Mnenje - Skupnost Koroških Slovencev in Slovenk

Österreichische Post AG
Sponsoring Post
GZ 05Z036464
Poštni uradI
Verlagspostamt
9020 KlagenfurtI
Celovec
Junij 2011 I Številka 4 (34)
Skupnost 4
Informacijski list Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk I Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen
Mnenje
Katja Urak, tajnica pri SKS
Živimo v kratkoživem
öasu. Tehnologija se zelo
hitro spreminja, vsakdo
hoöe biti boljši od soöloveka. Tudi zahteve modernega življenja moöno vplivajo na ölovekovo poöutje
in ustvarjajo stres. Znano
je, da nenehen stres negativno deluje na psihiöno
in fiziöno zdravje öloveka. Stres povzroöa frustracijo, oböutek nesreöe, moteno notranje ravnotežje in nepotrpežljivost.
Število ljudi, ki trpijo pod stresom, se stalno
veöa. Posledica je velikokrat izgorelost (burnout). Po definiciji Christine Maslach je izgorelost
psihološki sindrom, ki se odraža kot öustvena
izörpanost, deprimiranost in zmanjšana uöinkovitost. Öetrtina Avstrijcev se poöuti ogrožena od
burnouta zaradi stresa na delovnem mestu.
Da zmanjšanje stresa ni tako enostavno, je vsakemu znano. Važno se mi zdi, da se zavedamo, da
nismo žrtev stresa. Lahko ga aktivno prepreöujemo.
Zelo priljubljene so razliöne sprostitvene tehnike kot naprimer Yoga, avtogeni trening in meditacija. Meditacija je fantastiöna, ker se lahko
podamo v drug svet – svet popolne tišine. Vöasih
mislimo, da nimamo niti par minut öasa za meditacije. Toöno tedaj je zelo važno, da si vzamemo
öas! V meditaciji lahko dosežemo stanje, kjer
smo sreöni tudi v težkih öasih. Meditiramo tako,
da prisluhnemo svojim oböutkom. Meditacija ni
samo sedenje po turško in stalno ponavljanje besede »Om«. Obstaja veliko razliönih meditacij,
ki jih poznamo kot aktivne in pasivne meditacijske tehnike.
Druga priljubljena preventivna pot v stresnih
situacijah je šport. Vedno veö ljudi se ukvarja s
športom. Psihološko dokazano je, da se pri teku
po nekem öasu ne koncentriramo veö na dogodke dneva, temveö samo na fiziöni napor. Dodatno
pa vodi še do sprošöanja opiatov, kar
povzroöa oböutek sreöe.
Vsaka oseba se lahko sama odloöi,
Politika
ali hoöe živeti s stresom. Öe tega noöe,
Konferenca/
Botrstvo
lahko zaöne s sprostitvenimi tehnikami
Reportaža
ali s športom. Za vse skeptike: praksa
Panorama
prehiteva teorijo.
Na konferenci dialoga, v Globasnici, so otroci in šolarji s pesmijo pozdravili zveznega predsednika Heinza Fischerja s soprogo
Margit in številno publiko.
FOTO: ŠTUKELJ
Slovenšœina v Ziljski dolini
Mag. Rozvita Vospernik,
voditeljica jezikovnih teœajev
pri SKS
Mnogi govorijo o
slovenšöini, vse manj
pa v slovenšöini. Upadanje
jezikovnega
znanja je splošen pojav. Za nekatere povsem normalno, saj dnevno izumira veö jezikov. Drugi pa zaskrbljeno
razmišljajo o možnostih, kako bi se negativni
razvoj lahko ustavil. Izumira tudi ziljšöina,
najbolj zahodno slovensko nareöje, ki je zbudilo zanimanje številnih dialektologov od domaöina Ivana Grafenauerja, preko Tineta Logarja in Gerharda Neweklowskega do mladega Nizozemca Tijmena Pronka, ki govori kot
pristen Ziljan.
Jezikovna podoba ziljskih vasi je veö ko zaskrbljujoöa. Marsikdo izmed Ziljanov
v zvezi s slovenšöino malodušno pri2 - 3 pomni, da je skoraj ni veö. Kaj naj
storimo v tem položaju? Lahko
4 - 5 križemrok opazujemo jezikovno um6-7 iranje, lahko pa ukrepamo in se po8
damo na Sizifovo pot.
VSEBINA
Današnje jezikovno stanje je sad krutih izkušenj izseljenstva in odseljevanja slovensko
govoreöih. Razliöni socializacijski procesi,
skozi katere so šli nekateri v povojnem öasu,
so jih za vselej stigmatizirali. V šolah so jih zaradi slovenšöine javno sramotili. Nihöe jim ni
govoril o lepoti in jezikovnih posebnostih domaöe govorice (aorist: »besen« bil , nazal:
»srenöno«), ki so starocerkvenoslovanskega
izvora. Ne poznajo Urbana Jarnika, Matija
Majarja-Ziljskega ali Grafenauerjev. Prijave k
dvojeziönemu pouku sicer rastejo, vendar
pouk ne omogoöa kvalitetnega jezikovnega
znanja. Med uöitelji je le malo takih, ki »gorijo« za slovenšöino .
Vzporedno z omenjenimi negativnimi pojavi se razvijajo razliöne jezikovne iniciative,
ki opozarjajo na vrednost slovenšöine. Zelo
spodbudna je tudi zamisel o veöjeziönem vrtcu na Bistrici, v katerem bi se govorilo tudi
»po domaöe«. Vse te pobude in zamisli so uspešne, v kolikor je zanje mogoöe pridobiti
tudi jezikovno in kulturno razgledane nemško govoreöe sodeželane. Viden dokaz tega je
bila fulminantna Konferenca dialoga v Globasnici. Kdaj bo nekaj podobnega na Bistrici,
v Stari pošti?
2 POLITIKA
Za lepšo
prihodnost
Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti
koroških Slovencev in Slovenk
Konferenca dialoga v Globasnici je bila zelo odmevna tudi
zaradi prisotnosti
predsednika Republike Avstrije dr.
Heinza Fischerja.
Odmevna ne samo
zaradi izredno dobrega obiska in uöinkovite medijske pozornosti, ampak tudi zaradi vsebinskih izpovedi.
Ob ugotovitvah zastopnikov gospodarstva,
da je veöjeziönost dejansko tržna prednost,
je še posebej bilo izpostavljeno vprašanje
dvojeziönosti na Koroškem v prihodnosti.
Govornik Zelenih Rolf Holub je napovedal,
da Koroška potrebuje »Globasnizacijo/Globasnitzierung«. Spoštovanje materinega jezika in jezika soseda, enakopravna in vidna
dvojeziönost po naših oböinah ter ohranjevanje kulturne dedišöine naj bodo temelji
razvite in v prihodnost usmerjene dvojeziöne oböine. Konferenca dialoga je krepila
zavest, da bodo tiste oböine, ki se bogastva
obeh jezikov zavedajo, v prihodnje tudi najbolj uspešne.
Samoumevno po takšni logiki sledi zavestno ohranjevanje materine besede, pospešeno uöenje jezika soseda in pridobitev
jezikovne kompetence in s tem tudi tržna
prednost na regionalnem in globalnem trgu.
Temu primerno se bo morala tudi slovenska
narodna skupnost opredeliti za v prihodnost
usmerjen razvojni koncept, ki bo upošteval
kulturno in jezikovno dedišöino in istoöasno
pozitivne in nove prijeme na vseh ravneh
družbenega življenja. Pozitivno mišljenje, v
prihodnost usmerjeno gledanje in zavest, da
smo kot koroški Slovenci/kot koroške
Slovenke uspešen narod, bo ne samo obogatilo naše duševno razpoloženje, ampak
bo tudi prepreöilo trenutno negativni razvoj
pogovornega jezika po naših vaseh.
Župan Franc Jožef Smrtnik ali razni gospodarstveniki ter tudi druge ustanove so že
dokazali uspešnost takšnega razmišljanja.
Tisti ki so bili prisotni pri konferenci dialoga, so dojeli celovitost in globino takšne
vsebinske programatike. Zato za nas velja:
»Öas je zrel za lepšo prihodnost koroških
Slovenk in Slovencev«.
Skupnost 1 Junij 2011
Znanje veœ evropskih jezikov in sol
Dr. Damijan Habernik, trgovinski ataše / Avstrijsko veleposlaništvo, gospodarski
oddelek, Ljubljana, v pogovoru. Damijan Habernik je doma v Rikarji vasi.
Leta 2000 je maturiral na Dvojeziöni trgovski akademiji. Nato diplomski
študij prava v Gradcu. Asistent na Karl-Franzens Univerzi v Gradcu 2007.
Leta 2009 pa je promoviral.
Zakaj ste se
potegovali za
delovno mesto v
Ljubljani?
■ Habernik Delati v mednarodnem okolju mi
je bilo vedno zanimivo in v veliko veselje. Že v
öasu
študija
sem delal v raznih mednarodnih podjetjih,
Damijan Habernik FOTO: M. GODEC
tako v Italiji kot
tudi v slovenskih podjetjih. Pomembno mi je bilo, da lahko
koristim znanje jezikov v poslovnem življenju.
Ljubljana vse to nudi.
Znanje veö evropskih jezikov in strokovna
usposobljenost in poklicne izkušnje v tujini so
danes osnovni pogoj za delovno mesto. Kako
to ocenite?
■ Habernik To je seveda idealna kombinacija.
Poklicne možnosti lahko istovetimo z znanjem in kvalifikacijo. Poleg strokovne izobrazbe so jeziki seveda tisti, ki odpirajo vrata v
svet. Z vsakim jezikom, ki si ga prisvojiš, razširiš meje, obzorje, podroöje na katerem si lahko dejaven. Možnosti za strokovno izpopolnjevanje imamo danes na voljo kot še nikdar poprej. Delo ali prakse v tujini nudijo neprecenljive izkušnje, na katerih se lahko gradi tudi ob
vrnitvi na delo v domovini.
Republika Slovenija je za avstrijska izvozna podjetja zanimiv trg. Kakšne so še razvojne možnosti?
■ Habernik Avstrijsko gospodarstvo je že zgodaj spoznalo pomembnost trgov srednje in vzhodne Evrope in se temu primerno vkljuöilo v
dinamiöni proces razvoja. Tako je Avstrija v
Sloveniji po podatkih Banke Slovenije tudi danes na prvem mestu pri neposrednih investicijah, ki dosegajo 5,2 mrd. evrov. Po gospodarsko zahtevni situaciji je leta 2010 avstrijski izvoz v Slovenijo zopet narasel za 8,3% na 2,2
mrd. evrov. Gledano na prebivalca, so Slovenci s 1.100 evri na osebo najpomembnejši kup-
ci avstrijskega blaga. Slovenija sama se uvršöa
kot naš 13. najbolj pomembni izvozni trg, daleö pred BRIC-državami Brazilijo in Indijo ali
Turöijo in Japonsko.
Znamka Avstrija je torej dobro znana in prepoznavna v Sloveniji, kar daje vsakemu novemu investitorju že na zaöetku doloöeno prednost. Upoštevaje dodatno še kupno moö in visok nivo cen, obstajajo še naprej razvojne možnosti. Obratno so tudi avstrijski uvozi iz Slovenije leta 2010 narasli, in to celo za 24,1% na
1,2 mrd. evrov.
Öetudi je trenutno gradbeništvo v nezavidljivem položaju, lahko glede razvoja kot dinamiöna podroöja izpostavimo nizkoenergetske
gradnje, alternativne vire energije in okoljske
tehnologije.
Avstrija se je vedno izkazala in se izkazuje
kot zanesljiv partner slovenskemu gospodarstvu. Znani so tudi primeri, ko je ob vstopu
avstrijskega partnerja v doloöen projekt, ki je
zaradi razliönih okolišöin zastal, le-ta zopet
zaživel. Za veöje izvedene »greenfield-investicije« - tako v razvojni regiji Pomurje - so prejela avstrijska podjetja tudi že nagrado »FDIaward« za najboljše tuje naložbenike.
Obratno se tudi nekatera slovenska podjetja
v zadnjih letih pojavljajo na avstrijskem trgu.
Kakšna so ta podjetja oziroma katere gospodarske panoge predstavljajo?
■ Habernik Zunanja trgovina in gospodarstvo
naj ne bi bili enosmerni cesti, temveö vzajemni. Slovenske investicije najdemo v veö
branžah, predvsem imajo veöja proizvodna
podjetja höerinska zastopstva v Avstriji. Nedolgo nazaj se je na Dunaju naselilo slovensko
visokotehnološko podjetje iz Ljubljane. Eden
od pomembnih stebrov slovenskega gospodarstva je izvoz. Priöakovati je, da bo še veö
podjetij investiralo pri nas, saj ima Slovenija
tudi kvalificirane kadre in visoko raven poznavanja jezikov.
Kakšne so poklicne možnosti za dobro kvalificirane Korošce/Korošice pa tudi podjetnike/podjetnice v Ljubljani oziroma v Sloveniji?
■ Habernik Kvalificiranega kadra vedno primanjkuje - to brez omejitve na države. Vedno
znova sem preseneöen in se veselim, ko
POLITIKA 3
Skupnost 1 Junij 2011
idna izobrazba sta kljuœa za uspeh
sreöam kakšnega novega kolega iz Avstrije.
Delajo v raznih podjetjih, inštitucijah, univerzah...Tudi v menedžementu slovenskih podjetij so prevzeli mandate. Pred kratkim sem se
pogovarjal z vodjo avtomobilske delavnice, ki
se je odloöil za delo v Sloveniji. Öeprav je praviloma poslovni jezik v mednarodnih podjetjih
anglešöina, se pa veöina uöi slovensko.
Nova generacija bo vedno neposredno ali
posredno povezana z mednarodnim okoljem,
bodisi v tujini ali domaöih podjetjih, ki so izvozno naravnana. Zaradi odliöne geografske
lege Koroške imamo prednost in možnost delati v sosednjih državah in še širše v regiji, ki
skriva precejšnji razvojni potencial.
Koroški Slovenci imajo Slovensko gospodarsko zvezo in Alpe-jadranski center za öezmejno sodelovanje, ki se vsaka po svoje trudita in
uveljavljata v öezmejnem sodelovanju. Kje vidite še potenciale sodelovanja?
■ Habernik Vesel sem, da imamo tudi doma
na Koroškem inštitucije, ki si prizadevajo za
krepitev gospodarskega sodelovanja. Povpraševanje in želja po informacijah sta narašöajoöi. V zadnjem öasu zaznavamo narastek le teh v obe smeri, tako za slovenski kot
tudi avstrijski trg. Pri slednjem je zagotovo
tudi vzrok, da se je meseca maja odprl trg za
delovno silo v Avstriji nasproti veöjemu delu
novih ölanic Evropske unije (za Bolgarijo in
Romunijo najkasneje leta 2013). Poslediöno
pa to prinaša tudi nove poslovne možnosti na
bolj kakovostni ravni. Vendar velja opoziriti,
da je še vedno treba upoštevati kar nekaj pogojev in postopkov za uspešno izvedbo storitve
na avstrijskem trgu. Kar pa zadeva avstrijska
podjetja in njihove interese za slovenski trg, so
ti nepretrgano intenzivni. Na letni ravni smo
na vezi z veö kot 1.800 avstrijskimi podjetji.
Zusammenfassung in deutscher Sprache
Gospodarski diplomaciji se tudi v Sloveniji
prišteva vedno veöji pomen. Težnja gre v smer
celovitosti in koordinacije. Združevanje informacij prinaša sinergistiöne uöinke. To se uveljavlja tudi na drugih podroöjih. Tako na primer predvideva Evropska direktiva o storitvah
enotne kontaktne toöke, da bo podjetnik iz
tuje države pridobil vse informacije na enem
mestu in bo takoj vedel, kateri naslednji koraki so potrebni za uspešno izvedbo projekta.
Koliko zaposlenih Avstrijcev je v Slovenij in
obratno?
■ Habernik Akualne statistiöne poizvedbe
kažejo, da je število redno zaposlenih Avstrijcev v Sloveniji – nasprotno z doloöenimi objavami - razmeroma nizko. Na dan 31. 12. 2010
je bilo v Sloveniji zaposlenih (oz. v delovnem
razmerju) 122 državljanov Avstrije (vir podatkov SURS). Res pa je, da je tudi nekaj delojemalcev öasovno omejeno napoteno v Slovenijo. Obratno pa dela po zadnjih publikacijah
nad 5500 Slovencev v Avstriji.
V Ljubljani živite in delate že nekaj let.
Kako se poöutite v glavnem mestu majhne EU
države?
■ Habernik Ljubljana je živahno, mednarodno mesto. Mesto sicer po merilih nima dimenzije neke velike metropole, ko pa greš po Miklošiöevi ulici proti Prešernovemu trgu, dobiš
vöasih vtis, da ti je svet na dlani. Poslovneži in
turisti, ki prihajajo na obisk, so vedno znova
preseneöeni nad razvojem tega dinamiönega
mesta. Lepi domaöi kraj pa je le skok oddaljen, tako da uživam simbiozo delovnega in zasebnega življenja med dvema lepima in zanimivima krajema, Koroško in Ljubljano.
Interview: Mirko Štukelj
Damijan Habernik aus Rückersdorf arbeitet schon einige Jahre als Handelsattache in Ljubljana/Laibach. Das Sprechen
mehrerer europäischer Sprachen und die
Fachkompetenz sind optimale Grundlagen für eine erfolgreiche berufliche Laufbahn. Die Sprachen sind ein Türöffner und
erweitern den Horizont.
Die österreichischen Unternehmen haben schon sehr früh die Bedeutung der
Märkte in Südeuropa erkannt, so auch in
Slowenien, welches ein bedeutendes Exportland geworden ist. Entwicklungmöglichkeiten sieht Habernik im Niedrigenergie- Baubereich, in den alternativen Energien sowie im Bereich der Umwelttechnologie.Weiters stellt Habernik fest, dass
sich Österreich immer auch als verlässlicher Wirtschaftspartner erwiesen hat. Einige österreichische Unternehmen haben
auch den »FDI-award«, einen Preis für die
besten ausländischen Investoren, erhalten. Der Außenhandel mit Slowenien ist
wieder angestiegen wie auch die Einfuhren
aus Slowenien (siehe Grafik).
Mit Ende 2010 waren in Slowenien 122
Arbeitskräfte aus Österreich beschäftigt,
umgekehrt sind um die 5.500 Slowenen,
die in Österreich beschäftigt sind. In Zukunft wird es noch eine stärkere wirtschaftliche Verflechtung innerhalb der EU
geben.
Ljubljana ist zwar nicht vergleichbar mit
einer großen Metropole, ist aber dennoch
eine pulsierende, dynamische und internationale Stadt. Die Geschäftsleute und
Touristen sind von der Entwicklung dieser
Stadt überrascht. Habernik genießt den
Arbeitsplatz genauso wie seinen Heimatort, der ja nur einen Sprung von Ljubljana
entfernt ist.
$X¡HQKDQGHO˜VWHUUHLFK6ORZHQLHQ
(in Mrd. EUR)
3
2,5
2
Exporte
Importe
1,5
1
0,5
0
2000
Maribor-metropola vzhodne Slovenije bo leta 2012 evropska prestolnica kulture
FOTO: ŠTUKELJ
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Quelle: STATISTIK AUSTRIA
4 KONFERENCA DIALOGA/BOTRSTVO
Skupnost 1 Junij 2011
Prvo konferenco dialoga, ki je potekala 9. maja v Globasnici, je z obiskom poœastil
zvezni predsednik Heinz Fischer.
Prišli pa so tudi visoki predstavniki Bosne in Hercegovine, Slovenije, politiœni vrh
Koroške in številni domaœini. Tema je bila veœjeziœnost kot bogastvo.
Na tem mestu objavljamo govor
predsednika SKS Bernarda Sadovnika
Sehr geehrte Festgäste! Spoštovani gostje!
Sehr geehrte Konferenzteilnehmer!
Spoštovani udeleženci konference!
Geschätzte Gemeindebürger und Bürgerinnen!
Spoštovani obœani in spoštovane obœanke!
Ich darf Sie namens der Initiative „Patenschaft für Mehrsprachigkeit“ heute recht
herzlich bei der Dialogkonferenz Globasnitz/Globasnica begrüßen. Dovolite, da vas
vse prav prisröno pozdravim pri konferenci
dialoga v Globasnici.
Öas je zrel – Die Zeit ist reif! Sie Herr Bundespräsident haben diesen von Ihnen gesprochenen Worten in eindrucksvoller Weise eine auch für Kärnten/Koroška wichtige
Symbolik, nicht nur für das Zusammenleben beider Volksgruppen, sondern für die
Wertschätzung der sprachlichen und kulturellen Vielfalt Kärntens und auch der Republik Österreich, gesetzt. Sie haben damit
auch eindrucksvoll an den Wettbewerbsvorteil der Mehrsprachigkeit im Herzen Europas hingewiesen. Mit der Dialogkonferenz
Globasnitz/Globasnica wollen wir heute
auch bewusst dazu beitragen, dass wir Europa als Projekt aller Bürger und Bürgerinnen
verstehen und leben wollen. Die kulturelle
und sprachliche Vielfalt, das kulturelle Erbe
in unseren Regionen sind Fundamente, die
uns im globalen Wettbewerb von anderen
unterscheiden. Diese gemeinsamen Chancen, und nicht die historischen Barrieren,
die wir gemeinsam behutsam abbauen, sind
es, die zukünftig unseren Regionen im südosteuropäischen Raum Wohlstand, Frieden und Zukunft ermöglichen werden. Viele grenzüberschreitende Projekte, Kooperationen und Netzwerke haben in den letzten
Jahrzehnten, insbesondere auch nach der
EU-Erweiterung bewiesen, dass gutnachbarschaftliche Beziehungen, nicht nur
fruchtbringend für die wirtschaftliche Entwicklung sondern auch für das Zusammenwachsen Europas sind. Kärnten/Koroška
liegt mit seinem kulturellen und sprachlichen Erbe im Herzen Europas. Die Vielfalt
der historisch gewachsenen Orts- und Flurnamen in beiden Sprachen, die Vielfalt der
Kulturen und das besondere melancholische Kärntnerlied egal in welcher Sprache,
prägen nicht nur das Wesen unseres Landes, sondern sind besondere Schätze, die
eine gemeinsame EU- Friedens- und Wirtschaftsregion sowie einen mehrstimmigen
Kulturraum erfolgreich im globalen Wettbewerb zusammen wachsen lassen. Mit der
Dialogkonferenz
Globasnitz/Globasnica
wollen wir nicht nur Europa erlebbar machen, sondern vor allem in allen möglichen
Facetten und in konkreten Beispielen aufzeigen, was Sprache an Wertschätzung, Toleranz und Wettbewerbsvorteil positiv bewirkt. In diesem Sinne wollen wir diese Dialogkonferenz auch zukünftig weiterführen
und veranstalten, und so den Dialog im Lande wie auch im südosteuropäischen Raum
vertiefen und fördern, zum Nutzen aller Völker! Wir wollen zukünftig auch bewusst die
Bestrebungen Kroatiens, Bosniens und Herzegowinas, Serbiens und auch aller anderen
Balkanstaaten für den Beitritt zur Europäischen Union mit den Dialogkonferenzen unterstützen, nicht nur als Wertschätzung und
der traditionellen Verbundenheit Österreichs mit diesen Staaten, sondern auch als
Garant der Friedenssicherung, der sprachlichen Vielfalt und der wirtschaftlichen Stabilität und Weiterentwicklung Europas. Wir
alle sind Europa – nutzen wird diese einzigartige Chance! – Öas je zrel!
Konferenca dialoga, ki jo v okviru iniciative
Botrstva veöjeziönosti prviö organiziramo,
naj nakaže prednosti veöjeziönosti v skupni
Evropski regiji. Dežela Koroška v osröju
Evrope lahko v prihodnje koristi kulturno
dedišöino ne samo za ohranitev obeh jezikov in kultur, ampak tudi za gospodarsko
uspešno uveljavljanje v skupnem evropskem prostoru. Južnoevropski prostor še v
posebni meri nudi tudi naši regiji gospodarski napredek in socialno varnost. Veöjeziönost in veökulturnost sta pomembna stebra
za ohranitev evropske zamisli in ideje. Evropa kulturne in jezikovne raznolikosti lahko
samo uspeva, öe bomo spoznali in odkrili
prednosti znanja jezikov in še posebno prednosti spoštovanja in ohranitve materinega
jezika. Öas hladnih vojn in nacionalnih bojev s tragiönimi posledicami je minil in povzroöil, da smo danes državljani skupne Evrope. Ravno današnji dan Evrope naj nas
spomni na vrednote skupnega trženja in
ohranjevanja evropskih jezikovnih in kulturnih vrednot in kulturne dedišöine. Ta enkratna prepoznavnost naših dežel in regij
nam bo vsem omogoöala lepšo in bolj plodovito prihodnost. Osnovni pogoj za takšen
razvoj pa je znanje jezikov, krepitev jezikovne kompetence, enakopravnost in spoštovanje drugih kultur in ver. Konferenca dialoga naj spodbuja miselnost uspešne in v
prihodnost usmerjene Evrope, ki se zrcali
še posebno v naši regiji, saj že zgodovinsko
pogojeno örpa iz vrednot veökulturnosti.
Zato bomo tudi v prihodnje spodbujali z nadaljnjimi konferencami dialoga sodelovanje v tem našem južnoevropskem prostoru in
s tem tudi podpirali vkljuöevanje še ostalih
južnoevropskih držav, kot Hrvaške, Bosne
in Hercegovine, Srbije in vseh drugih držav
balkana v družino Evropske unije tudi kot
garant trajnostnega miru in gospodarskega
napredka. Predsednik dr. Heimz Fischer je
ob nastopu predsedovanja menil o odprtem
vprašanju dvojeziöne topografije, da je öas
zrel, da razrešimo to vprašanje v moderni
demokratiöni državi Republiki Avstriji. Prepriöan sem, da je öas tudi zrel, da skupno
gospodarsko in kulturno nastopamo kot
skupna regija na globalnem trgu. To je naša
prihodnost, ki bo Evropi in nam vsem omogoöila lepšo, uspešno in plodno prihodnost.
Hvala lepa! Danke schön!
Gerhard Dörfler, Heinz Fischer, Bernard Sadovnik in Willibald
Liberda (z leve)
Skupnost 1 Junij 2011
Heinz Fischer in ministra iz BiH (z leve)
KONFERENCA DIALOGA/BOTRSTVO 5
FOTO: ŠTUKELJ (12)
Franc Mužiœ, minister Igor Lukšiœ, Sabine Sandrieser, Miha Vrbinc in Reginald Vospernik (z leve)
MePZ Peca pod vodstvom Petre Straunik
Domaœi župnik Peter Sticker z gosti iz Zilje
Claudia Mischensky, Robert Rogner jun., Vladimir Wakounig, Franc Mužiœ, Filip Warasch in Miro Polzer (z leve)
Josef Martinz, Peter Kaiser, Willibald Liberda, Bernard Sadovnik, Margit in Heinz Fischer ( z leve)
Heinz Fischer, Franc Mužiœ in Filip Warasch (z leve)
Gostilniœarska družina Hudl z zveznim predsednikom
Farant kmetje iz Globasnice
Franc Jožef Smrtnik in Heinz Fischer
Mesar Fric Œebul in Margit Fischer (z leve)
6 REPORTAŽA
Skupnost 1 Junij 2011
Bobneœi slapovi, prijazni gostinci ter ostanki rimske ceste
Slikoviti in mirni dolini Brodi in Podljubelj vabita z naravnimi biseri
ker je bil menjalni teöaj ugodnejši kot v bankah.
Ozka in gorata dolina, skozi katero se vije
lepa in široka zvezna cesta B 91 do prelaza
Ljubelj, ki povezuje Koroško in Slovenijo,
mesti Borovlje in Tržiö, je vredna obiska.
Tam so še videti sledovi stare rimske ceste iz
pravdavnih öasov. Marsikateri kamen je
vgrajen v razne cerkve te doline in okolice.
Po 2. svetovni vojni in do zaöetka
90-let so bile Brodi pomembna
tranzitna pot med severno in južno
Evropo. Številni tovornjaki, naloženi z raznovrstno robo, poleti pa turisti, ki so se podali preko predora
Ljubelj na morje ali na Balkan, so
napajali dolino z življenjem. Starejši se še spominjajo kilometrskih
kolon na obeh straneh prelaza Ljubelj, posebno v poöitniških mesecih.
Gospodarske in politiœne spremembe
(106 oseb!). Eni so se preselili v Borovlje,
drugi v Celovec in druga mesta, kjer je na
voljo veö delovnih mest in boljše življenje.
Nekdanja Jugoslavija in nakupovalni turizem
Dolina pod Karavankami je doživela pravi gospodarski naval v sedemdesetih in
Odseljevanje
Maria Guetz z maskoti
Kot skoraj vse obrobne doline na
Koroškem so tudi Brodi zelo prizadete od odseljevanja domaöega prebivalst- osemdesetih letih, ko so prišli po nakupe v
va. Število prebivalcev kontinuirano naza- nekdanjo trgovino in gostilno Malle, pa tudi
duje od leta 1971, ko je v dolini še živelo159 v druge trgovine tisoöi Slovenci pa tudi Hroseb. Pri ljudskem štetju 1981 so še našteli vati. Kupovali so kavo, pralni prašek, bana108 oseb, deset let pozneje še 72 oseb in leta ne in marsikaj drugega, kar v tedanji Jugo2001 samo še 53 oseb. V 40-letih se je torej slaviji paö ni bilo dobiti po ugodnih cenah v
število prebivalstva zmanjšalo za dve tretjini trgovinah. Ugodni menjalni teöaj, nekaj
öasa je bil 1dinar vreden celo 1 avstrijski šiling, je pospešil nakupovalni turizem. Gostilne so bile polne, pa tudi mesto Borovlje je
profitiralo od številnih gostov z južne strani
Alp. Obratno so se Korošci vozili na Ljubelj
po nakupe v Kompas shop – kupovali so cenejše tobaöne izdelke, alkoholne pijaöe, kozmetiöne artikle idr. Napolnili
so ob örpalkah v
Tržiöu tanke avtomobilov z za petino
cenejšim gorivom in
si potem s privaröevanim
denarjem
pošteno napolnili
želodce v prijetnih
in dobrih gostilnah
v Podljubelju ali
Tržiöu. Denar se je
menjal kar v gostilDarko Filipœiœ pred vhodom hotela Gora
Gostilna »Deutscher Peter«
nah in trgovinah,
Z gradnjo Karavanškega predora v 80-letih (odprtje 1991) je postalo v Brodeh in
Podljubelju bolj mirno.Tranzitni promet je
na mah izostal. Marsikatera gostilna ali trgovina je morala zapreti oziroma je utrpela
na prometu, tako tudi gostilna in trgovina s
örpalko Malle, ki že leta sameva
ob cesti in öaka na obuditev.Tudi
razne trgovine v Podgori so söasoma zapirali.
Z osamosvojitvijo Slovenije leta
1991 in pristopom Slovenije k
Evropski uniji je tudi usahnil nakupovalni turizem v obe smeri.
Konzumne artikle lahko danes
kupijo Slovenci pri Sparu, Hoferju, Lidlu kar doma. Bencin pa je v
Sloveniji skoraj ravno tako drag
kot pri nas. Na velikem parkirnem prostoru pred Kompas shopom, ki je bil nekoö pravi magnet
za Korošce, carinsko in policijsko
stavbo so že odstranili, je bilo med tednom
popoldne le nekaj avtomobilov, med njimi
le dva avta z avstrijsko registracijo. V trgovini je bilo poleg prodajnega osebja samo nekaj kupcev. Oöitno je shop izgubil na privlaönosti. Gotovo pa je slika ob vikendih
drugaöna.
Soteska Œepa
Divjeromantiöna soteska Öepa ali Šum
(dolga je 5 km), ki se zaöne ob zaöetku doline, je slej ko prej privlaöen naravni biser, ki
privabi letno okrog 70.000 obiskovalcev in
obiskovalk.
REPORTAŽA 7
Skupnost 1 Junij 2011
Prijazna Maria Guetz, ki je že leta zaposlena v kiosku na parkirišöu Öepe ob glavni
cesti, je pred leti oblikovala figuro, takoimenovani »Tscheppa Manderl«. Ta kosmati
»možiöek« je postal priljubljena maskota
Öepe. Ona ta možiöek v raznih barvah in velikosti roöno izdeluje v svojem prostem
öasu. Maria Guetz:«Obiskovalci in obiskovalke Öepe prihajajo iz vse Evrope, veliko pa
je tudi Slovencev s katerimi smo dobrososedsko povezani. Veöina obiskovalcev so
dnevni turisti. V soteski je tudi gozdni plezalni park, ki je nastal v sodelovanju s
slovenskimi podjetji onstran Karavank
(skupni EU projekt). Öepa je pomemben
gospodarski faktor za naše gostince v dolini«.
dovoljen in optimistiöen za prihodnost.«
Podljubelj onstran Karavank
Pomembno je
omeniti, da je bilo
tu in onstran Ljubelja v dobi nacifašizma taborišöe
Mauthausen z veö
kot 1.000 jetnikov
iz raznih evropskih
držav, ki so tedaj v
Nekdanja gostilna in trgovina Malle
hudih razmerah
gradili današnji predor na Ljubelju (odprli kakovostna slovenska vina. Imamo tudi veö
so ga leta 1963). Danes stojita sob in savno.« V hotelu je na razpolago lep
tam spomenika, ki spominjata na prostor, kjer lahko umetniki brezplaöno
to kruto zgodovinsko obdobje. razstavljajo svoja dela. Poslovodja Veljko
Restavracija za predorom pa je že Stupar: «Vabim tudi umetnike in umetnice
nekaj let zaprta. Hotel ob onstran Karavank, da se predstavijo s svojismuöišöu Zelenice pa je najela mi deli naši publiki«
Katoliška cerkev in se sedaj imenuje Dom oaza miru. V glavnem Skupni praznik ob starem prelazu
Že nekaj let, konec avgusta (letos bo prazta dom obiskujejo ljudje ob vikendih in v poöitnicah. Dom je na- nik 27.avgusta) organizirata oböini Borovmenjen duhovnim sreöanjem, se- lje in Tržiö skupno z gostinci ta priljubljeni
minarjem pa tudi poöitku. Sedaj EU praznik (za prevoz iz doline je poskrbljeje Dom med tednom zaprt. Vz- no). Dopoldne je sv. maša in nato veselica z
penjaöe na Zelenici pa delajo po- glasbenimi skupinami. Stari prelaz velja za
zimi samo, öe je dovolj naravnega najstarejši cestni prelaz v Evropi z najveöjim
snega, ker nimajo naprave za iz- vzponom (do 33%). Pot je dolga 2.300 m in
delovanje umetnega snega. V ima 13 serpentin (slovenska stran). Prelaz
Podljubelju pa je še kar nekaj do- je zavarovan kot tehniöni spomenik. Na poti
brih gostiln, katere tudi radi obis- proti prelazu so številne zgodovinske znakujejo Korošci. Znane so gostilne menitosti iz öasa Rimskega cesarstva pa vse
Koren (nekdanja vojaška kara- do današnjih dni. Obe dolini sta izhodišöe
vla) pri spomeniku, Školjka, An- za razne gorske pohode in sprehode v divjo
Œudoviti slap v soteski Œepa je imenovan po zdravniku in goroljubu Petru
kele in Lea. Pred dvema mesece- in še öisto naravo.
Tschauku (umrl 1904)
ma pa so spet obudili nekdanjo
Prijazni gostinci v Brodeh in Podljubelju
restavracijo (po tunelu levo), ki se se veselijo vsakega gosta. (m.š.)
Priljubljeno gostišöe sredi doline »Deut- sedaj imenuje hotel
scher Peter« (700 m visoko), ustanovljeno Gora.Vodja restavraleta 1.500, je že veö kot 300 let v lasti druži- cije in hotela Darko
ne Tschauko. Gostišöe nudi tudi turistiöne Filipöiö: «Otvoritev
sobe in je znano po dobri in domaöi kuhinji. smo imeli sredi marMali živalski vrtec pa je atrakcija predvsem ca in objekt, ki je bil
za mlajše. Gostilniöar Peter Tschauko pra- nekaj let zaprt, poöavi, da so krizo v nekdanji Jugoslaviji v 90-le- si pripravljamo na
tih oböutili, ker se je tedaj manj gostov vozi- sezono. Marsikaj je
lo skozi dolino na morje. Tudi izgradnja Ka- še treba urediti.
ravanškega prodora je v zaöetku prizadel go- Naörtujemo
tudi
stilno. »Te spremembe smo kar dobro pre- teraso na prostem in
mostili. Prej smo imeli veliko dnevnih go- gril, novo osvetljavo
stov, danes pa gosti ostanejo en ali pa dva idr. Naša kuhinja je
tedna. Starostna struktura gostov je zelo pe- zelo pestra.Gostom
stra. Naši gostje prihajajo iz vse Evrope. Go- nudimo mesne jedi,
Prehod nad zvezno cesto, ki povezuje parkišœe in pot v Œepo
stinci v regiji dobro sodelujemo. Sem kar za- ribe, školjke, rake in
8 PANORAMA
Skupnost 1 Junij 2011
Benediktinski trg - œešnje in vino
Kugyjeva nagrada 2011
Podelitev letošnje Kugyjeve nagrade, ki jo podeljuje Skupnost
koroških Slovencev in Slovenk, bosta kulturno popestrila domaöa
zbora »Oisternig« in »Die 5 Gailtaler«.
Lavdator: Hans Mosser
Kdaj: v öetrtek 9.6.2011 ob 19.30 uri
Kje: pri »Stari pošti« v Bistrici na Zilji
Hanzi Artaœ-60 let
Znani skladatelj in glasbenik izpod Obirja
bo v kratkem praznoval 60. rojstni dan.
Hanzi Artaö, glasbeni samouk, je zložil in
uglasbil številne pesmi, ki so izšle v štirih
zvezkih. Pred leti je izdal zgošöenko z naslovom »Od Obirja do Triglava«. Že nekaj let
sodeluje z gospo Anno Mario Kaiser in se zavzema za spravo med obema narodnima
skupinama. K osebnemu jubileju öestita
tudi SKS.
Uroš in Matjaž Valentinœiœ (z leve)
Od sredine maja naprej stranke lahko kupujejo sladke öešnje
z domaöije Valentinöiö iz Podsabotina v Gorških Brdih. Stojnico
ima družina v središöu trga poleg velike ure. Družina Valentinöiö ima na domaöiji na voljo tudi sobe in apartma.
tiskamo,
kar si zaäelite
tiskamo vabila, vizitke, letake, knjige,
poslovne tiskovine, oglasne poüiljke,
prospekte, poslovna poroöila, dopisnice,
osmrtnice, podobice
tiskamo v digitalni in ofsetni tehniki
tiskamo posamezni izvod in visoke naklade
tiskamo personalizirane poüiljke
za kar najbolj natanöno oglaüevanje
tiskamo top kvaliteto v najkrajüem roku
Albert Bostjanöiö
9535 Schiefling · www.druck-reif.at
Tel. (0664) 462 28 24
Izdajatelj in zalozˇnik: Skupnost koroükih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 7/Novi trg 7,
9020, Klagenfurt/ Celovec Urednik: Mirko Ütukelj Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463)
59 16 57 - e-mail: infolist@skupnost.at, Konto št. SKS: Zveza Bank, banöna št. 39 100,
konto št. 748 152, Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanöiö, (0664) 462 28 24,
Celovec, Oblikovanje in priprava za tisk: Golavönik Johann, (0660) 53 22 066, Podjuna,
Slike: Ütukelj (24)
Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.