docZgibanka - Občina Prevalje
download 
Report Transcription
Zgibanka - Občina Prevalje
DNI Š T I R I N A J S T november posebna 14 PRILOGA XIV k ibic ZBADLJIVI PRIGRIZKI did D R U Zˇ I N A in DOM KULTURA Martin Kuchling Z lutkami in gledališčem dosegamo staro in mlado, s knjigami gradimo temelje in mostove, najdevamo stik s preteklostjo, ki jo – osvetljeno od sedanjosti – ponesemo v prihodnost. Zapisana beseda bo našla bralca, zaigrana predstava bo navdušila gledalca. Kulturno in umetniško ustvarjanje in dokumentiranje tega ustvarjanja sta bistvena dela v sklopu dejavnosti Krščanske kulturne zveze, ki s tem krepi kulturno delo in življenje koroških Slovencev. Z lutkami čez mejo, z besedo k sosedu in s knjigo do skupne zgodovine, to naj bo geslo, ki ustvarja žive vezi, ki pripomorejo do živetega medsebojnega spoznavanja. Beseda naj bo most, zapisana in zaigrana, stara in mlada. Tako bodo stari, zgodovinski zapisi Ožbolta Ilauniga prav tako presegli današnjo mejo, kot jo bo presegla mlado stnoradostna igra domačih lutkovnih in gledaliških ig ralk in igralcev. V sodelovanju s partnerji bomo skušali najti odgovore na nove izzive časa in v regiji krepiti možnosti povezovanja s skupnimi prizadevanji. Irena Oder Jože Kopeinig Koroška osrednja Razstava umetniških knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem v projektu Žive vezi –Vitaler Kulturkontakt z akronimom REG-KULT sodeluje kot partner, saj je s svojim bogatim domoznanskim gradivom pomemben vir informacij. Tudi zaradi drugih literarnih prireditev in razstav je knjižnica pomembno kulturno središče Koroške in je sodelovanje v tem čezmejnem projektu že kar logično in smo se tega izziva z veseljem in hkrati z veliko odgovornostjo tudi lotili. Sodelovali bomo pri nastajanju koroškega biografskega e-leksikona ter zbornika o koroškem bukovniku Blažu Mavrelu. Skupaj z muzejem sodelujemo tudi pri postavitvi Rastoče knjige. Njeno vodilo je predstavitev rasti znanja in duhovne rasti okolja, prepletenosti korenin tostran in onstran Koroške s poudar kom na mejnikih razvoja dogodkov in ljudi, tudi tistih, ki so zaznamovali nekoč skupni politični in jezikovni prostor. V projektu bomo sodelovali še z lite rarnimi večeri. Velik izziv je tudi cilj, da na Koroškem v Avstriji širimo bralno kulturo z bralno značko za odrasle, ki smo jo poimenovali Korošci pa bukve beremo. del domačih umet nic in umetnikov kakor tudi mednarodnih likovnih ustvarjalcev so v minulih letih sproti bogatile in spremljale notranje lice tinjske izobraževalne hiše. Vsak umetnik, ki slika in upodablja svet, sredi katerega živi, ga zrcali skozi prizmo lastnih čutil in dojemanj. Vsak umetnik hkrati s tematskimi slikami odslikava tudi samega sebe, svoj notranji jaz. Tako je umetnost pogled v širni svet, a hkrati v lastno notranjo pokrajino, v lastni notranji svet, kakor pravi tudi pesnik Simon Gregorčič: »Prijatelj, dvoje oči mi imej, z eni mi gledaj po sveti, z drugimi v srce si glej.« Tudi vsak opazovalec, gledalec in občudovalec išče v slikah in sploh v umetninah svoja lastna čutenja, svojo lastno nagovorljivost za globlje slutnje in za neizčrpljivo LEPOTO. O njej pravi Dostojevski, »da bo LEPOTA rešila svet«, namreč lepota kot vrelec vsega dobrega, resničnega in plemenitega, kar nagovori otroško dušo in bogati tudi nemirno srce odraslega človeka-iskalca. Tako prebujajo umetnine vprašanja in hrepenenja človeka. Modrost človeka pa se najbolj izraža v vprašanjih, ki odstirajo vedno nova obzorja. Končno resnico bomo spoznali, ko bomo uživali VEČNO LEPOTO. Greta Jukič Že stoletja se plete- jo in prepletajo naše žive vezi skupnega koroškega prostora obmejnih regij Koroške v Sloveniji in dela Koroške v Avstriji. Kultura je bila vedno naša povezovalka, prijateljsko sodelovanje je bilo vedno živo, ustvarjali in vzdrževali smo žive vezi prek posameznikov, društev in ustanov. S prvim čezmejnim projektom Po poteh koroške kulturne dediščine Občine Prevalje in Mest ne občine Pliberk smo združili in umestili kulturno dediščino obmej nih regij Koroške in jo predstavili širši jav nosti z namenom razvoja kulturnega turizma. Občina Prevalje si je prizadevala pridobiti čezmejni projekt REGKULT, povezala se je s projektnimi partnerji z namenom promocije in povezovanja v Koroški regiji. Vsebinsko je projekt naslonjen na preplet kulturne raznovrstnosti in kulturne odličnosti posameznih okolij s poudarkom na skupni zgodovini, ki jo bodo predstavile nastajajoče virtualne zbirke zasnovane za bodoči Muzej Prevalje. Predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in izobraževalni potencial in lahko veliko pripomore k trajnostnemu razvoju prostora. Projektni partnerji bodo ob zaključku projekta izoblikovali smernice za povezovalno institucijo v koroškem prostoru kot skupni povezovalni promotor dogodkov v regiji. Milan Piko Mnogo se govori o Logotip je oblikoval Borut Bončina O logotipu En projekt, dve regiji, obe (po)imenovani Koroška, tri slovenske javne ustanove in štiri avstrijske družbe, ali sedem številčno bajeslovnih, v resnici pa klenih kulturnih ustanov/inštitucij in ena skupna povezovalna politična skupnost v skupnem »čezmejnem« projektu pod imenom REG-KULT/ ŽIVE VEZI - VITALER KULTURKONTAKT čezmejnem sodelovanju in druženju, vendar vsakdan kaže drugo sliko. Informacije o prireditvah in festivalih, to- in onstran meje, so neprodorne, meje v glavah še zmeraj povzročajo bojazen. Temu je mnogokrat kriva tudi občinska politika, ki se prevečkrat paše samo v svojem zeljniku in ne podpira vsestranskih aktivnosti tako imenovanih »majh nih društev in kulturnih delavcev«. Z majhnimi koraki tudi prideš do cilja. Že od začetka na smrt obsojeni »veliki projekti« ne dosežejo malega človeka in so mnogokrat samo potrata denarja. Društvo Kulturni dom Pliberk se je že pred petnajs timi leti povezalo s Koroško regijo v sodelovanju pri raznih evropskih projektih in drugih skupnih prireditvah. Stična točka, na kateri gradimo, je že nad 45 let trajajoča pevska revija »Od Pliberka do Traberka«. Poznanstva, ki so nastala v teh desetletjih, so pomemben temelj sodelovanja. Sodelovanje je žlahtno in pristno z osebnimi prijateljstvi in poznanstvi. Že deset let prirejamo v Kulturnem domu gledališki abonma, ki združuje občinstvo iz avstrijske Koroške in Mežiške doline, z oddajo »Odprta meja« na Koroškem radiu poskušamo informirati občinstvo o raznolikosti kulturnega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem. V projektu se veselimo sodelovanja s partnerji, ki razmišljajo v majhnih presledkih in nadgrajujejo kamenčke v lep mozaik. V ospredju ne šteje samo produkt, štejeta kvaliteta in dolgotrajni učinek. Veselimo se novih poznanstev in spoznanj, predvsem pa uspešnega in zadovoljivega zaključka projekta. Karla Oder Evropska unija z različnimi finančnimi mehanizmi spodbuja mednarodna in čezmejna sodelova nja tudi na področju varstva kulturne dediščine in ustvarjalne kulture. V zadnjih letih v ospredje postavlja kulturne industrije in s sofinanciranjem različnih projektov v okviru operativnega programa SlovenijaAvstrija omogoča njihovo uresničitev in daje dodano vrednost k trajnostnemu razvoju. Raziskovanje preteklosti nas vodi k bolj in manj pomembnim zgodovinskim dej stvom, ki so vplivala na način življenja in hkrati ustvarjala kulturno dediščino, ki je del naše identitete. Vsak kraj, vsako mesto, vsaka regija ima svojo zgodovino in osebnosti, ki so dale pomemben pečat k njihovemu razvoju. Tudi v Deželi pod Peco ali deželi Geoparka Karavanke, kjer je vzniknilo gibanje Bralna značka, danes slovenska kulturna znamenitost in organizacijska posebnost, ki se dogaja med slovenskimi otroki v zamejstvu in po svetu. S pomočjo sodobnih medijev bodo virtualne razstave o zgodovini Prevalj, Pliberka in Tinj, Bralni znački ter Rastoči knjigi del kulturne in kreativne industrije, predvsem pa del medkulturnega dialoga, katerega cilj je zbliževanje narodov in razcvet kulture. Adrian Kert Pesem povezuje/Das Lied verbindet, mi zveni v spominu dolgoletna prireditev nekega koroškega slovenskega kulturnega društva. Nekaj let sem to opažal z grenkim priokusom in razmišljal, koliko sape bo potrebno za povezovanje nemškega in slovenskega rojaka (in čezmejnega soseda). A ta idilični naslov se vsem dvomom navkljub polagoma uresničuje, na Koroškem in čez južno mejo. Dolgoletna prizadevanja koroških Slovencev za čezmejno sodelovanje s Slovenijo danes naletijo na vsesplošno odobravanje in so vredna posnemanja na Koroškem. Predvsem kulturna izmenjava vse bolj dopolnjuje gospodarsko sodelovanje in obe področji se stimulirata. Čezmejno kulturno izmenjavo živi tudi Mohorjeva družba v Celovcu z izdajanjem knjig. S knjižnimi projekti in s prevodi omogočamo pretok pomembnih informacij in prispevamo k medsebojnemu čezmejnemu spoznavanju in povezovanju. V projektu REG-KULT predstavljamo predvsem knjige, ki na različnih področjih spregovorijo o zgodovinski povezanosti le začasno z mejo pretrgane slovenske in avstrijske Koroške. Ta meja se je ponovno odprla in ljudje začenjajo odkrivati pretrgane vezi, jih obnavljati ter ponovno živeti skupno zgodovino. Likovne miniature, ki spremljajo to prilogo, so delo akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja Koroški Slovenci in Slovenska Koroška P Karl Hren 4 XIV ŠTIRINAJST DNI red skoraj sto leti je nastala na območju nekdanje kronovine Koroške nova meja: razmejila je osrednjo koroško dolino s Celovcem in Podjuno na eni strani ter Mežiško dolino z Dravogradom na drugi strani. Prej so bili ti kraji skozi stoletja povezani. V desetletjih ločitve sta se obe območji razvijali dokaj različno. Slovenski del je ohranil svoj slovenski etnični značaj, a razni politični posegi in tudi doseljevanje iz drugih jugoslovanskih republik je spremenilo nekdanje kraje Mežiške doline. Na avstrijski strani pa se je narodnosti položaj precej spremenil in nekdaj slovenski kraji so medtem ali dvojezični ali pa povsem ponemčeni. Medsebojni kontakti in tudi sodelovanje so bili v ožji soseščini – na primer med Pliberkom in Prevaljami kljub težavnim okoliščinam dokaj redki. Bolj oddaljeni kraji – še posebej Celovec – pa je izgubil Mežiško dolino in celotno Koroško regijo v Sloveniji kar precej iz oči. To velja kljub prizadevanjem nekaterih pionirjev tudi za koroško-slovenske strukture. Namen projekta REG-KULT je zato krepitev stikov med Koroško regijo v Sloveniji in koroško-slovenskimi oziroma dvojezičnimi strukturami na Koroškem. Projekt ima zelo kratko dobo izvajanja in zaključiti ga je treba do 31. 3. 2015. Vodilni partner je občina Prevalje in poleg nje na slovenski strani sodelujeta ravenska knjižnica in Koroški pokrajinski muzej. Na avstrijski strani pa so vključeni v projekt štirje partnerji: Mohorjeva družba, Krščanska kulturna zveza, Dom v Tinjah ter Kulturni dom Pliberk. Celotna vrednost projekta je 361.000 evrov. Partnerji bodo pokrili te stroške s prispevki s strani EU, drugimi javnimi sredstvi ter tudi z lastnim prispevkom. V sebina projekta je zelo raznolika. Tako nameravamo vzpostaviti pet čezmejnih stalnih zbirk na digitalnem mediju – Zgodovina Prevalj, Rastoča knjiga in Bralna značka, za občino Prevalje, Zgodovina Pliberka in Zgodovina Katoliškega doma prosvete in vzpostaviti prvi čezmejni e-biografski leksikon. Stalna zbirka Bralne značke na Prevaljah bo po končanem projektu slovenska kulturna posebnost, uvrščena v register žive kulturne dediščine. Pri ustvarjanju kulturne podobe mejnih koroških regij deluje veliko kulturnih ustvarjalcev, ki delujejo posamično in nepovezano. Tako je podoba kulturne ustvarjalnosti, ki je odsev družbene razvitosti današnje družbe, na projektnem območju nepovezana in razpršena. Posledica tega je manjši obisk kulturnih dogodkov, kljub visoki kvaliteti prireditev. Z izvedbo čezmejnih dogodkov – tri literarna srečanja in deset čezmejnih knjižnih predstavitev, pet likovnih srečanj in štiri glasbena srečanja, kiparske delavnice Krojačka Hlačka, tri lutkovne in gledališke predstave za otroke in mladino, uprizorjene v partnerskih mestih – bomo povezali regionalno kulturno ponudbo mejnega projektnega območja. V okviru projekta bomo uredili skupen prostor za deponiranje slik in rekvizitov v Celovcu. V enoletnem projektu bo sodelovalo nad 300 nastopajočih. Uspeš nost projekta bomo merili v številu obiskov, ki ga ocenjujemo na prek 6.000 obiskovalcev. Projekt bo neposredno prispeval k povečanju obiskanosti kulturnih dogodkov, druženju slovenskega in avstrijskega prebivalstva, navezovanja stikov med ustvarjalci in obiskovalci ter skupnemu razvoju kulturne mejne ponudbe. Prispevali bomo k razvoju trajnostnega, turistično-kulturnega turizma ter povečali bomo zanimanje za kulturno udejstvovanje, predvsem med mladimi. Die Kärntner Slowenen und die Region Koroška in Slowenien V aor fast 100 Jahren entstand auf dem Gebiet des ehemaligen Kronlandes Kärnten eine neue Grenze: sie teilte das zentrale Kärnten mit Klagenfurt und dem Jauntal auf der einen Seite vom Mießtal (Mežiška dolina) mit Unterdrauburg (Dravograd) auf der anderen Seite. Diese Gegenden waren davor lange Jahrhunderte verbunden. In den Jahrzehnten der Trennung haben sich beide Gebiete unterschiedlich entwickelt. Der slowenische Teil behielt seinen slowenischen ethnischen Charakter, jedoch haben politische Eingriffe sowie eine recht starke Bevölkerungszuwanderung aus anderen jugoslawischen Republiken Vieles verändert. Auf der österreichischen Seite hingegen hat sich die Lage der Volksgruppe wesentlich verändert. Die ehemaligen slowenischsprachigen Orte sind mittlerweile zweisprachig oder gänzlich deutsch. Trotz beschwerlicher Umstände gab es Kontakte und eine Zusammenarbeit in der unmittelbaren Nachbarschaft der Grenze z.B. zwischen Bleiburg und Prevalje. Weiter entfernte Orte – insbesondere Klagenfurt – haben hingegen das Mießtal und die gesamte Region Koroška in Slowenien aus den Augen verloren. Trotz Bestrebungen einiger Pioniere gilt dies im Wesentlichen auch für die Kärntner-slowenischen Strukturen. Der Zweck des Projektes REG-KULT ist darum die Verstärkung der Kontakte zwischen der Region Kärnten in Slowenien und den Kärntner-slowenischen bzw. zweisprachigen Strukturen in Kärnten. Das Projekt hat eine sehr kurze Durchführungszeit und muss bis 31. 3. 2015 beendet werden. Der Leadpartner ist die Gemeinde Prevalje und außerdem sind auf der slowenischen Seite die Bibliothek Ravne und das Museum Koroški pokrajinski muzej eingebunden. Auf der österreichischen Sei te sind am Projekt vier Partner beteiligt, und zwar: die Hermagoras, der Christliche Kulturverband, das Bildungshaus Tainach sowie der Kulturni dom Pliberk – Kulturhaus Bleiburg. Der Projektgesamtwert beträgt 361.000 Euro. Die Partner werden die Kosten mit Mitteln aus der EU, mit anderen öffentlichen Mitteln sowie auch mit Eigenmitteln finanzieren. D er Inhalt des Projektes ist vielfältig. Unter anderem wollen wir fünf grenzüberschreitende digitale ständige Sammlungen – „Geschichte von Prevalje“, „Das wachsende Buch“ und „Lesezeichen“, für die Gemeinde Prevalje, „Die Geschichte von Blei burg“ und „Die Geschichte des katholischen Bildungshauses in Tainach“ einrichten und das erste grenzüberscheitende biografische e-Lexikon erstellen. Die ständige Sammlung zum „Leseabzeichen“ in Prevalje wird nach Projektende als slowenische kulturelle Besonderheit in das Register des lebendigen Kulturerbes eingetragen werden. Die Kulturlandschaft der Kärntner Grenzregion prägt eine Vielzahl von Kulturvereinen, die jedoch einzeln und unkoordiniert arbeiten. Das im Projektgebiet bestehende Kulturschaffen ist unkoordiniert und verstreut. Die Folge ist der spärliche Besuch von Kulturveranstaltungen trotz deren hoher Qualität. Mit der Durchführung von grenzüberschreitenden Veranstaltungen: 3 literarische Begegnungen und 10 grenzüberschreitende Buchvorstellungen, 5 Kunst- und 4 Musikbegegnungen, einem Bildhauerworkshop des Schneiders Hlaček, 3 Puppentheateraufführungen für Kinder und Jugendliche mit Gastauftritten im Projektgebiet auf beiden Seiten der Grenze wird das Kulturangebot des Projektgebietes erstmals verwoben. Im Rahmen des Projektes wird in Klagenfurt ein gemeinsamer Lagerraum für Bilder und Requisiten errichtet werden. Im einjährigen Projekt werden über 300 Kulturschaffende mitwirken. Den Projekterfolg werden wir anhand der Besucherzahlen messen, wobei wir diese auf über 6.000 schätzen. Das Projekt wird direkt zur besseren Auslastung von Kulturereignissen und Begegnungen zwischen der slowenischen und österreichischen Bevölkerung sowie Kontaktknüpfung zwischen den Kulturschaffenden und Besuchern sowie zur gemeinsamen Entwicklung des Kulturangebotes im Grenzland beitragen. Mit dem Projekt werden wir einen Beitrag zum nachhaltigen Kulturtourismus leisten sowie das Interesse für kulturelle Betätigungen, vor allem bei Jugendlichen erhöhen. ŠTIRINAJST DNI XIV 5 Občina Prevalje Bogata kulturna tradicija Nekoč je bilo jezero, zdaj sta Peca in Uršlja gora, stalnici med Podjuno in Mežiško dolino. Nekoč nas je povezovala rimska cesta, sredi 19. stoletja nas je povezala železniška proga, pozneje so nas povezovali številni dogodki in projekti. Iz generacije v generacijo ustvarjamo nove čezmejne mostove na kulturnem, turističnem in gospodarskem področju. Nastajajoči projekt REG-KULT je projekt živega sosedstva, je projekt resničnega vsebinskega sodelovanja. Občina Prevalje ima bogato kulturno tradicijo. Tu je nekoč domovala Mohorjeva družba, tu se je rodila ideja o Bralni znački, slovenski kulturni posebnosti; Prevalje veljajo za zibelko glasbenikov in odličnih zborov, veljajo za zibelko pisane besede z bogato kulturno tradicijo. Skozi projekt REG-KULT želimo vzpostaviti tri stalne zbirke v e-obliki kot temeljne vsebine za bodoči MUZEJ PREVALJE, ki bodo na enem mestu predstavlja- le kulturno dediščino Prevalj in povezanost koroškega prostora s skupnimi koreninami. V okviru projekta bomo s partnerji pripravili vsebine: Zgodovina Prevalj, zbirko Bralna značka za osrednji slovenski muzej in zbirko Rastoča knjiga, ki predstavlja razvoj duhovnosti našega okolja; Zgodovina Sodalitas – Katoliškega doma v Tinjah ter Zgodovino Mestne občine Pliberk in e-biografski leksikon občine Prevalje. Trenutno se pripravljajo vsebine za štiri zbornike zgodovinskih osebnosti, literarnimi samouki današnjega časa, Blaža Mavrela (Koroška osrednja knjižnica) in Janeza Petjaka (Kulturni dom Pliberk), monografija Franja Goloba (Koroška galerija likovnih umet nosti), Ožbalt Ilaunig (KKZ Celovec). Nastal bo Katalog vseh stalnih zbirk, potekajo glasbena, literarna in likov- na srečanja, gostujejo gledališke in lutkovne predstave. Projekt bo neposredno prispeval k povečanju trajne povezanosti koroškega prostora, obiskanosti kulturnih dogodkov, druženju, razvoju kulturne ponudbe, razvoju turistično-kulturnega turizma, povečanemu zanimanju za kulturno udejstvovanje, predvsem med mladimi, trajnemu sodelovanju med muzeji, strokovnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Posredno bo spodbujal razvoj novih zaposlitev na področju kulture, turizma oz. na gos podarskem sektorju. Operacijo delno financira Evropska unija in sicer Evropski sklad za regio nalni razvoj, v deležu 85 %. Slovenski partnerji pridobijo še dodatnih 10 % nepovratnih nacionalnih sredstev. Volnjak nad Lešami. Pogled na Podjuno. Slomškova romarska pot vodi skozi Prevalje Leta 2012 je KD Mohorjan v sodelovanju z občino in župnijo Prevalje priredilo prvi pohod po Slomškovi romarski poti (SRP), ki vodi skozi župnijo oz. občino Prevalje. To je del pete etape SRP, ki poteka od Krke (Gurk), prek Brež, Djekš, Grebinja, Št. Andraža, Št. Pavla, Tinj, od Pliberka na Holmec, skozi Prevalje na Brinjevo goro in dalje mimo Raven na Sv. Križ nad Dravogradom, v Dravograd, Trbonje, v Vuzenico, Podvelko … v mariborsko stolnico. Slomškova pot skozi občino Prevalje oz. župnijo Prevalje je nova kulturna, verska in turistična ponudba. Foto: arhiv KD Mohorjan 6 XIV ŠTIRINAJST DNI Die Gemeinde Prevalje Krožišče Tri graščakove hčerke Pravljična vas Leše Med Uršljo in Peco Prevalje so urbanizirano naselje ob reki Meži domala sredi Mežiške doline, kjer se ta najbolj razširi in ga obkrožajo na severni strani Stražišče z Brinjevo goro in Dolga Brda, na jugu Navrški, Temelnov in Riflov vrh, v ozadju pa zaokrožujeta slikovito podobo kraja in dajeta zavetje Uršlja gora in Peca. Občino Prevalje tvorijo krajevne skupnosti Leše, Holmec z Dolgo Brdo in Poljano, Šentanel. Največji kraj so Prevalje, ki so 22. decembra 2005 postale mesto. Občino Prevalje sestavljajo kraji vrezani v najlepšo koroško dolino, ki zna očarati tudi s svojo mističnostjo, številnimi legendami in zgodovino preteklih obdobij. Tu živijo ljudje predani svojim bregom in svojim goram. Vsako pripoved o Prevaljah začenjamo s storijo o jezeru, o treh grajskih hčerah in o cerkvah na Prevaljah Devici Mariji na Jezeru, Barbari in grobnici Rozaliji, ki jih je dal postaviti graščak v spomin na utopljene hčerke. Ob prihodu na Prevalje v krožišču pozdravlja skulptura iz hrasta akademskega kiparja Andreja Grošlja, Tri graščakove hčerke, ki pričajo o naši preteklosti. Center Prevalj vabi s Sokolskim parkom, Vandravskim trgom kot rimski lapidarij, Spominskim parkom z osrednjim spomenikom ustanovitelju Prevalj Augustu von Rosthornu, ki je bil prvi javni spomenik v Mežiški dolini, Železarskim krožiščem … Turistična in kulturna društva so v svojih projektih s pomočjo evropskih in občinskih sredstev uredila kar nekaj povezovalnih kolesarskih in pohodniških poti tudi s čezmejno povezavo, od Povhovega mlina sta speljani rekreacijska in Mlinarska pot, po šentanelskih kmetijah nas popelje Cesta mošta, najbolj pa privabljajo domače dobrote, sploh v času kolin. Turistično čedalje bolj zanimiv kraj postaja rudarska vas Leše. Zanimiva učna pot Po poteh leških rudarjev z Rudarskim muzejem, svoj čar ima Volinjak, po ljudskih pripovedkah so tu nekoč prebivale žal žene. V septembru že tri leta privablja Pravljična vas Leše z vsebinami za otroke. Die Gemeinde Prevalje, mit den Orten Leše, Holmec mit Dola gora und Poljana sowie Šentanel, verfügt über eine reiche kulturelle Tradition. Sie gilt als Wiege der Musik und des geschriebenen Wortes. Schon seit jeher steht die Region in enger Verbindung mit der gesamten Region Koroška auf beiden Seiten der Grenze. Das Projekt REGKULT ermöglicht der Gemeinde, diese Tradition weiterzuführen. In mehreren Sammelbändern, die sowohl in Buchform als auch in elektronischer Form erscheinen werden, sollen im Rahmen des grenzüberschreitenden EU-Projektes alle Projektpartner sowie bedeutende Persönlichkeiten aus der Region vorgestellt werden. Prevalje s svojim razgibanim društvenim in kulturnim življenjem, kjer je nekoč domovala Mohorjeva družba in kjer se je rodila Bralna značka, vabijo s svojimi turističnokulturnimi prireditvami, ki posegajo v širši koroški in slovenski prostor; glasbenimi prireditvami z vrhunskimi izvajalci, Jesenska srečanja s Krojačkovim dnevom, Suš nikovi dnevi, Moštna gauda … Kar nekaj vzrokov je, da nas obiščete. Pripravila Greta Jukič Slomškov križ na Brinjevi gori Slomškov križ na Brinjevi gori je delo arhitekta Andreja Lodranta, glavo Križanega je izdelal kipar Alojz Pogorevc, dr. med., rezbarije na križu so delo prof. Stanka Lodranta. ŠTIRINAJST DNI XIV 7 Dom v Tinjah Hiša izobraževanja in hram umetnosti Dom v Tinjah je hiša izobraževanja, duhovno-prosvetni center za odrasle in mlade. Izobraževalna ponudba je zelo široka in raz nolika. Lok izobraževalnih prireditev sega od teoloških do vzgojnih tem, od tečajev za spretne roke do jezikovnih in računalniških tečajev, od predavanj na zdravstvene teme do izobraževalnih potovanj. Še posebno mesto imajo programi, ki se lotevajo vprašanj sožit ja in manjšin. S svojimi galerijami in s svojo stalno razstavo umetniških del priznanih in uglednih umetnikov in umetnic iz celega sveta pa je Dom v Tinjah tudi hram umetnosti. Izobraževalni programi potekajo tako v slovenskem in nemškem jeziku. V vodilu doma piše, da so Tinje hiša izobra- Tišina in mir RAZSTAVA KRISTIJANA SADNIKARJA NA PREVALJAH Kristijan Sadnikar je akademski slikar, ki je v okviru projekta razstavljal v Družbenem domu na Prevaljah. Kot slikar se Kristijan Sadnikar ukvarja z naravo. Njegovi pejsaži so zaznamovani s slikarjevo široko, razmeroma sproščeno potezo s čopičem in njegovim sproščenim odnosom do motiva. V njih je ohranjen vtis določenega prostora, podrobnosti pa izginjajo, tako da ostanejo le bistvene poteze motiva. Razstava na Prevaljah je potekala od 16. septembra do 7. oktobra 2014. 8 XIV ŠTIRINAJST DNI ževanja in umetnosti, dialoga in srečanja. Izobraževati se pomeni, soočati se z novimi vsebinami, prilastiti si novo znanje in izkušnje. To se dogaja tako pri poslušanju zanimivega predavanja ali v diskusijah, pri izmenjavi mnenj in izkušenj. To se – vsaj v izobraževalnih hišah, kot so to Tinje, – dogaja tako v predavalnici in seminarski sobi kakor tudi pri kavi v pavzah, pri obrokih ali ob večerih pri sproščenem srečanju npr. v t.i. klubskih prostorih. To, kar velja za izobraževanje, še posebej velja tudi za umetnost. Tudi soočanje z umetnostjo je dialogično dejanje – in to na več ravneh. Že samo pri opazovanju kakšne umetniške slike, skulpture ali druge umetniške zvrsti nastaja dialog, se dogaja srečanje med umetnikom oz. njegovim umetniškim delom in opazovalcem. Srečanje je tudi vsako odprtje razstave. V okviru projekta Žive vezi, ki ga izvajamo v okviru evropskega projekta REG-KULT, smo se zato v Tinjah odločili, da bomo težiščno pripravili pet razstav in tako omogočili čezmejna srečanja v likovni umetnosti. Zamisel je, da se bodo koroški umetniki in umet nice s svojimi deli predstavili na Prevaljah, umetniki in umetnice s prevaljskega območja pa pri nas na Koroškem – tako v Domu v Tinjah kakor tudi v Kulturnem domu v Pliberku. V okviru projekta je medtem v Domu v Tinjah že razstavljal svoje fotografije prevaljski umetnik Tevž Potočnik, Kristijan Sadnikar pa svoja dela na Prevaljah. Sledila bo na Prevaljah še razstava Nežike Novak, v Tinjah dijakov in dijakinj ravenske gimnazije. V Kulturnem domu v Pliberku pa bodo na ogled dela Franca Boštjana. Daniel Sturm Bildungshaus Tainach Das Katholische Bildungs haus Sodalitas in Tainach/ Tinje ist eine Einrichtung der Allgemeinen Erwachse nenbildung. Mehrere hundert Bildungsveranstaltungen zu unterschiedlichen Themenbereichen – Theologie, Elternbildung, Politische Bildung, Sprach- und Kreativkurse, etc. – werden jährlich im Bildungshaus angeboten und durchgeführt. Das Bildungshaus versteht sich auch als Haus der Kunst. Zahlreiche heimische und internationale Künstler und Künstlerinnen (u.a. Werner Berg, Valentin Oman, Stanko Rapotec … ) sind mit ihren Werken im Haus vertreten. Außerdem unterhält das Bildungshaus gleich zwei Galerien – die Große und die Kleine Galerie – und bietet unterschiedlichsten Künstlern und Künstlerinnen Raum, ihre Werke einem breiten Publikum vorzustellen. Auch im Rahmen des grenzüberscheitenden EUProjektes REG-KULT „Vitaler Kulturkontakt“ wird das Bildungshaus Ausstellungen österreichischer und slowenischer Künstler und Künstlerinnen organisieren und so Räume für die Begegnung in der Kunst schaffen. Med tukaj in nikjer FOTOGRAFSKA RAZSTAVA IN HAIK TEVŽA MATJAŽA POTOČNIKA Od 2. do 29. septembra je v Mali galeriji v Tinjah potekala razstava Tev ža Matjaža Potočnika. Tevž Potočnik je po poklicni izobrazbi varuh oseb s posebnimi potrebami. Zaradi njegovega dela z ostarelimi, invalidi, brezdomci in narkomani ga je časopisno podjetje Delo izbralo za osebnost meseca junija leta 2004. S svojo fotografijo in poezijo pa želi polepšati dan svojemu bližnjemu in mu s tem povedati, da je življenje kljub bolečini vendarle lepo. Mohorjeva družba Zasidranost v dveh državah Knjižna kultura je temeljni kamen in do danes pomembna osnova Mohorjeve družbe v Celovcu. Medtem ko je bila v prvih desetletjih pomembna omika slovenskega prebivalstva, so nove državne meje po 1. svetovni vojni celovški Mohorjevi začele narekovati novo filozofijo delovanja, kajti družba se je znašla odcepljena od osrednjega slovenskega prostora. Začela je delovati v smislu skupnega slovenskega kulturnega prostora in v svojem razvoju tudi vzpostavljala vzgojne strukture (dijaški dom, ljudska šola) kot prispevek k sožitju na Koroškem. Čedalje bolj se je Mohorjeva začela zavedati tudi pomena skupnega življenjskega prostora na obeh straneh Koroške in mnogih zgodovinsko pogojenih stičnih točk. Začela je načrtno izdajati specifično literaturo, ki opisuje značilnosti regije z raznih vidikov. Z vstopom v Evropsko unijo sta avstrijska in slovenska Koroška začeli obnavljati proces zbliževanja, na začetku z zadržki, a teh je čedalje manj. V tem procesu igra pomembno vlogo tudi Mohorjeva. K temu v precejšnji meri prispevajo razne knjige, ki posredujejo informacije drug o drugem, življenje na obeh straneh, predvsem tudi zgodovinsko pogojene stične točke in skupne značilnosti. Projekt REG-KULT podpira krepitev tega zbliževanja in Mohorjeva založba Celovec, ki je kot koroška založba zasidrana s slovenskimi in nemškimi knjigami tudi v obeh koroških regijah, ta proces dejavno sooblikuje. Ta aktivna zasidranost v dveh državah je velika posebnost ustanove. Tudi zato Mohorjevo hišo v Celovcu redno obiskujejo razne nemško in slovensko govoreče skupine, ki jih tu seznanjamo s povezovalno in zbliževalno dejavnostjo zelo razvejeno aktivne hiše v središču Celovca. V nizu izbranih knjižnih prireditev v sklopu projekta REG-KULT naj še posebej izstopa veliko prizadevanje Mohorjeve družbe za premagovanje mej v glavi in z njimi povezanih predsodkov zaradi nepoznavanja in neobveščenosti. Z našimi knjižnimi prireditvami smo na dobri poti, da omogočamo pretok informacij, povezovanje v kulturnem delovanju, iskanje skupnih točk in izrabljanje sinergij. Vse večje zanimanje na obeh straneh odpira nova obzorja, kuje nove medčloveške vezi, spodbuja in privede do novega sodelovanja in na koncu bo pripomoglo, da bo svet, ki ga je z mejo razdelila prva svetovna vojna, in s sovraštvom druga svetovna vojna, ponovno zrasel v nekdanjo skupno enoto. Najboljše jamstvo za to pa je živ, vitalen stik in aktivno sodelovanje na raznih področjih. Adrian Kert Dosedanje predstavitve knjig Alois Mock. Politika piše zgodovino, 12. 6. 2014, Celovec Pestra diskusija o desetletnici članstva Slovenije v EU ter pomembni vlogi avstrijskega politika Aloisa Mocka pri vključevanju Slovenije. O čezmejnem sodelovanju med avstrijsko Koroško in Slovenijo so razpravljali predsednik ustavnega sodišča Republike Slovenije Ernest Petrič, prvi slovenski premier Lojze Peterle ter pedagoginja in kulturna ustvarjalka Milena Olip. Hellwig Valentin, Am Rande des Bürgerkrieges, 21. 7. 2014, Tinje Na osnovi svoje knjige je avtor Hellwig Valentin mnoge obiskovalce soočil s problematičnim časom na Koroškem 20. stoletja z narod nostnimi zdrahami in njihovimi posledicami. Iztok Ilich, Varuhi izročila, 1. 10. 2014, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana Publicist Iztok Ilich predstavlja v knjigi osebe v slovenskem kulturnem prostoru, ki obvarujejo skupno izročilo na različnih pod ročjih pred pozabo. Z avtorjem se je pogovarjala etnologinja Mojca Ravnik. Die Hermagoras Die Buch- und Lesekultur ist der Grundstein und nach wie vor ein wichtiger Bestandteil des Mitte des 19. Jahrhunderts gegründeten Hermagoras Vereins in Klagenfurt mit dem ältesten Verlag Kärntens und Sloweniens. Aber schon einer seiner Begründer, Andrej Einspieler, war in der HabsburgerMonarchie bemüht, auch die deutschsprachige Bevölkerung im Kärntner Raum über das Leben der slowenischen Landsmänner zu informieren. Ein visionärer Gedanke, der in den letzten Jahren im gemeinsamen Europa wieder an Fahrt gewinnt. Der Hermagoras Verein folgt mit seiner Tätigkeit auf kulturellem und erzieherischem Gebiet schon seit jeher dem verbindenden europäischen Gedanken und ist mit seiner regionsbezogenen verlegerischen Tätigkeit in Österreich und Slowenien und seinem zweisprachigen Erziehungsangebot eine besondere Brücke auch zwischen dem zweisprachigen Land Kärnten und der Region Koroška. ŠTIRINAJST DNI XIV 9 Koroški pokrajinski muzej Zbiranje in povezovanje Koroški pokrajinski muzej Das Regionalmuseum ist das zentrale Museum der Region Koroška in Slowenien. Es widmet sich dem Erhalt des beweglichen Kulturerbes und ist für insgesamt 12 Gemeinden zuständig. Zu den Aufgaben zählen Erhaltung, Bewahrung, Erforschung und Promotion von Museumsobjekten aus der Geschichte der Eisenindustrie, von Besonderheiten des lokalen Kulturerbes sowie der Kunst- und Kulturgeschichte älterer Epochen. Im Rahmen von Pädagogik- und Ausbildungsprogrammen bemüht sich das Museum außerdem, seine Inhalte den interessierten Menschen näher zu bringen und vorzustellen. Koroška osrednja knjiž nica dr. Franca Sušnika Brigita Rajšter, ravnateljica muzeja Koroški pokrajinski muzej je osrednja muzejska ustanova, ki so ga koroške občine ustanovile leta 2002 za izvajanje javne službe varovanja premične kulturne dediščine na območju dvanajstih občin Koroške regije. Načrtna muzejska dejavnost pa ima, na področju za katerega smo pristojni, svoje začetke že v času pred drugo svetovno vojno. Danes sta naše poslanstvo in zbiralna politika muzeja usmerjena zlasti v varovanje, zbiranje, proučevanje, prezentacijo in popularizacijo ter restavriranje in konserviranje muzejskih predmetov železarske, rudarske in druge tehnične dediščine, nadalje etnološke dediščine in lokalno značilne ljudske kulture, zbiranje umetnostnega in kulturnozgodovinskega gradiva starejših obdobij. Poseben poudarek je na raziskovanju in varovanju predmetov ar- 10 XIV ŠTIRINAJST DNI Foto: Jeseničnik heološke dediščine, usmerjeni smo v sistematično raziskovanje in izpopolnjevanje zbirk novejše zgodovine. Poleg stalnih zbirk in občasnih razstav, ki so na ogled na lokacijah posameznih enot muzeja v Muzeju Dravograd, Muzeju Radlje ob Dravi, Muzeju Ravne na Koroškem in Muzeju Slovenj Gradec, si z več kot tridesetimi stalnimi muzejskimi zbirkami, ki so razporejene vse od Črne na Koroškem do Josipdola na Pohorju in od Libelič do Mislinje, prizadevamo predstavljati lokalne značilnosti kulturne dediščine in prispevamo h krepitvi lokalne identitete ljudi in prostora. Poslanstvo muzeja izvršujemo tudi z usmerjenimi pedagoškimi in andragoškimi programi, ki so namenjeni skupinam najmlajših obiskovalcev, šolski mladini in odrasli zainteresirani publiki. V muzeju pa že vse od leta 2000 sodelujemo in se s posebnimi programi povezujemo s Slovenci na avstrijskem Koroškem. Vabljeni k obisku – tudi spletne strani www.kpm.si Brigita Rajšter Die Dr. Franc Sušnik Zentralbibliothek in Ravne na Koroškem ist eine von zehn Regionalbibliotheken Sloweniens, die für Ravne, Slovenj Gradec, Dravograd und Radlje ob Dravi zuständig ist. Die Bibliothek, die in der Burg Ravne-Streiteben untergebracht ist, verfügt über 265.000 Werke, darunter sind auch einige alte, wertvolle Druckwerke und Handschriften. Unter anderem befinden sich in der Bibliothek eine Originalausgabe der Dalmatin-Bibel aus dem Jahr 1584 oder Handschriften von Prežihov Voranc, Jaka Špicar, Andrej Šuster Drabosnjak und anderen. In der Bibliothek sind 22 Mitarbeiter, die sich auch neuen Trends stellen, beschäftigt, und somit verfügt sie über zahlreiche E-Books. Außerdem gibt es für sehbeeinträchtigte Personen Hörbücher, alten und kranken Menschen werden Bücher auf Wunsch auch nach Hause zugestellt. Die Dr. Franc Sušnik Bibliothek wird sich im Rahmen des Projektes insbesondere um die Durchführung von Lesungen und Buchpräsentationen bemühen. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Knjižnica, ki domuje v gradu Ravne Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, ki nosi ime po njenem ustanovitelju, je danes med desetimi slovenskimi območnimi knjižnicami in s povečanim izborom gradiva ter s svetovalnim delom in drugimi nalogami, določenimi z zakonom, skrbi za uveljavljanje strokovnosti v knjižničarstvu tudi v knjižnicah občin Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi. Za Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu v dogovoru z njimi nabavljamo leposlovje za otroke in mladino. Knjižnica domuje v gradu Ravne (Streiteben), katerega zadnji lastniki so bili grofje Thurni. Ob knjižničnem gradivu, ki danes obsega več kot 265.000 enot, jo krasijo še posebne zbirke: dragoceni rokopisi, artoteka, fototeka, stripoteka … V sodobnem depoju hranimo najdragocenejše gradivo, kot je npr. original Dalmatinove Biblije iz leta 1584 ter mnoge rokopise, med njimi rokopise Prežihovega Voranca, Jurija Felaherja, Miklovo Zalo Jake Špicarja, Arcniske ročne bukvice iz leta 1817, Drabosnjakov rokopis Igre o izgubljenem sinu in še druge. V gradu si lahko ogledate tudi bogato pohištveno zbirko. Knjižnica ima 7801 člana, ki si letno izposodijo več kot 400.000 enot gradiva. V lanskem letu smo pripravili 485 prireditev za vse generacije, ki si jih je ogledalo 24.100 obiskovalcev. Danes je v knjižnici zaposlenih 22 strokovnih in drugih delavcev, ki sledimo sodobnim trendom z vedno več jo ponudbo e-knjig in tudi oddaljenim dostopom (od doma) do različnih e-virov. Posebno pozornost namenjamo uporabnikom s posebnimi potrebami, tako npr. naša knjižničarka v okviru projekta Knjižnica na obisku obišče bolne, ostarele in gibalno ovirane uporabnike in jim knjige dostavi na dom. Bralno značko Korošci pa bukve beremo smo razširili s programom Lahko branje, prilagojeno za osebe s posebnimi potrebami. Za slepe in slabovidne imamo zanimivo zbirko zvočnih knjig, prav tako elektronsko lupo in druge lupe. jamo predšolsko bralno značko Petra Nosa. Stare in odpisane knjige lahko po simbolični ceni kupite v Bukvarni Ajta, ki je na drugi lokaciji, in sicer v kulturnem centru. V knjižnici sledimo cilju, da smo za upanja vredna ustanova, kjer uporabnik pridobi želene in kvalitetne informacije, prostor, kjer lahko vsak občan uresniči svoje potrebe po vseživljenjskem izobraževanju. Knjižnica je tudi prostor srečevanja, druženja in širjenja socialnih stikov. S svojo bogato kulturno ponudbo dogodkov pomembno sooblikujemo koroški kulturni prostor. Irena Oder Za najmlajše že nekaj let zelo uspešno pripravljamo in skupaj s starši in vzgojitelji v vrtcih izva- Literarni večer Krojačkove delavnice V okviru projekta REG-KULT smo v knjiž nici na Prevaljah v četrtek, 25. septembra 2014, pripravili literarni večer, ki smo ga poimenovali Osebnost Koroške in v goste povabili literata, esejista, publicista in filozofa Vinka Ošlaka, ki že leta živi vpet med Celovcem in Slovenj Gradcem oziroma Prevaljami. V zelo zanimivem pogovoru je Vinko Ošlak spregovoril o jeziku, besedi, prevodih in tudi o bibliji, koranu, miru in vojni in še marsičem, kar tare sodobnega človeka. Moderatorki sta bili Irena Oder in Karla Oder. Pred 55-imi leti se je rodila ideja o Bralni znački na šoli na Prevaljah in preplavila slovenske in številne šole v zamejstvu, v skupnem prostoru slovenske besede. V počastitev ideje potekajo vsakoletni Krojačkovi dnevi, letos s poudarkom na ustvarjanju simbola branja – lika Krojačka Hlačka. Delavnic v prvih dneh septembra se je udeležilo 323 otrok s številnimi mentorji. Presežek dogajanja je bil obisk predsednika RS Boruta Pahorja na odkritju pomnika branju Krojačka Hlačka in obisku delavnic. V kulturnem programu so sodelovali šolarji iz Šmihela, s katerimi bomo še sodelovali in širili idejo b ranja. Greta Jukič OSEBNOST KOROŠKE: VINKO OŠLAK ŠTIRINAJST DNI XIV 11 Krščanska kulturna zveza Christlicher Kulturverband Izmenjava bogate kulture Krščanska kulturna zveza je bila kot naslednica Krščansko-socialne zveze ustanovljena leta 1953. Svoj sedež ima v Mohorjevi hiši v Celovcu. Namen Krščanske kulturne zveze je ohranjevati bogato kulturno dediščino koroških Slovencev, pospeševati in podpirati kulturno delovanje krajevnih društev na Koroškem, nuditi vsestranske izobraževalne možnosti (predvsem na jezikovnem področju) ter izmenjavati bogato kulturo s Slovenci v zamejstvu, v Sloveniji in zdomstvu, z drugimi narodnimi skupnostmi v Evropi in z narodom sosedom v deželi. Lutkovna in gledališka dejavnost v delovanju Krščanske kulturne zveze zajema velik prostor in KKZ na tem področju bistveno sooblikuje kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. Naslednje leto bo minilo 40 let organiziranega lutkovnega in gledališkega dela znotraj naše ustanove in skupine nas iz leta v leto razveseljujejo z novimi dosežki in izrednimi uspehi. Tako je ta dejavnost postala prepoznaven dejavnik znotraj kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skup nosti na Koroškem in samoumevno je, da to skušamo še bolj predstaviti tudi v sosed njih regijah. Izredno pomembno se nam zdi, če se naše lutkovne in gledališke skupine s svojim delom lahko predstavijo tudi v Koroški regiji, kakor se to uspešno dogaja že na Primorskem, v Mariboru, Ljubljani Nova lutkovna skupina in nekaterih drugih krajih Slovenije in Italije, kjer živijo Slovenci. V okviru projekta REG-KULT smo v sodelovanju s kulturnimi društvi izvedli dve lutkovni in eno gledališko predstavo, s katerimi skupine gostujejo tudi pri prijateljih v Sloveniji. Na ta način konkretno skrbijo za čezmejno kulturno izmenjavo. Krščanska kulturna zveza ima tudi izred no bogato publikacijsko dejavnost, saj je v teku let izdala nešteto zanimivih in dragocenih knjig (krajevne monografije, biografije, notne zbirke in dokumentacije), ki so obvarovale pred pozabo marsikatero dragoceno izročilo, kot npr. zbirka Tako smo živeli. Na ta način naj tudi knjiga Ožbolta Ilauniga »Zgodovinski spomini na Rebrco« pripomore k boljšemu spoznavanju in prepoznavnosti neštetih vezi, ki od nekdaj povezujejo to skupno regijo – ne glede na današnjo državno mejo. To prepletanje Ožbolt Ilaunig lepo opisuje, ko na osnovi zgodovinskih virov pripoveduje o nastanku in razvoju Rebrce kot pomembnem prometnem in upravnem stičišču za ljudi to- in onstran Jezerskega oz. Kamniških planin in v svojih spominih lepo prikaže skupno oblikovanje bivanjskega prostora, ki je bilo in je za ljudi to- in onstran meje od nekdaj pomemben družbeni in gospodarski dejavnik. Na ta način se bodo tudi meje v glavah, ki so bile zasidrane v nacionalnih težnjah preteklega stoletja, dalje rahljale, jezikovne meje bodo postale lažje premostljive. Martin Kuchling 19. 10, 10:30, KULTURNI DOM ŠT. PRIMOŽ/ST. PRIMUS: S premiero »Prašički gredo po svoje« se je v Št. Primožu prvič predstavila Lutkovna skupina SPD Danica. Novo ustanov ljena skupina se je z režiserko Natalijo Herlec in mentorico Rozi Kummer-Pasterk pripravljala na predstavo že od meseca avgusta naprej in občinstvo razvedrila z ljubko predstavo. Mladi lutkarji se že veselijo gostovanja v partnerski občini v Sloveniji (termin še ni znan). 12 XIV ŠTIRINAJST DNI Gostovanje v Sloveniji 19. 9., 19.30, BANJA VAS/ PFANNSDORF: Otroška gledališka skupina Št. Lipš je odigrala premiero »Užaljeni medvedek« v režiji izkušene gledališke ustvarjalke Bernarde Gašperčič. Pri predstavi je sodelovalo 11 otrok. Za režiserko in tudi mentorico Ros witho Stern je bilo pomembno, da vključita v predstavo tudi otroke, ki ne znajo slovensko. S predstavo so otroci 10. oktobra gostovali tudi za šolarje OŠ Franjo Golob na Prevaljah. Vereinszweck ist die Erhaltung des Kulturerbes der Kärntner Slowenen, die Unterstützung und Förderung lokaler Kulturvereine in Kärnten, ein breites Angebot an Bildungsmöglichkeiten (insbesondere Sprachausbildung) sowie der aktive Kulturaustausch mit Slowenen in anderen Ländern, mit anderen Volksgruppen in Europa und den deutschsprachigen Nachbarn in Kärnten. Einen beachtlichen Teil der Tätigkeit füllen Theaterund Puppentheaterprojekte aus sowie Publikationen (Ortsmonographien, Erinnerungsliteratur, Musikund Noteneditionen). Auch die Tätigkeit im Projekt REG-Kult wird diese Bereiche hervorheben – mit der Publikation von geschichtlichen Erinnerungen von Ožbolt Ilaunig über Rechberg und mit Puppentheater- und Theatervorstellungen örtlicher Kulturvereine. All dies soll gezielt auch grenzübergreifend passieren – Gastauftritte in Slowenien sind geplant. Ziel ist es, über das Wort – geschrieben und auf der Bühne dargestellt – Brücken zum Nachbar zu schlagen, lebendige Begegnung zu ermöglichen und zu stärken. 40-letnica Lutke mladje 28. 10., 19:00, THEATERHALLE 11, CELOVEC/KLAGENFURT: Velika premiera ob 40-letnici skupine Lutke mladje je bila razkošna paša za oči. V režiji Riharda Grilca in s pomočjo korifeje slovenskega lutkarstva Brede Varl ter inovativne scenografinje Majde Krivograd so lutkarji Koroške dijaške zveze očarali občinstvo s predstavo »Ure kralja Mina«. Skupina z mentoricama Sabino Zwitter Grilc in Lejo Vouk je s predstavo dokazala, da so Lutke mladje čile, zdrave – in mlade! Načrtovanih je več gostovanj v Avstriji in Sloveniji. Kulturni dom Simfonija življenja Kulturni dom In den letzten 15 Jahren nahm der Verein Kulturni dom Pliberk an verschiedenen europäischen Projekten teil, mit dem Ziel, Kontakte, vor allem aber Freundschaften ins benachbarte Mießtal zu knüpfen. Die daraus entstandenen Ergebnisse und Publikationen beschreiben unsere Region und viele Gemeinsamkeiten, die durch die Grenzziehung nach dem Plebiszit 1920 getrennt wurden. V zadnjih petnajstih letih je Društvo Kulturni dom Pliberk sodelovalo pri raznih evropskih projektih z namenom utrditi dobre vezi z društvi in drugimi organizacijami v Mežiški dolini. Nastali so trajni izsledki in publikacije, ki opisujejo regijo, ki je bila leta 1920 ločena z državno mejo. Meja se je v zadnjih desetletjih boleče zarezala v zavest ljudi, ki živijo v obmejni regiji. Iščemo stične točke in jih tudi najdevamo, vendar je pot do zaželene kvalitete sodelovanja še dolga. Trajalo bo še generacije, poklicani pa smo, da korak za korakom s skupnim delom ustvarjamo dobre pogoje za omiljevanje bojazni. Projekt »Žive vezi« z akronimom REG-KULT združuje kar sedem partnerjev, ki želijo v naslednjih mesecih utrditi poznanstva in prijateljstva ter zapustiti dolgotrajne sledove. »Simfonija življenja«, tako se bo glasila naslovnica knjige, ki jo ima v skupnem projektu na skrbi Društvo Kulturni dom Pliberk. Govori o Janezu Petjaku, ki svoje življenje posveča glasbi. Že v zibelko sta mu bila položena poseben dar in talent za petje in glasbo. Kot mlad fant se je pridružil cerkvenemu zboru v Štebnu, ki ga je tudi kmalu prevzel kot pevovodja in ga vodi še danes. S svojim talentom, ki ga ni zanemarjal, svojim neizmernim rodoljubjem, požrt vovalnostjo ter ustvarjalno močjo v prid naše narodne skupnosti je ustvaril izredno bogato življenjsko delo. Do danes je harmoniziral nad 150 cerkvenih pesmi, 7 slovenskih maš, nekaj psalmov in 120 narodnih pesmi za moški zbor in mešani zbor. Kot soustanovitelj in dolgoletni zborovodja Mešanega pevskega zbora Peca iz Globasnice in Moškega pevskega zbora Franc Lederer-Lesičjak iz Štebna je prispeval bogat biser k ohranjevanju slovenske kulture v globaški občini. Janez Petjak je kulturni delavec s srcem in telesom, ki si predvsem sam nalaga kulturne dolžnosti po svojem spoznanju in svoji vesti. Iz velikega idealizma rad žrtvuje svoje sile in ves svoj prosti čas. Zahvala Janezu Petjaku V zahvalo za nesebič- Janez Petjak no delo pripravljajo podjunski cerkveni zbori, ki so neposredno povezani z Janezom Petjakom, MePZ Peca, MoPZ Franc Lederer-Lesičjak in Kvintet Donet, koncertno mašo z orkestrsko spremljavo. Umetniški vodja Eduard Oraže je povezal izbrana Petjakova dela v kantato »K Bogu pred oltar«. Krstno izvedbo bo mogoče slišati v soboto, 8. novembra, ob 19.30 uri v farni cerkvi v Šmihelu. Celotna knjiga bo sledila življenju Janeza Pet jaka. Poudarek knjige bo glasba, zato je zasnovana kot simfonija življenja, harmonija dogodkov, ki tvorijo izjemno osebnost. Z digitalnimi info-točkami na petih krajih avstrijske Koroške in na Prevaljah želimo part nerji nuditi občinstvu možnost dostopa do kvalitetnih informacij o prireditvah in drugih zanimivostih. Med drugim bo naloženih pet digitalnih zbirk o zgodovini Prevalj in mesta Pliberk, o delovanju doma prosvete SODALITAS v Tinjah in Kulturnega doma Pliberk in o nastanku Bralne značke na Prevaljah. Namen vzpostavitve digitalnih zbirk je promocija kulturne dediščine in zgodovine, predstavitev aktivnosti partnerjev, spodbujanje sodelovanja med umetniki z obeh strani projektnega območja in razvoj kulturnega turizma. Milan Piko Das Projekt »Vitaler Kulturkontakt« mit dem Akronym REG-KULT vereint sieben Partner, die in den kommenden Monaten Freundschaft schließen und dauerhafte Spuren hinterlassen wollen. Im Projekt realisiert der Verein Kulturni dom Pliberk/ Bleiburg ein Buch über den Komponisten und Kulturschaffenden Janez Petjak aus St. Stefan bei Globasnitz. Mit seinem Talent, seiner Liebe zur Heimat und slowenischen Sprache schuf Janez Petjak ein umfangreiches Lebenswerk, das damit einer breiten Öffentlichkeit .vorgestellt wird. ŠTIRINAJST DNI XIV 13 Knjige ne po Povabilo k odkrivanju etnološke dediščine na Slovenskem Pustni liki, cvetnonedeljske butare in potice, mlaji in majenca, poletni venčki in šopki, slovensko morje, etnološki muzeji in zbirke, tradicionalne obrti in veščine, Kraška ohcet, ziljsko štehvanje ... in zgodbe ljudi, ki ohranjajo to bogato dediščino in živijo zanjo. V devetih tematsko zaokroženih poglavjih z več kot 400 fotografijami in drugimi ilustracijami. Iztok Ilich: Varuhi izročila, Naša kulturna dediščina v dobrih rokah 240 strani, ISBN: 978-3-7086-0754-2, Založba: Mohorjeva, 32,90 evra poskusno branje Drabosnjakov dom na Kostanjah Vas Kostanje, v kateri sta se leta 1920 še dve tretjini prebivalcev izrekli za Slovence, najdemo – s pomočjo dobrega zemljevida ali navigacijske naprave – kakšnih trideset kilometrov zahodno od Celovca v hribih na sredi prečne poti med Vrbskim in Osojskim jezerom. Obisk tamkajšnjega Drabosnjakovega doma z Muzejem kmečkega gospodarstva koroških Slovencev, edinim uradnim slovenskim muzejem na severni strani Karavank, je vsekakor vreden truda. Drabosnjakov dom je dobil ime po znamenitem bukovniku, kmetu in nazadnje obuboženem dninarju Andreju Šusterju, ki je bil doma v bližnjih Drabosnjah – od tod njegov vzdevek. Muzej na Kostanjah ohranja živ stik z bližnjim in – s čezmejnimi projekti – tudi s širšim okoljem ter med včeraj in danes. Je kraj spomina in učenja, prostor za kulturne prireditve in družabna srečanja, šolam in otroškim skupinam pa med drugim omogoča vodstvo na teme Od setve do žetve, Od zrna do kruha, Delo v gozdu in Podeželska obrt. Vozovi in sani za različne potrebe ter plugi in stroji, povezani s prvima dvema temama, so zbrani v prvem prostoru, na gumnu, nad njim pa so poleg gozdarstva, ki je še vedno ena pomembnejših gospodarskih panog na Koroškem, predstavljeni orodja in izdelki domačih obrti, ki so jih pred rodom ali dvema še uporabljala gospodarska gospodinjstva. Po letnici 1742 sodeč je eden najstarejših, če ne najstarejši med približno 600 razstavljenimi predmeti, ročno izdelani rifl, smukalnik za česanje lanu za tkanje domačega platna. Svoje zgodbe imajo tudi drugi predmeti: poslikana kmečka skrinja iz leta 1836, različne posode za predelavo mleka in shranjevanje vode, čelešniki, podstavki za goreče trske, ter petrolejke in druge svetilke, kuhinjska posoda in preproste igrače ter orodja in pribor nekdanjih rokodelcev. 14 XIV ŠTIRINAJST DNI Izgubljeni v izgubljeno V svojih »Zgodovinskih spominih na Rebrco« nam kaže rojeni Rebrčan, pravnik in pisatelj dr. Ožbolt Ilaunig očrt zgodovine Rebrce in njene okolice. Avtor se je rodil 26. julija 1876 na Rebrci in je preživel tam svoje otroštvo in mladost. Študiral je v Celovcu in Gradcu, kot pravnik je delal v Celovcu, Voitsbergu in Št. Vidu, od leta 1908 do upokojitve je bil sodnik v Sloveniji (Sv. Lenart v Slovenskih goricah). Umrl je 8. februarja 1945, pokopan je v Lenartu, po njem je imenovana mestna ulica, od leta 1995 spominja nanj plošča na njegovi stanovanjski hiši. poskusno branje Če se voziš z ozkotirno železnico od Sinče vasi proti Železni Kapli, zagledaš koj za Goselno vasjo pod Šimanovo goro (Vrh Sv. Roka) na majhnem griču lično, belo cerkvico svetega Jerneja z nizkim stolpom, ki se dviga iz sredine cerkve. Blizu nje vidiš na robu tega hriba gradu podobno poslop je – to je komenda. Za cerkvijo štrlijo sivi zidovi nekdanjega gradu izza zelenega bukovja proti strmim skalam Šimanove gore. Pod komendo se razprostira mirna gorska vas – Rebrca. Prijazen razgled se ti odpre od cerkve po podjunski dolini noter do visoke svinške in golovske planine. Na vzhodu te pozdravljajo med drugimi kot najvišji Jegartov vrh, proti jugu se odpre majhna dolina, po kateri se vije navadno mirna, a včasih tudi zelo razburkana Bela, ki stopi tu iz kapelske soteske prvič bolj na prosto plan in drvi globoko pod Rebrco skoz drugo sotesko. Ob desnem bregu se vije prej navedena železnica, na levem pa državna cesta, ki vodi s Kranjskega čez Jezerski vrh dalje proti Velikovcu. Pri Miklavcu se poslovi Bela v ostrem ovinku od prejšnjih spremljevalcev ter hitro dere mimo krajev Kot in Dole, kjer gospodari včasih ob hudourju po svoje, dalje mimo Klanč in Moh lič, kjer se zgubi med deročimi valovi široke Drave. znajo meja sin se vrača domovino Keutschach und die Pfahlbauten in Slowenien und Friaul Vor 150 Jahren wurde im Keu tschacher See in Kärnten die erste Pfahlbausiedlung in Öster reich-Ungarn entdeckt. Sie ist 6000 Jahre alt, also fast tausend Jahre älter als der „Ötzi“. Gemeinsam mit 110 anderen Pfahlbausiedlungen wurde sie am 27. Juni 2011 zum UNESCO-Welterbe „Pfahlbauten um die Alpen“ erklärt (www.palafittes.org). So schien es naheliegend, auch einen Blick auf die benachbarten Pfahlbausiedlungen in Slowenien und Friaul zu werfen und einen aktuellen Einblick in die schillernde Welt der Pfahlbauten im Südostalpenraum zu geben. Janez Vajkard Valvasor: Rebrca Karl Hren: »Izgubljeni sin se vrača v izgubljeno domovino« »Spoznal je, da narod ne rabi takozvanih sijajnih juristov, ki poznajo le paragrafe in pravne teorije, temveč dobre sodnike, ki čutijo z ljudstvom in ki žele vsakemu le najboljše … Zato uživa v vseh slojih prebivalstva neomajno zaupanje ter spoštovanje; kajti narod ve, da mu je ,ataʻ Ilaunig zaščitnik pravic, pravi oče svojih varovancev in odkritosrčen prijatelj vseh. Tako je vzgled pravega ljudskega sodnika,« je hvalil tednik Slovenski gospodar v letu 1936 Ožbolta Ilauniga ob njegovi šestdeset letnici. /.../ Tako kot mnogo drugih narodno zavednih koroških Slovencev tudi Ožbolt Ilaunig v svoji koroški domovini očitno ni dobil v javni upravi stalne službe. Po koncu študija leta 1905 je sicer delal na več koroških sodiščih (toda vedno v nemško govorečem delu dežele), a stalno zaposlitev je dobil leta 1908 v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Nemškonacionalno usmerjene koroške oblasti tedaj niso želele zaposlovati narodno zavednih Slovencev. Dežela Koroška – in seveda še prav posebej njena slovenska narodna skupnost – je z odhodom oseb, kot je bil sodnik dr. Ožbolt Ilaunig, doživela trajno izgubo. Ko so po koncu prve svetovne vojne določali nove meje med narodnostno različnimi državami, se je Ilaunig zavzemal za priključitev koroške domovine Jugoslaviji. S plebiscitom leta 1920 je bila zanj Koroška izgubljena. Splošne razmere so se desetletja zatem ponovno temeljito spremenile. Tako Slovenija kakor tudi Avstrija sta članici Evropske unije. Mejnih kontrol ni več in državljani obeh držav morajo spoštovati bruseljske uredbe. Obe strani Karavank sta se ponovno zelo približali. Zanimivo je, da so Ilaunigovi Zgodovinski spomini na Rebrco izšli prav zdaj v teh novih, spremenjenih razmerah v Evropi in skoraj sto let po tem, ko so bili napisani. S tem se je tudi izgubljeni sin, Ožbolt Ilaunig, nekako vrnil v svojo izgubljeno koroško domovino. Paul Gleirscher: Keutschach und die Pfahlbauten in Slowenienund Friaul, UNESCO-Welterbstätten 146, Seiten, ISBN: 978-3-7086-0820-4, Hermagoras Verlag, 19,90 lesprobe Wie könnte der Pfahlbau im Keutschacer See ausgesehen haben? Die pfahlbaubestandene Fläche der Untiefe inmitten des Keutschacher Sees ist oval und misst etwa 65 x 30 m. Otto Cichocki hat eine moderne Vermessung der Fundstelle erstellt und eine Echolot prospektion durchgeführt, sodass auch ein dreidimensionales Relief zur Oberflächenstruktur der Untiefe vorliegt. Dabei wurden 1684 Pfähle und größere liegende Hölzer kartiert. Als Pfähle wurden verschiedenste Hölzer verwendet, vor allem Laubbäume: Eiche, Schwarzerle und Rotbuche sind ebenso zu nennen wie Birke, Linde, Pappel und Esche, außerdem Tanne. Die Pfahlgrenze verläuft in 5 m Tiefe, die tiefsten Pfähle fanden sich in 6 m Tiefe. Es zeigte sich, dass die Pfähle wiederholt in Gruppen zu zwei oder drei Pfählen zusammenstehen. Trotz exakter Vermessung ist es bislang aber nicht gelungen, Grundrisse von Gebäuden oder von deren Plattformen nachzuweisen. Fast alle Pfähle sind Rundlinge, bisweilen noch mit anhaftender Rinde. Zwischen den Pfählen, deren Durchmesser zwischen 10 und 15 cm liegt, wurden stellenweise gehäuft Steinplatten beobachtet, deren Funktion aber bis heute unklar geblieben ist. An Bauhölzern wurden mehrere Bohlen und einige weitere Hölzer mit Bearbeitungsspuren registriert. Fragt man nach der Anzahl der Häuser und damit der Bewohner, so wird man jedenfalls von einer Gruppe auszugehen haben, die aus rund 20 Personen bestanden hat. Mehr als 50 Personen dürften im Pfahlbau von Keutschach kaum gelebt haben. ŠTIRINAJST DNI XIV 15 NAČRTOVANE PRIREDITVE V OKVIRU PROJEKTA REG-KULT GEPLANTE VERANSTALTUNGEN IM RAHMEN DES PROJEKTES REG-KULT LITERATURA|LITERATUR DVOJEZIČNI LITERARNI NATEČAJ | ZWEISPRACHIGER LITERATURWETTBEWERB PREDSTAVITEV ZMAGOVALCEV 5. NATEČAJA v novembru 2014, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Organizator: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem Predstavitev MONOGRAFIJE FRANJA GOLOBA | Vorstellung der MONOGRAPHIE ÜBER FRANJO GOLOB petek, 12. december, ob 12. uri v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje Organizatorja: OŠ Prevalje in Koroška galerija likovnih umetnosti KOROŠKI BUKOVNIKI | KÄRNTNER VOLKSSCHRIFTSTELLER – predstavitev zbornika Blaža Mavrela in Janeza Petjaka ob slovenskem kulturnem prazniku 6., 7. in 8. februarja 2015 Družbeni dom Prevalje, Šentanel, Strojna, Kulturni dom Pliberk Organizator: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem GLASBA |MUSIK ROCK KONCERT SERBUS 2014 petek, 12. december, ob 18. uri v Družbenem domu Prevalje. Organizator: Glasbena skupina Riff. Sodelujejo glasbene skupine z obeh strani Koroške BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT | WEIHNACHTS-NEUJAHRSKONZERT petek, 26. december, ob 19. uri v Družbenem domu Prevalje. Organizator: KD Mohorjan DOBER DAN, SOSED | GUTEN TAG, NACHBAR sobota, 21. marec 2015, ob 19. uri v Družbenem domu Prevalje. Sodelujejo: Pihalni orkester Prevalje, Trachtenkapelle Magdalensberg. Organizator: Pihalni orkester Prevalje RAZSTAVA |AUSSTELLUNG POKRAJINE V SIJU SPRMINJAJOČIH SE ČAROV | LANDSCHAFTSMOTIVE IM WECHSELVOLLEN SPIEL Razstavlja Nežika Novak. Od 11. novembra do 25. novembra ODPRTJE RAZSTAVE OB ZAKLJUČKU PROJEKTA REG-KULT | AUSSTELLUNGSERÖFFNUNG ZUM ABSCHLUSS DES PROJEKTES REG-KULT četrtek, 27. marec 2015, v preddverju Družbenega doma Prevalje aprila 2015, v Kulturnem domu Pliberk. Organizator: Občina Prevalje, Kulturni dom Pliberk in projektni partnerji Pridržujemo si pravico do morebitnih sprememb. IMPRESUM: Priloga je nastala v okviru Evropskega projekta REG-KULT v sodelovanju projektnih partnerjev s časopisom Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad. Uredil Vincenc Gotthardt. Glavna urednica: Micka Opetnik; lektorirala Gabi Frank. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, gotthardt@nedelja.at. 16 XIV ŠTIRINAJST DNI
