Predstavitev

SKLEPI (JOINTS)
Avtorji: Korelec Anže, Makuc Špela, Semeni
Tomaž, Luzar Jože
UVOD
Veda, ki se ukvarja s prou evanjem sklepov se imenuje
ARTROLOGIJA.
Predstavili bomo sklepe, ki so, poleg mišic, zaslužni za
gibanje telesa in premikanje udov, njihovo delovanje, kako
jih delimo, kakšne bolezni jih lahko prizadenejo in kako
svetla je prihodnost ljudi, ki so jih bolezni sklepov že
prizadele.
DELITEV SKLEPOV
Po zgradbi in po na inu gibanja v kosteh jih
delimo na dve skupini:
Prave (prosto gibljive), ti pa se delijo naprej še po
mehaniki delovanja:
brez osni sklepi,
eno osni sklepi,
dvo osni sklepi in
ve osni sklepi.
Ne prave (delno gibljive in trdne).
PROSTO GIBLJIVI ALI PRAVI SKLEPI
V telesu najdemo najve pravih sklepov,
Oviti so s sklepno ovojnico, ki se deli na dve plasti,
Med sklepnima površinama je sklepna špranja
(cavum articulare).
Kosti so na sklepnih površinah prevle ene s
hialinskim hrustancem, ki nima žil,
Te ajasti in valjasti sklepi,
Jaj asti sklepi,
Kroglasti sklepi (ramenski sklep),
Pravi sklepi imajo poleg teh stalnih elementov še
pomožne strukture, ki pove ujejo stabilnost sklepa.
DELNO GIBLJIVI IN TRDNI SKLEPI
ALI NE PRAVI SKLEPI
Druge vrste sklepov so precej manj gibljive kot
siniovialni sklepi, ker nimajo sklepne špranje,
V delno gibljivih sklepih sta površini dveh kosti
spojeni,
Delno gibljivi so sklepi med hrbteni nimi vretenci
in
Sklep ob sramni ni zrasti na dnu medenice,
Podobni so tudi sklepi lobanjskih kosti.
DELITEV SKLEPOV PO MEHANIKI
Drsne sklepe,
brez osne sklepe (tudi drsni),
Eno osne sklepe,
Dvo osne sklepe,
Ve osne sklepe.
DRSNI IN BREZ OSNI SKLEPI
Sklepna površina je ravna,
Sosednji kosti malenkostno drsita ena po drugi,
(sklepi med zapestnicami, nartnicami in sklepnimi
odrastki vretenc).
TE AJASTI IN
EPASTI SKLEPI
Te ajasti in epasti sklepi so eno osni sklepi,
Te ajasti ima eno sklepno ploskev oblikovano kot
valj, druga je njegov odlitek,
epasti sklep je enosmerni in ima enake sklepne
površine kot te ajasti, le druga e orientirane
TE AJSTI IN
EPASTI SKLEP
JAJ ASTI SKLEPI
Jaj asti sklepi (articulatio condylaris) so dvoosni,
konveksna sklepna površina ima obliko elipsoide z eno
daljšo in eno krajšo osjo, konkavna pa ima obliko njenega
odlitka.
SEDLAST SKLEP
Sedlast sklep je drugi primer dvo osnega sklepa,
Sklepni ploskvi imata obliko sedel, obrnjenih eno
na drugo in zavrtenih za 90o.
KROGLAST SKLEP
Je sklep s številnimi osmi in ima konveksno
sklepno površino v obliki krogle, konkavna pa je
njen odlitek.
KROGLASTA ENARTROZA
Kroglasta enartroza je posebna vrsta kroglastega
sklepa, pri katerem konkavna površina znaša ve
kot polovico površine konveksne glave sklepa.
Gibi so manj obsežni kot pri kroglastemu
sklepu.
Primer je kol ni sklep.
GIBLJIVOST SKLEPOV
Komol ni sklep:
valjast ali te ajast sklep
enoosni
sestavljen sklep
GIBLJIVOST SKLEPOV
Kolenski sklep:
kombinacija te ajastega
in epastega sklepa
enoosni
sestavljen sklep
GIBLJIVOST SKLEPOV
Ramenski sklep:
kroglast sklep z obsežnimi
gibi
ve osni
enostaven sklep
GIBLJIVOST SKLEPOV
Kol ni sklep:
kroglast sklep
ve osni
enostaven sklep
FIZIKALNI POGLED NA
DELOVANJE SKLEPOV
Vzvod prvega razreda:
FIZIKALNI POGLED NA
DELOVANJE SKLEPOV
Vzvod drugega razreda:
FIZIKALNI POGLED NA
DELOVANJE SKLEPOV
Vzvod tretjega razreda:
LASTNOSTI BIOMATERIALOV V
SKLEPU
Hrustanec*
Natezna trdnost
(MPa)
1
Elasti ni modul
(MPa)
14
Kolagen (kita)
75
1300
Kost*
150
20000
Materiali
Apatit
*Posebna lastnost teh tkiv je
visokoelasti nost.
114000
UMETNI SKLEPI
Z njimi zdravimo kon ne posledice asepti ne nekroze
sklepov
Primerna za napredovale faze bolezni
Poslužujemo pri starejših bolnikih, ob asno tudi pri
zelo mladih in celo pri otrocih
Rezultati zdravljenja so izvrstni
Na voljo veliko tipov umetnih sklepov, predvsem
umetnih kolkov
Dva na ina za u vrstitev sklepa na ali v kost
umetni sklep v podlago u vrstimo s kostnim
cementom
umetni sklep je narejen na tak na in, da se v kost
vrsto vraste
UMETNEGA KOLKA PREPLASTITVENA ARTROPLASTIKA
KOLKA
Obraba kol nih sklepov postaja velika težava
Vstavitev umetnega sklepa v ortopediji med
najhitreje razvijajo imi se podro ji
Preplastitvena artroplastika kolka, umetni sklep:
Posebno primerna naj bi bil za mlajše aktivne
ljudi z obrabo kolkov
Življenjska doba takega kolka naj bi bila daljša
Naj bi tudi omogo ala normalne telesne
dejavnosti in ukvarjanje s športom
UMETNEGA KOLKA PREPLASTITVENA ARTROPLASTIKA
KOLKA
Preplastitvena
artroplastika kolka je
operativni poseg, pri
katerem acetabularni del
endoproteze vsadimo v
kolk po standardnem
postopku kot pri obi ajni
endoprotezi, stegneni ni
del pa nasadimo na
primerno oblikovano
glavico stegnenice
(preplastitev) in ne v
medularni kanal kot pri
obi ajnih kol nih
endoprotezah.
PREPLASTITVENA ARTROPLASTIKA
KOLKA - VSE BOLJ PRILJUBLJENA
METODA
Posege opravljajo tudi v Ortopedski bolnišnici
Valdoltra
Veliko uporabljali v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja,
a se zaradi neustreznih materialov ni dobro obnesla:
del proteze na stegnenici je bil iz kovine, del, ki gre
na medenico, pa plasti en, vendar plasti ni
materiali iz tistega asa niso prenesli obremenitev
in proteze so se hitro omajale
Danes oba dela proteze izdelujejo iz zlitine kobalta,
kroma in molibdena
V sredini 90. let pride do poplave preplastitvene
artroplastike
Najve uporabljajo v Avstraliji, Veliki Britaniji in v
nekaterih ortopedskih centrih v ZDA
Znan takšen ve ji ortopedski center je tudi v Gentu v
Belgiji, kamor so na operacijo odšli tudi nekateri
slovenski bolniki
PREPLASTITVENA ARTROPLASTIKA
KOLKA - PREDNOSTI IN SLABOSTI
Prednosti:
ohrani se anatomija stegnenice,
glavica proteze je ve ja
manj možnosti, da bi se
premaknila iz ašice in da bi se kolk izpahnil
gibalna površina ve ja
bolje podmazana s
sklepno teko ino
Slabosti:
operativni poseg ve ji kot pri klasi ni
ponekod v svetu opažajo tudi nove na ine propada
kolka po preplastitvi (tveganje za to je ve je, e je
asepti na nekroza že v osnovi privedla do propada
sklepa)
bolniki z nekrozo niso najprimernejši kandidati za
ta poseg
Je življenjska doba preplastenega sklepa daljša?
PREPLASTITVENA ARTROPLASTIKA
KOLKA - UPORABA PRI VSEH
SKLEPIH
Preplastitvena artroplastika se uporablja pri
obrabi vseh sklepov, ne le kol nih
Najuspešnejša je na ramenu in dobra pri obrabi
kolena
Pri obrabi gležnja se uporablja izklju no
preplastitvena artroplastika
Pri obrabi komolca pa zgolj klasi na proteza
FIZIKALNE LASTNOSTI
MATERIALOV V UMETNIH SKLEPIH:
KOVINE
Izredno trdni in togi primerni za nosilno strukturo
medicinskih vsadkov
Kostne ploš ice in razni sklepni nadomestki
Problem je nizka biokompatibilnost, korozija,
previsoka togost glede na naravna tkiva, visoka
specifi na teža in odpuš anje kovinskih ionov
KobaltKromova (CoCr) zlitina je bila prva zlitina
odporna na rjavenje in je bila zato zelo uspešno
uporabljena za kirurške vsadke
Nerjave e jeklo (najpogosteje 316L) in CoCr zlitina
tvorita na svojih površinah oksidno prevleko, ki jima
pove a odpornost na korozijo
Titanove zlitine (najpogosteje Ti6A14V) postajajo
vedno bolj popularne, saj imajo veliko trdnost in pol
nižjo togost kot prejšnja materiala
FIZIKALNE LASTNOSTI
MATERIALOV V UMETNIH SKLEPIH:
POLIMERI
Lahko se klasificirajo kot elastomeri
Manj vozliš
bolj elasti ni
Veliko vozliš
bolj plasti ni in podobni trdinam
Polimetilmetakrilat (PMMA). Slabost tega
polimera je polimerizacija z eksotermno reakcijo,
ki lahko segreje bližnjo okolico do 90 ˚C
Polietilen ( UHMWPE) se uporablja kot sti na
površina med kovinsko zlitino in kostjo
Silikonska guma je eden izmed pomembnejših
polimerov, ki se uporabljajo za izdelavo
medicinskih pripomo kov in naprav, saj ima
veliko biokompatibilnost in dobre mehani ne
lastnosti
FIZIKALNE LASTNOSTI
MATERIALOV V UMETNIH SKLEPIH:
KERAMIKA
So zelo dovzetni za tesno vezavo s tkivi
So izredno biokompatibilni in ne puš ajo ionov
tako kot kovine
So krhkejši in lažje lomljivi od naravnih
biomaterialov (na primer kosti)
Problem biomaterialnih keramik je tudi težka
izdelava le-teh
OBRABA BIOMATERIALNIH
IZDELKOV
Pride zaradi trenja med drsnima površinama
Problemati no je premikanje na mikronski ravni, ki
s asoma oddrsa zaš itno antikorozivno plast, kar
izzove vnetje in uni enje sklepa
Odvisna od trdnosti materialov, ki se uporabljajo kot
sti na površina
Iz biološkega stališ a predstavljajo problem odkrušeni
delci
telo jih prepozna kot tujke in jih poskuša odstraniti
ve ina materialov, uporabljenih pri izdelavi
sklepnih protez, biološko nerazgradljiva tako
celice pri odstranjevanju odmirajo, kar za sabo
potegne aglomeracijo celic pripelje do
neprestanega odstranjevanja kosti in do kon ne
odpovedi sklepne proteze
BOLEZNI SKLEPOV
ARTROZA (OSTEOARTROZA)
Posledica naravne obrabe sklepov
Razvije se na velikih sklepih, predvsem na
kolkih, kolenih ali hrbtenici starejših ljudi
Zdrav sklep
Osteoartroti en sklep
BOLEZENSKI ZNAKI ARTROZE
Bole ina, otekanje in okorelost
Sklep tako zelo degenerira, da otrdi in manj boli
Oteklina je lahko komaj opazna ali pa postane
sklep skrajno otekel in gr ast
Ni nujno, da bole ino ob utimo v predelu
obolelega sklepa
POGOSTOST OBOLELOSTI
Najdemo jo pri približno 90% ljudi starejših od 40
let
e živimo dovolj dolgo jo bomo sigurno preboleli
na vsaj enem sklepu
Direktno ne ogroža življenja
KAJ STORITI
Ob manjših bole inah in okorelostih v sklepu ni
vzroka za zaskrbljenost
Poskušamo si pomagati sami
e bole ine ne prenehajo, zdravnik predpiše
sredstvo proti bole inam
Pri hudih bole inah pomaga injekcija steroidnega
zdravila v bole i sklep
Možno je tudi zdravljenje s fizioterapijo
Od operativnih posegov je najbolj pogosta
zamenjava sklepa v kolku
REVMATOIDNI ARTRITIS
Dolgotrajna bolezen sklepov, katere to en vzrok
še ni znan - gre za avtoimunsko bolezen
Sinovialna opna sklepa se postopoma vnema in
oteka, kar povzro i vnetje drugih delov sklepa
Lahko pride do uni enja kostnega tkiva
V mnogih primerih vnetje ni omejeno na sklepe,
ampak lahko povzro i vnetje v sr ni mišici,
krvnih žilah in tkivih, ki ležijo tik pod kožo
Rentgenski posnetek sklepov v roki, ki so prizadeti
zaradi revmatoidnega artritisa
BOLEZENSKI ZNAKI
Lahko se za ne brez jasnih znakov prizadetosti
sklepov
Obolelost je lahko nenadna
Razvijejo se težave s sklepi
Okornost je opaznejša zjutraj in z gibanjem
izgine
Prizadet je lahko le en sklep ali dva, lahko pa se
bolezen hitro razširi na celotno telo
POGOSTOST
V Sloveniji ima to bolezen 1% populacije
Pogostejša z leti in doseže vrh med 30. in 55.
letom
Trikrat pogosteje zbolevajo ženske
KAJ STORITI
Ob o itnih znakih se posvetuje z zdravnikom
Odredijo se preiskave krvi, rentgensko slikanje,
obisk specialista in specialisti no zdravljenje.
Bolezen se zdravi z zdravili, fizioterapijo in
upoštevanje zdravnikovih navodil
ZDRK MEDVRETEN NICE (HERNIJA
DISCI)
To je specifi no obolenje
Pritisk iztisne nekaj mehkega jedra skozi šibko
to ko trše zunanje plasti
Posledica je izguba blažilnega u inka ploš e in
bole pritisk zdrklega jedra na živec
V skrajnem primeru lahko medvreten na ploš a
tudi po i
Primer zdrka medvreten nice, ki povzro i obolenje
BOLEZENSKI ZNAKI
e zdrkne ploš a v vratnem predelu, se lahko
bolnik naslednji dan zbudi z bole im, zvitim
vratom
Bolezenski znaki se lahko pojavijo nenadoma ali
razvijejo postopoma
Velike obremenitve povzro ijo nenaden pritisk
obolelega dela na živec in s tem hudo bole ino
e nastane zdrk v spodnjem delu hrbta se lahko
razvije išias
POGOSTOST
V slovenskih bolnišnicah na leto obravnavajo
povpre no 1320 bolnikov
Moški so dvakrat pogosteje prizadeti kot ženske
KAJ STORITI
Posvetujte se z zdravnikom
Po pregledu hrbta in spodnjih delov udov se
odredi rentgensko slikanje hrbtenice ali
mielografija
V resnih primerih je potrebna operacija
e je zdrk v vratnem delu hrbtenice se priporo a
dva tedna nošenja podpornega ovratnika
SPONDILOZA
Je otrditev in togost hrbtenice, ki nastane
neupogljiva
Prostori med vretenci se zožijo, ker medvreten ne
ploš e zaradi starosti, ezmernega
obremenjevanja ali poškodbe degenerirajo in
izgubijo prožnost
Hrbtenja
a
Zdrav disk
Stisnjen – obolel disk
Vretence
Živec
Primer obolele hrbtenice
BOLEZENSKI ZNAKI
Lažji primeri obi ajno nimajo bolezenskih znakov
Bolnik lahko ob uti ponavljajo e se bole ine
Hrbet lahko postane vedno bolj ob utljiv in se
težko ukrivi ali obra a.
POGOSTOST
Pogosta je zlasti pri ljudeh po 40. letu
Približno 1% ljudi na leto pride k zdravniku
Bolj dovzetni so tisti, ki so že imeli težave zaradi
zdrka medvreten ne ploš e
V zelo redkih hudih oblikah lahko pride do težav
pri izlo anju in hoji.
KAJ STORITI
e znaki vztrajajo ve kot tri ali štiri dni se
posvetujte z zdravnikom
Odredi se rentgensko slikanje in druge
diagnosti ne preiskave
Zdravnik odredi specialisti no zdravljenje
POŠKODBE SKLEPOV
IZPAH (LUKSACIJA)
Kosti, ki bi se morale stikati so razmaknjene
vsaksebi tako, da sklep ne deluje ve
Obi ajno zaradi hude poškodbe, pri kateri je
mehani na sila dovolj velika, da strga sklepne
vezi
Težje se okvarijo sklepna ovojnica, okoliške
mišice, krvne žile in živci
Lahko so tudi prirojeni ali pa se pojavijo kot
zaplet revmatoidnega artritisa
Primer izpaha komolca
BOLEZENSKI ZNAKI
Izpahnjen sklep je deformiran, izredno bole ter
hitro ote e, pomodri in je nepremakljiv
Drugi možni znaki so odvisni od obsežnosti
poškodb okolnih tkiv.
POGOSTOST
Izpahi niso tako pogosti kot izvini.
KAJ STORITI
Ne pustite nikogar, da bi vam naravnal
izpahnjen sklep, razen e ste gotovi, da to zna
storiti
Poškodovani predel je najbolje samo zaš ititi in
imobilizirati ter iti nemudoma v bolnišnico
Med tem ne jejte in ne pijte, ker boste morda
dobili splošno anestezijo zaradi naravnanja
sklepa
Predno se za ne sklep ponovno uporabljati, se je
potrebno posvetovati s fizioterapevtom
IZVIN
Do izvina pride kadar se zaradi prevelikih
obremenitev natrgajo ali raztrgajo vezi, ki
povezujejo sosednji kosti in držijo sklep v pravilni
legi
Za to poškodbo so najbolj dovzetni koleno,
zapestje, gleženj in prstni sklepi
golenic
a
me nica
Nategnjene
ali natrgane
vezi
Primer izvina gležnja
BOLEZENSKI ZNAKI
Bole ina in ob utljivost v poškodovanem delu
(sklep lahko še deluje, vendar pri tem boli)
Sklep lahko zate e in koža nad njim kasneje
pomodri. Pri izvinu, ki je tako hud, da so se
pretrgale vezi, je sklep izmali en in zate en
POGOSTOST
Izvini so zelo pogosti in se zgodijo v Sloveniji
vsakemu vsaj enkrat v življenju
KAJ STORITI
Pri manjših poškodbah ni nevarnosti
Ve kratna nategnitev in natrganje vezi oslabita
sklep
e je bole ina huda in traja dlje asa je potrebno
iti k zdravniku, ki bo sklep pregledal in ga dal
rentgensko slikati (hud izvin je z navadnim
pregledom nemogo e lo iti od preloma)
Poškodovan sklep povijemo in ga pustimo
po ivati, ledeni obkladki pa zmanjšajo oteklino