žepni vodnik za obravnavo nujnih stanj
Transcription
žepni vodnik za obravnavo nujnih stanj
žepni vodnik za obravnavo nujnih stanj 2. dopolnjena izdaja Avtor naslovne fotografije: Miha Kovač Literatura in viri: 1. American College of Emergency Physicians. Alabama Chapter. International Trauma Life Support, 6th edition. New Jersey, 2008 2. Prehospital Trauma Life Support – 5th ed. Mosby, American College Of Surgeons et all, 2002. 3. www.pyng.com/products/index.php 4. www.ps-med.com 5. http://www.weimann.de/en/emergency_home/information_portal_emergency/downloads_emergency/user_manuals_emergency 6. http://www.mdcalc.com 7. Smernice za oživljanje evropskega sveta za reanimacijo. Slovenski prevod: Slovensko združenje za urgentno medicino. Ljubljana, 2010. 8. Jana Frelih, vročinski krči, Navodila staršem otrok, ki so imeli vročinske krče; UKC Ljubljana; KO za otroško, mladostniško, razvojno nevrologijo 9. Primož Velikonja; Obravnava poškodovanca v prometni nesreči, SZUM; Urgentna medicina 14 – izbrana poglavja, Portorož 2007 10. Igor Crnić, Anton Komljanec, Nadzor dihanja, asistirana in umetna ventilacija v predbolnišničnem okolju, Nujni ukrepi v predbolnišnični NMP, Kranjska Gora, april 2006 11. Grmec. Š (ur.). Nujna stanja, peta izdaja. Ljubljana: Združenje zdravnikov splošne medicine SZD, 2008 ODRASLI Interna medicina Zahvalil bi se vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri nastanku Žepnega vodnika za obravnavo nujnih stanj. Damjan Remškar Opozorilo: Žepni vodnik za obravnavo nujnih stanj je zasnovan kot opomnik in ni nadomestilo za strokovno literaturo s področja nujnih stanj. Uporabnik Žepnega vodnika za obravnavo nujnih stanj je dolžan pridobiti dodatno znanje in se usposobiti za izvajanje postopkov, ki so opisani v njem. Avtorji in založnik ne prevzemajo nobene odgovornosti za poškodbe in/ali škodo osebam ali lastnini, kot posledico obveznosti v zvezi s priročnikom, malomarnosti ali drugega. Avtorji prav tako ne prevzemajo nobene odgovornosti zaradi uporabe ali izvedbe katerekoli metode, pripomočka, navodil ali idej vsebovanih v pričujočem gradivu. ODRASLI Poškodbe Tisk omogočil: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Lek d.d., Aform d.o.o. Zaposleni v nujni medicinski pomoči se pri svojem vsakodnevnem delu srečujemo z različnimi priročniki, ki vsebujejo informacije o določeni bolezni, o določenem proizvodu. Pred vami je 2. dopolnjena izdaja Žepnega vodnika za obravnavo nujnih stanj, ki je nastal kot posledica nenehnih sprememb in razvoja na področju medicine in zdravstva. Odziv mnogih zaposlenih v zdravstvu na 1. izdajo Žepnega vodnika za obravnavo nujnih stanj je bil zelo dober in kaže, da je dosegel svoj namen in dokazal uporabnost. Upam, da bo 2. dopolnjena izdaja Žepnega vodnika presegla 1. izdajo, tako po uporabnosti kot po sprejetosti med zdravstvenimi delavci. ODRASLI Splošno Oblikovanje: Starling d.o.o., Vrhnika Uvod OTROCI Interna medicina Strokovna recenzija: Vasilij Cerar, Anita Prelec, Mojca Grošelj Grenc, Dušan Vlahovič OTROCI Poškodbe Prispevki: Dajna Buić-Rerečić, Denis Gorjup, Tone Gros, Monika Grünfeld, Anton Posavec, Damjan Remškar, Robert Sabol, Lucija Šarc, Primož Velikonja, Marko Zelinka OTROCI Splošno Zbral in uredil: Damjan Remškar ODRASLI OTROCI ODRASLI Interna medicina Interna medicina Dodatni postopki oživljanja odraslih....................................................................... Bradikardije ........................................................................................................................ Tahikardije z ozkimi QRS-i............................................................................................ Tahikardije s širokimiQRS-i .......................................................................................... Ukrepanje pri AKS............................................................................................................ Motnje ritma (posnetki motenj rima) ...................................................................... Postopek defebrilacije ................................................................................................... Postopek sinhronizirane kardioverzije ................................................................... Postopek neinvazivnega spodbujanja srca......................................................... Pregled bolnika po ABCDE .......................................................................................... ICV (tromboliza)................................................................................................................. Hlajenje po primarnem srčnem zastoju na terenu.......................................... Posebnosti pri reanimaciji (podhladitev, nosečnice, narkomani) .............. Zdravljenje poslabšanja astme ................................................................................. Ukrepi pri anafilaktični reakciji .................................................................................. Porod ..................................................................................................................................... Poškodbe Prvi pristop k poškodovancu po ITLS...................................................................... Dermatomska karta....................................................................................................... Intraosalna pot pri odraslih ....................................................................................... Opekline ............................................................................................................................... Splošno RSI Zdravila......................................................................................................................... Kortikosteroidi ................................................................................................................... Opioidi................................................................................................................................... Vazopresorji na terenu.................................................................................................. Lestvice za ocenjevanje stanja zavesti pri odraslih......................................... Nastavitev parametrov na respiratorju ................................................................ Kapnometrija (referenčne vrednosti)...................................................................... Prisilna hospitalizacija ................................................................................................... Pristop na kraj nesreče z nevarnimi snovmi ....................................................... Interna medicina Dodatni postopki oživljanja otrok ............................................................................ Vročinski krči...................................................................................................................... Poškodbe Opekline .............................................................................................................................. Poškodbe (osnovni pristop k otroku, pregled poškodovanega otroka, oskrba, imobilizacija, …)................................................................................................. Intraosalna pot pri otrocih .......................................................................................... Splošno Zdravila v NMP .................................................................................................................. Razpredelnice (Apgarjeva, GCS, vitalne funkcije, …)......................................... Bistvene formule (izračun bolusa tekočin, starosti, teže, velikosti tubusa) .... Nastavitev parametrov na respiratorju ............................................................... Kapnometrija (referenčne vrednosti)...................................................................... Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010 5 ODRASLI Interna medicina 6 Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010 Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010 7 ODRASLI Interna medicina 8 Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010 Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010 9 ODRASLI Interna medicina KAKO SPREMLJAMO EKG RITEM? Sinusni ritem Monitorski odvodi KAKO ODČITAVAMO RITEM NA EKG POSNETKU? 1. Ali je prisotna organizirana električna aktivnost? 2. Kakšna je frekvenca ventriklov (QRS)? 3. Ali je QRS ritem reden ali nereden? 4. Ali je širina QRS kompleksa normalna ali podaljšana? 5. Kako je atrijska aktivnost povezana z ventrikularno aktivnostjo? 6. Ali je prisoten P val? Ventrikularna fibrilacija (groba) Ventrikularna fibrilacija (fina) QRS je 0.12 sekunde (3 mali kvadratki) 10 Normalen zapis EKG-ja Ventrikularna tahikardija 11 1. Potrdi srčni zastoj. 2. Če smo priča srčnemu zastoju, takoj 3x defibriliramo (če je bolnik priklopljen na defibrilator). 3. Izvajamo TPO dokler bolnik ni priklopljen na defibrilator. Asistolija 4. Namesti prevodni gelni blazinici ali samolepilni defibrilatorski elektrodi na bolnikov prsni koš (eno pod desno ključnico in drugo na srčno konico). Med tem ne prekinjaj TPO. 5. Če uporabljaš defibrilatorski ročki, ju krepko pritisni na gelni blazinici. 6. Na monitorju potrdi ventrikularno fibrilacijo. P-val asistolija 7. Izberi ustrezno energijo za defibrilacijo. Energijo lahko izbereš in nastaviš z gumbom na ročkah ali na defibrilatorju. Začetna energija je 360 J za monofazne defibrilatorje ali 200 J za bifazne. 8. Zagotovi, da je izvor kisika oddaljen vsaj 1 meter od bolnika. 9. Napolni defibrilator (med polnjenejm izvajamo TPO). 10. Z glasnim opozorilom: »Polnim, umaknite se!« opozori osebje, da se umakne. 11. S pogledom okrog bolnika se prepričaj, da se ga nihče ne dotika. Pazi tudi na lastno varnost! Električna aktivnost brez utripa (na EKG posnetku je normalen ritem, vendar pulza ne čutimo). Lahko je bradikardna ali tahikardna. 12 12. Preveri na monitorju, če je prisotna VF/VT in sproži defibrilacijo. 13. Če uporabljaš defibrilatorski ročki, ju odloži nazaj v defibrilator in takoj začni z izvajanjem TPO (30:2). 14. Po dveh minutah znova oceni ritem (s pomočjo ročk defibrilatorja ali preko standardnih odvodov). Če VF/VT vztraja, ponovi korake od 4-12. 13 ODRASLI Interna medicina POSTOPEK DEFIBRILACIJE Z UPORABO DEFIBRILATORJA LIFEPAK 12 IN LIFEPAK 15 *Postopek lahko izvajajo izključno osebe, ki so vešče postopkov in poznajo učinke zdravil. Zdravila apliciramo z začetnim odmerkom in jih nato titriramo do učinka. I. Možne kombinacije zdravil za sedacijo in analgezijo: 1. Dormicum/midozolam 3-5 mg + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v. (0,1 mg/kg tt) ali 2. Hipnomidate/etomidate 10-20 mg i.v. (0,1 – 0,3 mg/kg tt) + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v., oziroma fentanyl 0,001 mg/kg (1 ml) i.v. ali 3. Diprivan/propofol 1,5-3 mg/kg i.v. + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v., oziroma fentanyl 0,001 mg/kg (1 ml) i.v. II. Postopek kardioverzije na LP 12 1. Pritisnemo na gumb ON. 2. Priključimo EKG elektrode na EKG kabel in jih nalepimo na pacienta (kožo po potrebi očistimo/pripravimo). 3. Izberemo odvod II ali odvod z največjo amplitudo QRS kompleksa. 4. Pritisnemo na gumb SYNC. Preverimo, če lučka SYNC utripa z vsakim zaznanim QRS kompleksom. Opomba: Gumb SYNC ponovno pritisnemo, da deaktiviramo sinhroni način dela. 5. Opazujemo EKG krivuljo. Prepričamo se, da se trikotni marker pojavlja blizu sredine vsakega QRS kompleksa. Če se markerji ne pojavljajo ali se nahajajo na napačnih lokacijah, na primer na T valu, moramo nastaviti velikost EKG signala ali izbrati drugi odvod. 6. Pripravimo bolnikovo kožo v področju aplikacije ročk ali defibrilacijskih nalepk. 7. Terapevtske elektrode za defibrilacijo namestimo na bolnika v anterolateralnem položaju. Če uporabljamo standardni ročki za defibrilacijo, moramo pred namestitvijo nanesti defibrilacijski gel. 8. Pritisnemo na gumb ENERGY SELECT ali obrnemo gumb ENERGY SELECT na standardnih ročkah za defibrilacijo. a) AU/PSVT energije: - mono: 100 J-200J-360 J -bifazno: 100 J-200 J360 J b) AF/VT- energije: - mono: 200 J-300 J-360 J -bifazno: 120 J-200 J-360 J 9. Pritisnemo na gumb CHARGE. 10. Prepričamo se, da se nihče ne dotika bolnika, postelje ali katere koli opreme, ki je priključena na bolnika. 11. Pritisnemo in držimo gumb(e) SHOCK, vse dokler se defibrilator ne sproži ob naslednjem zaznanem QRS kompleksu. Opazujemo bolnika in njegovo EKG krivuljo. Če je potrebno, ponovimo postopek od 4. točke dalje. Opomba: Če spremenimo nivo energije med polnjenjem, se le-ta nemudoma interno izniči. Pritisnemo na gumb CHARGE, da se defibrilator ponovno napolni. III. Zdravila: amiodaron 300 mg + 5%Glu_v 10-20 min IV. pp ponovna elektrokonverzija 14 POSTOPEK NEINVAZIVNEGA SPODBUJANJA SRCA Z UPORABO DEFIBRILATORJA LIFEPAK 12 IN LIFEPAK 15* *Postopek lahko izvajajo izključno osebe, ki so vešče postopkov in poznajo učinke zdravil. Zdravila apliciramo z začetnim odmerkom in jih nato titriramo do učinka. I. Možne kombinacije zdravil za sedacijo in analgezijo: 1. Dormicum/midozolam 3-5 mg + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v. (0,1 mg/kg tt) ali 2. Hipnomidate/etomidate 10-20 mg i.v. (0,1 – 0,3 mg/kg tt) + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v., oziroma fentanyl 0,001 mg/kg (1 ml) i.v. ali 3. Diprivan/propofol 1,5-3 mg/kg i.v. + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v., oziroma fentanyl 0,001 mg/kg (1 ml) i.v. POSTOPEK NEINVAZIVNEGA SPODBUJANJA 1. Pritisnemo na gumb ON. 2. Priključimo EKG elektrode na EKG kabel in jih nalepimo na pacienta (kožo po potrebi očistimo/pripravimo). Izberemo II. ali III. odvod. Za sprejem najboljšega signala moramo zagotoviti dovolj razmika med EKG elektrodami in terapevtskima elektrodama. 3. Določimo mesta za defibrilacijske/ pacing elektrode na bolniku. Za spodbujanje uporabljamo antero-lateralni ali antero-posteriorni način namestitve elektrod. 4. Pripravimo kožo za namestitev elektrod. 5. Defibrilacijske/pacing elektrode namestimo na bolnika. 6. Defibrilacijske/pacing elektrode priključimo na terapevtski kabel. 7. Pritisnemo na gumb PACER. Preverimo, če lučka gori, saj to označuje vklop spodbujevalca. 8. Opazujemo EKG krivuljo. Preverimo, da se trikotni markerji pojavljajo blizu sredine vsakega QRS kompleksa. Če markerjev ni ali so na napačnih lokacijah, moramo nastaviti velikost EKG signala ali izbrati drugi odvod. 9. Pritisnemo gumb RATE ali obrnemo gumb SELEKTOR, da izberemo želeno frekvenco spodbujanja. Opomba: RATE gumb spreminja frekvenco po 10 ppm, SELEKTOR pa po 5 ppm. 10. Pritisnemo na gumb CURRENT ali obrnemo SELEKTOR, da povečamo tok, dokler se ne pojavi električni odziv. Za vsak oddani impulz se prižge indikator PACE in na EKG krivulji se pojavi pozitiven val. Jakost toka dvigujemo tako dolgo, da takoj za stimulacijskim zobcem sledi QRS, ki bo lahko razširjen zaradi električnih tokov. Preverimo bolnikov pulz in krvni tlak, da ugotovimo nivo mehanskega odziva. Če je bolniku neprijetno, lahko uporabimo sedacijo ali analgezijo. Opomba: Gumb CURRENT poveča tok za 10 mA, SELEKTOR pa za 5 mA. Opomba: Za spremembo frekvence ali toka med spodbujanjem moramo pritisniti na gumb RATE ali CURRENT. Nato obrnemo SELEKTOR. Opomba: Če želimo prekiniti spodbujanje in si ogledati bolnikov osnovni ritem, pritisnemo in držimo gumb PAUSE. To povzroči, da se spodbujanje izvaja v 25% odvisnosti od nastavitve. Za nadaljevanje spodbujanja moramo sprostiti gumb PAUSE. Za prekinitev spodbujanja zmanjšajmo tok na 0 ali pritisnemo na gumb PACER. Opomba: Za izvedbo defibrilacije in zaustavitev spodbujanja izberemo nivo energije ali pričnemo polniti defibrilator. Spodbujanje se zaustavi samodejno. Nadaljujemo s postopkom defibrilacije. 15 ODRASLI Interna medicina POSTOPEK SINHRONIZIRANE KARDIOVERZIJE Z UPORABO DEFIBRILATORJA LIFEPAK 12 IN LIFEPAK 15* Načela Pristop k ogroženemu bolniku je vedno enak. Osnovna načela so: 1. Naredi popoln prvi pregled in preglede ponavljaj. 2. Oskrbi stanja, ki ogrožajo bolnikovo življenje in šele za tem pristopi k naslednjemu koraku. 3. S ponovnim pregledom oceni učinke zdravljenja. 4. Zgodaj pokliči pomoč. Prvi koraki 1. Poskrbi za lastno varnost. 2. Na splošno oceni bolnika, ali zgleda slabo. Airway (dihalna pot) 1. Išči znake zapore 2. Zapora dihalne poti je urgentno stanje – posegi za sprostitev dihalne poti, manevri za sprostitev, aspiracija, vstavitev nazo- ali orofaringealnega tubusa, … Če ni znakov dihanja, predihavaj in vzdržuj prosto dihalno pot. 3. Dovajaj kisik v visokih koncentracijah – maska z rezervoarjem (Ohio maska) in pretok kisika vsaj 10 l/min (glede na pulzno oksimetrijo). Breathing (dihanje) 1. Glej, poslušaj in čuti znake dihalne stiske: znojenje, centralna cianoza (nastopi šele pri SpO2 60-70%) in uporaba pomožne dihalne muskulature. 2. Izmeri pulzno oksimetrijo (vzdržuj med 94% in 98%). 3. Določi frekvenco dihanja – normalna je 12 do 20 vdihov na minuto (pod 6 in nad 35 je dihalna stiska). Visoka ali naraščajoča frekvenca je znak bolezni in opozorilo. 4. Oceni gibanje prsnega koša. 5. Poglej, če je prsni koš deformiran. 6. Preveri položaj traheje nad prsnico – pomik v eno stran lahko kaže na pnevmotoraks (zelo pozen znak), pljučno fibrozo, … 7. Potipaj kožo prsnega koša – krepitacije podkožnega emfizema lahko opozorijo na pnevmotoraks. 8. Perkutiraj prsni koš (zamoklina=tekočina; hipersonični poklep=pnevmotoraks). 9. Avskultiraj prsni koš in oceni dihalne šume. 10. Potrebno je izključiti tenzijski pnevmotoraks, masivni hematotoraks, nestabilni prsni koš, tamponado srca, odprto rano prsnega koša. 11. Kadar ocenimo, da so prisotni znaki dihalne stiske ali bolnik celo preneha dihati, začnemo s kontrolirano mehansko ventilacijo. Za predihavanje uporabimo žepno masko in dihalni balon ter takoj pokličemo strokovno pomoč (bolnika predihavamo s frekvenco 10 vpihov /minuto). Če imamo 16 na razpolago respirator, ga uporabimo. Pri hudi travmi čimprej dokončno oskrbimo dihalno pot (ET entubacija). Circulation (krvni obtok) 1. Poglej barvo kože: je modra, rožnata, bleda ali lisasta? 2. Oceni temperaturo bolnikove kože: je hladna ali topla? 3. Izmeri frekvenco pulza. 4. Izmeri krvni tlak. 5. Izmeri kapilarno polnitev. Podaljšan čas (>2 sekundi) lahko pomeni, da je periferna prekrvavitev slaba. Na podaljšan čas lahko vpliva tudi hladno okolje, slaba svetloba, starost. 6. Oceni stanje ven – pri hipovolemiji so prazne ali jih sploh ni videti. 7. Če si izurjen, avskultiraj srce. 8. Izključi krvavitev iz ran ali drenov. 9. Zdravljenje šoka je odvisno od vzroka, vendar mora biti usmerjeno v nadomeščanje tekočin (do tipnih pulzov), ustavitev krvavitve in vzpostavitev normalne prekrvavitve tkiv. 10. Vstavi eno ali dve večji i.v. kanili (14 ali 16 G). 11. Odvzemi kri za preiskave in določanje krvne skupine (v zdravstveni ustanovi). 12. Dodaj i.v. tekočine. Normotenzivnim bolnikom daj 500 ml kristaloidne raztopine (fiziološka raztopina) v 5 – 10 min., hipotenzivnim pa 1000 ml. Pri znanih srčnih bolnikih daj manj (250ml) in dobro opazuj bolnika (poslušaj pljuča – inspiratorni poki?). Pri poškodovancih razmisli o koloidih. 13. Frekvenco pulza in krvni tlak meri vsakih 5 min. Cilj naj bo bolnikov normalen krvni tlak (če ga poznamo), drugače pa sistolni tlak 100 mmHg. 14. Če ni izboljšanja, ponovi nadomeščanje tekočin. 15. Če se pojavijo znaki srčnega popuščanja, zmanjšaj ali ustavi dajanje tekočin. 16. Pri bolnikih, pri katerih sumimo na akutni koronarni sindrom (AKS), ob ABCDE pristopu čim prej posnamemo 12-kanalni EKG in damo MONA-o, kadar ni kontraindicirano. Disability (nezmožnost) 1. Naredi hitro oceno stopnje zavesti z AVPU metodo (glej stran 29). 2. Izključi hipoksijo in hipotenzijo. 3. Izmeri krvni sladkor. Če je pod 3 mmol/l, daj 50 ml 10 % glukoze i.v. 4. Oceni zenici (velikost, enakost in reakcijo na svetlobo). 5. Preveri, ali ni med bolnikovimi zdravili takih, ki zmanjšujejo zavest. Če je možno, daj odgovarjajoč antidot (npr. nalokson pri opiatih). 6. Če je potrebno, daj bolnika v položaj za nezavestnega. Exposure (razkritje) Bolnika popolnoma sleci in celovito preglej. Spoštuj bolnikovo dostojanstvo in bodi pozoren na izgubo toplote. 17 ODRASLI Interna medicina ABCDE pristop Postopki: zapiši točen čas pojava simptomov, izmeri vitalne funkcije, izmeri krvni sladkor, EKG (I., II., III., odvod). HLAJENJE PO PRIMARNEM SRčNEM ZASTOJU NA TERENU* * Postopek lahko izvajajo izključno osebe, ki so vešče postopkov in poznajo učinke zdravil. Zdravila apliciramo z začetnim odmerkom in jih nato titriramo do učinka. Simptomi in znaki kažejo na ICV? DA NE Je imel bolnik dobro kvaliteto življenja? DA NE Ali se simptomatika hitro izboljšuje? NE So se simptomi zanesljivo začeli pred manj kot 3 urami? DA Starost od 18 do 80 let? DA Ali gre samo za lažjo, izolirano prizadetost? NE Krvavitev iz sečil/prebavil v zadnjih 3 tednih? NE ICV ali težja poškodba glave v zadnjih 3 mesecih? NE Intrakranialna krvavitev v preteklosti? NE Večja operacija v zadnjih 3 tednih? NE EPI ob začetku simptomov? NE NE NE DA DA DA DA DA DA DA Najava trombolize v UKC Ljubljana: 01 522 31 95 Če se vsi odgovori nahajajo v levem stolpcu, je bolnik kandidat za trombolizo. Indikacije: - odrasli in otroci, nezavestni po primarnem srčnem zastoju, - dosežen ROSC. Kontraindikacije: - kardiogeni šok (sistolični krvni tlak <90), - ogrožujoče motnje ritma, - primarne koagulopatije, - terminalno stanje neozdravljive bolezni. Tromboliza ni kontraindikacija Postopek pri odraslih 1. Daj 2 i.v. kanala z visokim pretokom - daj 30 ml/kg mrzle FR v 30 minutah. 2. Sedacija in relaksacija (Dormicum/midozolam 0,1-0.3 mg/kg i.v. (5 mg) + Norcuron/vecuronium 0.1 mg/kg ( 2 amp. za 70 kg)). 3. Položi vrečke ledu prek tanke tkanine na področja velikih žil (vrat, dimlje, pazduha, prsni koš). 4. Če je indikacija za kateter -telefon za UKC Ljubljana 01522 49 34 (če gre na kateter - 70 IE/TT heparina i.v.) Spremljaj temperaturo (32-34 °C)! Postopek pri otrocih 1. Pasivno hlajenje (po doseženem ROSC-u uporabimo aktivno metodo ogrevanja samo, kadar je temperatura jedra nižja od 32°C.) 2. Fiziološka raztopina na sobni temperaturi (NE hlajena). 3. Sedacija in relaksacija po potrebi, samo če je prisotno drgetanje. 4. NE vrečk ledu. Spremljaj temperaturo (33 do 34 °C)! 18 19 ODRASLI Interna medicina TROMBOLIZA PRI ICV Reanimacija pri nosečnici Po 20. tednu jo položi v levi bočni položaj(15-30 stopinj). Ročno premakni maternico v levo stran - za zmanjšanje pritiska na spodnjo votlo veno. Apliciraj 100% kisik. Apliciraj bolus i.v. tekočin. Obvesti renimacijsko ekipo na UKB UKC Ljubljana oz. ustanovo kamor bo nosečnica prepeljana. Tel: 01 522 46 46 (UKC Ljubljana) Ob zastoju srca in dihanja Nagnjena naj bo na levi bok za 15-30 stopinj. Ročno premakni maternico v levo stran - za zmanjšanje pritiska na spodnjo votlo veno. Pri srčni masaži položimo roki na prsnico nekoliko višje kot običajno, saj se zaradi rastoče maternice organi v trebušni votlini premaknejo. Potrebna je hitra oskrba dihalne poti zaradi velike možnosti aspiracije (endotrahealna intubacija). Urgentni carski rez Čim hitrejše obveščanje reanimacijske ekipe UKB UKC Ljubljana oz. ustanovo kamor bo nosečnica prepeljana. Tel: 01 522 46 46 (UKC Ljubljana). Gestacijska starost približno 23 tednov ali več Urgentni carski rez je potreben za reševanje življenja matere in otroka. Reanimacija pri utopljencu Pazimo na lastno varnost (voda ...). Najprej damo 5 vpihov (lahko že v vodi). Če je potrebna defibrilacija, pred namestitvijo elektrod posušimo prsni koš. Pri podhladitvi ravnamo kot pri postopku za reanimacijo pri podhlajeni osebi. Reanimacija pri podhlajeni osebi Ne potrjujte smrti, dokler ni bolnik ogret oz. ni možno dvigniti temperature jedra. 20 Temperaturo meri vedno na enak način. Do temperature 30ºC ne dajemo zdravil. Po doseženi temperaturi 30ºC podvojimo časovni interval med aplikacijo terapije. Po doseženi temperaturi nad 35ºC velja normalna aplikacija terapije. Izključi ostale možne vzroke zastoja srca. Bradikardija in atrijska fibrilacija je pri podhlajenih lahko fiziološki pojav in izgine po ogretju na normalno temperaturo. Ob prisotnosti VF/VT defibriliramo največ trikrat. Če ni uspešno, defibrilacijo ponovimo, ko se temperatura jedra dvigne nad 30ºC. Bolnika slečemo, zavijemo v astro folijo in pokrijemo z odejami uporabimo lahko grelne odeje. Segrejemo reševalno vozilo kolikor je možno in po i.v. poti apliciramo ogrevane tekočine. Reanimacija pri narkomanu Opioidi (Heroin) Dihanje ? Da Sprosti dihalno pot. O2 prek Ohio maske. Apliciraj naloxone. IV 400 mcg IM 800 mcg SC 800 mcg Ne Ventiliraj z ročnim dihalnim balonom z O2. Apliciraj naloxone. IN IV 400 mcg 2 mg IM 800 mcg SC 800 mcg IN 2 mg Dihanje ? Da Potreben transport na opazovanje. Možen je zastoj dihanja še 4 – 5 ur. Ne Titriraj odmerek naloxona do 6-10 mg. Ob zastoju dihanja in srčnem zastoju začni z reanimacijo po standardnih smernicah. 21 ODRASLI Interna medicina POSEBNOSTI Bolnik mora biti ves čas monitoriran ( EKG, krvni tlak, SpO2, pulz, …) 1. Daj i.v. kanal. 2. Kisik po potrebi (vzdržuj SpO2 94-98%). 3. Ventolin/salbutamol 2-6vpihov (ali 1ml + 1ml FR v nebulizatorju). Ponavljaj na 15 min. – lahko tudi kontinuirano. 4. Berodual 2-6 vpihov (ali 2ml + 2ml FR v nebulizatorju). Ponavljaj 46X/uro. 5. Kortikosteroid: Medrol/methylprednisolone prvi dan 32-128 mg iv/po, nato 16-64 mg dnevno do stabilizacije. 6. Adrenalin 0,3 mg s.c. (lahko ponoviš do 3X na 20 min.) 7. Aminofilin 5 mg/kg počasi (20-30min.) i.v.. Obvezno EKG monitoring! 8. MgSO4 2g iv v 20 min. Po potrebi se odločimo za hitro intubacijo - za RSI uporabimo ketamin+dormicum +leptosucin. UKREPANJE OB ANAFILAKTIčNI REAKCIJI Klinična slika: nenadna slabost, omedlevica – lahko tudi kolaps, difuzna urtikarija ali rdečica kože (bledica, če traja dlje časa), srbečica, »cmok« v grlu, spremembe glasu-hripavost, disfagija, težko dihanje (slišni piski), lahko tudi otečen jezik in uvula, motnje dihanja zaradi zapore zgornjih dihalnih poti (inspiratorni stridor), hipotenzija in tahikardija do šoka, driska, ... 1. Odstrani alergen, če je možno. 2. Kisik po potrebi ( vzdržuj SpO2 > 94%) 3. Daj 2 i.v. kanala. 4. Adrenalin 0,5 mg (1/2 ampule) i.m. (lahko ponavljaš na 5 min., če ni izboljšanja). 5. Tavegyl/clemastine (antihistaminik) 1-2 amp i.v. 6. Infuzija tekočin (hitro 1-2 litra v primeru hipotenzije in šoka). 7. Solu Cortef/hidrocortison 100-500mg i.m./i.v. 8. Ventolin/salbutamol 2 vpiha ali Berodual 2 vpiha. (ev. Aminofilin 5mg/kg v 20 min., MgSO4 2g i.v. v 10 min. v primeru bronhospazma) Bolnik mora biti ves čas monitoriran ( EKG, krvni tlak, SpO2, pulz, …). Po potrebi se odločimo za hitro intubacijo (obstrukcija zgornjih dihal) - za RSI uporabimo Ketamin. Pozor! Pri bolnikih, ki so rezistentni na adrenalin, zlasti tisti, ki jemljejo beta blokerje, damo Glukagon 1-2 mg im/iv – ponavljamo na 5 min. 22 POROD Pozor! Kadar pri nosečnici opazimo znake eklampsije, apliciramo MgSO4 4g (8 ml 50% raztopine MgSO4). Znaki začetka poroda so: • spontani razpok mehurja, • krvav sluzast čep. Znaki poroda v teku so: • popadki, ki trajajo od 45 do 60 sekund v 1-2 minutnih presledkih. Znaki takojšnega poroda so: • porodnica ima občutek, da mora na blato oz. občutek močnega pritiska navzdol, ki ga ne more zadržati, • vidimo glavico v vulvi. UKREPI: Stanje: Vožnja na kraj dogodka - Segrejemo bolniški prostor, pripravimo porodni in zaščitni set. Stanje: Prihod na kraj, ocenitev situacije - Vzamemo anamnezo, ocenimo stanje, odločimo se o transportu ali porodu na terenu. Stanje 1: Ni indikacije za porod na terenu - Porodnico nesemo do vozila, poležemo jo na levi bok, spremljamo stanje. Če se med vožnjo pojavi indikacija za porod, ukrepamo kot pri stanju 2. Stanje 2: Porod moramo opraviti na terenu - Poskrbimo za intimnost porodnice, v kolikor je to mogoče. - Poležemo porodnico na hrbet, podložimo križ (uporabimo rjuhe, brisače, odeje), da bo prostor za rojevanje otroka pripravljen. - Odpremo porodni set, oblečemo zaščitni plašč, nadenemo si masko in sterilne rokavice. - Poučimo porodnico, da ko bomo potrebovali moč za iztis, mora močno pritisniti navzdol; v enem popadku dva do trikrat. Stanje: Zagledamo glavico v vulvi - Začnemo varovati presredek. - Porodnici rečemo, naj močno pritisne, se prime pod koleni, globoko zajame sapo, zapre oči in glavo skloni na prsni koš ter močno pritisne (kot bi šla na blato); dva do trikrat v enem popadku. Stanje: Glavica se poraja preko presredka - Porodnica odpre usta in diha, glavico počasi porajamo preko presredka. 23 ODRASLI Interna medicina ZDRAVLJENJE POSLABŠANJA ASTME APLICIRAMO UTEROTONIK: 5IE SYNTOCINONA i.m. ali i.v. (Zdravstveni reševalci za to nimajo pooblastila. Aplicira se samo po navodilu zdravnika.) Stanje: Otrok je na materinem trebuhu - Nekdo naj zapiše uro rojstva otroka! - Nehamo varovati presredek. - Otroka položimo med materine noge, z obrazom obrnjenim stran od matere. - Otroka dobro zbrišemo s plenicami ali čistimi brisačami. - Materi povemo spol otroka in ji pustimo možnost, da kaj vpraša. Stanje: Od otrokovega rojstva je minila ena minuta - Ocenimo otroka po Apgarjevi lestvici. Stanje: Od otrokovega rojstva je minilo pet minut - Ocenimo otroka po Apgarjevi lestvici. - Če je pod 7, ocenimo še v 10. minuti. TOČKE Bitje srca 2 >100 Aktivni gibi Nekaj fleksije Ohlapnost Rožnata Modre akre Modra, bela Jok - redno Vzdraženost Jok, kašelj Barva kože 0 Odsotno Dihanje Mišični tonus 1 <100 Tabela 1: Apgarjeva lestvica Slabotno Grimase - Preverimo, če so peani dobro stisnjeni. - Prerežemo popkovnico nad svojo roko. Stanje: Otrok je ločen od matere - Otroka še enkrat dobro zbrišemo, zavijemo v plenice ali brisače in ga damo materi na trebuh. - POZOR!! Otrok je spolzek, zato je potrebno paziti, da nam ne pade. Stanje: Preverimo, če se je posteljica že ločila - Posteljica se izloči približno 30 min. po porodu, zato se vam ne mudi. - Potisnemo z eno roko za simfizo in opazujemo pean, ki je ostal na popkovnici. Stanje: Posteljica je ločena - Sponka, ki je ostala na popkovnici, se premakne proti porodnici. - Porodnica naj še enkrat pritisne, mi pa lahko usmerjamo posteljico, da se porodi. Stanje: Posteljica še ni ločena - Pustimo in nikakor ne vlečemo za popkovnico, ker se lahko strga. - Posteljico bomo porodili kasneje ali v porodnišnici. Stanje: Posteljica je porojena - Posteljico damo v vrečko in jo s porodnico in otrokom odpeljemo v porodnišnico. Stanje: Transport v porodnišnico - Transport naj bo čim bolj obziren, saj otrok, ki je v materinem ali po potrebi reševalčevem naročju, ni primerno zavarovan. - Izpišemo vso potrebno dokumentacijo. - Najavimo svoj prihod v porodnišnico. - Pogovorimo se s porodnico, jo pohvalimo za sodelovanje, saj ji to ogromno pomeni. Stanje: Prihod v porodnišnico - Predamo porodnico, otroka in vso pisno dokumentacijo. Odsotno Odsotno Stanje: Popkovnica preneha utripati - Zatisnemo prvi pean približno 8 cm od otroka, kri iztisnemo proti materi in zatisnemo drugi pean 4 cm od prve proti materi. 24 25 ODRASLI Interna medicina Stanje: Glavica je porojena - Otroku obrišemo oči in usta. - Počakamo popadek, nato se glavica zunanje rotira. Stanje: Glavica se rotira - Notranja rotacija ramen ima za posledico zunanjo rotacijo glavice. - Otrok pogleda v levo ali desno materino stegno. Stanje: Porajanje ramen in trupa - Eno roko plosko položimo na otrokovo glavo (druga še vedno varuje presredek) in jo z občutkom močno potisnemo navzdol (porodi se sprednja rama), nato potisnemo glavo navzgor in otroka položimo na materin trebuh. PRVI PRISTOP K POŠKODOVANCU ITLS PRIMARNI PREGLED Prihod na kraj in pregled kraja nezgode - osebna varovalna oprema - nevarnosti na kraju intervencije - število poškodovancev - potreba po dodatni pomoči in opremi - mehanizem poškodbe Začetna ocena stanja - splošni vtis o poškodovancu - stopnja zavesti (lestvica AVPU) - A-dihalna pot - B-dihanje - C-cirkulacija, večje krvavitve in stanje kože Mehanizem poškodbe Generaliziran ali neznan Lokaliziran Hitri travmatološki pregled* Usmerjeni pregled** Situacija za hitri transport?****** Kontrolni pregled*** Podroben pregled**** Obveščanje dispečerskega centra***** ALGORITEM OSNOVNEGA ITLS PREGLEDA (ITLS, 2008) 26 Primarni travmatološki pregled poškodovanca sestavlja: • Ocena kraja nesreče. • Začetni pregled poškodovanca (splošni vtis, zavest, ABC). • Hitri travmatološki pregled celega telesa ali usmerjeni pregled (glede na mehanizem nesreče). *Hitri travmatološki pregled: • Sistematični pregled celega telesa (glava, vrat, prsni koš, trebuh, medenica, okončine, hrbet). • Anamneza (simptomi, alergije, zdravila, pretekle in trenutne bolezni, zadnji vnos hrane in pijače, kaj se je zgodilo pred dogodkom). **Usmerjeni pregled: • Kadar je prizadet samo določen del telesa. • Anamneza (simptomi, alergije, zdravila, pretekle in trenutne bolezni, zadnji vnos hrane in pijače, kaj se je zgodilo pred dogodkom). ***Kontrolni pregled: • Opazujemo stanje in spremembe poškodovanca. Opravimo ga vedno, kadar premaknemo poškodovanca, kadar naredimo kakšno intervencijo in kadar se stanje poškodovanca spremeni. • Med prevozom ga redno ponavljamo na 5 minut pri ogroženem poškodovancu, na 15 minut pa pri stabilnem poškodovancu. • Preveri počutje poškodovanca, njegovo zavest, ABC, vse identificirane poškodbe ter postopke in posege, ki smo jih opravili. ****Sekundarni pregled poškodovanca (Pri ogroženem poškodovancu ga ne izvajamo na terenu, ampak med transportom; kadar je transport kratek pa v bolnišnici.) : • Zavest, ABC. • Vitalni znaki, monitoring (EKG monitoring, pulzna oksimetrija, kapnometrija, krvni sladkor). • Nevrološki pregled, pri motnjah zavesti GCS. • Sistematični pregled od glave do pete (POZOR: pri nestabilni medenici preiskave ne ponavljamo; pregleda hrbta tudi ne ponavljamo, če je bil pregledan že med primarnim pregledom poškodovanca.). *****Obveščanje dispečerskega centra: • Zgodnje obveščanje ustanove, kamor peljemo kritičnega poškodovanca (število in stanje poškodovancev ter predviden čas prihoda). ******Situacije za hitri transport: • motnje zavesti, • dihalna stiska, • znaki šoka ali nekontrolirana krvavitev, • hude poškodbe prsnega koša (tenzijski pnevmotoraks, masivni hematotoraks, nestabilni prsni koš, tamponada srca, odprta rana prsnega koša), • napet, boleč trebuh, • nestabilna medenica, • obojestranska poškodba stegnenice, • hudi mehanizmi poškodbe, • pridružene kronične bolezni ob akutni poškodbi. 27 Vodja ekipe, ki izvaja ITLS pregled, lahko prekine s pregledom samo kadar ugotovi: • Nevarnosti na mestu nesreče (nevarnost naleta vozil, požar, …) • Obstrukcija dihalne poti • Kardiopulmonalni zastoj DERMATOMSKA KARTA Dermatomska karta nam kaže povezanost centralnega živčevja s senzoričnimi področji po telesu. V pomoč nam je lahko na terenu, kadar se srečamo z bolnikom s sumom na poškodbo hrbtenice. 28 VSTAVLJANJE INTRAOSALNE POTI PRI ODRASLIH 1. VSTAVLJANJE INTRAOSALNE POTI V MANUBRIUM Z UPORABO F.A.S.T.1 TM * Za vstavljanje proizvajalec organizira usposabljanje in je potreben certifikat. Vstavljanje 1. Očisti mesto vboda. 2. Namesti priložen obliž. 3. Vstavi iglo. 4. Poveži s sistemom. 5. Pritrdi kupolo. 6. Pritrdi odstranjevalec igle. 7. Odpri pretok tekočine. Odstranitev 1. Odstrani kupolo. 2. Dekonektiraj sistem. 3. Odstrani iglo s pomočjo odstranjevalca igle. 4. Namesti obliž. 29 ODRASLI Poškodbe Posegi, ki jih MORAMO opraviti na terenu (če za to obstaja indikacija) • Oskrba dihalne poti • Asistirana ventilacija • Aplikacija kisika • Začnemo kardiopulmonalno oživljanje • Kontrola velike zunanje krvavitve • Oskrba odprte rane na prsnem košu • Stabilizacija nestabilnega prsnega koša • Dekompresija tenzijskega pnevmotoraksa • Stabilizacija zabodenih predmetov • Imobilizacija poškodovanca Primarno mesto nastavitve pri odraslih 1-2 cm medialno in 1 cm proximalno na tibial tuberosity. Pri odraslih globino penetracije nastavimo glede na mesto nastavitve 30 Primarno mesto namestitve intraosalne infuzije je proksimalni del goleni. • Za ostala mesta namestitve prosimo poglejte navodila proizvajalca. • Pri odraslih globino penetracije nastavimo glede na mesto nastavitve Ko razkužimo mesto namestitve, nastavimo globino penetracije: 1. Z eno roko namesti B.I.G na mesto vboda, z drugo roko odstrani varnostni zatič. 2. Sproži B.I.G pod kotom 90 stopinj v površino noge. 3. Umakni B.I.G in izvleci mandren. 4. Stabiliziraj kanilo z varnostnim zatičem iz koraka 1 in priključi infuzijo z vmesnim metuljčkom z ventilom. 5. Prebrizgaj I.O. pot z 10 ml do 20ml fiziološke raztopine. 6. Apliciraj zdravila in tekočine. Zdravilo prebrizgaj z vsaj 5ml fiziološke raztopine. Kanila ostane trdno nameščena v kost, nanjo se lahko priključi katerikoli i.v. sistem. Priporočena globina penetracije na proksimalnem delu goleni pri odraslih ( moder B.I.G. – 15G) je 2,5 cm. Za ostala mesta nameščanja in globine penetracije prosimo obiščite spletno stran proizvajalca. 31 ODRASLI Poškodbe 2. VSTAVLJANJE INTRAOSALNE POTI S POMOčJO B.I.G. (BONE INJECTION GUN) PRI ODRASLIH OPEKLINE RAPID SEQUENCE INTUBATION ( HITRA SEKVENčNA INTUBACIJA) * Oceni velikost opekline po pravilu 9-ke. RSI izvedemo vsakokrat, ko je indicirana intubacija na terenu. Pacient mora biti na monitorju, predhodno preoksigeniran, nastavimo dve veliki i.v. poti. I. ANESTETIKI 1. Ketamin S 0,5-1 mg/kg i.v. + Dormicum/midozolam 2-3 mg i.v. 2. Hipnomidate/etomidate 0,1-0,3 mg/kg i.v. (75 kg = 1/2 do 1 amp. i.v.) 3. Tiopental/thiopental 1-3 mg/kg i.v. - antikonvulziv 4. Dormicum/midozolam 0, 1-0,3 mg/kg i.v. (5mg) 5. Diprivan/propofol 1, 5- 3 mg/kg i.v. Globina opekline barva in videz občutljivost kapilarni povratek bolečina normalna povrhnja dermalna rdeča z mehurji normalna globoka dermalna opečnato, belkasto rdeča slabša odsotna normalen normalen slab odsoten zmerna huda blaga odsotna epidermalna rdečina brez mehurjev subdermalna temna, siva Hladimo samo opečeni del. Pazimo na podhladitev! Uporabljamo sodobne pripomočke (Waterjell, Burnshield). Tekočine nadomeščamo po Parklandovi formuli: % opečene površine × 4 ml Ringer laktata ali NaCl × telesna teža v kg = potrebna tekočina v 24 urah (polovica v prvih 8 urah). Pri kemičnih opeklinah je potrebno intenzivno spiranje. 32 ODRASLI Splošno II. ANALGETIKI 1. Ketamin S: 0,25-0,5 mg/kg iv. + Dormicum/midozolam 2-3 mg iv. - drži 10-15 min. 2. Dipidolor/piritramid 0,1 mg/kg iv. (1ml=1/2 amp. za 75 kg) - drži 6 ur 3. fentanyl 0,001 -0,002 mg/kg iv. (1-2ml za 75kg) - drži 20-30 min. III. MIŠIčNI RELAKSANTI 1. Pantolax/leptosukcin 1-1,5 mg/kg iv. - ima hiter učinek, drži 10 min. - ne ponavljaj! 2. Norcuron/vecuronium 0,1-0,2 mg/kg iv. - učinkovati začne po 2-3 min., primeren za vzdrževanje, ponavljaj polovično dozo na 20-40 min. KOMBINACIJE ZDRAVIL I. RR z/brez poškodbe qlave 1. Ketamin S 0,5-1 mg/kg i.v. + Dormicum/midozolam 2-3 mg i.v. - Ketamin S ponavljaj v polovični dozi na 10 min. 2. Hipnomidate/etomidate 10-20 mg/kg i.v. (1/2 - 1 amp.) + Dipidolor/piritramid 7,5 mg i.v. (1/2 amp.) 3. Hipnomidate/etomidate 10-20 mg/kg iv. (1/2 - 1 amp.) + fentanyl 1 ml (1/2 amp.) - Fentanyl ponavljaj na 20-30 min. po 1 ml II. cirkulatorno stabilni z izolirano poškodbo qlave 1. Tiopental/thiopental 1-3 mg/kg i.v. + Dipidolor/piritramid 0,1 mg/kg i.v. (1/2 amp. za 75 kg) - pri konvulzijah! 2. Hipnomidate/etomidate 10-20 mg/kg i.v. (1/2 - 1 amp.) + Dipidolor/piritramid oziroma fentanyl - ne v primeru konvulzij! 3. Dormicum/midozolam 0,1-0,3 mg/kg + Dipidolor/piritramid oziroma fentanyl III Status epilepticus (ne qlede na vzrok) 1. Tiopental/thiopental 1-3 mg/kg i.v. + Dipidolor/piritramid 0 1 mg/kg i.v. (1ml za 75 kg) oziroma fentanyl 0,001 -0,002mg/kg i.v. (1 ml/75 kg) 33 EKVIANALGETIČNI ODMERKI OPIOIDOV dihidrokodein mg/d - Dormicum/midozolam 5mg ponavljaj na 40 min. (pp povišaj dozo) I. Vzdrževanje anestezije: tramadol (p.o.*) mg/d 300 fentanil mcg/h - Ketamin S 0,25 mg/kg i.v. ponavljaj na 10 min. - fentanyl 1 ml i.v. ponavljaj na 20-30 min. - Dipidolor/piritramid - ne ponavljaj (6 ur). II. Vzdrževanje analgezije: morfin (p.o). mg/d - Pantolax/leptosukcin ne ponavljaj! - Po Pantolaxu/leptosukcinu daj Norcuron/vecuronium. - Norcuron/vecuronium ponavljaj na 20-45 min. v polovični dozi. - Opazuj bolnika. III. Vzdrževanje miorelaksacije: *Postopek lahko izvajajo izključno osebe, ki so vešče postopkov in poznajo učinke zdravil. Zdravila apliciramo z začetnim odmerkom in jih nato titriramo do učinka. KORTIKOSTEROIDI (ekvivalentne doze v mg) Deksa 1 4 10 20 31 125 Solu-medrol 4 16 40 80 125 500 Solu-cortef 20 80 200 400 625 2500 Flosteron 0,75 3 7,5 15 23,4 93,8 OPIOIDI v obravnavi kronične bolečine Najpogosteje uporabljeni opioidi: Dihidrokodein: DHC continuus tbl. 60,90,120 mg. Tramadol: Tramal, Tadol, Tramacur, Tramundin tbl ali kaps 50, 100, 150, 200 mg, raztopina 100mg/ml, svečke 100 mg. Fentanyl: Durogesic, Fentanil LEK obliž 25, 50, 100mcg/uro. Morfin: MST continus, M-eslon, Sevredol, Substitol tbl 10, 20, 30, 60, 120, 200 mg; susp 20,30,60,100,200 mg; Sevredol tbl 10,20 mg, Substitol tbl 120,200 mg. Oksikodon: Oxycontin tbl 10,20,40,80 mg. Hidromorfon: Jurnista, Palladone SR tbl in kaps 2, 4, 8, 16, 24, 32, 46 mg. 34 120 oksikodon mg/d hidromorfon mg/d 20 4 240 400 25 60 8 50 40 12 120 60 16 75 80 180 24 100 100 240 120 32 Razpredelnica 1: Ekvianalgetični odmerki opioidov (* p.o. – per os) Primer kombiniranja in nadomeščanja opioidov v obravnavi bolečine Bolniku, ki že ima obliž fentanila, je zaradi bolečin potrebno dodajati morfin p.o. v obliki rešilnih odmerkov, ki jih v 24-ih urah lahko ponavljamo (razpredelnica 2). fentanil obliž mcg/uro morfin (p.o.) rešilni odmerek 50 10 mg 100 20 mg 25 75 125 150 175 200 225 300 0 mg 10 mg 20 mg 20 mg 20 mg 30 mg 30 mg 30 mg Razpredelnica 2: Kombiniranje opioidnih analgetikov in dodajanje rešilnih odmerkov Iz razpredelnice 1 je razvidno, da je 25mcg/h fentanila enako učinkovit odmerek kot 60 mg morfina p.o./dan. Torej, če bolnik potrebuje na dan skupaj več kot 60mg rešilnih odmerkov morfina, zvišamo dozo fentanila za 25mcg/h. Na primer, če smo bolniku morali v 24 urah zaradi bolečin dodati p.o. še 60mg morfina, mu dozo fentanila dvignemo za 25mcg/h. Če smo mu morali v enem dnevu dodati 120mg morfina, je potrebno dozo fentanila povečati za 50mcg/h. 35 ODRASLI Splošno VZDRŽEVANJE PO RSI LESTVICE ZA OCENJEVANJE STANJA ZAVESTI PRI ODRASLIH AVPU metoda določanja zavesti: A – alert (buden) buden, se pogovarja V – vocal (glas) se odziva na zvočne dražljaje, glasove P – pain (bolečina) se odziva na bolečinske dražljaje U – unresponsive (neodziven) se ne odziva na noben dražljaj NASTAVITEV PARAMETROV NA RESPIRATORJU WEINMANN MEDUMAT STANDARD »A« Večina reševalnih služb v Sloveniji na terenu uporablja respirator Weinmann MEDUMAT Standard »a«. V nadaljevanju so predstavljeni priporočeni parametri nastavitve respiratorja. Ventilator “MEDUMAT Standard a” - avtomatski ventilator - nadzorovana ventilacija pacientov nad 10 kg - asistirana ventilacija pacientov nad 15 kg Odpiranje oči spontano na zvok na bolečino nič 4 3 2 1 Verbalni odgovor orientiran zmeden neustrezne besede nerazumljivi glasovi nič 5 4 3 2 1 Motorični odgovor uboga ukaze smiselni gibi reakcija umika fleksijski odgovor ekstenzijski odgovor nič 36 6 5 4 3 2 1 ODRASLI Splošno GCS = Glasgow Coma Scale: Nastavitev frekvence ventiliranja in minutnega volumna - Frekvenco je možno nastaviti med 5 – 40 vdihov na minuto. 37 smemo več uporabljati, saj so se priporočene vrednosti zmanjšale. Nastavitev frekvence ventiliranja in minutnega volumna - Referenčne vrednosti za posamezno skupino pacientov po barvni lestvici NE smemo več uporabljati, saj so se priporočeni minutni volumni zmanjšali. Zmanjšal se je priporočeni dihalni volumen (tidal volume) ali volumen posameznega vpiha oz. ventilacije na sedanje vrednosti, ki so 6 - 8 ml/kg TT. V povprečju se za preračunavanje uporablja 7 ml/kg TT. DV (dihalni volumen): telesna teža v kg x 7ml/kg MV (minutni volumen): DV x 10-12 vpihov (pri otrocih po ROSC 12 do 20 vpihov/min.) Torej za 70 kg težkega: DV: 70kg x 7 ml/kg= 490 ml MV: 630ml x 11 vpihov/min= 5390 ml KAPNOMETRIJA (referenčne vrednosti) Je neinvazivna metoda merjenja koncentracije oziroma parcialnega tlaka CO2 v izdihanem zraku ob koncu ekspirija (etCO2). Za razliko od pulzne oksimetrije, ki je metoda za nadzor oksigenacije, je kapnometrija metoda za nadzor ventilacije. Kapnometrija se uporablja kot zelo zanesljiva metoda za določanje položaja endotrahealnega tubusa, oziroma za ugotavljanje nehotene intubacije v požiralnik (v tem primeru je namreč etCO2 enak 0). EtCO2 je torej kazalec ventilacije, cirkulacije in presnove. Normalne vrednosti so od 35 do 39 mmHg. Senzor kapnometra namestimo med tubus in baktericidni filter, na katerega priklopimo respirator. V kolikor imamo na razpolago kapnograf ga uporabimo. ODRASLI Splošno • MV = inspiracijski volumen, ki ga pacient vdihne v 1 minuti (3-20 l). • Barvne skale so le referenca za posamezne skupine pacientov, ki jih NE Hiter porast etCO2 nas lahko opozori na vzpostavitev spontane cirkulacije. Nastavitev frekvence ventiliranja in minutnega volumna • Pri majhnih otrocih, ko uporabljamo tubuse brez mešička (če se le da uporabimo tubus z mešičkom), lahko pričakujemo delno izgubo inspiracijskega volumna – priporočen je višji MV. • Večja rezistenca dihalnih poti (obstrukcija, srčna masaža) bo vplivala na MV. Nastavitev pritiska “Pmax” • Med 20 – 60 mbar nastavljena vrednost ne bo dosežena. To je zgornja meja do katere bo aparat povečeval pritisk. • Ko je dosežen najvišji dovoljen pritisk, aparat samodejno prestavi v ekspirij. Če se to ponovi dvakrat, sledi alarm (Stenosis). • Najvišji priporočeni pritisk je: • 45 mbar pri intubiranem pacientu. • 20 mbar, če uporabljamo dihalno masko (nevarnost napihovanja želodca). • Ob predihavanju z masko se priporoča uporaba ustno-žrelnega tubusa. 38 39 Bolnika, ki zaradi duševne bolezni ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi, povzroča veliko škodo sebi ali drugim, je mogoče napotiti in sprejeti na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico tudi brez njegove privolitve. Prisilna hospitalizacija je možna na podlagi Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS 77/2008). Postopek predpisujejo 39., 53., 54., 55., 56. in 57. člen Zakona. Če potrebujemo asistenco policije, zdravnik izpolni obrazec Zahtevek za asistenco policije in ga izroči policijski ekipi, ki je asistenco izvedla. Agresivni in nemirni bolniki ob intoksikaciji s kokainom, amfetamini, alkoholom, ali ob odtegnitvenem sindromu - Haloperidol: 0,5 – 5 mg / h do umiritve, povp. 5-10 mg/dan (ampule, solucija). - Risperidon: 0,25 – 0,5 mg na 2 uri, povp. 2-4 mg/dan (tablete, solucija). - Olanzapin=Zyprexa: 2,5–5 mg, povp. 2,5–10 mg/dan (dražeji in raztapljajoče tablete). - Klometiazol= Distraneurin: 100 - 200 mg / 2 uri, povprečno na dan 400 – 1200 mg. Agresivnost pri duševno motenih – TEREN! - Haloperidol do 10 mg i.m. ali do 20 mg p.o. - Promazin do 200 mg i.m. ali do 200 mg p.o. (pazi na padec krvnega tlaka). - Risperidon do 2-4 mg p.o. (solucija). - Olanzapin do 10-20 mg p.o. - Midazolam do 15 mg i.m. ali do 30 mg p.o. - Lorazepam = Loram, Lorsilam 2,5 - 5 mg p.o. - Klonazepam = Rivotril do 2 mg. 40 PRISTOP NA KRAJ NESREčE Z NEVARNIMI SNOVMI Pri sprejemanju klica o kemijski nesreči si pridobi čim več podatkov: • o vrsti nesreče (požar, promet, industrija, teroristični napad), • trgovsko/kemijsko ime kemikalije, ki je udeležena v nesreči, • količina in oblika kemikalije (plin, tekočina, prah), • število ponesrečencev in prisotni znaki zastrupitve. Če klica nisi prejel preko Republiškega centra za obveščanje (ReCO), takoj o nesreči obvesti še ReCO! Reševanje v vsaki veliki kemijski nesreči je multidisciplinarno, prisotnost gasilcev in policistov je nujno potrebna. Ko imaš podatke o vrsti nevarne kemikalije in načinu izpusta, čim prej konzultiraj kliničnega toksikologa na GSM: 041/635 – 500 in si pridobi pomembne podatke glede lastne varnosti in obravnave toksične poškodbe: • ali obstaja nevarnost sekundarne kontaminacije, • zahtevana stopnja osebne varovalne opreme, • potreba po dekontaminaciji in vrsta dekontaminacije, • triažne prioritete, • antidot, • navodilo za simptomatsko zdravljenje, • kriteriji za opazovanje /sprejem / odpust. ODRASLI Splošno PRISILNA HOSPITALIZACIJA Tudi če kemijska nesreča ni izrecno deklarirana že ob sprejemu klica, bodi pozoren na sledeče: • Očitni znaki/sledi, ki kažejo na potencialno možnost izpusta nevarne snovi: prisotnost dima, oblak hlapov, madeži razlite tekočine, neobičajen vonj, znaki draženja oči, dihal, izgled/vrsta nesreče (kamion s cisterno, tovorni vlak, tovarna, kjer so prisotne nevarne kemikalije, ...). • V nekaterih primerih ni očitnih opozorilnih znakov niti simptomov, kot npr. v primeru izpusta kemikalije, ki nima vonja, radioaktivne kemikalije,... • Upoštevaj splošen varni pristop ekipe NMP na mesto nesreče po algoritmu 1,2,3. 41 Splošen varen pristop ekipe NMP po algoritmu 1,2,3 1. Če je prisoten EDEN ponesrečenec in okoliščine niso sumljive za kemijsko nesrečo, pristopi po običajnem postopku. 2. Če sta prisotna DVA ponesrečenca, pristopi previdno, upoštevaj možnost izpusta nevarne snovi. 3. Če so prisotni TRIJE ali VEČ ponesrečenih, se ne približaj, še zlasti v sumljivih okoliščinah; v tem primeru uporabi protokol za ukrepanje NMP v kemijskih nesrečah. 42 OTROCI Interna medicina Prihod na mesto nesreče Upoštevaj splošna pravila varnega prihoda na mesto nesreče z nevarno snovjo: • Čim prej vzpostavi stik z vodjo intervencije – gasilcem in upoštevaj njegova navodila! • Dokler ni drugačnih navodil (od vodje intervencije), reševalci vozila parkirajo na privetrni strani, na najvišji točki izven območja očitne kontaminacije! Veter mora vedno pihati od reševalcev proti mestu nesreče. • Ne vstopaj z vozilom/peš v področje očitne kontaminacije (razlita/razsuta snov, dim, hlapi)! • Izogibaj se nepotrebni kontaminaciji opreme! • Izogibaj se izpostavljenosti, medtem ko se približuješ kontaminiranemu območju! • Ne približaj se nikomur, ki prihaja iz kontaminiranega območja! • Ne poskušaj reševati, če nisi ustrezno poučen in opremljen! • Vodjo intervencije obvesti o vseh sumljivih embalažah, paketih, posodah, kontejnerjih ali osebah! Prirejeno po: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010 43 Prvi pristop k poškodovancu Vročinske krče prepoznamo po značilnih krčih udov in mišic na obrazu, poleg teh pa se pojavlja tudi izguba zavesti.Vročinski krči se najpogosteje pojavljajo ob okužbah zgornjih dihal. Pristopamo po načelih ABCDE. Prihod na kraj in pregled kraja nezgode - osebna varovalna oprema - nevarnosti na kraju intervencije - število poškodovancev - potreba po dodatni pomoči in opremi - mehanizem poškodbe Pri otrocih, ki so lažji od 13 kilogramov, apliciramo Stesolid 5 mg (rektiola). V primeru, da krči ne ponehajo po 5-ih min. po prvi aplikaciji zdravila, apliciramo še 5 mg Stesolida. Zaradi nevarnosti zastoja srca otrok ne sme dobiti več kot dva odmerka Stesolida. V primeru nadaljevanja krčev svetujemo aplikacijo apaurina Midiozolama i.v. in oskrbo dihalne poti. Pri otrocih, ki so težji od 13 kilogramov, apliciramo Stesolid 10 mg (rektiola). V primeru da krči ne ponehajo po 5-ih min. po prvi aplikaciji zdravila, apliciramo še 5 mg Stesolida.Zaradi nevarnosti zastoja dihanja otrok ne sme dobiti več kot 15 mg Stesolida. V primeru nadaljevanja krčev svetujemo aplikacijo apaurina, Dormicuma, i.v. in oskrbo dihalne poti. Kako aplicirati Stesolid? Otroka položimo na desni bok in mu pokrčimo kolena. Odstranimo pokrovček z rektiole in namažemo konico s hladilnim mazilom ali vazelinom. Nato otroku nežno vstavimo rektiolo v zadnjično odprtino in jo potisnemo do začetka širšega dela. Če je otrok mlajši od 3 let, le do polovice. Rektiolo med iztiskanjem zdravila držimo čimbolj pokončno. Vsebino rektiole iztisnemo v celoti.. Zatem jo počasi izvlečemo in med izvlačenjem stiskamo, da se zdravilo ne vrne vanjo. Otroku nato še nekaj časa stiskamo zadnjico, da preprečimo iztekanje zdravila. ITLS PRIMARNI PREGLED Prvenstveno je potrebno otroka hladiti z mlačnimi vlažnimi oblogami, ki se polagajo na kožo. Začetna ocena stanja - splošni vtis o poškodovancu - stopnja zavesti (lestvica AVPU) - A-dihalna pot - B-dihanje - C-cirkulacija, večje krvavitve in stanje kože Mehanizem poškodbe Generaliziran ali neznan Lokaliziran Hitri travmatološki pregled* Usmerjeni pregled** Situacija za hitri transport?****** Kontrolni pregled*** Podroben pregled**** Obveščanje dispečerskega centra***** 44 ALGORITEM OSNOVNEGA ITLS PREGLEDA (ITLS, 2008) Razlaga na strani 27 45 OTROCI Poškodbe VROčINSKI KRčI OSKRBA POŠKODOVANEGA OTROKA V tem poglavju bodo omenjene posebnosti, ki jih srečamo pri pregledu in oskrbi poškodovanih otrok: - primerna komunikacija z otrokom in starši, - primerna oprema (reanimacijski kovček, imobilizacijska oprema, defibrilacijske elektrode, ...) za oskrbo otrok, - pregled in oskrba, - prevencija poškodb. Mesta za vstavljenje i.v. kanile. POZOR – Pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice ne smeš vstavljati i.v.kanile v eksterno jugularno veno. Alternativa je intraosalna igla. Tekočinska reanimacija pri otroku: Bolus infuzije kristaloidov – 10 ml/kg + 10 ml/kg. - primerna imobilizacijska oprema (Pedi – pac, KED, ekstremitetne opornice) Kako pravilno pristopimo k otroku? - Pristop naj bo pozitiven in topel. - Pazljivo izbiramo besede. - Povemo, kaj delamo in zakaj. - Ko komuniciramo z otrokom, pokleknemo na njegovo višino (zmanjšamo strah). - Uporabljamo opremo, ki je namenjena oskrbi otrok. - Zastopamo otroka (v vseh pogledih). Vključevanje staršev! - Pri pregledu in oskrbi otroka moramo vključiti starše. - Komuniciramo z otrokom in starši. - S profesionalnim pristopom si pridobimo zaupanje. - Starši naj bodo ob otroku (jih ne razdvajamo). 46 OTROCI Poškodbe Oprema - Primerna reanimacijska oprema (laringoskop, tubusi, i.v. – kanile, i.o. igla, Ohio maska, reanimacijska zdravila). 47 OSKRBA POŠKODOVANEGA OTROKA V OTROŠKEM SEDEŽU Če otrok nima vidnih poškodb in ni prizadet, ga fiksiramo (imobiliziramo) kar v otroškem sedežu. Če je otrok vitalno prizadet in ima vidne poškodbe, ga varno prenesemo iz otroškega sedeža in ga, po ustrezni oskrbi, imobiliziramo na primernem imobilizacijskem pripomočku. ZAčETNA OCENA A – DIHALNA POT - Uporabimo modificiran trojni manever. - lahko uporabimo orofaringealni tubus. - Aspiracija nosu -novorojenčki dihajo skozi nos. B – DIHANJE Glej, poslušaj in čuti dihanje. Frekvenca vdihov nad 40/minuto (razen pri novorojenčkih) nas opozarja na težave z dihanjem. Apliciraj kisik prek OHIO maske (10–15 L/min). Če otrok ne diha, začni z umetno ventilacijo (začetnih 5 vpihov) prek maske in dihalnega balona, ki mora biti priklopljen na kisik. Pregled mesta nesreče - Enak kot pri odraslih. - Najpogostejši mehanizem poškodbe pri otrocih je padec na glavo (poškodba glave). - Pri prometnih nesrečah se lahko pojavijo poškodbe notranjih organov. - Pomislimo na trpinčenje otroka, če dejansko stanje ni v skladu s poškodbo. 48 OTROCI Poškodbe C – KRVNI OBTOK Pri večjih otrocih tipamo pulz na karotidni in radialni arteriji hkrati ter ocenimo toploto in barvo kože. Tako lahko orientacijsko določimo vrednost sistoličnega krvnega tlaka. Če tipamo pulz na eni in drugi arteriji, je sistolični tlak nad 90 mm/Hg. Če pulza ne tipamo na a. radialis, je sist. tlak pod 90mmHg. Pri dojenčkih lahko tipamo pulz tudi pri nižjih tlakih. 49 INTRAOSALNA POT PRI OTROCIH B.I.G. – mesto namestitve VSTAVLJANJE INTRAOSALNE POTI S POMOčJO B.I.G. (BONE INJECTION GUN) PRI OTROCIH Otroci:1–2 cm medialno in 1–2 cm distalno od tuberositas tibiae (odvisno od velikosti otroka). • Primarno mesto namestitve intraosalne infuzije je proksimalni del goleni. • Za ostala mesta namestitve prosimo poglejte navodila proizvajalca. B.I.G. je učinkovita alternativa pri neuspelem poskusu klasične vzpostavitve venske poti pri nujnih stanjih. Primarno mesto nastavitve B.I.G. pri otrocih 1 cm medialno in 1 cm distalno od tuberositas tibiae. Ko razkužimo mesto namestitve, nastavimo globino penetracije: 1. Z eno roko namesti B.I.G na mesto vboda, z drugo roko odstrani varnostni zatič. 2. Sproži B.I.G pod kotom 90 stopinj v površino noge. 3. Umakni B.I.G in izvleci mandren. 4. Stabiliziraj kanilo z varnostnim zatičem iz koraka 1 in priključi infuzijo z vmesnim metuljčkom z ventilom. 5. Prebrizgaj I.O. pot z 10 ml do 20ml fiziološke raztopine. 6. Apliciraj zdravila in tekočine. Zdravilo prebrizgaj z vsaj 5ml fiziološke raztopine. Kanila ostane trdno nameščena v kost, nanjo se lahko priključi katerikoli IV sistem. Priporočena globina penetracije na proksimalnem delu goleni pri otrocih ( rdeč B.I.G. – 18G) je 0,5 cm. Za ostala mesta nameščanja in globine penetracije prosimo obiščite spletno stran proizvajalca. OTROCI Poškodbe Pri otrocih globino penetracije nastavimo glede na starost 51 Globina opekline epidermalna odsotna - Hladimo samo opečeni del. Pazimo na podhladitev! Pri otrocih barva in videz rdečina brez mehurjev kapilarni povratek normalen Uporaba sodobnih pripomočkov (Waterjell, Burnshield). V primeru opeklinskega šoka (običajno >10% opekline pri otrocih) otroku med transpotom v bolnišnico nadomeščamo tekočino z Ringerjevim laktatom ali fiziološko raztopino (20–60 ml/kg/h). Pri kemičnih opeklinah je potrebno intenzivno spiranje. Polovica opeklin se zgodi pri otrocih. 52 normalna normalna zmerna huda globoka dermalna opečnato, belkasto rdeča normalen slab slabša subdermalna temna, siva blaga hladimo le manjše opekline (<10%), manj kot 10 minut! odsotna odsoten 2 leti 12 kg 4,5 240 ml 0,12 mg 0,24 mg 60 mg 1,2 mg 120-180 120-240 12-24 1,2 mg 0,6-1,2 0,12 1,5-3 0,6-3,6 1,2-2,4 12-24 µg 12-48 mg 2,4-3,6 18-36 12 mg 1,2 mg 3 leta 14 kg 4,5 280 ml 0,14 mg 0,28 mg 70 mg 1,4 mg 140-210 140-280 14-28 1,4 mg 0,7-1,4 0,14 1,75-3,5 0,7-4,2 1,4-2,8 14-28 µg 14-56 mg 2,8-4,2 21-42 14 mg 1,4 mg povrhnja dermalna rdeča z mehurji 53 OTROCI Splošno bolečina 1 leto 6 mes 10 kg 6 kg 4,0 3,5-4,0 200 ml 120 ml 0,06 mg O.1 mg 0,12 mg 0,2 mg 30 mg 50 mg 1 mg 0,6 mg 60-90 100-150 60-120 100-200 6-12 10-20 1 mg 0,3 mg 0,3-0,6 0,5-1 0,1 0,06 0,75-1,5 1,25-2,5 0.3-1.8 0,5-3 1-2 0,6-1,2 6-12 µg 10-20 µg 6-24 mg 10-40 mg 2-3 1,2-1,8 15-30 9-18 6 mg 10 mg 1 mg 0,6 mg občutljivost 1 mes 3 kg 3,5 60 ml 0,03mg 0,1 mg 15 mg 0,3 mg 30-45 30-60 3-6 0,15 mg 0,15-0,30 0,03 0,3-0,75 0.15-0.9 0,3-0,6 3-6 µg 3-12 mg 0,6-0,9 4,5-9,0 3 mg 0,3 mg 4 leta 16 kg 4,5-5 320 ml 0,16 mg 0,32 mg 80 mg 1,6 mg 160-240 160-320 16-32 1,6 mg 0,8-1,6 0,16 2-4 0,8-4,8 1,6-3,2 16-32 µg 16-64 mg 3,2-4,8 24-48 16 mg 1,6 mg 5 let 18 kg 5 360 ml 0,18 mg 0,36 mg 90 mg 1,8 mg 180-270 180-360 18-36 1,8 mg 0,9-1,8 0,18 2,25-4,5 0,9-5,4 1,8-3,6 18-36 µg 18-72 mg 3,6-5,4 27-54 18 mg 1,8 mg 6 let 8 let 10 let 20 kg 24 kg 28 kg 5,5 6 6,5 400 ml 480 ml 560 ml 0,2 mg 0,24 mg 0,28 mg 0,40 mg 0,48 mg 0,56 mg 100 mg 120 mg 140 mg 2 mg 2,4 mg 2,8 mg 200-300 240-340 280-420 200-400 240-480 280-560 20-40 24-48 28-56 2 mg 2,4 mg 2,8 mg 1-2 1,2-2,4 1,4-2,8 0,2 0,24 0,28 2,5-5 3-6 3,5-7 1.0-6 1,2-7,2 1,4-8,4 2-4 2,4-4,8 2,8-5,6 20-40 µg 24-48 µg 28-56 µg 20-80 24-96 28-112 4-6 4,8-7,2 5,6-8,4 30-60 36-72 42-84 20 mg 24 mg 28 mg 2,0 mg 2,4 mg 2,8 mg - ocenimo velikost opekline po pravilu 9-ke teža tubus št. (brez mešička) ml. tekočin adrenalin atropin amiodaron adenozin paracetamol natrijev metamizolat tramadol morfin pyritramid nalokson ketamin S midozolam diazepam fentanyl tiopental etomidat propofol leptosukcin norkuron OPEKLINE Tabela preračunane vrednosti bolusov tekočin, velikosti tubusa, teže in nekaterih zdravil v NMP glede na starost otrok. Zdravila v NMP Razpredelnice (GCS, vitalne funkcije, …) analgetiki Vitalne funkcije metamizol tramadol 10-15 mg/kg p.o. ali rektalno 10-20 mg/kg i.v. 1-2 mg/kg i.v. morfij < 1 leto: 0,05 mg/kg i.v. > 1 leto: 0,1 mg/kg i.v. fentanil 0,001-0,002 mg/kg i.v. ketamin S 0,125-0,25 mg/kg i.v. 0,25-0,50 mg/kg i.m. dipidolor otroci: 0,05-0,1 mg/kg i.v. reanimacijska zdravila adrenalin 0,01 mg/kg i.v. in i.o. adenozin 0,1 mg/kg atropin 0,02 mg/kg i.v. in i.o. amiodaron 5 mg/kg pri VF/VT nalokson 0,1 mg/kg lidokain flumazenil glukoza 10% 1 mg/kg 0,05-0,3 mg/kg iv. tiopental 1-4 mg/kg iv. 54 0,1-0,2 mg/kg iv. etomidat 0,2-0,3 mg/kg norcuron 0,1-0,2 mg/kg iv. Ketamin S 3 mesece 6 mesecev 1 leto 2 leti NORMALNA FREKVENCA PULZA NORMALNA FREKVENCA DIHANJA 70 110-160 30-50 60 70 72 74 4 leta 78 6 let 82 8 let 86 10 let 90 12 let 94 ali odrasla vrednost 120-160 110-160 100-160 100-150 95-140 80-120 80-120 80-120 60-100 30-60 30-50 30-40 25-35 20-30 20-25 20-25 20-25 15-20 0,01mg/kg midazolam leptosuccin Novorojenček NAJNIŽJI NORMALNI SISTOLIČNI TLAK 5-10 ml/kg hipoglikemija sedativi, uspavala, mišični relaksanti diazepam STAROST GCS prilagojen za otroke Odpiranje oči 1 mg/kg iv. 4 0,5-1 mg/kg (do 2,5 mg/kg) i.v. 2 3 1 Po 1. letu Pred 1. letom Na zvok Na krik Spontano Na bolečino Ni odziva Spontano Na bolečino Ni odziva 55 OTROCI Splošno paracetamol Besedni odgovor 5 4 Po 5. letu Orientiran in pogovorljiv Dezorientiran in pogovorljiv Med 2. in 5. letom Primerne besede in fraze Neprimerne besede 3 Neprimerne besede Joče in/ali kriči 1 Ni odziva Ni odziva 2 Neprimerni zvoki Godrnjanje Po 1. letu 5 3 2 1 Pred 1. letom Uboga Normalni, sponatni gibi Odmik na bolečino Odmik na bolečino Lokalizira bolečino 4 Jok Neprimeren jok in/ali kričanje Godrnjanje Ni odziva Motorični odgovor 6 Mlajši od 2 let Se smeji, normalen jok Nenormalna fleksija Nenomrmalna ekstenzija Ni odziva Lokalizira bolečino Nenormalna fleksija Nenormalna ekstenzija Ni odziva LIFEPAK® 15 Defibrillator / Monitor FORMULE ZA IZRAčUNE Teža otroka (leta + 4) x 2 Premer tubusa 4 + (leta/4) z mešičkom 0,5 številke manjšega Nadomeščanje tekočin 20 ml x kg telesne teže Nadomeščanje tekočin - dojenčki Nadomeščanje tekočin – poškodovani otroci Najnižji normalni krvni tlak 56 10ml x kg telesne teže Preverimo stanje in dodamo še 10 ml x kg telesne teže. 10ml x kg telesne teže Preverimo stanje in dodamo še 10 ml x kg telesne teže. 70 mmHg + (leta x 2) LIFEPAK® 20 LIFEPAK® 1000 Defibrillator / Monitor Automated External Defibrillator Za hitro zaustavljanje močnejših krvavitev. Vsebuje chitosan iz oklepa rakcev, ki se absorbira v organizem in ne povzroča dodatnega segrevanja pri zaustavitvi krvavitve. B.I.G. (Big Intraoseal Gun) intraosalna igla za odrasle in mladostnike. Vstavljena v pacientovo tibio omogoča hitro reperfuzijo v času, enakem času reperfuzije skozi IV kanal. granulat aplikator povoj SAM CHEST SEAL Obliž za odprte rane prsnega koša za preprečevanje pneumotoraksa. Namenjen vsem terenskim razmeram, prozoren, večja lepljivost omogoča odlepitev in ponovno lepljenje, flourescentna obroba za uporabo v temi. Sam opornice za imobilizacijo skeletnih in tkivnih poškodb Sam PELVIC SLING II za imobilizacijo zlomov medenice s pravilnim pritiskom F.A.S.T. 1 (First access for Shock and Trauma) je intraosalna naprava, namenjena uporabi pri odraslih osebah in starejših mladostnikih. Vstavljena v pacientov manubrium omogoča hitro reperfuzijo v času, enakem času reperfuzije skozi IV kanal. Ready-Heat™ Blankets omogočajo aktivno ogrevanje pacientov, ki so prizadeti zaradi hipotermije. aktivirane s kemično reakcijo, so ReadyHeat™ odeje priporočene kot zunanji vir ogrevanja pri hipotermiji v PHTLS 2007. Tudi kot grelni brezrokavnik in “cocoon” za novorojenčke. REANIMACIJSKE TORBE OPEKLINSKE KOMPRESE, ODEJE IN OPEKLINSKI SETI Za vse vrste in stopnje opeklin Proffesional - brez predhodnega hlajenja z vodo - delujejo antiseptično - ne povzročajo hipotermije - obstojne komprese z več gela - sterilnost do 5 let - gasijo beli fosfor - ne potrebujejo hrambe v hladilniku Compact line Paramedic Kompaktni in ergonomični pulzni oksimetri in kapnometri. Ambulantni in prenosni monitorji za merjenje krvnega pritiska (manualno ali avtomatsko), pulzne oksimetrije in temperature. OxyTrue® A OxyTrue® SC SpO2 monitor SoftCap® Finger Oximeter CO2/SpO2 monitor CapnoTrue® Coupet® 5 mg | Coupet® 10 mg | Coupet® 20 mg | Coupet® 40 mg filmsko obložene tablete SESTAVA: Ena filmsko obložena tableta vsebuje 5 mg, 10 mg, 20 mg ali 40 mg rosuvastatina (v obliki kalcijevega rosuvastatinata). Zdravilo vsebuje tudi brezvodno laktozo (58,7 mg, 53,7 mg, 107,4 mg, 214,8 mg). TERAPEVTSKE INDIKACIJE: Hiperholesterolemija: Primarna hiperholesterolemija ali mešana dislipidemija (tip IIb) kot dodatek dieti, kadar odziv nanjo ali na druge nefarmakološke ukrepe (npr. telesna vadba, zmanjšanje telesne mase) ni bil zadovoljiv pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starih 10 let ali več. Homozigotna družinska hiperholesterolemija, kot dodatek dieti in drugim ukrepom za zniževanje ravni lipidov (npr. afereza LDL) ali kadar ti ukrepi niso primerni. Preprečevanje srčno-žilnih dogodkov pri bolnikih, za katere je bilo ocenjeno, da imajo veliko tveganje za prvi srčno-žilni dogodek, kot dodatek ukrepom za popravo drugih dejavnikov tveganja. ODMERJANJE IN NAČIN UPORABE: Zdravljenje hiperholesterolemije: Priporočeni začetni odmerek je 5 ali 10 mg peroralno enkrat na dan. Pri izbiri začetnega odmerka je treba upoštevati vrednosti holesterola posameznega bolnika in njegovo bodoče srčnožilno tveganje kot tudi možno tveganje zaradi neželenih učinkov. Odmerek se lahko po štirih tednih zdravljenja po potrebi zveča na naslednjo stopnjo. Končna titracija na največji odmerek 40 mg v poštev le pri bolnikih s hudo hiperholesterolemijo in velikim srčno-žilnim tveganjem (še posebej pri tistih z družinsko hiperholesterolemijo), pri katerih z uporabo 20-miligramskega odmerka cilj zdravljenja ni bil dosežen; te bolnike je treba rutinsko spremljati. Pri uvedbi zdravljenja s 40-miligramskim odmerkom je priporočljiv nadzor zdravnika specialista. Preprečevanje srčno-žilnih dogodkov: Za zmanjšanje tveganja srčno-žilnih dogodkov se uporablja dnevni odmerek 20 mg. Pediatrična populacija: Uporabo pri pediatričnih bolnikih mora izvajati zdravnik specialist. Pri otrocih in mladostnikih, starih od 10 do 17 let, je običajni začetni odmerek 5 mg na dan. Običajni razpon odmerkov je 5–20 mg peroralno enkrat na dan. Titracijo odmerka je treba izvesti v skladu z odzivom posameznega bolnika na zdravljenje in glede na to, kako pediatrični bolnik zdravilo prenaša ter v skladu s priporočili za pediatrično uporabo. 40-miligramske tablete niso primerne za uporabo pri pediatričnih bolnikih. Pri bolnikih, starih več kot 70 let, je priporočeni začetni odmerek 5 mg. Bolnikom z blago do zmerno okvaro ledvic odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina < 60 ml/min) je priporočeni začetni odmerek 5 mg. Odmerek 40 mg je pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic kontraindiciran. Priporočeni začetni odmerek za bolnike azijskega porekla in za bolnike s predispozicijskimi dejavniki za miopatijo je 5 mg. KONTRAINDIKACIJE: Preobčutljivost za rosuvastatin ali katerokoli pomožno snov zdravila, aktivna jetrna bolezen, vključno z nepojasnjenim trajnejšim zvečanjem vrednosti serumskih transaminaz, huda okvara ledvic (očistek kreatinina < 30 ml/min), miopatija, sočasno zdravljenje s ciklosporinom, nosečnost in dojenje, ženske v rodnem obdobju, ki ne uporabljajo zanesljive kontracepcijske metode. Uporaba 40-miligramskih odmerkov je kontraindicirana pri bolnikih, pri katerih je prisoten kateri od predispozicijskih dejavnikov za miopatijo/rabdomiolizo. POSEBNA OPOZORILA IN PREVIDNOSTNI UKREPI: Vpliv na ledvice: Možen je pojav proteinurije. Med rutinskim spremljanjem bolnikov, ki jemljejo 40-miligramski odmerek zdravila, je smiselno tudi ocenjevanje delovanja ledvic. Vpliv na skeletno mišičje: Možen je pojav mialgije, miopatije in v redkih primerih tudi rabdomioliza. Učinke so opažali pri vseh odmerkih, predvsem pa pri odmerkih, večjih od 20 mg. Pri uporabi ezetimiba v kombinaciji z zaviralci reduktaze HMG-CoA je potrebna previdnost. Merjenje kreatin-kinaze: Kreatin-kinaze (CK) se ne sme meriti, kadar obstaja vzrok zvečanja vrednosti CK, ki lahko vpliva na izvid. Pred zdravljenjem: Coupet se predpisuje zelo previdno bolnikom, pri katerih obstajajo dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav miopatije/rabdomiolize. Če so izhodiščne vrednosti CK bistveno zvečane (> 5x ULN), se zdravljenja ne sme začeti. Med zdravljenjem: Bolnikom je treba naročiti, naj v primeru pojava nepojasnjenih bolečin, oslabelosti ali krčev v mišicah, še posebej, če je to povezano tudi s splošnim slabim počutjem ali zvišano telesno temperaturo, nemudoma obvestijo svojega zdravnika. Vpliv na jetra: Coupet je treba uporabljati zelo previdno pri bolnikih, ki popijejo veliko alkoholnih pijač in/ali imajo jetrno bolezen v anamnezi. Zaviralci proteaze: Sočasna uporaba z zaviralci proteaze ni priporočljiva. Posebno opozorilo v zvezi s pomožnimi snovmi: Zdravilo Coupet vsebuje laktozo. Bolniki z redkimi prirojenimi motnjami, kot so intoleranca za galaktozo, laponska oblika zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcija glukoze-galaktoze, ne smejo jemati tega zdravila. Intersticijska pljučna bolezen: Pri zdravljenju z nekaterimi statini so poročali o izjemnih primerih intersticijske pljučne bolezni, zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju. Ob sumu na pojav intersticijske pljučne bolezni je treba zdravljenje s statinom prekiniti. Sladkorna bolezen: Pri bolnikih, pri katerih je bila koncentracija glukoze na tešče 5,6 do 6,9 mmol/l, je bilo zdravljenje z rosuvastatinom povezano z zvečanim tveganjem za sladkorno bolezen. Pediatrična populacija: Ovrednotenje linearne rasti (višine), telesne mase, ITM (indeksa telesne mase) in sekundarnih znakov spolne zrelosti po Tannerjevi lestvici pri pediatričnih bolnikih, starih od 10 do 17 let, ki jemljejo rosuvastatin, je omejeno na obdobje enega leta. MEDSEBOJNO DELOVANJE Z DRUGIMI ZDRAVILI IN DRUGE OBLIKE INTERAKCIJ: Ciklosporin: sočasna uporaba je kontraindicirana. Antagonisti vitamina K: Pri bolnikih, ki dobivajo antagoniste vitamina K (npr. varfarin ali drug kumarinski antikoagulant), je možen običajno reverzibilen dvig INR. Gemfibrozil in druga zdravila, ki znižujejo koncentracijo lipidov: Pri sočasni uporabi zaviralcev reduktaze H MG-CoA in gemfibrozila, fenofibrata, drugih fibratov in niacina (nikotinske kisline) v odmerkih, ki znižujejo koncentracijo lipidov (> ali enaka 1 g/dan), se zveča tveganje za pojav miopatije. Uporaba 40-miligramskega odmerka je pri sočasni uporabi fibratov kontraindicirana. Zaviralci proteaze: Sočasna uporaba rosuvastatina pri bolnikih, okuženih s HIV, ki prejemajo zaviralce proteaze, ni priporočljiva. Antacidi: Med sočasno uporabo rosuvastatina i n s uspenzije antacida, ki vsebuje aluminijev in magnezijev hidroksid, se plazemska koncentracija rosuvastatina zmanjša za približno 50 %. Učinek je bil blažji, kadar so bolniki antacid vzeli dve uri po zaužitju rosuvastatina. Eritromicin: Zaradi sočasne uporabe rosuvastatina in eritromicina se AUC (0–t) rosuvastatina zmanjša za 20 %, C max pa za 30 %. Peroralni kontraceptivi/nadomestno hormonsko zdravljenje (NHZ): Med hkratno uporabo rosuvastatina in peroralnih kontraceptivov se je AUC etinilestradiola zvečala za 26 %, norgestrela pa za 34 %. Povečanje teh plazemskih vrednosti je treba upoštevati pri določanju odmerkov peroralnih kontraceptivov. Encimi citokroma P450: Rosuvastatin ni niti zaviralec niti induktor izoencimov citokroma P450, zato interakcij, ki so posledica presnove s pomočjo citokroma P450, ni pričakovati. NOSEČNOST IN DOJENJE: Uporaba zdravila Coupet je med nosečnostjo in dojenjem kontraindicirana. Če bolnica med zdravljenjem s tem zdravilom zanosi, ga mora takoj prenehati uporabljati. VPLIV NA SPOSOBNOST VOŽNJE IN UPRAVLJANJA S STROJI: Vpliv je malo verjeten, vendar je treba upoštevati, da se med zdravljenjem lahko pojavi omotica. NEŽELENI UČINKI: Neželeni učinki so navadno blagi in prehodni. Pogosti so (≥ 1/100 do < 1/10): glavobol, omotičnost, zaprtje, navzeja, trebušne bolečine, sladkorna bolezen, mialgija, astenija; občasni so (≥ 1/1,000 do < 1/100): srbenje, izpuščaj in urtikarija. Drugi so redki, zelo redki ali pogostnost ni znana. Tako kot pri drugih zaviralcih reduktaze HMG-CoA je incidenca neželenih učinkov tudi pri uporabi rosuvastatina odvisna od odmerka. VRSTA OVOJNINE IN VSEBINA: Škatlice z 28 filmsko obloženimi tabletami po 5 mg, 10 mg, 20 mg in 40 mg rosuvastatina. IZDAJANJE ZDRAVILA: Samo na zdravniški recept. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET: Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, Ljubljana, Slovenija. INFORMACIJA PRIPRAVLJENA: Februar 2011. Pred predpisovanjem zdravila, prosimo, preberite celoten Povzetek glavnih značilnosti zdravila, ki je na voljo na www.lek.si/vademekum. Voxin® 4 mg | Voxin® 8 mg tablete Voxin® COMBO 2 mg/0,625 mg tablete Voxin® COMBO 4 mg/1,25 mg tablete SESTAVA: Ena tableta Voxin 4 mg vsebuje 4 mg terc-butilaminijevega perindoprilata, kar ustreza 3,338 mg perindoprila. Ena tableta Voxin 8 mg vsebuje 8 mg terc-butilaminijevega perindoprilata, kar ustreza 6,676 mg perindoprila. INDIKACIJE: Zdravljenje hipertenzije, stabilne koronarne srčne bolezni. Voxin 4 mg se uporablja tudi za zdravljenje srčnega popuščanja. ODMERJANJE IN NAČIN UPORABE: Priporočljivo je, da se perindopril jemlje enkrat na dan, zjutraj pred jedjo. Hipertenzija: Priporočen začetni odmerek je 4 mg zjutraj, po enem mesecu zdravljenja ga je mogoče zvečati na 8 mg. Simptomatsko srčno popuščanje: Priporočen začetni odmerek je 2 mg, ki se v korakih po 2 mg zveča na 4 mg enkrat na dan. Stabilna koronarna srčna bolezen: Priporočen začetni odmerek je 4 mg enkrat dnevno. Po dveh tednih zdravljenja se odmerek zveča na 8 mg enkrat dnevno. Prilagajanje odmerkov pri zmanjšanem delovanju ledvic mora temeljiti na očistku kreatinina. KONTRAINDIKACIJE: Preobčutljivost za perindopril ali katerokoli pomožno snov ali za katerikoli drug zaviralec ACE, angioedem pojemanju drugih zaviralcev ACE v anamnezi, prirojen ali idiopatski angioedem ter drugo in tretje trimesečje nosečnosti. POSEBNA OPOZORILA IN PREVIDNOSTNI UKREPI: Če se v prvem mesecu zdravljenja stabilne koronarne srčne bolezni s perindoprilom pojavi epizoda nestabilne angine pektoris, je treba pred nadaljevanjem zdravljenja skrbno presoditi koristi zdravljenja v primerjavi s tveganji. Zaviralci angiotenzinske konvertaze lahko povzročijo znižanje krvnega tlaka. Pri zmanjšanem delovanju ledvic je treba začetni odmerek perindoprila prilagoditi glede na očistek kreatinina, pozneje pa ob upoštevanju bolnikovega odziva na zdravljenje. Pri teh bolnikih je potrebno redno spremljanje vrednosti kalija in kreatinina. Perindopril je treba previdno uporabljati pri bolnikih z zožitvijo mitralne zaklopke in z zaporo v iztoku iz levega prekata; bolnikih s kolagensko žilno boleznijo, med sočasnim imunosupresivnim zdravljenjem, med zdravljenjem z alopurinolom ali prokainamidom ali pri kombinaciji teh dejavnikov, ki povzročajo zaplete, še zlasti če bolniki če imajo obstoječe zmanjšano delovanje ledvic zaradi možnosti za pojav nevtropenije, agranulocitoze, trombocitopenije, anemije; bolnikih s tveganjem za razvoj hiperkaliemije; bolnikih s sladkorno boleznijo. O angioedemu obraza, okončin, ustnic, sluznic, jezika, glotisa in/ali grla so redko poročali pri bolnikih, ki so jemali zaviralce ACE, vključno s perindoprilom. V takih primerih je treba zdravljenje s perindoprilom takoj prekiniti in začeti z ustreznim nadzorom bolnikovega stanja, ki ga je treba nadaljevati, dokler ne izginejo vsi simptomi. Sočasno jemanje litija ni priporočljivo. Zdravljenje s perindoprilom je treba začasno prekiniti en dan pred kirurškim posegom pri bolnikih, če gre za večji kirurški poseg, in pri bolnikih med anestezijo, saj obstaja možnost za pojav hipotenzije. Previdnostni ukrepi so potrebni tudi pri bolnikih na hemodializi, bolnikih z anafilaktoidnimi reakcijami med aferezo lipoproteinov majhne gostote (aferezo LDL), pri bolnikih z anfilaktoidnimi reakcijami med desenzibilizacijo, pri bolnikih z odpovedjo delovanja jeter. Med zdravljenjem z zaviralci ACE so poročali o kašlju. MEDSEBOJNO DELOVANJE Z DRUGIMI ZDRAVILI IN DRUGE OBLIKE INTERAKCIJ: Diuretiki, ki ohranjajo kalij (npr. spironolakton, triamteren ali amilorid), kalijevi nadomestki ali nadomestki za sol, ki vsebujejo kalij, litij, nesteroidna protivnetna zdravila, drugi antihipertenzivi, antidiabetiki (inzulini, peroralni hipoglikemiki), anestetiki, triciklični antidepresivi in antipsihotiki, antacidi. NOSEČNOST IN DOJENJE: Uporaba ni priporočljiva oz. je kontraindicirana. NEŽELENI UČINKI: Pogosti neželeni učinki so: glavobol, omotica, vrtoglavica, parestezije, motnje vida, tinitus, hipotenzija in z njo povezani učinki, kašelj, dispneja, navzeja, bruhanje, bolečine v trebuhu, sprememba okusa, dispepsija, driska, zaprtje, izpuščaji, srbenje in astenija. Ostali neželeni učinki so občasni, redki ali zelo redki. NAČIN IZDAJE ZDRAVILA: Samo na zdravniški recept. OPREMA: 30 tablet Voxin po 4 mg in 8 mg. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET: Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, Ljubljana, Slovenija. INFORMACIJA PRIPRAVLJENA: Februar 2011. SESTAVA: Ena tableta Voxin Combo 2 mg/0,625 mg vsebuje 2 mg tercbutil aminijevega perindoprilata, kar ustreza 1,669 mg perindoprila, in 0,625 mg indapamida. Ena tableta Voxin Combo 4 mg/1,25 mg vsebuje 4 mg terc-butil aminijevega perindoprilata, kar ustreza 3,338 mg perindoprila, in 1,25 mg indapamida. Kot pomožna snov je v tabletah tudi laktoza monohidrat. INDIKACIJE: Esencialna hipertenzija. ODMERJANJE IN NAČIN UPORABE: Peroralna uporaba. Običajen odmerek je ena tableta zdravila Voxin Combo na dan v enem odmerku, najbolje zjutraj in pred obrokom hrane. KONTRAINDIKACIJE: Preobčutljivost za zdravilni učinkovini (perindopril ali indapamid) ali katerokoli pomožno snov. Ker ni dovolj terapevtskih izkušenj, se zdravila Voxin Combo ne sme uporabljati pri bolnikih na dializi in bolnikih z nezdravljenim dekompenziranim srčnim popuščanjem. Kontraindikacije, povezane s perindoprilom, so: preobčutljivost za perindopril ali katerikoli drug zaviralec ACE, angioedem v anamnezi ob predhodnem zdravljenju z zaviralcem ACE, dedni/idiopatski angioedem, drugo in tretje trimesečje nosečnosti. Kontraindikacije, povezane z indapamidom, so: preobčutljivost za indapamid ali katerekoli druge sulfonamide, huda okvara ledvic, jetrna encefalopatija, huda okvara jeter, hipokaliemija, dojenje. POSEBNA OPOZORILA IN PREVIDNOSTNI UKREPI: Posebno opozorilo, ki je skupno za perindopril in indapamid, je potrebno pri litiju. Posebna opozorila so potrebna pri preobčutljivosti/angioedemu, bolnikih na hemodializi, pri diuretikih, ki zadržujejo kalij ali kalijeve soli, pri nosečnosti, fotosenzibilnosti in zmanjšanem delovanju jeter, pri zmanjšanem delovanju ledvic, hipotenziji ter izgubi vode in elektrolitov, pri znižanih ravneh kalija in pri preobčutljivosti za pomožne snovi v zdravilu Voxin Combo. Uporaba zdravila običajno ni priporočljiva pri bolnikih z obojestransko zožitvijo ledvične arterije ali eno samo delujočo ledvico. Previdnostni ukrepi so potrebni pri kašlju, otrocih in mladostnikih, pri tveganju za pojav arterijske hipotenzije in/ali ledvičnega popuščanja, pri neravnovesju vode in elektrolitov (natrij, kalij, kalcij), pri zvišani glukozi v krvi in zvišani sečni kislini. MEDSEBOJNO DELOVANJE Z DRUGIMI ZDRAVILI IN DRUGE OBLIKE INTERAKCIJ: Sočasna uporaba ni priporočljiva pri uporabi litija, pri diuretikih, ki zadržujejo kalij, in kalijevih soleh. Posebna previdnost je potrebna pri sočasni uporabi naslednjih zdravil: baklofena, nesteroidnih protivnetnih zdravili, tudi acetilsalicilne kisline, antidiabetičnih zdravilih, previdnost pa pri sočasni uporabi z alopurinolom, citostatiki ali imunosupresivi, sistemskimi kortikosteroidi, prokainamidu, anestetiki, diuretiki, zdravljenju z zlatom, pri sočasni uporabi zdravil, ki povzročajo torsades de pointes, zdravil, ki znižujejo ravni kalija, srčnimi glikozidi. NOSEČNOST IN DOJENJE: Uporaba ni priporočljiva. NEŽELENI UČINKI: Pogosti: motnje vida, tinitus, suh kašelj, zaprtje, suha usta, navzeja, bolečina v epigastrični regiji, anoreksija, bruhanje, bolečine v trebuhu, motnje okušanja, dispepsija, driska, izpuščaji, srbenje, makulopapularne erupcije, krči, astenija. Ostali neželeni učinki so občasni, redki ali zelo redki. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA: Samo na zdravniški recept. OPREMA: 30 tablet Voxin Combo po 2 mg/0,625 mg in 4 mg/1,25 mg. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET: Lek farmacevtska družba d. d., Verovškova 57, Ljubljana, Slovenija. INFORMACIJA PRIPRAVLJENA: Februar 2011. Pred predpisovanjem zdravila, prosimo, preberite celoten Povzetek glavnih značilnosti zdravila, ki je na voljo na www.lek.si/vademekum. Pred predpisovanjem zdravila, prosimo, preberite celoten Povzetek glavnih značilnosti zdravila, ki je na voljo na www.lek.si/vademekum. Acipan® 40 mg prašek za raztopino za injiciranje pantoprazol SESTAVA: Ena viala vsebuje 40 mg pantoprazola. INDIKACIJE: Razjeda v dvanajstniku, želodčna razjeda, zmerni in resni refluksni ezofagitis, Zollinger-Ellisonov sindrom in druga bolezenska stanja s povečanim izločanjem želodčne kisline. ODMERJANJE IN NAČIN UPORABE: Intravensko dajanje pantoprazola je priporočljivo le, če peroralno dajanje ni primerno. Razjeda v dvanajstniku, želodčna razjeda, zmerni in resni refluksni ezofagitis: 40 mg na dan, zdravljenje traja do 7 dni. Dolgotrajno zdravljenje Zollinger-Ellisonovega sindroma in drugih bolezenskih stanj s povečanim izločanjem želodčne kisline: začetek zdravljenja z 80 mg na dan, intravensko*. *Po tem je mogoče odmerke po potrebi zvečevati ali zmanjševati, in sicer glede na rezultate meritev izločanja želodčne kisline. Pri odmerkih, ki presegajo 80 mg pantoprazola na dan, je treba odmerek razdeliti in ga dati dvakrat na dan. Začasno se lahko odmerek pantoprazola zveča tudi nad 160 mg, vendar zdravljenje ne sme trajati dlje, kot je potrebno za ustrezno uravnanje izločanja želodčne kisline. Način uporabe: 10 ml fiziološke raztopine natrijevega klorida injiciramo v vialo, ki vsebuje suho snov. Pripravljeno raztopino injiciramo neposredno ali pa po razredčitvi s 100 ml fiziološke raztopine natrijevega klorida ali 5% raztopine glukoze. Zdravilo dajemo intravensko od 2 do 15 minut. Pripravljeno raztopino uporabimo takoj oz. najpozneje v 12 urah, če jo ustrezno shranimo pri temperaturi, ki ni višja od 25 °C. KONTRAINDIKACIJE: Preobčutljivost za pantoprazol. Pantoprazola se ne sme dajati sočasno z atazanavirjem. POSEBNA OPOZORILA IN PREVIDNOSTNI UKREPI: Pantoprazol ni indiciran za blage gastrointestinalne težave. Pred začetkom zdravljenja je treba izključiti maligno bolezen želodca ali požiralnika. Diagnoza refluksnega ezofagitisa mora biti endoskopsko potrjena. Dnevnega odmerka 40 mg pantoprazola ne smemo prekoračiti pri starejših bolnikih in pri tistih z zmanjšanim delovanjem ledvic. Pri bolnikih, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje, lahko zmanjša absorpcijo vitamina B12. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter je treba dnevni odmerek zmanjšati na 20 mg pantoprazola in redno spremljati vrednosti jetrnih encimov. V primeru zvečanja jetrnih encimov je treba z intravenskim dajanjem pantoprazola prenehati. Do sedaj ni izkušenj z zdravljenjem pri otrocih. MEDSEBOJNA UČINKOVANJA ZDRAVIL IN DRUGE OBLIKE INTERAKCIJ: Pri zdravilih, katerih resorpcija je odvisna od pH, je treba spremljati spremembe v resorpciji sočasno jemanih zdravil. Pantoprazol se presnavlja v jetrih preko encimskega sistema citokrom P450. Medsebojnega delovanja pantoprazola z drugimi zdravili, ki se presnavljajo z uporabo istega encimskega sistema, ni mogoče izključiti. Pri bolnikih, ki se zdravijo s kumarinskimi antikoagulantnimi zdravili, je ob sočasnem zdravljenju s pantoprazolom priporočljivo spremljati protrombinski čas/INR. NOSEČNOST IN DOJENJE: Klinične izkušnje pri nosečnicah so omejene. Pantoprazola se ne sme jemati, razen ko je to resnično potrebno. O izločanju pantoprazola v mleko ni podatkov. Ob uvedbi pantoprazola je treba upoštevati možnost prekinitve dojenja. NEŽELENI UČINKI: Najpogosteje se pojavljajo bolečine v trebuhu, driska, zaprtje, vetrovi in glavobol. Občasno se pojavljajo slabost, bruhanje, omotica, motnje vida in alergijske reakcije. Redko pa se pojavljajo suha usta in artralgija. NAČIN IZDAJE ZDRAVILA: Na zdravniški recept. OPREMA: Zdravilo je na voljo v škatlah z 1 vialo po 40 mg pantoprazola. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET: Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija. INFORMACIJA PRIPRAVLJENA: Februar 2011. 1. Blume H et al. Parmacokinetic Drug Safety, 2006, (29)9; 769/-784; 2. Povzetek glavnih značilnosti zdravila, Lek 2010 Pred predpisovanjem zdravila, prosimo, preberite celoten Povzetek glavnih značilnosti zdravila, ki je na voljo na www.lek.si/vademekum. Acipan® 20 mg gastrorezistentne tablete Acipan® 40 mg gastrorezistentne tablete SESTAVA: Ena gastrorezistentna tableta vsebuje 20 ali 40 mg pantoprazola v obliki natrijevega pantoprazolata seskvihidrata. Ena gastrorezistentna tableta vsebuje 1 ali 2 µg barvila 4R (E124). INDIKACIJE IN ODMERJANJE: Acipan® 20 mg gastrorezistentne tablete: Zdravljenje blage refluksne bolezni in spremljajočih simptomov (npr. zgaga, regurgitacija kisline, bolečine pri požiranju): ena tableta po 20 mg na dan 2 do 4 tedne. Zdravljenje spremljajočega ezofagitisa: ena tableta po 20 mg na dan 4 tedne (če ne zadostuje, podaljšamo še za 4 tedne). Ko dosežemo odpravo simptomov, je njihovo ponovitev mogoče preprečevati z jemanjem zdravila v odmerku 20 mg enkrat na dan, kadar je to potrebno. Prehod na dolgotrajno zdravljenje lahko pride v poštev v primeru, da z jemanjem zdravila ni mogoče vzdrževati zadovoljivega nadzora nad simptomi, kadar je to potrebno. Dolgotrajno zdravljenje in preprečevanje ponovitve refluksnega ezofagitisa: ena tableta po 20 mg na dan, v primeru ponovitve bolezni 40 mg pantoprazola na dan. Po ozdravitvi ponovitve refluksnega ezofagitisa je mogoče odmerek ponovno zmanjšati na 20 mg. Preprečevanje razjed v želodcu in dvanajstniku, ki jih povzročajo NSAR, pri bolnikih, ki bodo jemali NSAR dlje časa: ena tableta po 20 mg na dan. Acipan® 40 mg gastrorezistentne tablete: Zdravljenje za eradikacijo bakterije H. pylori pri bolnikih z razjedami želodca ali dvanajstnika: 1 tableta po 40 mg dvakrat na dan z eno od naslednjih treh kombinacij: 1 g amoksicilina dvakrat na dan + 500 mg klaritromicina dvakrat na dan ali 250–500 mg klaritromicina dvakrat na dan + 400–500 mg metronidazola dvakrat na dan ali 1 g amoksicilina dvakrat na dan + 400–500 mg metronidazola dvakrat na dan. Kombinirano zdravljenje običajno traja 7 dni, lahko pa se podaljša na največ 14 dni. Če je potrebno dodatno zdravljenje z zdravilom Acipan 40 mg gastrorezistentne tablete, je priporočeno enako zdravljenje, kot velja za zdravljenje razjede želodca ali dvanajstnika. Razjeda dvanajstnika, razjeda želodca, zmerno in močno izražen refluksni ezofagitis: ena tableta po 40 mg na dan. V posameznih primerih je mogoče odmerek povečati na dve tableti po 40 mg na dan, predvsem kadar z drugimi načini zdravljenja ni bilo mogoče doseči izboljšanja. Razjedo dvanajstnika je običajno mogoče ozdraviti v 2 do 4 tednih. Razjedo želodca in refluksni ezofagitis je običajno mogoče ozdraviti v 4 do 8 tednih. Zollinger-Ellisonov sindrom in druge motnje s patološko povečanim izločanjem želodčne kisline: začetni dnevni odmerek je 80 mg, po tem je mogoče odmerke povečevati ali zmanjševati ob upoštevanju meritev izločanja želodčne kisline. Če je dnevni odmerek večji od 80 mg, ga je treba razdeliti na dva dela. Začasno se lahko odmerek poveča tudi nad 160 mg, vendar to ne sme trajati dlje, kot je potrebno za doseganje zadovoljivega nadzora nad izločanjem kisline. Trajanje zdravljenja ni omejeno, treba pa ga je prilagoditi kliničnim potrebam. NAČIN UPORABE: Tablet se ne sme žvečiti ali zdrobiti. Vzeti jih je treba cele z vodo pred obrokom, običajno pred zajtrkom. Pri kombiniranem zdravljenju za eradikacijo bakterije H. pylori je treba drugo tableto zdravila Acipan 40 mg gastrorezistentne tablete vzeti pred večerjo. KONTRAINDIKACIJE: Preobčutljivosti za pantoprazol ali katerokoli pomožno snov. Pantoprazola se ne sme jemati skupaj z atazanavirjem. V kombinaciji z antibiotiki pri eradikaciji bakterije H. pylori ga ne smejo jemati bolniki z zmerno do hudo jetrno ali ledvično insuficienco. POSEBNA OPOZORILA IN PREVIDNOSTNI UKREPI: Pantoprazol ni indiciran za zdravljenje blagih prebavnih težav, npr. funkcionalne dispepsije. Pred začetkom zdravljenja je treba izključiti možnost maligne bolezni požiralnika ali želodca. Diagnozo refluksnega ezofagitisa je treba endoskopsko potrditi. Pri zdravljenju, ki traja več kot eno leto, so potrebna redna preverjanja. Pri bolnikih z resno okvaro jeter je največji dovoljeni odmerek 20 mg na dan. Pri teh bolnikih je med zdravljenjem treba preverjati vrednosti jetrnih encimov. Če se povečajo, zdravljenje prekinemo. Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic in bolnikih starejših od 65 let je največji dovoljeni odmerek 40 mg na dan. Pri starejših bolnikih je edina izjema kombinirano zdravljenje za eradikacijo bakterije H. pylori, pri katerem morajo tudi starejši bolniki en teden dobivati običajen odmerek 2 x 40 mg na dan. Pri bolnikih s Zollinger-Ellisonovim sindromom in drugimi motnjami s povečanim izločanjem želodčne kisline, pri katerih je potrebno dolgotrajno zdravljenje, lahko zdravilo zmanjša absorpcijo vitamina B12. Z uporabo zdravila pri otrocih ni nobenih izkušenj. Zdravilo vsebuje rdeče barvilo 4R, ki lahko povzroči alergijske reakcije. MEDSEBOJNA UČINKOVANJA ZDRAVIL IN DRUGE OBLIKE INTERAKCIJ: Zmanjša lahko absorpcijo zdravil, katerih biološka razpoložljivost je odvisna od pH. Presnavlja se v jetrih preko encimskega sistema citokrom P450. Medsebojnega delovanja z zdravili, ki se presnavljajo z uporabo istega encimskega sistema, ni mogoče izključiti. Pri bolnikih, ki se zdravijo s kumarinskimi antikoagulantnimi zdravili, je priporočljivo spremljati protrombinski čas oz. INR. NOSEČNOST IN DOJENJE: Zdravila Acipan se ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno. Ob uvedbi pantoprazola je treba upoštevati možnost prekinitve dojenja. NEŽELENI UČINKI: Pogosto se pojavljajo: bolečine v trebuhu, driska, zaprtje, napenjanje, vetrovi in glavobol. Občasno se pojavijo: slabost, bruhanje, omotica, motnje vida in alergijske reakcije. NAČIN IZDAJE ZDRAVILA: Na zdravniški recept. OPREMA: Škatlice z 28 gastrorezistentnimi tabletami po 20 mg, škatlice s 14 gastrorezistentnimi tabletami po 40 mg, škatlice z 28 gastrorezistentnimi tabletami po 40 mg. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET: Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija. INFORMACIJA PRIPRAVLJENA: Februar 2011. Pred predpisovanjem zdravila, prosimo, preberite celoten Povzetek glavnih značilnosti zdravila, ki je na voljo na www.lek.si/vademekum. portal EƵũŶĂ stanja urgentna medicina nazoren priŬĂz algoritmi ukrepanja ĚŽŬƵŵĞŶƚĂƌŶŝ ƉƌŝƐƉĞǀŬŝ DMSBZT Ljubljana organizira delavnice TPO za medicinske sestre v sodelovanju s Sekcijo reševalcev v zdravstvu. Več informacij na: www.drustvo-med-sester-lj.si WƌŝĚŽďŝƚĞ ďŽŐĂƚŽ njŶĂŶũĞ ŶĂ ƉŽĚƌŽēũƵ ƵƌŐĞŶƚŶĞ ŵĞĚŝĐŝŶĞ͕ ŬũĞƌ ũĞ ŚŝƚƌŽ ŝŶ ƉƌĂǀŝůŶŽ ƵŬƌĞƉĂŶũĞ ŶƵũŶŽ͘ KWWSZZZGUXVWYRPHGVHVWHUOMVL univerzitetni klini~ni center ljubljana