na za­čet­ku gnez­dil­ne se­zo­ne
4 mi­li­jo­ne pa­rov. Glav­ni­no po­
pu­la­ci­je pred­stav­lja pod­vr­sta,
ki na­se­lju­je ce­lin­sko Evro­po
in Bal­kan. Na Sre­do­zem­skih in
Ka­nar­skih oto­kih ter Azo­rih pa
ži­vi še 5 pod­vr­st, step­sko Azi­jo,
Ja­pon­sko in Afri­ko po­se­lju­je še
5 pod­vr­st. Za­en­krat je skup­no
šte­vi­lo pod­vr­st ka­nje 11, ven­dar
ta šte­vil­ka naj­ver­jet­ne­je ni konč­
na, saj je ze­lo ver­jet­no, da bo­do
na­dalj­nje ra­zi­ska­ve kakš­no pod­
vr­sto pre­po­zna­le za sa­mo­stoj­no
vr­sto.
V na­ših kra­jih je ka­nja stal­ni­ca
in kla­tež, ko­nec po­let­ja se na­
šim ka­njam pri­dru­ži­jo po­pu­la­
ci­je iz se­ver­ne Evro­pe, ki k nam
pri­de­jo na pre­zi­mo­va­nje. Se­ver­
ne ka­nje se se­li­jo s po­moč­jo ter­
mič­nih in po­boč­nih ve­trov, ki
so ko­nec avgu­sta in sep­tem­bra
še do­volj moč­ni in po­go­sti, da
omo­go­či­jo lah­ko se­li­tev na jug.
Naš so­de­la­vec Ivan Esen­ko s ka­njo tik
pred izpu­stom v svo­bo­do. Na­šel jo je
ra­nje­no ob avto­ce­sti in jo poz­dra­vil.
Na enak na­čin se se­li­jo tu­di dru­
ge vr­ste ujed in štor­klja.
Ka­nja je sred­nje ve­li­ka uje­da
z dol­ži­no 50 do 55 cm. Sa­mi­ce
so ma­lo več­je od sam­cev s te­žo
do 1200 gra­mov, sam­ci teh­ta­jo
do 850 gra­mov, raz­pon kril je
120 do 140 cm. Bar­va per­ja je ti­
pič­na za uje­de, prev­la­du­je­jo r­ja­
vo-be­lo li­sa­sti in pa­sa­sti vzor­
ci, no­ge in voš­če­ni­ca klju­na so
ru­me­ni. Sa­mec in sa­mi­ca se v
bar­vi per­ja ne raz­li­ku­je­ta. Za
ka­njo je zna­čil­no, da se po­jav­
lja v ve­li­kem spek­tru barv­nih
raz­li­čic, od sko­raj po­pol­no­ma
be­le do izra­zi­to tem­no r­ja­ve
bar­ve. Med le­tom so le­po vid­
ne ve­li­ke ši­ro­ke pe­ru­ti in kra­
tek rep.
Ha­bi­ta­ti ka­nje so odpr­ta kul­tur­
na kra­ji­na, se­no­žet­ni trav­ni­ki
in red­ki goz­do­vi z goz­dni­mi ja­
sa­mi. Go­stih se­sto­jev iglav­cev in
vi­so­ko­gor­ja se izo­gi­ba. Gnez­di
v vr­ho­vih dre­ves vsaj 15 me­trov
vi­so­ko. Ve­li­ko ploš­ča­to gnez­do
s pre­me­rom 1 me­tra je zgra­je­no
iz vej in drač­ja, skrom­no post­la­
no s tra­vo, ma­hom, dla­ko in list­
Fo­to: osebni arhiv Ivana esenka
ptice
jem. Let­no ima eno le­glo z 2 do 3
jaj­ci. Va­lje­nje tra­ja 34 do 35 dni,
va­li sa­mo sa­mi­ca. V tem ča­su jo
sa­mec hra­ni in pred vsi­ljiv­ci bra­
ni te­ri­to­rij ve­li­ko­sti prib­liž­no 1
kva­drat­ni ki­lo­me­ter. Mla­di­či so
ob izva­lit­vi po­kri­ti z r­jav­ka­sto
be­lim pu­hom, pr­vo per­je do­bi­
jo še­le oko­li 12. dne. V gnez­du
osta­ne­jo do­ber me­sec in na­to so
sku­paj s star­ši še en me­sec. Mla­
de ka­nje po­sta­ne­jo sa­mo­stoj­ne
sre­di po­let­ja.
Pre­hra­na ka­nje je ze­lo ra­zno­li­
ka, njen plen so polj­ske in goz­
dne mi­ši, vo­lu­har­ji, kr­ti, pod­ga­
ne, ža­be, oslab­lje­ne ma­le pti­ce,
pla­zil­ci, de­žev­ni­ki, po­zi­mi na
ce­sti po­vo­že­ne ži­va­li. Svoj plen
ve­či­no­ma lo­vi s pre­že, za kar
upo­ra­bi dalj­no­vo­de, fi­žo­lo­ve
pa­li­ce, sle­me­na stavb in izpo­
stav­lje­ne ve­je vi­so­kih dre­ves. V
sonč­nem vre­me­nu lo­vi tu­di iz
zra­ka ta­ko, da ja­dra v ter­mič­nih
ste­brih in opa­zu­je te­ren pod se­
boj. Pri ja­dra­nju se po­go­sto ogla­
ša z gla­snim “mi­jav­ka­njem“, ki
je po­dob­no mač­je­mu.
A­lek­san­der Pri­te­kelj
7dni_03/2011
ptice
Še bo zi­ma
Zad­nji te­den nam je pos­tre­gel s ta­ko vi­so­ki­mi tem­pe­ra­tu­ra­mi za
ta let­ni čas, da v kr­mil­ni­cah na­en­krat ni bi­lo več to­li­ko “pro­me­
ta“, zdaj pa nam zi­ma ka­ni spet po­ka­za­ti le­de­ne zo­be. In če­tu­di
se je te dni zde­lo, da pti­ce že bolj za­ni­ma gnez­de­nje kot hra­na
- od pov­sod je bi­lo sli­ša­ti pet­je, s ka­te­rim pti­ce ozna­ču­je­jo svoj
te­ri­to­rij - se bli­ža za­nje trd čas, ko bo­do po­ča­si poš­le tu­di vse
za­lo­ge ja­go­di­čev­ja na gr­mov­ni­cah in dre­ve­sih. Ta­krat ne sme­mo
po­za­bi­ti na­nje.
Ve­se­li smo fo­to­gra­fij, ki jih po­ši­lja­te na splet­no stran akci­je Go­
sti­mo pti­ce po­zi­mi - mno­ge so pra­ve moj­stro­vi­ne, ve­se­li pa smo
vseh, saj go­vo­ri­jo predv­sem o tem, da opa­zi­te še kaj več kot zgolj
“le­po­te“ po­troš­ništ­va.(gl)
No, to pa je po­seb­ne vr­ste “kr­mil­
ni­ca“ za vra­ne, ki jih je pri hra­nje­
nju za­lo­til To­ne Tre­bar iz Kra­nja.
Pa­tri­ci­ja Pre­mrov iz Hru­šev­ja pi­še,
da je sko­zi okno opa­zo­va­la ptič­jo
go­sti­jo. In pri­ti­sni­la na spro­ži­lec.
To je pa se­stav­lje­na fo­to­gra­fi­ja Ga­bri­je­le
Pleš­ko-Go­renc iz Stu­den­ca pri Sev­ni­ci.
“Pro­me­ta“ je očit­no ve­li­ko.
Fo­to­gra­fi­jo go­sti­je v gli­ne­
ni kr­mil­ni­ci nam je po­slal
Oto Bir­sa iz Ma­ri­bo­ra.
Naj­prej se je tre­ba pre­
pri­ča­ti, da je v kr­mil­ni­
ci var­no. Fo­to: Vin­ko
Per­nek iz Ma­ri­bo­ra.
30
7dni_03/2011
Dol­go­rep­ke so priš­le na
po­va­bi­lo Ro­zi­ke Zem­ljič
iz Kam­niš­ke gra­be.
Go­sti­li smo tu­di vr­bjo
si­ni­co, nam je na­pi­sa­la
Ire­na Se­ni­čar iz Ptu­ja.
Ta fo­to­gra­fi­ja Mi­la­na Osoj­ni­ka iz Zgor­nje Vel­ke pa zah­te­va krat­ko
po­ja­sni­lo. V prejš­nji šte­vil­ki smo na­mreč za­pi­sa­li, da je na kr­miš­
če pri­va­bil ka­njo. Kar vi­di­mo na sli­ki, nas je opo­zo­ril so­de­la­vec
Ivan Esen­ko, pa ni ka­nja, ampak sko­bec, ki ga je pri­va­bi­la hra­na.
Le da so ta hra­na pti­ce pev­ke, za­to v kr­mil­ni­ci ni rav­no za­že­len
gost. Avtor­ju pa če­stit­ke za odlič­no fo­to­gra­fi­jo, do­da­ja Ivan.
V ta­ko čed­no zgra­je­no in oprem­lje­no
re­sta­vra­ci­jo pa je tre­ba več­krat pri­ti.
Fo­to: Po­lo­na Li­pič iz Ka­la nad Ka­na­lom.
Stol­ni­ko­vi iz Gor­nje Rad­go­ne so
nam po­sla­li “po­let­no“ fo­to­gra­fi­jo,
ko je bi­lo tre­ba s hra­nje­njem re­ši­ti
živ­lje­nje ce­le­mu per­na­te­mu le­glu.
7dni_03/2011
31