Zgibanka - Občina Prevalje

Transcription

Zgibanka - Občina Prevalje
DNI
Š T I R I N A J S T
november
posebna
14
PRILOGA
XIV
k ibic
ZBADLJIVI
PRIGRIZKI
did
D R U Zˇ I N A
in DOM
KULTURA
Martin
Kuchling
Z lutkami in
gledališčem dosegamo staro in mlado, s knjigami
gradimo temelje
in mostove, najdevamo stik s
preteklostjo, ki jo
– osvetljeno od sedanjosti – ponesemo v prihodnost.
Zapisana beseda bo našla bralca, zaigrana predstava bo navdušila
gledalca. Kulturno in umetniško
ustvarjanje in dokumentiranje tega
ustvarjanja sta
bistvena dela v
sklopu dejavnosti
Krščanske kulturne
zveze, ki s tem krepi kulturno delo in
življenje koroških
Slovencev. Z lutkami čez mejo,
z besedo k sosedu in s knjigo
do skupne zgodovine, to naj bo
geslo, ki ustvarja
žive vezi, ki pripomorejo do živetega
medseboj­nega
spoznavanja. Beseda naj bo most, zapisana in zaigrana, stara in mlada.
Tako bodo stari,
zgodovinski zapisi Ožbolta Ilauniga prav tako presegli današnjo
mejo, kot jo bo
presegla mlado­
stnoradostna igra
domačih lutkovnih
in gledaliških ig­
ralk in igralcev. V
sodelovanju s partnerji bomo skušali
najti odgovore na nove izzive
časa in v regiji krepiti možnosti
povezovanja s
skupnimi prizadevanji.
Irena
Oder
Jože
Kopeinig
Koroška osred­nja
Razstava umetniških
knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na
Koroškem v projektu Žive vezi –Vitaler
Kulturkontakt z akronimom REG-KULT
sodeluje kot partner,
saj je s svojim bogatim domoznanskim
gradivom pomemben vir informacij.
Tudi zaradi drugih
literarnih prireditev
in razstav je knjižnica
pomembno kulturno središče Koroške
in je sodelovanje v
tem čezmejnem projektu že kar logično
in smo se tega izziva
z veseljem in hkrati z
veliko odgovornostjo
tudi lotili.
Sodelovali bomo pri
nastajanju koroškega
biografskega e-leksikona ter zbornika o
koroškem bukovniku Blažu Mavrelu.
Skupaj z muzejem
sodelujemo tudi pri
postavitvi Rastoče
knjige. Njeno vodilo
je predstavitev rasti znanja in duhovne
rasti okolja, prepletenosti korenin
tostran in onstran
Koroške s poudar­
kom na mejnikih razvoja dogodkov in ljudi, tudi tistih, ki so
zaznamovali nekoč
skupni politični in
jezikovni prostor.
V projektu bomo
sodelovali še z lite­
rarnimi večeri. Velik
izziv je tudi cilj, da na
Koroškem v Avstriji širimo bralno kulturo z bralno značko za
odrasle, ki smo jo poimenovali Korošci pa
bukve beremo.
del domačih umet­
nic in umetnikov kakor tudi mednarodnih
likovnih ustvarjalcev
so v minulih letih sproti bogatile in spremljale
notranje lice tinjske
izobraževalne hiše.
Vsak umetnik, ki slika
in upodablja svet, sredi katerega živi, ga zrcali skozi prizmo lastnih čutil in dojemanj.
Vsak umetnik hkrati s tematskimi slikami
odslikava tudi samega
sebe, svoj notranji jaz.
Tako je umetnost pogled v širni svet, a
hkrati v lastno notranjo
pokrajino, v lastni notranji svet, kakor pravi tudi pesnik Simon
Gregorčič: »Prijatelj,
dvoje oči mi imej, z eni­
mi gledaj po sveti, z
drugimi v srce si glej.«
Tudi vsak opazovalec, gledalec in
občudovalec išče v
slikah in sploh v umetninah svoja lastna
čutenja, svojo lastno nagovorljivost za
globlje slutnje in za
neizčrpljivo LEPOTO.
O njej pravi Dostojevski, »da bo LEPOTA
rešila svet«, namreč lepota kot vrelec vsega
dobrega, resničnega in
plemenitega, kar nagovori otroško dušo
in bogati tudi nemirno srce odraslega
človeka-iskalca.
Tako prebujajo umetnine vprašanja in hrepenenja človeka.
Modrost človeka pa
se najbolj izraža v
vprašanjih, ki odstirajo
vedno nova obzorja.
Končno resnico bomo
spoznali, ko bomo
uživali VEČNO
LEPOTO.
Greta
Jukič
Že stoletja se plete-
jo in prepletajo naše
žive vezi skupnega koroškega prostora obmejnih regij
Koroške v Sloveniji in
dela Koroške v Avstriji. Kultura je bila vedno
naša povezovalka, prijateljsko sodelovanje
je bilo vedno živo, ustvarjali in vzdrževali smo
žive vezi prek posameznikov, društev
in ustanov. S prvim
čezmejnim projektom
Po poteh koroške kulturne dediščine Občine
Prevalje in Mest­
ne občine Pliberk smo
združili in umestili kulturno dediščino obmej­
nih regij Koroške in jo
predstavili širši jav­
nosti z namenom razvoja kulturnega turizma. Občina Prevalje si
je prizadevala pridobiti čezmejni projekt REGKULT, povezala se je s
projektnimi partnerji z
namenom promocije in
povezovanja v Koroški
regiji. Vsebinsko je projekt naslonjen na preplet kulturne raznovrstnosti in kulturne
odličnosti posameznih
okolij s poudarkom
na skupni zgodovini,
ki jo bodo predstavile
nastajajoče virtualne
zbirke zasnovane za
bodoči Muzej Prevalje.
Predstavlja pomemben socialni, ekonomski,
vzgojni in izobraževalni
potencial in lahko veliko
pripomore k trajnostnemu razvoju prostora.
Projektni partnerji bodo
ob zaključku projekta
izoblikovali smernice za
povezovalno institucijo v koroškem prostoru
kot skupni povezovalni promotor dogodkov
v regiji.
Milan
Piko
Mnogo se govori o
Logotip je oblikoval
Borut Bončina
O logotipu
En projekt, dve regiji, obe (po)imenovani Koroška, tri slovenske javne ustanove in
štiri avstrijske družbe, ali sedem številčno
bajeslovnih, v resnici pa klenih kulturnih
ustanov/inštitucij in
ena skupna povezovalna politična skupnost
v skupnem »čezmejnem« projektu pod
imenom REG-KULT/
ŽIVE VEZI - VITALER
KULTURKONTAKT
čezmejnem sodelovanju in
druženju, vendar vsakdan
kaže drugo sliko. Informacije o prireditvah in festivalih, to- in onstran meje, so
neprodorne, meje v glavah
še zmeraj povzročajo bojazen. Temu je mnogokrat kriva tudi občinska politika, ki
se prevečkrat paše samo v
svojem zeljniku in ne podpira vsestranskih aktivnosti tako imenovanih »majh­
nih društev in kulturnih
delavcev«. Z majhnimi koraki tudi prideš do cilja. Že
od začetka na smrt obsojeni
»veliki projekti« ne dosežejo
malega človeka in so mnogokrat samo potrata denarja.
Društvo Kulturni dom
Pliberk se je že pred petnajs­
timi leti povezalo s Koroško
regijo v sodelovanju pri
raznih evropskih projektih in
drugih skupnih prireditvah.
Stična točka, na kateri gradimo, je že nad 45 let trajajoča
pevska revija »Od Pliberka
do Traberka«. Poznanstva, ki
so nastala v teh desetletjih,
so pomemben temelj sodelovanja. Sodelovanje je
žlahtno in pristno z osebnimi
prijateljstvi in poznanstvi. Že
deset let prirejamo v Kulturnem domu gledališki abonma, ki združuje občinstvo
iz avstrijske Koroške in
Mežiške doline, z oddajo
»Odprta meja« na Koroškem
radiu poskušamo informirati občinstvo o raznolikosti kulturnega ustvarjanja na
avstrijskem Koroškem.
V projektu se veselimo sodelovanja s partnerji, ki razmišljajo v majhnih
presledkih in nadgrajujejo kamenčke v lep mozaik.
V ospredju ne šteje samo
produkt, štejeta kvaliteta in
dolgotrajni učinek. Veselimo se novih poznanstev
in spoznanj, predvsem pa
uspešnega in zadovoljivega
zaključka projekta.
Karla
Oder
Evropska unija z
različnimi finančnimi
mehanizmi spodbuja mednarodna in
čezmejna sodelova­
nja tudi na področju
varstva kulturne
dediščine in ustvarjalne kulture. V
zadnjih letih v ospredje postavlja kulturne
industrije in s sofinanciranjem različnih
projektov v okviru ope­rativnega programa SlovenijaAvstrija omogoča
njihovo uresničitev
in daje dodano vrednost k trajnostnemu
razvoju.
Raziskovanje preteklosti nas vodi k bolj
in manj pomembnim
zgodovinskim dej­
stvom, ki so vplivala na način življenja
in hkrati ustvarjala kulturno dediščino,
ki je del naše identitete. Vsak kraj, vsako mesto, vsaka regija
ima svojo zgodovino in osebnosti, ki so
dale pomemben pečat
k njihovemu razvoju. Tudi v Deželi
pod Peco ali deželi
Geopar­ka Karavanke, kjer je vzniknilo
gibanje Bralna značka,
danes slovenska kulturna znamenitost in
organizacijska posebnost, ki se dogaja med
slovenskimi otroki v
zamejstvu in po svetu. S pomočjo sodobnih medijev bodo virtualne razstave o
zgodovini Prevalj,
Pliberka in Tinj, Bralni znački ter Rastoči
knjigi del kulturne in
kreativne industrije, predvsem pa del
medkulturnega dialoga, katerega cilj je
zbliževanje narodov in
razcvet kulture.
Adrian
Kert
Pesem povezuje/Das
Lied verbindet, mi zveni v spominu dolgoletna prireditev nekega
koroškega slovenskega kulturnega društva.
Nekaj let sem to opažal
z grenkim priokusom
in razmišljal, koliko
sape bo potrebno za
povezovanje nemškega
in slovenskega rojaka (in čezmejnega
soseda). A ta idilični
naslov se vsem dvomom navkljub polagoma uresničuje,
na Koroškem in čez
južno mejo. Dolgoletna prizadevanja
koroških Slovencev za
čezmejno sodelovanje s Slovenijo danes naletijo na vsesplošno
odobrava­nje in so
vredna posnemanja na
Koroškem. Predvsem
kulturna izmenjava vse
bolj dopolnjuje gospodarsko sodelovanje in obe področji se
stimulirata. Čezmejno
kulturno izmenjavo živi tudi Mohorjeva družba v Celovcu z izdaja­njem knjig.
S knjižnimi projekti in
s prevodi omogočamo
pretok pomembnih
informacij in prispevamo k medsebojnemu čezmejnemu
spo­znavanju in
povezovanju. V projektu REG-KULT predstavljamo predvsem
knjige, ki na različnih
področjih spregovorijo o zgodovinski povezanosti le začasno z
mejo pretrgane slovenske in avstrijske
Koroške. Ta meja se je
ponovno odprla in ljudje začenjajo odkrivati pretrgane vezi, jih
obnavljati ter ponovno živeti skupno zgodovino.
Likovne miniature, ki
spremljajo to prilogo,
so delo akademskega
slikarja
Kristijana
Sadnikarja
Koroški Slovenci in
Slovenska Koroška
P
Karl Hren
4
XIV
ŠTIRINAJST DNI
red skoraj sto leti je nastala na območju nekdanje kronovine Koroške nova meja:
razmejila je osrednjo koroško dolino s Celovcem in
Podjuno na eni strani ter Mežiško dolino z Dravogradom na drugi strani.
Prej so bili ti kraji skozi stoletja povezani. V desetletjih ločitve sta se obe območji razvijali dokaj različno. Slovenski
del je ohranil svoj slovenski etnični značaj, a razni politični posegi in tudi doseljevanje iz drugih jugoslovanskih republik je spremenilo nekdanje kraje
Mežiške doline. Na avstrijski strani pa
se je narodnosti položaj precej spremenil in nekdaj slovenski kraji so medtem
ali dvojezični ali pa povsem ponemčeni.
Medsebojni kontakti in tudi sodelovanje
so bili v ožji soseščini – na primer med
Pliberkom in Prevaljami kljub težavnim
okoliščinam dokaj redki. Bolj oddaljeni
kraji – še posebej Celovec – pa je izgubil
Mežiško dolino in celotno Koroško regijo v Sloveniji kar precej iz oči. To velja
kljub prizadevanjem nekaterih pionirjev tudi za koroško-slovenske strukture. Namen projekta REG-KULT je zato
krepitev stikov med Koroško regijo v
Sloveniji in koroško-slovenskimi oziroma dvojezičnimi strukturami na Koroškem. Projekt ima zelo kratko dobo izvajanja in zaključiti ga je treba do 31. 3.
2015. Vodilni partner je občina Prevalje in poleg nje na slovenski strani sodelujeta ravenska knjižnica in Koroški
pokrajinski muzej. Na avstrijski strani
pa so vključeni v projekt štirje partnerji: Mohorjeva družba, Krščanska kulturna zveza, Dom v Tinjah ter Kulturni
dom Pliberk. Celotna vrednost projekta
je 361.000 evrov. Partnerji bodo pokrili te stroške s prispevki s strani EU, drugimi javnimi sredstvi ter tudi z lastnim
prispevkom.
V
sebina projekta je zelo raznolika. Tako nameravamo
vzpostaviti pet čezmejnih
stalnih zbirk na digitalnem
mediju – Zgodovina Prevalj, Rastoča knjiga in Bralna značka, za
občino Prevalje, Zgodovina Pliberka in
Zgodovina Katoliškega doma prosvete
in vzpostaviti prvi čezmejni e-biografski
leksikon. Stalna zbirka Bralne značke
na Prevaljah bo po končanem projektu
slovenska kulturna posebnost, uvrščena v register žive kulturne dediščine.
Pri ustvarjanju kulturne podobe mejnih koroških regij deluje veliko kulturnih ustvarjalcev, ki delujejo posamično
in nepovezano. Tako je podoba kulturne
ustvarjalnosti, ki je odsev družbene razvitosti današnje družbe, na projektnem
območju nepovezana in razpršena. Posledica tega je manjši obisk kulturnih
dogodkov, kljub visoki kvaliteti prireditev. Z izvedbo čezmejnih dogodkov –
tri literarna srečanja in deset čezmejnih
knjižnih predstavitev, pet likovnih srečanj in štiri glasbena srečanja, kiparske
delavnice Krojačka Hlačka, tri lutkovne
in gledališke predstave za otroke in mladino, uprizorjene v partnerskih mestih
– bomo povezali regionalno kulturno
ponudbo mejnega projektnega območja.
V okviru projekta bomo uredili skupen
prostor za deponiranje slik in rekvizitov
v Celovcu. V enoletnem projektu bo sodelovalo nad 300 nastopajočih. Uspeš­
nost projekta bomo merili v številu obiskov, ki ga ocenjujemo na prek 6.000
obiskovalcev. Projekt bo neposredno
prispeval k povečanju obiskanosti kulturnih dogodkov, druženju slovenskega
in avstrijskega prebivalstva, navezovanja stikov med ustvarjalci in obiskovalci ter skupnemu razvoju kulturne mejne ponudbe. Prispevali bomo k razvoju
trajnostnega, turistično-kulturnega turizma ter povečali bomo zanimanje za
kulturno udejstvovanje, predvsem med
mladimi.
Die Kärntner Slowenen und die
Region Koroška in Slowenien
V
aor fast 100 Jahren entstand auf
dem Gebiet des ehemaligen Kronlandes Kärnten eine neue Grenze: sie teilte das zentrale Kärnten
mit Klagenfurt und dem Jauntal
auf der einen Seite vom Mießtal (Mežiška dolina) mit Unterdrauburg (Dravograd) auf der anderen Seite. Diese Gegenden waren davor lange
Jahrhunderte verbunden. In den Jahrzehnten der Trennung haben sich beide Gebiete unterschiedlich entwickelt. Der slowenische Teil
behielt seinen slowenischen ethnischen Charakter, jedoch haben politische Eingriffe sowie
eine recht starke Bevölkerungszuwanderung
aus anderen jugoslawischen Republiken Vieles
verändert. Auf der österreichischen Seite hingegen hat sich die Lage der Volksgruppe wesentlich verändert. Die ehemaligen slowenischsprachigen Orte sind mittlerweile zweisprachig
oder gänzlich deutsch. Trotz beschwerlicher
Umstände gab es Kontakte und eine Zusammenarbeit in der unmittelbaren Nachbarschaft
der Grenze z.B. zwischen Bleiburg und Prevalje. Weiter entfernte Orte – insbesondere Klagenfurt – haben hingegen das Mießtal und die
gesamte Region Koroška in Slowenien aus den
Augen verloren. Trotz Bestrebungen einiger
Pio­niere gilt dies im Wesentlichen auch für die
Kärntner-slowenischen Strukturen.
Der Zweck des Projektes REG-KULT ist darum die Verstärkung der Kontakte zwischen
der Region Kärnten in Slowenien und den
Kärntner-slowenischen bzw. zweisprachigen
Strukturen in Kärnten. Das Projekt hat eine
sehr kurze Durchführungszeit und muss bis
31. 3. 2015 beendet werden. Der Leadpartner
ist die Gemeinde Prevalje und außerdem sind
auf der slowenischen Seite die Bibliothek Ravne und das Museum Koroški pokrajinski muzej eingebunden. Auf der österreichischen Sei­
te sind am Projekt vier Partner beteiligt, und
zwar: die Hermagoras, der Christliche Kulturverband, das Bildungshaus Tainach sowie der
Kulturni dom Pliberk – Kulturhaus Bleiburg.
Der Projektgesamtwert beträgt 361.000 Euro.
Die Partner werden die Kosten mit Mitteln aus
der EU, mit anderen öffentlichen Mitteln sowie
auch mit Eigenmitteln finanzieren.
D
er Inhalt des Projektes ist vielfältig. Unter anderem wollen wir
fünf grenzüberschreitende digitale ständige Sammlungen –
„Geschichte von Prevalje“, „Das
wach­sende Buch“ und „Lesezeichen“, für die
Gemeinde Prevalje, „Die Geschichte von Blei­
burg“ und „Die Geschichte des katholischen
Bildungshauses in Tainach“ einrichten und das
erste grenzüberscheitende biografische e-Lexikon erstellen. Die ständige Sammlung zum
„Leseabzeichen“ in Prevalje wird nach Projektende als slowenische kulturelle Besonderheit in das Register des lebendigen Kulturerbes eingetragen werden. Die Kulturlandschaft
der Kärntner Grenzregion prägt eine Vielzahl von Kulturvereinen, die jedoch einzeln und
unkoordiniert arbeiten. Das im Projektgebiet bestehende Kulturschaffen ist unkoordiniert und verstreut. Die Folge ist der spärliche
Besuch von Kulturveranstaltungen trotz deren hoher Qualität. Mit der Durchführung von
grenzüberschreitenden Veranstaltungen: 3 literarische Begegnungen und 10 grenzüberschreitende Buchvorstellungen, 5 Kunst- und
4 Musikbegeg­nungen, einem Bildhauerworkshop des Schneiders Hlaček, 3 Puppentheateraufführungen für Kinder und Jugendliche
mit Gastauftritten im Projektgebiet auf beiden Seiten der Grenze wird das Kulturangebot des Projektgebietes erstmals verwoben. Im
Rahmen des Projektes wird in Klagenfurt ein
gemeinsamer Lagerraum für Bilder und Requisiten errichtet werden. Im einjährigen Projekt
werden über 300 Kulturschaffende mitwirken. Den Projekterfolg werden wir anhand der
Besucherzahlen messen, wobei wir diese auf
über 6.000 schätzen. Das Projekt wird direkt
zur besseren Auslastung von Kulturereignissen
und Begegnungen zwischen der slowenischen
und österreichischen Bevölkerung sowie Kontaktknüpfung zwischen den Kulturschaffenden
und Besuchern sowie zur gemeinsamen Entwicklung des Kulturangebotes im Grenzland
beitragen. Mit dem Projekt werden wir einen
Beitrag zum nachhaltigen Kulturtourismus leisten sowie das Interesse für kulturelle Betätigungen, vor allem bei Jugendlichen erhöhen.
ŠTIRINAJST DNI
XIV
5
Občina Prevalje
Bogata kulturna
tradicija
Nekoč je bilo jezero, zdaj
sta Peca in Uršlja gora,
stalnici med Podjuno in
Mežiško dolino. Nekoč
nas je povezovala rimska
cesta, sredi 19. stoletja nas je
povezala železniška proga,
pozneje so nas povezovali
številni dogodki in projekti.
Iz generacije v generacijo
ustvarjamo nove čezmejne
mostove na kulturnem,
turističnem in gospodarskem
področju.
Nastajajoči projekt REG-KULT je projekt živega sosedstva, je projekt resničnega vsebinskega sodelovanja.
Občina Prevalje ima bogato kulturno
tradicijo. Tu je nekoč domovala Mohorjeva družba, tu se je rodila ideja o
Bralni znački, slovenski kulturni posebnosti; Prevalje veljajo za zibelko
glasbenikov in odličnih zborov, veljajo za zibelko pisane besede z bogato kulturno tradicijo. Skozi projekt
REG-KULT želimo vzpostaviti tri stalne zbirke v e-obliki kot temeljne vsebine za bodoči MUZEJ PREVALJE,
ki bodo na enem mestu predstavlja-
le kulturno dediščino Prevalj in povezanost koroškega prostora s skupnimi
koreninami. V okviru projekta bomo
s partnerji pripravili vsebine: Zgodovina Prevalj, zbirko Bralna značka za
osrednji slovenski muzej in zbirko Rastoča knjiga, ki predstavlja razvoj duhovnosti našega okolja; Zgodovina Sodalitas – Katoliškega doma v Tinjah
ter Zgodovino Mestne občine Pliberk
in e-biografski leksikon občine Prevalje. Trenutno se pripravljajo vsebine
za štiri zbornike zgodovinskih osebnosti, literarnimi samouki današnjega
časa, Blaža Mavrela (Koroška osrednja
knjižnica) in Janeza Petjaka (Kulturni
dom Pliberk), monografija Franja Goloba (Koroška galerija likovnih umet­
nosti), Ožbalt Ilaunig (KKZ Celovec).
Nastal bo Katalog vseh stalnih zbirk,
potekajo glasbena, literarna in likov-
na srečanja, gostujejo gledališke in lutkovne predstave.
Projekt bo neposredno prispeval k povečanju trajne povezanosti koroškega prostora, obiskanosti kulturnih dogodkov, druženju, razvoju kulturne
ponudbe, razvoju turistično-kulturnega turizma, povečanemu zanimanju
za kulturno udejstvovanje, predvsem
med mladimi, trajnemu sodelovanju
med muzeji, strokovnimi ustanovami
in lokalnimi skupnostmi. Posredno bo
spodbujal razvoj novih zaposlitev na
področju kulture, turizma oz. na gos­
podarskem sektorju.
Operacijo delno financira Evropska
unija in sicer Evropski sklad za regio­
nalni razvoj, v deležu 85 %. Slovenski
partnerji pridobijo še dodatnih 10 %
nepovratnih nacionalnih sredstev.
Volnjak
nad
Lešami.
Pogled na
Podjuno.
Slomškova romarska pot vodi skozi Prevalje
Leta 2012 je KD Mohorjan v sodelovanju z občino in župnijo Prevalje priredilo prvi pohod po Slomškovi romarski poti (SRP), ki vodi skozi župnijo oz. občino Prevalje. To je del pete etape SRP, ki poteka od Krke (Gurk), prek Brež, Djekš,
Grebinja, Št. Andraža, Št. Pavla, Tinj, od Pliberka na Holmec, skozi Prevalje na
Brinjevo goro in dalje mimo Raven na Sv. Križ nad Dravogradom, v Dravograd,
Trbonje, v Vuzenico, Podvelko … v mariborsko stolnico. Slomškova pot skozi občino Prevalje oz. župnijo Prevalje je nova kulturna, verska in turistična ponudba.
Foto: arhiv KD Mohorjan
6
XIV
ŠTIRINAJST DNI
Die Gemeinde
Prevalje
Krožišče Tri graščakove hčerke
Pravljična vas Leše
Med Uršljo in Peco
Prevalje so urbanizirano naselje ob reki
Meži domala sredi Mežiške doline, kjer
se ta najbolj razširi in ga obkrožajo na
severni strani Stražišče z Brinjevo goro
in Dolga Brda, na jugu Navrški, Temelnov in Riflov vrh, v ozadju pa zaokrožujeta slikovito podobo kraja in dajeta zavetje Uršlja gora in Peca.
Občino Prevalje tvorijo krajevne skupnosti Leše, Holmec z Dolgo Brdo in Poljano,
Šent­anel. Največji kraj so Prevalje, ki so 22.
decembra 2005 postale mesto. Občino Prevalje sestavljajo kraji vrezani v najlepšo koroško dolino, ki zna očarati tudi s svojo
mističnostjo, številnimi legendami in zgodovino preteklih obdobij. Tu živijo ljudje
predani svojim bregom in svojim goram.
Vsako pripoved o Prevaljah začenjamo s
storijo o jezeru, o treh grajskih hčerah in o
cerkvah na Prevaljah Devici Mariji na Jezeru, Barbari in grobnici Rozaliji, ki jih je
dal postaviti graščak v spomin na utopljene
hčerke. Ob prihodu na Prevalje v krožišču
pozdravlja skulptura iz hrasta akademskega kiparja Andreja Grošlja, Tri graščakove
hčerke, ki pričajo o naši preteklosti.
Center Prevalj vabi s Sokolskim parkom,
Vandravskim trgom kot rimski lapidarij,
Spominskim parkom z osrednjim spomenikom ustanovitelju Prevalj Augustu von
Rost­hornu, ki je bil prvi javni spomenik v
Mežiški dolini, Železarskim krožiščem …
Turistična in kulturna društva so v svojih projektih s pomočjo evropskih in občinskih sredstev uredila kar nekaj povezovalnih kolesarskih in pohodniških poti tudi s
čezmejno povezavo, od Povhovega mlina
sta speljani rekreacijska in Mlinarska pot,
po šentanelskih kmetijah nas popelje Cesta
mošta, najbolj pa privabljajo domače dobrote, sploh v času kolin.
Turistično čedalje bolj zanimiv kraj postaja rudarska vas Leše. Zanimiva učna pot Po
poteh leških rudarjev z Rudarskim muzejem, svoj čar ima Volinjak, po ljudskih pripovedkah so tu nekoč prebivale žal žene. V
septembru že tri leta privablja Pravljična
vas Leše z vsebinami za otroke.
Die Gemeinde Prevalje,
mit den Orten Leše,
Holmec mit Dola gora
und Poljana sowie
Šentanel, verfügt über
eine reiche kulturelle
Tradition. Sie gilt als
Wiege der Musik und
des geschriebenen
Wortes. Schon seit
jeher steht die Region in
enger Verbindung mit
der gesamten Region
Koroška auf beiden
Seiten der Grenze.
Das Projekt REGKULT ermöglicht
der Gemeinde, diese
Tradition weiterzuführen.
In mehreren
Sammelbändern, die
sowohl in Buchform als
auch in elektronischer
Form erscheinen werden,
sollen im Rahmen des
grenzüberschreitenden
EU-Projektes alle
Projektpartner
sowie bedeutende
Persönlichkeiten aus
der Region vorgestellt
werden.
Prevalje s svojim razgibanim društvenim in
kulturnim življenjem, kjer je nekoč domovala Mohorjeva družba in kjer se je rodila
Bralna značka, vabijo s svojimi turističnokulturnimi prireditvami, ki posegajo v širši koroški in slovenski prostor; glasbenimi
prireditvami z vrhunskimi izvajalci, Jesenska srečanja s Krojačkovim dnevom, Suš­
nikovi dnevi, Moštna gauda … Kar nekaj
vzrokov je, da nas obiščete.
Pripravila Greta Jukič
Slomškov križ na Brinjevi gori
Slomškov križ na Brinjevi gori je delo arhitekta Andreja Lodranta, glavo Križanega je izdelal kipar Alojz
Pogorevc, dr. med., rezbarije na križu so delo prof.
Stanka Lodranta.
ŠTIRINAJST DNI
XIV
7
Dom v Tinjah
Hiša izobraževanja in hram umetnosti
Dom v Tinjah je hiša izobraževanja,
duhovno-prosvetni center za
odrasle in mlade.
Izobraževalna ponudba je zelo široka in raz­
nolika. Lok izobraževalnih prireditev sega od
teoloških do vzgojnih tem, od tečajev za spretne roke do jezikovnih in računalniških tečajev, od predavanj na zdravstvene teme do
izobraževalnih potovanj. Še posebno mesto
imajo programi, ki se lotevajo vprašanj sožit­
ja in manjšin. S svojimi galerijami in s svojo
stalno razstavo umetniških del priznanih in
uglednih umetnikov in umetnic iz celega sveta pa je Dom v Tinjah tudi hram umetnosti.
Izobraževalni programi potekajo tako v slovenskem in nemškem jeziku.
V vodilu doma piše, da so Tinje hiša izobra-
Tišina in mir
RAZSTAVA KRISTIJANA SADNIKARJA
NA PREVALJAH
Kristijan Sadnikar je akademski slikar, ki
je v okviru projekta razstavljal v Družbenem domu na Prevaljah. Kot slikar
se Kristijan Sadnikar ukvarja z naravo.
Njegovi pejsaži so zaznamovani s slikarjevo široko, razmeroma sproščeno potezo s čopičem in njegovim sproščenim
odnosom do motiva. V njih je ohranjen
vtis določenega prostora, podrobnosti
pa izginjajo, tako da ostanejo le bistvene poteze motiva. Razstava na Prevaljah je potekala od 16. septembra do 7.
oktobra 2014.
8
XIV
ŠTIRINAJST DNI
ževanja in umetnosti, dialoga in srečanja. Izobraževati se pomeni, soočati se z novimi vsebinami, prilastiti si novo znanje in izkušnje.
To se dogaja tako pri poslušanju zanimivega predavanja ali v diskusijah, pri izmenjavi mnenj in izkušenj. To se – vsaj v izobraževalnih hišah, kot so to Tinje, – dogaja tako
v predavalnici in seminarski sobi kakor tudi
pri kavi v pavzah, pri obrokih ali ob večerih
pri sproščenem srečanju npr. v t.i. klubskih
prostorih. To, kar velja za izobraževanje, še
posebej velja tudi za umetnost. Tudi soočanje
z umetnostjo je dialogično dejanje – in to na
več ravneh. Že samo pri opazovanju kakšne
umetniške slike, skulpture ali druge umetniške zvrsti nastaja dialog, se dogaja srečanje
med umetnikom oz. njegovim umetniškim
delom in opazovalcem. Srečanje je tudi vsako odprtje razstave.
V okviru projekta Žive vezi, ki ga izvajamo v
okviru evropskega projekta REG-KULT, smo
se zato v Tinjah odločili, da bomo težiščno
pripravili pet razstav in tako omogočili čezmejna srečanja v likovni umetnosti. Zamisel je, da se bodo koroški umetniki in umet­
nice s svojimi deli predstavili na Prevaljah,
umetniki in umetnice s prevaljskega območ­ja
pa pri nas na Koroškem – tako v Domu v Tinjah kakor tudi v Kulturnem domu v Pliberku. V okviru projekta je medtem v Domu v Tinjah že razstavljal svoje fotografije prevaljski
umetnik Tevž Potočnik, Kristijan Sad­nikar pa
svoja dela na Prevaljah. Sledila bo na Prevaljah še razstava Nežike Novak, v Tinjah dijakov in dijakinj ravenske gimnazije. V Kulturnem domu v Pliberku pa bodo na ogled dela
Franca Boštjana.
Daniel Sturm
Bildungshaus Tainach
Das Katholische Bildungs­
haus Sodalitas in Tainach/
Tinje ist eine Einrichtung
der Allgemeinen Erwachse­
nenbildung. Mehrere hundert
Bildungsveranstaltungen
zu unterschiedlichen
Themenbereichen – Theologie,
Elternbildung, Politische
Bildung, Sprach- und
Kreativkurse, etc. – werden
jährlich im Bildungshaus
angeboten und durchgeführt.
Das Bildungshaus versteht
sich auch als Haus der Kunst.
Zahlreiche heimische und
internationale Künstler und
Künstlerinnen (u.a. Werner
Berg, Valentin Oman, Stanko
Rapotec … ) sind mit ihren
Werken im Haus vertreten.
Außerdem unterhält das
Bildungshaus gleich zwei
Galerien – die Große und die
Kleine Galerie – und bietet
unterschiedlichsten Künstlern
und Künstlerinnen Raum, ihre
Werke einem breiten Publikum
vorzustellen. Auch im Rahmen
des grenzüberscheitenden EUProjektes REG-KULT „Vitaler
Kulturkontakt“ wird das
Bildungshaus Ausstellungen
österreichischer und
slowenischer Künstler und
Künstlerinnen organisieren und
so Räume für die Begegnung in
der Kunst schaffen.
Med tukaj in nikjer
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA IN HAIK
TEVŽA MATJAŽA POTOČNIKA
Od 2. do 29. septembra je v Mali galeriji v Tinjah potekala razstava Tev­
ža Matjaža Potočnika. Tevž Potočnik
je po poklicni izobrazbi varuh oseb s
posebnimi potrebami. Zaradi njegovega dela z ostarelimi, invalidi, brezdomci in narkomani ga je časopisno
podjetje Delo izbralo za osebnost
meseca junija leta 2004. S svojo fotografijo in poezijo pa želi polepšati
dan svojemu bližnjemu in mu s tem
povedati, da je življenje kljub bolečini vendarle lepo.
Mohorjeva družba
Zasidranost v dveh državah
Knjižna kultura je temeljni kamen
in do danes pomembna osnova
Mohorjeve družbe v Celovcu.
Medtem ko je bila v prvih desetletjih pomembna omika slovenskega prebivalstva, so
nove državne meje po 1. svetovni vojni celovški Mohorjevi začele narekovati novo filozofijo delovanja, kajti družba se je znašla
odcepljena od osrednjega slovenskega prostora.
Začela je delovati v smislu skupnega slovenskega kulturnega prostora in v svojem
razvoju tudi vzpostavljala vzgojne strukture (dijaški dom, ljudska šola) kot prispevek k sožitju na Koroškem. Čedalje bolj se
je Mohorjeva začela zavedati tudi pomena skupnega življenjskega prostora na obeh
straneh Koroške in mnogih zgodovinsko pogojenih stičnih točk. Začela je načrtno izdajati specifično literaturo, ki opisuje značilnosti regije z raznih vidikov. Z vstopom
v Evropsko unijo sta avstrijska in slovenska Koroška začeli obnavljati proces zbliževanja, na začetku z zadržki, a teh je čedalje
manj. V tem procesu igra pomembno vlogo tudi Mohorjeva. K temu v precejšnji meri
prispevajo razne knjige, ki posredujejo informacije drug o drugem, življenje na obeh
straneh, predvsem tudi zgodovinsko pogojene stične točke in skupne značilnosti. Projekt REG-KULT podpira krepitev tega zbliževanja in Mohorjeva založba Celovec, ki je
kot koroška založba zasidrana s slovenskimi
in nemškimi knjigami tudi v obeh koroških
regijah, ta proces dejavno sooblikuje. Ta aktivna zasidranost v dveh državah je velika
posebnost ustanove. Tudi zato Mohorjevo
hišo v Celovcu redno obiskujejo razne nemško in slovensko govoreče skupine, ki jih
tu seznanjamo s povezovalno in zbliževalno dejavnostjo zelo razvejeno aktivne hiše v
središču Celovca.
V nizu izbranih knjižnih prireditev v sklopu
projekta REG-KULT naj še posebej izstopa
veliko prizadevanje Mohorjeve družbe za
premagovanje mej v glavi in z njimi povezanih predsodkov zaradi nepoznavanja in neobveščenosti. Z našimi knjižnimi prireditvami smo na dobri poti, da omogočamo pretok
informacij, povezovanje v kulturnem delovanju, iskanje skupnih točk in izrabljanje sinergij. Vse večje zanimanje na obeh straneh
odpira nova obzorja, kuje nove medčloveške
vezi, spodbuja in privede do novega sodelovanja in na koncu bo pripomoglo, da bo svet,
ki ga je z mejo razdelila prva svetovna vojna,
in s sovraštvom druga svetovna vojna, ponovno zrasel v nekdanjo skupno enoto.
Najboljše jamstvo za to pa je živ, vitalen stik
in aktivno sodelovanje na raznih področjih.
Adrian Kert
Dosedanje predstavitve knjig
Alois Mock. Politika piše zgodovino, 12. 6. 2014, Celovec
Pestra diskusija o desetletnici članstva Slovenije v EU ter pomembni vlogi avstrijskega politika Aloisa Mocka pri vključevanju
Slovenije. O čezmejnem sodelovanju med avstrijsko Koroško in Slovenijo so razpravljali predsednik
ustavnega sodišča Republike Slovenije Ernest Petrič, prvi slovenski
premier Lojze Peterle ter pedagoginja in kulturna ustvarjalka Milena Olip.
Hellwig Valentin, Am Rande des
Bürgerkrieges, 21.
7. 2014, Tinje
Na osnovi svoje knjige je avtor Hellwig
Valentin mnoge obiskovalce soočil s
problematičnim časom na Koroškem
20. stoletja z narod­
nostnimi zdrahami
in njihovimi posledicami.
Iztok Ilich, Varuhi izročila, 1. 10. 2014,
Slovenski etnografski muzej, Ljubljana
Publicist Iztok Ilich­
predstavlja v knjigi
osebe v slovenskem
kulturnem prostoru, ki
obvarujejo skupno izročilo na različnih pod­
ročjih pred pozabo.
Z avtorjem se je pogovarjala etnologinja
Mojca Ravnik.
Die
Hermagoras
Die Buch- und
Lesekultur ist
der Grundstein
und nach wie
vor ein wichtiger
Bestandteil des
Mitte des 19.
Jahrhunderts
gegründeten
Hermagoras
Vereins in
Klagenfurt mit dem
ältesten Verlag
Kärntens und
Sloweniens. Aber
schon einer seiner
Begründer, Andrej
Einspieler, war in
der HabsburgerMonarchie
bemüht, auch die
deutschsprachige
Bevölkerung im
Kärntner Raum
über das Leben
der slowenischen
Landsmänner
zu informieren.
Ein visionärer
Gedanke, der in
den letzten Jahren
im gemeinsamen
Europa wieder
an Fahrt gewinnt.
Der Hermagoras
Verein folgt mit
seiner Tätigkeit auf
kulturellem und
erzieherischem
Gebiet schon
seit jeher dem
verbindenden
europäischen
Gedanken und
ist mit seiner
regionsbezogenen
verlegerischen
Tätigkeit in
Österreich
und Slowenien
und seinem
zweisprachigen
Erziehungsangebot
eine besondere
Brücke auch
zwischen dem
zweisprachigen
Land Kärnten
und der Region
Koroška.
ŠTIRINAJST DNI
XIV
9
Koroški pokrajinski muzej
Zbiranje in povezovanje
Koroški
pokrajinski muzej
Das Regionalmuseum ist das
zentrale Museum der Region
Koroška in Slowenien. Es
widmet sich dem Erhalt des
beweglichen Kulturerbes und
ist für insgesamt 12 Gemeinden
zuständig. Zu den Aufgaben
zählen Erhaltung, Bewahrung,
Erforschung und Promotion
von Museumsobjekten aus der
Geschichte der Eisenindustrie,
von Besonderheiten des lokalen
Kulturerbes sowie der Kunst- und
Kulturgeschichte älterer Epochen.
Im Rahmen von Pädagogik- und
Ausbildungsprogrammen bemüht
sich das Museum außerdem,
seine Inhalte den interessierten
Menschen näher zu bringen und
vorzustellen.
Koroška osrednja knjiž­
nica dr. Franca Sušnika
Brigita Rajšter, ravnateljica muzeja
Koroški pokrajinski muzej
je osrednja muzejska
ustanova, ki so ga koroške
občine ustanovile leta 2002
za izvajanje javne službe
varovanja premične kulturne
dediščine na območju
dvanajstih občin Koroške
regije. Načrtna muzejska
dejavnost pa ima, na področju
za katerega smo pristojni, svoje
začetke že v času pred drugo
svetovno vojno.
Danes sta naše poslanstvo in zbiralna politika muzeja usmerjena zlasti v
varovanje, zbiranje, proučevanje, prezentacijo in popularizacijo ter restavriranje in konserviranje muzejskih predmetov železarske, rudarske in druge
tehnične dediščine, nadalje etnološke
dediščine in lokalno značilne ljudske
kulture, zbiranje umetnostnega in kulturnozgodovinskega gradiva starejših
obdobij. Poseben poudarek je na raziskovanju in varovanju predmetov ar-
10
XIV
ŠTIRINAJST DNI
Foto: Jeseničnik
heološke dediščine, usmerjeni smo v
sistematično raziskovanje in izpopolnjevanje zbirk novejše zgodovine.
Poleg stalnih zbirk in občasnih razstav,
ki so na ogled na lokacijah posameznih
enot muzeja v Muzeju Dravograd, Muzeju Radlje ob Dravi, Muzeju Ravne na
Koroškem in Muzeju Slovenj Gradec,
si z več kot tridesetimi stalnimi muzejskimi zbirkami, ki so razporejene vse
od Črne na Koroškem do Josipdola na
Pohorju in od Libelič do Mislinje, prizadevamo predstavljati lokalne značilnosti kulturne dediščine in prispevamo h krepitvi lokalne identitete ljudi
in prostora. Poslanstvo muzeja izvršujemo tudi z usmerjenimi pedagoškimi
in andragoškimi programi, ki so namenjeni skupinam najmlajših obiskovalcev, šolski mladini in odrasli zainteresirani publiki.
V muzeju pa že vse od leta 2000 sodelujemo in se s posebnimi programi povezujemo s Slovenci na avstrijskem Koroškem.
Vabljeni k obisku – tudi spletne strani
www.kpm.si
Brigita Rajšter
Die Dr. Franc Sušnik
Zentralbibliothek in Ravne
na Koroškem ist eine von
zehn Regionalbibliotheken
Sloweniens, die für Ravne,
Slovenj Gradec, Dravograd und
Radlje ob Dravi zuständig ist.
Die Bibliothek, die in der Burg
Ravne-Streiteben untergebracht
ist, verfügt über 265.000 Werke,
darunter sind auch einige alte,
wertvolle Druckwerke und
Handschriften. Unter anderem
befinden sich in der Bibliothek
eine Originalausgabe der
Dalmatin-Bibel aus dem Jahr
1584 oder Handschriften von
Prežihov Voranc, Jaka Špicar,
Andrej Šuster Drabosnjak und
anderen. In der Bibliothek sind
22 Mitarbeiter, die sich auch
neuen Trends stellen, beschäftigt,
und somit verfügt sie über
zahlreiche E-Books. Außerdem
gibt es für sehbeeinträchtigte
Personen Hörbücher, alten
und kranken Menschen
werden Bücher auf Wunsch
auch nach Hause zugestellt.
Die Dr. Franc Sušnik Bibliothek
wird sich im Rahmen des
Projektes insbesondere um die
Durchführung von Lesungen und
Buchpräsentationen bemühen.
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Knjižnica, ki domuje v gradu Ravne
Koroška osrednja knjižnica
dr. Franca Sušnika Ravne na
Koroškem, ki nosi ime po
njenem ustanovitelju, je danes
med desetimi slovenskimi
območnimi knjižnicami
in s povečanim izborom
gradiva ter s svetovalnim
delom in drugimi nalogami,
določenimi z zakonom, skrbi
za uveljavljanje strokovnosti
v knjižničarstvu tudi v
knjižnicah občin Slovenj
Gradec, Dravograd in Radlje
ob Dravi.
Za Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu v dogovoru z njimi nabavljamo
leposlovje za otroke in mladino.
Knjižnica domuje v gradu Ravne
(Streit­eben), katerega zadnji lastniki so bili grofje Thurni. Ob knjižničnem gradivu, ki danes obsega več kot
265.000 enot, jo krasijo še posebne
zbirke: dragoceni rokopisi, artoteka,
fototeka, stripoteka … V sodobnem depoju hranimo najdragocenejše gradivo, kot je npr. original Dalmatinove Biblije iz leta 1584 ter mnoge rokopise,
med njimi rokopise Prežihovega Voranca, Jurija Felaherja, Miklovo Zalo
Jake Špicarja, Arcniske ročne bukvice iz leta 1817, Drabosnjakov rokopis
Igre o izgubljenem sinu in še druge.
V gradu si lahko ogledate tudi bogato pohištveno zbirko. Knjižnica ima
7801 člana, ki si letno izposodijo več
kot 400.000 enot gradiva. V lanskem
letu smo pripravili 485 prireditev za
vse generacije, ki si jih je ogledalo
24.100 obiskovalcev.
Danes je v knjižnici zaposlenih 22
strokovnih in drugih delavcev, ki sledimo sodobnim trendom z vedno več­
jo ponudbo e-knjig in tudi oddaljenim
dostopom (od doma) do različnih e-virov.
Posebno pozornost namenjamo uporabnikom s posebnimi potrebami,
tako npr. naša knjižničarka v okviru projekta Knjižnica na
obisku obišče bolne, ostarele in gibalno
ovirane uporabnike in jim knjige dostavi na dom. Bralno značko Korošci pa
bukve beremo smo
razširili s programom Lahko
branje, prilagojeno za osebe s posebnimi potrebami. Za slepe in slabovidne imamo zanimivo zbirko zvočnih
knjig, prav tako elektronsko lupo in
druge lupe.
jamo predšolsko bralno značko Petra
Nosa. Stare in odpisane knjige lahko
po simbolični ceni kupite v Bukvarni
Ajta, ki je na drugi lokaciji, in sicer v
kulturnem centru.
V knjižnici sledimo cilju, da smo za­
upanja vredna ustanova, kjer uporabnik pridobi želene in kvalitetne informacije, prostor, kjer lahko vsak
občan uresniči svoje potrebe po vseživljenjskem izobraževanju. Knjižnica je tudi prostor srečevanja, druženja
in širjenja socialnih stikov. S svojo bogato kulturno ponudbo dogodkov pomembno sooblikujemo koroški kulturni prostor.
Irena Oder
Za najmlajše že nekaj let zelo
uspešno pripravljamo in skupaj
s starši in vzgojitelji v vrtcih izva-
Literarni večer
Krojačkove delavnice
V okviru projekta REG-KULT smo v knjiž­
nici na Prevaljah v četrtek, 25. septembra 2014, pripravili literarni večer, ki smo
ga poimenovali Osebnost Koroške in v
goste povabili literata, esejista, publicista in filozofa Vinka Ošlaka, ki že leta živi
vpet med Celovcem in Slovenj Gradcem
oziroma Prevaljami. V zelo zanimivem
pogovoru je Vinko Ošlak spregovoril o jeziku, besedi, prevodih in tudi o bibliji, koranu, miru in vojni in še marsičem, kar
tare sodobnega človeka. Moderatorki sta
bili Irena Oder in Karla Oder.
Pred 55-imi leti se je rodila ideja o Bralni znački na šoli na Prevaljah in preplavila slovenske in
številne šole v zamejstvu, v skupnem prostoru
slovenske besede. V počastitev ideje potekajo
vsakoletni Krojačkovi dnevi, letos s poudarkom
na ustvarjanju simbola branja – lika Krojačka
Hlačka. Delavnic v prvih dneh septembra se je
udeležilo 323 otrok s številnimi mentorji. Presežek dogajanja je bil obisk predsednika RS Boruta Pahorja na odkritju pomnika branju Krojačka Hlačka in obisku delavnic. V kulturnem
programu so sodelovali šolarji iz Šmihela, s katerimi bomo še sodelovali in širili idejo b
­ ranja.
Greta Jukič
OSEBNOST KOROŠKE: VINKO OŠLAK
ŠTIRINAJST DNI
XIV
11
Krščanska kulturna zveza
Christlicher
Kulturverband
Izmenjava bogate kulture
Krščanska kulturna zveza je bila
kot naslednica Krščansko-socialne
zveze ustanovljena leta 1953.
Svoj sedež ima v Mohorjevi hiši v
Celovcu.
Namen Krščanske kulturne zveze je ohranjevati bogato kulturno dediščino koroških
Slovencev, pospeševati in podpirati kulturno delovanje krajevnih društev na Koroškem, nuditi vsestranske izobraževalne
mož­nosti (predvsem na jezikovnem področju) ter izmenjavati bogato kulturo s Slovenci v zamejstvu, v Sloveniji in zdomstvu,
z drugimi narodnimi skupnostmi v Evropi
in z narodom sosedom v deželi.
Lutkovna in gledališka dejavnost v delovanju Krščanske kulturne zveze zajema velik prostor in KKZ na tem področju bistveno sooblikuje kulturno ustvarjanje koroških
Slovencev. Naslednje leto bo minilo 40 let
organiziranega lutkovnega in gledališkega
dela znotraj naše ustanove in skupine nas iz
leta v leto razveseljujejo z novimi dosežki in
izrednimi uspehi. Tako je ta dejavnost postala prepoznaven dejavnik znotraj kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skup­
nosti na Koroškem in samoumevno je, da
to skušamo še bolj predstaviti tudi v sosed­
njih regijah. Izredno pomembno se nam
zdi, če se naše lutkovne in gledališke skupine s svojim delom lahko predstavijo tudi
v Koroški regiji, kakor se to uspešno dogaja že na Primorskem, v Mariboru, Ljubljani
Nova lutkovna skupina
in nekaterih drugih krajih Slovenije in Italije, kjer živijo Slovenci. V okviru projekta
REG-KULT smo v sodelovanju s kulturnimi društvi izvedli dve lutkovni in eno gledališko predstavo, s katerimi skupine gostujejo tudi pri prijateljih v Sloveniji. Na ta
način konkretno skrbijo za čezmejno kulturno izmenjavo.
Krščanska kulturna zveza ima tudi izred­
no bogato publikacijsko dejavnost, saj je v
teku let izdala nešteto zanimivih in dragocenih knjig (krajevne monografije, biografije, notne zbirke in dokumentacije), ki so
obvarovale pred pozabo marsikatero dragoceno izročilo, kot npr. zbirka Tako smo
živeli. Na ta način naj tudi knjiga Ožbolta
Ilauniga »Zgodovinski spomini na Rebrco«
pripomore k boljšemu spoznavanju in prepoznavnosti neštetih vezi, ki od nekdaj povezujejo to skupno regijo – ne glede na današnjo državno mejo. To prepletanje Ožbolt
Ilaunig lepo opisuje, ko na osnovi zgodovinskih virov pripoveduje o nastanku in razvoju Rebrce kot pomembnem prometnem in
upravnem stičišču za ljudi to- in onstran
Jezerskega oz. Kamniških planin in v svojih spominih lepo prikaže skupno oblikovanje bivanjskega prostora, ki je bilo in je za
ljudi to- in onstran meje od nekdaj pomemben družbeni in gospodarski dejavnik. Na ta
način se bodo tudi meje v glavah, ki so bile
zasidrane v nacionalnih težnjah preteklega
stoletja, dalje rahljale, jezikovne meje bodo
postale lažje premostljive.
Martin Kuchling
19. 10, 10:30, KULTURNI DOM ŠT. PRIMOŽ/ST. PRIMUS:
S premiero »Prašički gredo po svoje« se je v Št. Primožu prvič predstavila Lutkovna skupina SPD Danica. Novo ustanov­
ljena skupina se je z režiserko Natalijo Herlec in mentorico
Rozi Kummer-Pasterk pripravljala na predstavo že od meseca
avgusta naprej
in občinstvo
razvedrila z
ljubko predstavo. Mladi lutkarji se že veselijo gostovanja
v partnerski
občini v Sloveniji (termin še
ni znan).
12
XIV
ŠTIRINAJST DNI
Gostovanje
v Sloveniji
19. 9., 19.30, BANJA VAS/
PFANNSDORF:
Otroška gledališka skupina Št.
Lipš je odigrala premiero »Užaljeni medvedek« v režiji izkušene gledališke ustvarjalke Bernarde Gašperčič. Pri predstavi
je sodelovalo 11 otrok. Za režiserko in tudi mentorico Ros­
witho Stern je bilo pomembno, da vključita v predstavo tudi
otroke, ki ne znajo slovensko. S
predstavo so otroci 10. oktobra
gostovali tudi za šolarje OŠ Franjo Golob na Prevaljah.
Vereinszweck ist die
Erhaltung des Kulturerbes
der Kärntner Slowenen,
die Unterstützung
und Förderung lokaler
Kulturvereine in Kärnten,
ein breites Angebot an
Bildungsmöglichkeiten
(insbesondere
Sprachausbildung) sowie
der aktive Kulturaustausch
mit Slowenen in anderen
Ländern, mit anderen
Volksgruppen in Europa
und den deutschsprachigen
Nachbarn in Kärnten.
Einen beachtlichen Teil der
Tätigkeit füllen Theaterund Puppentheaterprojekte
aus sowie Publikationen
(Ortsmonographien,
Erinnerungsliteratur, Musikund Noteneditionen).
Auch die Tätigkeit im
Projekt REG-Kult wird diese
Bereiche hervorheben
– mit der Publikation
von geschichtlichen
Erinnerungen von Ožbolt
Ilaunig über Rechberg und
mit Puppentheater- und
Theatervorstellungen
örtlicher Kulturvereine.
All dies soll gezielt
auch grenzübergreifend
passieren – Gastauftritte
in Slowenien sind geplant.
Ziel ist es, über das Wort
– geschrieben und auf der
Bühne dargestellt – Brücken
zum Nachbar zu schlagen,
lebendige Begegnung zu
ermöglichen und zu stärken.
40-letnica Lutke mladje
28. 10., 19:00, THEATERHALLE 11,
CELOVEC/KLAGENFURT:
Velika premiera ob 40-letnici skupine Lutke mladje je bila razkošna
paša za oči. V režiji Riharda Grilca in
s pomočjo korifeje slovenskega lutkarstva Brede Varl ter inovativne
scenografinje Majde Krivograd so
lutkarji Koroške dijaške zveze očarali občinstvo s predstavo »Ure kralja Mina«. Skupina z mentoricama
Sabino Zwitter Grilc in Lejo Vouk je
s predstavo dokazala, da so Lutke
mladje čile, zdrave – in mlade! Načrtovanih je več gostovanj v Avstriji in Sloveniji.
Kulturni dom
Simfonija
življenja
Kulturni dom
In den letzten 15
Jahren nahm der
Verein Kulturni
dom Pliberk an
verschiedenen
europäischen
Projekten teil, mit
dem Ziel, Kontakte,
vor allem aber
Freundschaften
ins benachbarte
Mießtal zu
knüpfen. Die daraus
entstandenen
Ergebnisse und
Publikationen
beschreiben unsere
Region und viele
Gemeinsamkeiten,
die durch die
Grenzziehung nach
dem Plebiszit 1920
getrennt wurden.
V zadnjih petnajstih letih je Društvo
Kulturni dom Pliberk sodelovalo
pri raznih evropskih projektih z
namenom utrditi dobre vezi z društvi
in drugimi organizacijami v Mežiški
dolini.
Nastali so trajni izsledki in publikacije, ki opisujejo regijo, ki je bila leta 1920 ločena z državno mejo. Meja se je v zadnjih desetletjih
boleče zarezala v zavest ljudi, ki živijo v obmejni regiji. Iščemo stične točke in jih tudi
najdevamo, vendar je pot do zaželene kvalitete sodelovanja še dolga. Trajalo bo še generacije, poklicani pa smo, da korak za korakom
s skupnim delom ustvarjamo dobre pogoje za
omiljevanje bojazni.
Projekt »Žive vezi« z akronimom REG-KULT
združuje kar sedem partnerjev, ki želijo v naslednjih mesecih utrditi poznanstva in prijateljstva ter zapustiti dolgotrajne sledove.
»Simfonija življenja«, tako se bo glasila naslovnica knjige, ki jo ima v skupnem projektu na
skrbi Društvo Kulturni dom Pliberk. Govori o
Janezu Petjaku, ki svoje življenje posveča glasbi. Že v zibelko sta mu bila položena poseben
dar in talent za petje in glasbo. Kot mlad fant
se je pridružil cerkvenemu zboru v Štebnu, ki
ga je tudi kmalu prevzel kot pevovodja in ga
vodi še danes. S svojim talentom, ki ga ni zanemarjal, svojim neizmernim rodoljubjem, požrt­
vovalnostjo ter ustvarjalno močjo v prid naše
narodne skupnosti je ustvaril izredno bogato
življenjsko delo. Do danes je harmoniziral nad
150 cerkvenih pesmi, 7 slovenskih maš, nekaj
psalmov in 120 narodnih pesmi za moški zbor
in mešani zbor. Kot soustanovitelj in dolgoletni
zborovodja Mešanega pevskega zbora Peca iz
Globasnice in Moškega pevskega zbora Franc
Lederer-Lesičjak iz Štebna je prispeval bogat
biser k ohranjevanju slovenske kulture v globaški občini.
Janez Petjak je kulturni delavec s srcem in telesom, ki si predvsem sam nalaga kulturne dolžnosti po svojem spoznanju in svoji vesti. Iz
velikega idealizma rad žrtvuje svoje sile in ves
svoj prosti čas.
Zahvala Janezu Petjaku V zahvalo za nesebič-
Janez Petjak
no delo pripravljajo podjunski cerkveni zbori,
ki so neposredno povezani z Janezom Petjakom, MePZ Peca, MoPZ Franc Lederer-Lesičjak in Kvintet Donet, koncertno mašo z orkestrsko spremljavo. Umetniški vodja Eduard
Oraže je povezal izbrana Petjakova dela v kantato »K Bogu pred oltar«. Krstno izvedbo bo
mogoče slišati v soboto, 8. novembra, ob 19.30
uri v farni cerkvi v Šmihelu.
Celotna knjiga bo sledila življenju Janeza Pet­
jaka. Poudarek knjige bo glasba, zato je zasnovana kot simfonija življenja, harmonija dogodkov, ki tvorijo izjemno osebnost.
Z digitalnimi info-točkami na petih krajih avstrijske Koroške in na Prevaljah želimo part­
nerji nuditi občinstvu možnost dostopa do
kvalitetnih informacij o prireditvah in drugih
zanimivostih.
Med drugim bo naloženih pet digitalnih zbirk
o zgodovini Prevalj in mesta Pliberk, o delovanju doma prosvete SODALITAS v Tinjah in
Kulturnega doma Pliberk in o nastanku Bralne
značke na Prevaljah. Namen vzpostavitve digitalnih zbirk je promocija kulturne dediščine
in zgodovine, predstavitev aktivnosti partnerjev, spodbujanje sodelovanja med umetniki z
obeh strani projektnega območja in razvoj kulturnega turizma.
Milan Piko
Das Projekt »Vitaler
Kulturkontakt«
mit dem Akronym
REG-KULT vereint
sieben Partner, die
in den kommenden
Monaten
Freundschaft
schließen und
dauerhafte Spuren
hinterlassen wollen.
Im Projekt realisiert
der Verein Kulturni
dom Pliberk/
Bleiburg ein
Buch über den
Komponisten und
Kulturschaffenden
Janez Petjak aus
St. Stefan bei
Globasnitz. Mit
seinem Talent,
seiner Liebe
zur Heimat und
slowenischen
Sprache schuf
Janez Petjak ein
umfangreiches
Lebenswerk, das
damit einer breiten
Öffentlichkeit
.vorgestellt wird.
ŠTIRINAJST DNI
XIV
13
Knjige ne po
Povabilo k odkrivanju etnološke
dediščine na Slovenskem
Pustni liki, cvetnonedeljske butare in potice, mlaji in majenca, poletni venčki in
šopki, slovensko morje, etnološki muzeji in zbirke, tradicionalne obrti in veščine,
Kraška ohcet, ziljsko štehvanje ... in zgodbe ljudi, ki ohranjajo to bogato dediščino
in živijo zanjo.
V devetih tematsko zaokroženih poglavjih
z več kot 400 fotografijami in drugimi ilustracijami.
Iztok Ilich: Varuhi izročila, Naša kulturna dediščina v dobrih rokah 240 strani, ISBN: 978-3-7086-0754-2, Založba: Mohorjeva, 32,90 evra
poskusno branje
Drabosnjakov dom na Kostanjah
Vas Kostanje, v kateri sta se leta 1920 še dve tretjini prebivalcev izrekli za Slovence, najdemo – s pomočjo dobrega zemljevida ali navigacijske naprave – kakšnih trideset kilometrov zahodno od Celovca v hribih na sredi prečne poti med Vrbskim in Osojskim jezerom.
Obisk tamkajšnjega Drabosnjakovega doma z Muzejem kmečkega
gospodarstva koroških Slovencev, edinim uradnim slovenskim muzejem na severni strani Karavank, je vsekakor vreden truda. Drabosnjakov dom je dobil ime po znamenitem bukovniku, kmetu in
nazadnje obuboženem dninarju Andreju Šusterju, ki je bil doma v
bližnjih Drabosnjah – od tod njegov vzdevek.
Muzej na Kostanjah ohranja živ stik z bližnjim in – s čezmejnimi
projekti – tudi s širšim okoljem ter med včeraj in danes. Je kraj spomina in učenja, prostor za kulturne prireditve in družabna srečanja, šolam in otroškim skupinam pa med drugim omogoča vodstvo
na teme Od setve do žetve, Od zrna do kruha, Delo v gozdu in Podeželska obrt. Vozovi in sani za različne potrebe ter plugi in stroji, povezani s prvima dvema temama, so zbrani v prvem prostoru,
na gumnu, nad njim pa so poleg gozdarstva, ki je še vedno ena pomembnejših gospodarskih panog na Koroškem, predstavljeni orodja in izdelki domačih obrti, ki so jih pred rodom ali dvema še uporabljala gospodarska gospodinjstva. Po letnici 1742
sodeč je eden najstarejših, če ne najstarejši
med približno 600 razstavljenimi predmeti, ročno izdelani rifl, smukalnik za česanje lanu za tkanje domačega platna. Svoje zgodbe imajo
tudi drugi predmeti: poslikana
kmečka skrinja iz leta 1836, različne posode za predelavo mleka in shranjevanje vode, čelešniki, podstavki za goreče trske, ter
petrolejke in druge svetilke, kuhinjska posoda in preproste igrače ter orodja in pribor nekdanjih
rokodelcev.
14
XIV
ŠTIRINAJST DNI
Izgubljeni
v izgubljeno
V svojih »Zgodovinskih spominih na
Rebrco« nam kaže rojeni Rebrčan,
pravnik in pisatelj dr. Ožbolt Ilaunig
očrt zgodovine Rebrce in njene okolice. Avtor se je rodil 26. julija 1876 na
Rebrci in je preživel tam svoje otroštvo in mladost. Študiral je v Celovcu in
Gradcu, kot pravnik je delal v Celovcu,
Voits­bergu in Št. Vidu, od leta 1908 do
upokojitve je bil sodnik v Sloveniji (Sv.
Lenart v Slovenskih goricah). Umrl je 8.
februarja 1945, pokopan je v Lenartu,
po njem je imenovana mestna ulica, od
leta 1995 spominja nanj plošča na njegovi stanovanjski hiši.
poskusno branje
Če se voziš z ozkotirno železnico od Sinče vasi proti Železni Kapli, zagledaš koj
za Goselno vasjo pod Šimanovo goro (Vrh
Sv. Roka) na majhnem griču lično, belo
cerk­vico svetega Jerneja z nizkim stolpom,
ki se dviga iz sredine cerkve. Blizu nje vidiš
na robu tega hriba gradu podobno poslop­
je – to je komenda. Za cerkvijo štrlijo sivi
zidovi nekdanjega gradu izza zelenega bukovja proti strmim skalam Šimanove gore.
Pod komendo se razprostira mirna gorska
vas – Rebrca. Prijazen razgled se ti odpre
od cerkve po podjunski dolini noter do visoke svinške in golovske planine. Na vzhodu te pozdravljajo med drugimi kot najvišji Jegartov vrh, proti jugu se odpre majhna
dolina, po kateri se vije navadno mirna, a
včasih tudi zelo razburkana Bela, ki stopi
tu iz kapelske soteske prvič bolj na prosto
plan in drvi globoko pod Rebrco skoz drugo sotesko. Ob desnem bregu se vije prej
navedena železnica, na levem pa državna cesta, ki vodi s Kranjskega čez Jezerski
vrh dalje proti Velikovcu. Pri Miklavcu se
poslovi Bela v ostrem ovinku od prejšnjih
spremljevalcev ter hitro dere mimo krajev
Kot in Dole, kjer gospodari včasih ob hudourju po svoje, dalje mimo Klanč in Moh­
lič, kjer se zgubi med deročimi valovi široke Drave.
znajo meja
sin se vrača
domovino
Keutschach und die
Pfahlbauten in
Slowenien und Friaul
Vor 150 Jahren wurde im Keu­
tschacher See in Kärnten die erste Pfahlbausiedlung in Öster­
reich-Ungarn entdeckt. Sie ist
6000 Jahre alt, also fast tausend
Jahre älter als der „Ötzi“. Gemeinsam mit 110 anderen
Pfahlbausiedlungen wurde sie am 27. Juni 2011
zum UNESCO-Welterbe „Pfahlbauten um die Alpen“ erklärt (www.palafittes.org). So schien es naheliegend, auch einen Blick auf die benachbarten
Pfahlbausiedlungen in Slowenien und Friaul zu
werfen und einen aktuellen Einblick in die schillernde Welt der Pfahlbauten im Südostalpenraum
zu geben.
Janez Vajkard Valvasor: Rebrca
Karl Hren: »Izgubljeni sin se vrača
v izgubljeno domovino«
»Spoznal je, da narod ne rabi takozvanih sijajnih juristov, ki
poznajo le paragrafe in pravne teorije, temveč dobre sodnike,
ki čutijo z ljudstvom in ki žele vsakemu le najboljše … Zato uživa v vseh slojih prebivalstva neomajno zaupanje ter spoštovanje; kajti narod ve, da mu je ,ataʻ Ilaunig zaščitnik pravic, pravi oče svojih varovancev in odkritosrčen prijatelj vseh. Tako
je vzgled pravega ljudskega sodnika,« je hvalil tednik Slovenski gospodar v letu 1936 Ožbolta Ilauniga ob njegovi šestdeset­
letnici.
/.../
Tako kot mnogo drugih narodno zavednih koroških Slovencev tudi Ožbolt Ilaunig v svoji koroški domovini očitno ni dobil v javni upravi stalne službe. Po koncu študija leta 1905 je
sicer delal na več koroških sodiščih (toda vedno v nemško govorečem delu dežele), a stalno zaposlitev je dobil leta 1908 v
Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Nemškonacionalno usmerjene koroške oblasti tedaj niso želele zaposlovati narodno zavednih Slovencev. Dežela Koroška – in seveda še prav posebej
njena slovenska narodna skupnost – je z odhodom oseb, kot je
bil sod­nik dr. Ožbolt Ilaunig, doživela trajno izgubo. Ko so po
koncu prve svetovne vojne določali nove meje med narodnostno različnimi državami, se je Ilaunig zavzemal za priključitev koroške domovine Jugoslaviji. S plebiscitom leta 1920 je
bila zanj Koroška izgubljena.
Splošne razmere so se desetletja zatem ponovno temeljito spremenile. Tako Slovenija kakor tudi Avstrija sta članici
Evropske unije. Mejnih kontrol ni več in državljani obeh držav
morajo spoštovati bruseljske uredbe. Obe strani Karavank sta
se ponovno zelo približali. Zanimivo je, da so Ilaunigovi Zgodovinski spomini na Rebrco izšli prav zdaj v teh novih, spremenjenih razmerah v Evropi in skoraj sto let po tem, ko so bili
napisani. S tem se je tudi izgubljeni sin, Ožbolt Ilaunig, nekako
vrnil v svojo izgubljeno koroško domovino.
Paul Gleirscher: Keutschach und die Pfahlbauten in
Slowenien­und Friaul, UNESCO-Welterbstätten 146, Seiten, ISBN: 978-3-7086-0820-4, Hermagoras Verlag,
19,90
lesprobe
Wie könnte der Pfahlbau im Keutschacer See
ausgesehen haben?
Die pfahlbaubestandene Fläche der Untiefe inmitten des Keutschacher Sees ist oval und misst etwa
65 x 30 m. Otto Cichocki hat eine moderne Vermessung der Fundstelle erstellt und eine Echolot­
prospektion durchgeführt, sodass auch ein dreidimensionales Relief zur Oberflächenstruktur der
Untiefe vorliegt. Dabei wurden 1684 Pfähle und
größere liegende Hölzer kartiert. Als Pfähle wurden verschiedenste Hölzer verwendet, vor allem
Laubbäume: Eiche, Schwarzerle und Rotbuche sind
ebenso zu nennen wie Birke, Linde, Pappel und
Esche, außerdem Tanne. Die Pfahlgrenze verläuft
in 5 m Tiefe, die tiefsten Pfähle fanden sich in 6 m
Tiefe. Es zeigte sich, dass die Pfähle wiederholt in
Gruppen zu zwei oder drei Pfählen zusammenstehen. Trotz exakter Vermessung ist es bislang aber
nicht gelungen, Grundrisse von Gebäuden oder
von deren Plattformen nachzuweisen. Fast alle Pfähle sind Rundlinge, bisweilen noch mit anhaftender
Rinde. Zwischen den Pfählen, deren Durchmesser
zwischen 10 und 15 cm liegt, wurden stellenweise gehäuft Steinplatten beobachtet, deren Funktion
aber bis heute unklar geblieben ist. An Bauhölzern
wurden mehrere Bohlen und einige weitere Hölzer
mit Bearbeitungsspuren registriert. Fragt man nach
der Anzahl der Häuser und damit der Bewohner,
so wird man jedenfalls von einer Gruppe auszugehen haben, die aus rund 20 Personen bestanden hat.
Mehr als 50 Personen dürften im Pfahlbau von Keutschach kaum gelebt haben.
ŠTIRINAJST DNI
XIV
15
NAČRTOVANE PRIREDITVE
V OKVIRU PROJEKTA REG-KULT
GEPLANTE VERANSTALTUNGEN
IM RAHMEN DES PROJEKTES REG-KULT
LITERATURA|LITERATUR
DVOJEZIČNI LITERARNI NATEČAJ | ZWEISPRACHIGER LITERATURWETTBEWERB
PREDSTAVITEV ZMAGOVALCEV 5. NATEČAJA
v novembru 2014, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Organizator: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem
Predstavitev MONOGRAFIJE FRANJA GOLOBA | Vorstellung der MONOGRAPHIE ÜBER
FRANJO GOLOB petek, 12. december, ob 12. uri v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje
Organizatorja: OŠ Prevalje in Koroška galerija likovnih umetnosti
KOROŠKI BUKOVNIKI | KÄRNTNER VOLKSSCHRIFTSTELLER – predstavitev zbornika Blaža
Mavrela in Janeza Petjaka ob slovenskem kulturnem prazniku 6., 7. in 8. februarja 2015
Družbeni dom Prevalje, Šentanel, Strojna, Kulturni dom Pliberk
Organizator: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem
GLASBA |MUSIK
ROCK KONCERT SERBUS 2014
petek, 12. december, ob 18. uri v Družbenem domu Prevalje. Organizator: Glasbena skupina Riff. Sodelujejo glasbene skupine z obeh strani Koroške
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT | WEIHNACHTS-NEUJAHRSKONZERT
petek, 26. december, ob 19. uri v Družbenem domu Prevalje. Organizator: KD Mohorjan
DOBER DAN, SOSED | GUTEN TAG, NACHBAR
sobota, 21. marec 2015, ob 19. uri v Družbenem domu Prevalje. Sodelujejo: Pihalni orkester Prevalje, Trachtenkapelle Magdalensberg. Organizator: Pihalni orkester Prevalje
RAZSTAVA |AUSSTELLUNG
POKRAJINE V SIJU SPRMINJAJOČIH SE ČAROV | LANDSCHAFTSMOTIVE IM WECHSELVOLLEN SPIEL
Razstavlja Nežika Novak. Od 11. novembra do 25. novembra
ODPRTJE RAZSTAVE OB ZAKLJUČKU PROJEKTA REG-KULT | AUSSTELLUNGSERÖFFNUNG ZUM ABSCHLUSS
DES PROJEKTES REG-KULT
četrtek, 27. marec 2015, v preddverju Družbenega doma Prevalje
aprila 2015, v Kulturnem domu Pliberk. Organizator: Občina Prevalje, Kulturni dom Pliberk in projektni partnerji
Pridržujemo si pravico do morebitnih sprememb.
IMPRESUM: Priloga je nastala v okviru Evropskega projekta REG-KULT v sodelovanju projektnih partnerjev s časopisom Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije.
Slovenski dušnopastirski urad. Uredil Vincenc Gotthardt. Glavna urednica: Micka Opetnik; lektorirala Gabi Frank. Tel. (0463) 54 5 87 35 20, gotthardt@nedelja.at.
16
XIV
ŠTIRINAJST DNI