Dokapitalizacija Perutnine Ptuj

Transcription

Dokapitalizacija Perutnine Ptuj
www.perutnina.com
U
V
O
D
N
I
ČASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ, LETO XXXV, JULIJ 2011, Številka 2
K
Dokapitalizacija Perutnine Ptuj
e-mail: dr.glaser@perutnina.eu
R
azvojna logika v gospodarstvu je še vedno nezmotljiva v ugotovitvi,
da kdor se ne razvija, ta stagnira, in kdor stagnira, dejansko nazaduje.
To železno spoznanje prihaja v recesijskih časih še bolj do izraza kot v
času debelih krav, kakor popularno poimenujemo obdobja rasti in ekspanzije.
Ker to velja za živilskopredelovalno panogo v celoti, za mesnopredelovalno
pa še posebej, se v vodstvu Perutnine Ptuj dobesedno vsak dan ukvarjamo z
novimi razvojnimi možnostmi. Celotno obdobje našega mandata. Zato lahko
pokažemo, da je danes Perutnina Ptuj že več kot dvakrat večja, kot je bila pred
desetletjem. V 2001 smo tako imeli za 113 milijonov evrov konsolidiranih
prihodkov, lani pa že za 241 milijonov. Prerastli smo v skupino podjetij z vertikalno
organizirano vzrejo, predelavo in distribucijo v hladilni verigi do trgovinskih polic,
vzpostavljeno vsaj v štirih državah. V skupini imamo ta čas že 3.408 sodelavcev
in več kot 500 zadružnikov v štirih državah. Postali smo osrednje perutninsko
podjetje v jugovzhodni Evropi in najpomembnejši pripravljalec zdrave, varne in
prevladujočemu okusu potrošnikov prilagojene hrane v Sloveniji in širše v regiji.
Pa smo kljub temu v nenehno razvijajočem se konkurenčnem okolju, kjer se
vsak igralec v prehranski oskrbi bori za vsakega potrošnika. Pa naj to počne na
tekmovalno pošten ali pa, kar se dogaja vse bolj pogosto, nelojalen način.
Perutnina Ptuj je svojo pozicijo utrjevala v razvojni ekspanziji zadnjih dveh
desetletij. Zanjo je poleg ustvarjene dodane vrednosti z lastnim delom
zagotavljala na eni strani pogoje, na drugi pa že rezultate, najprej z lastninskim
preoblikovanjem in dokapitalizacijo v letu 1997. Nato s pripojitvijo Jate in
Kmetijskega kombinata Ptuj, ki sta prinesli odločilno povečanje stvarnega
kapitala v letih 2004 in 2005. Vmes smo s prevzemom družbe Pipo Čakovec in
kasneje še Topika v Vojvodini ter Mesne industrije v Srbcu ustvarjali materialne
pogoje za delovanje Perutnine Ptuj kot mednarodnega koncerna. Z vsemi temi
potezami smo ustvarili neprecenljivo materialno podlago za razvoj in prednosti,
ki jih imamo pred konkurenco. Vendarle pa tudi drugi pomembni igralci na
mesnopredelovalnem segmentu ne stopicajo na mestu. Trudijo se z vsemi
sredstvi, da obdržijo pridobljena tržna razmerja ali pa jih celo izboljšajo.
Z naložbami, marketinško iznajdljivostjo, trženjskimi in drugimi aktivnostmi.
Ekonomsko in potrošniško okolje je v teh letih vseeno naklonjeno razvoju
perutninarske dejavnosti. Najprej zato, ker je perutninsko meso (in izdelki) vse bolj
popularno med potrošniki, ker je cenovno najbolj sprejemljivo in ker je njegova
potrošnja v regiji še vedno podpovprečna glede na potrošnjo v najbolj razvitih
državah. Vse to in izdelane projekcije rasti celotnega koncerna so nas pripeljale
k odločitvi, da še tretjič odpremo možnost za dokapitalizacijo Perutnine Ptuj.
Projektno idejo je v začetku julija (5. 7. 2011) soglasno podprl nadzorni svet
Perutnine Ptuj, v sestavi Radovan Stonič (predsednik nadzornega sveta), Uroš
Vidovič (podpredsednik nadzornega sveta), Natalija Veršič, Iztok Letonja in Simon
Toplak. S tem je prižgal zeleno luč, da lahko uprava začne z aktivnostmi, ki odpirajo
možnosti za razvojno dokapitalizacijo družbe. Nadzorni svet je namreč svojo
soglasno odločitev utemeljil na dejstvih, da je naslednja možnost dokapitalizacije
Perutnine Ptuj utemeljena z razvojnimi načrti in utrjevanjem mednarodnega
položaja podjetja in skupine, saj brez tovrstnih ambicij dokapitalizacija ne bi bila
potrebna. Še za izgradnjo bioplinske elektrarne, ki smo jo tudi začeli graditi v tem
mesecu, smo že pred časom zagotovili vsa potrebna finančna sredstva.
Ker pa je Perutnina Ptuj tako perspektiven mesnopredelovalni sistem v regiji, je
kljub obstoječim ekonomskim razmeram v Evropi in svetu realno pričakovati, da
bo na voljo dovolj prostega kapitala, ki še vedno ali bolje rečeno vedno bolj išče
prave naložbene priložnosti. Najprej ga bodo, tako na osnovi predloga uprave kot
potrditve s strani nadzornega sveta, lahko vpisovali obstoječi delničarji in šele
zatem bo obseg, ki ne bo višji od polovice sedanje vrednosti kapitala Perutnine
Ptuj, na razpolago ostalim finančnim in drugim vlagateljem. Na ta način bomo s
Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj:
»Predlagana dokapitalizacija je priložnost za družbo, delničarje in sodelavce,
da nam tudi v prihodnosti ne bo treba upočasnjevati naših razvojnih korakov in ambicij,
da ohranimo vlogo vodilnega mesnopredelovalnega podjetja v državi. »
projektom dokapitalizacije, ki bo še predmet odločitve na avgustovski skupščini
Perutnine Ptuj, ohranili stabilno lastniško strukturo, kot se je izoblikovala v minulih
dveh desetletjih, delniško razpršenost in strateško vlogo obstoječih lastnikov,
ki so že doslej prepoznavali razvojno, gospodarsko, socialno in prostorsko vlogo
osrednjega slovenskega mesnopredelovalnega podjetja. Rezultati dosedanjih
razvojnih korakov in nadaljnje potrebe po internacionalizaciji ter utrjevanju
percepcije blagovnih znamk za vsakdanje nakupne odločitve potrošnikov so na
eni strani garancije, na drugi pa priložnosti, s katerimi uprava snuje in usmerja
sedanjost in prihodnost Perutnine Ptuj. Obstoječi delničarji in ob njih še potencialni
finančni vlagatelji so tudi s soglasno potrditvijo nadzornega sveta že izrazili
podporo predlaganemu projektu, ki seveda glede na gospodarske okoliščine ni
enostaven in lahek. Ne glede na to pa zaradi vloge Perutnine Ptuj v prehranski
verigi širše regije ter neizkoriščenih potencialov na področju razvojnih načrtov in
projektov ocenjujemo, da bodo obstoječi ali novi investitorji prepoznali izjemen
potencial ter kapital, ki ga prinaša tovrstna dejavnost v mesnopredelovalni
panogi. Ne nazadnje se s tem projektom Perutnina Ptuj vključuje v uresničevanje
prehranskih trendov in mednarodnih sugestij, ki prinašajo strateške spremembe
v prehranski oskrbi. Potrošniki se namreč v prvi vrsti odločajo in s tem nagrajujejo
tiste izbire, ki zagotavljajo kakovost, sledljivost, visoko prehransko varnost in v
zadnjem času vse bolj tudi okoljsko prijaznost.
Če smo doslej zagotavljali, da je perutninsko meso najbolj zdravo in da prinaša
najkvalitetnejše beljakovinske obroke, bomo po zadnjih dogodkih v prehranski
varnosti evropskih potrošnikov lahko trdili še, da so živila Perutnine Ptuj tudi z
okoljskega vidika najbolj prijazna oblika prehrane. Naši potrošniki jo dobijo brez
nerazumljivo velikih transportnih stroškov, zaradi česar je tudi nepriljubljenih
emisij v okolje bistveno manj, kot pri hrani, ki za pot do potrošnikov potrebuje
tudi čezoceanske razdalje. In ne nazadnje, naložbeno priložnost prinaša tudi
dejstvo, da za kilogram prirasta govedine rejci porabijo dobrih 16 kubičnih
metrov vode, rejci perutnine pa bistveno manj kot štiri. V podobnem razmerju
se giblje porabljena energija, pa izpusti ogljikovega dioksida in drugih okoljskih
dejavnikov. Perutnina Ptuj je torej tudi zaradi tega lahko naložbeno najbolj
zanimiva priložnost. Zagotavljam, da jo bomo upravičili s skupnimi močmi
managementa, vseh sodelavcev, zadružnikov in celotnega okolja, ki nam je
naklonjeno. Prihodnost je torej na naši strani.
5. SKUPŠČINA ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Dr. Roman Glaser ponovno
predsednik upravnega odbora ·GZ
e-mail: perutninar@perutnina.eu
S
kupščina Štajerske gospodarske
zbornice, ki je potekala 8. junija
v Mariboru, je potrdila izvolitev
novih članov upravnega odbora in za
predsednika upravnega odbora ponovno potrdila dr. Romana Glaserja. Potrjeni
so bili tudi člani nadzornega sveta kot
tudi predsednica nadzornega odbora
mag. Romana Pajenk. Dr. Šime Ivanjko,
ki je z letošnjim letom zaključil uspešno
štiriletno predsedovanje skupščine ŠGZ,
se je zahvalil za opravljanje te funkcije
in priložnost, da je prispeval k ustanovitvi tako pomembne institucije, kot
je Štajerska gospodarska zbornica. Kot
nova predsednica skupščine Štajerske
gospodarske zbornice je bila izvoljena
Nevena Tea Gorjup, ki se je zahvalila za
izkazano zaupanje. Sejo je vodil predsednik skupščine prof. dr. Šime Ivanjko,
mag. Aleksandra Podgornik, direktorica
Štajerske gospodarske zbornice, pa je
na začetku predstavila poročilo za leto
2010. Posebej je izpostavila organizacijo treh Štajerskih gospodarskih forumov, na katerih so svoja mnenja soočili
predstavniki vlade in gospodarstva o
aktualnih temah zdravstvene reforme,
plačilne nediscipline in reforme trga
dela, spletno stran ŠGZ, ki z novo podobo omogoča pridobitev celovitih informacij o aktualnih dogodkih, storitvah in
projektih Štajerske gospodarske zbornice, ter storitev član-članu in znamkico
Sem član ŠGZ, ki predstavljata odlično osnovo za poslovno sodelovanje in
promocijo med člani ŠGZ ter utrjevanje
pozicije Štajerske gospodarske zbornice. V letu 2010 je Štajerska gospodarska zbornica organizirala 88 dogodkov
in beležila preko 1700 udeležencev.
,Skupščina pa se ni samo seznanila z
uspešnim delovanjem zbornice v preteklem letu, ukvarjala se je tudi z načrti
za leto 2011, med katerimi bo največji
poudarek na mreženju in spodbujanju
regionalnega sodelovanja, poseben poudarek pa bo dan aktivnostim, s katerimi
si bo ŠGZ utrjevala zbornično pozicijo
v prostoru in s katerimi bodo gradili na
večji pripadnosti članov Štajerski gospodarski zbornici.
Direktorica ŠGZ je posebej izpostavila
mednarodno aktivnost zbornice, tako
bodo naslednji teden na primer organizirali poslovno srečanje s predstavniki
podjetij Republike srbske v Prijedoru.
Pomembna novost je tudi Almanah
Štajerske gospodarske zbornice - predstavitev celotnega štajerskega gospodarstva, zbornice in podjetij v regiji z
namenom, da štajerski gospodarstveniki uporabijo Almanah kot del predstavitvenega gradiva na skupnih nastopih v
tujini, na različnih sejmih, na gospodarskih zbornicah in veleposlaništvih, pa
tudi pri svojih poslovnih partnerjih.
PERUTNINA PTUJ TOPIKO
Referenãna farma Vajska v Srbiji
Skupina Perutnina Ptuj je 21. aprila v Srbiji odprla še eno pomembno pridobitev primarne pridelave perutninskega mesa v Srbiji.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
naložbo pa so ptujski perutninarji še
bolj utrdili, tako poslovni kot tudi tržni
položaj svojih blagovnih znamk.
Poleg dr. Romana Glaserja, predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj,
sta objekte Farme Vajska slovesno odprla še dr. Bojan Pantić, predsednik vlade Avtonomne pokrajine Vojvodine, in Tomislav Bogunović, župan Občine Bač, in tudi na ta način potrdila pomen in
vlogo Skupine Perutnina Ptuj v lokalni skupnosti ter regiji.
F
arme Vajska v Vojvodini so tako
postale referenčni objekt za rejo
perutnine s turnusno kapaciteto
210.000 brojlerjev. »Srbski trg je za
nas izjemnega strateškega pomena,
kar smo pravzaprav že manifestirali z
intenzivno naložbeno politiko v izgradnjo sistema pridelave v Perutnini Ptuj
Topiko, ko smo vzpostavili integrirane
procese pridelave živil po enakih principih kot v domicilni reprodukcijski
verigi,« je po otvoritvi farme povedal
dr. Roman Glaser, predsednik uprave in
generalni direktor Perutnine Ptuj.
Skupina Perutnina Ptuj je bila že doslej
med desetimi največjimi slovenskimi
vlagatelji v Srbiji, hčerinska družba PP
Topiko pa je z realizacijo in uspešnim
poslovanjem prevzela primat na srbskem trgu v segmentu perutninskega
mesa, z novo, 1,3 milijona evrov vredno
Sicer pa je Perutnina Ptuj v razvoj in implementacijo pridelovalnih zmožnosti,
po standardih Perutnine Ptuj v sistemu
KVS (kakovost, varnost, sledljivost), v
Srbijo in PP Topiko investirala več kot
40 milijonov evrov in vsled naložbam
znatno povečala pridelavo. Ta danes v
Srbiji že zanesljivo dosega načrtovane količinske in kakovostne normative
priprave zdrave, varne in kakovostne
hrane iz perutninskega mesa.»Ob prihodu Perutnine Ptuj v Srbijo in organiziranju pridelave živil v letu 2008 smo
za uspešno realizacijo poslovanja v
integrirane procese pridelave vključevali vse svoje znanje, izkušnje in dobro
prakso Skupine Perutnina Ptuj,« je povedal dr. Glaser in dodal, da v zadnjem
obdobju posebno pozornost posvečajo
povečevanju deleža vzreje piščancev
brojlerjev na lastnih brojlerskih farmah.
Za optimiranje dela mesne industrije je
namreč eden izmed najpomembnejših
dejavnikov konstantna količina in vrhunska kvaliteta vzrejenih brojlerjev,
zato je lasten delež vzreje zelo pomemben. Prenovljene objekte Farme Vajska
so opremili z najsodobnejšo opremo
za krmljenje, napajanje, ventiliranje,
gretje, hlajenje ter z razsvetljavo vodilnih evropskih proizvajalcev na tem
področju. Popolnoma so obnovili infrastrukturo, uvedli plinifikacijo s tekočim
plinom za ogrevanje farm, zamenjali
elektroinštalacije, obnovili lastni vir
vode, izvedli gradbena dela in nabavili
nekatere delovne stroje, pričakujejo pa,
da se bo naložba povrnila v obdobju petih let. »Rezultat naložbe je referenčna
farma kapacitete 210.000 brojlerjev
v turnusu, v kateri lahko na praktičen
način dokažemo doseganje visokih
standardov Perutnine Ptuj v segmentu
vzreje piščancev brojlerjev. Pozitivne
izkušnje in vzrejne rezultate že prenašamo na farme naših rejcev kooperantov. V prihodnje bomo glede na načrtovano rast prodaje vzrejo piščancev
v našem podjetju v Srbiji širili v smeri
povečevanja lastnih vzrejnih kapacitet
in povečevanja vzrejnih kapacitet pri
naših kooperantih, vse s ciljem, da zagotovimo mesni industriji konstantno
oskrbo in visoko kvaliteto vhodne surovine,« je naložbo še dodatno pojasnil
dr. Glaser. Farma Vajska ima 12 objektov v velikosti 960 kvadratnih metrov
po objektu, kar je 11.520 kvadratnih
metrov skupnih vzrejnih površin, poleg dr. Romana Glaserja pa sta objekte
odprla še dr. Bojan Pantić, predsednik
vlade Avtonomne pokrajine Vojvodine,
in Tomislav Bogunović, župan Občine
Bač, in tudi na ta način potrdila pomen
in vlogo Skupine Perutnina Ptuj v lokalni skupnosti ter regiji.
PERUTNINA PTUJ NA AGRIBIZU
Zdaj je ãas za prehranske inovacije
Na mednarodni konferenci Agribiz v Beogradu je segment perutninske proizvodnje ter Perutninine izkušnje
predstavil dr. Roman Glaser.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
A
gribiz je prva mednarodna
konferenca, posvečena razvoju na agro-poslovnem področju v regiji JV Evrope. Zbrala je vse
ključne akterje v branži z namenom
izboljšanja pridelave ter proizvodnje v kmetijsko-pridelovalnem segmentu v celotni regiji. Na letošnji
konferenci, ki se je odvijala 20. aprila v Beogradu, so med drugim iskali
tudi odgovore na vprašanja enotne
kmetijske politike EU in o njihovem
vplivu na države kandidatke, kakšna
je institucionalna vloga vlad v regiji glede izboljšanja konkurenčnosti
kmetijsko-predelovalnih podjetij
in katere regulatorne reforme so
potrebne za izboljšanje varnosti
prehrambnih proizvodov v aspektu
mednarodnih standardov.
Regijski živilsko-predelovalni segment, poglede na gospodarsko
branžo in izkušnje so med drugimi
predstavljali Ljerka Puljić, izvršna
podpredsednica za strateške poslovne skupine iz hrvaškega Agrokorja, Miljan Ždrale, predstavnik
Evropske banke za obnovo in ra-
zvoj, ter Nikola Vujačić, generalni
direktor srbskega Victoria Groupa,
največjo pozornost pa je pritegnil
panel dr. Romana Glaserja, predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj. Dr. Glaser
je poudaril, da je potrebno odgovore na vprašanja in različne rešitve iskati na ustvarjalen način, saj
se je vloga prehranskih podjetij in
tudi prehrane v novejši zgodovini
drastično spremenila. »Danes je za
vsako podjetje v prehrambni branži
najpomembneje, da zna učinkovito
odgovoriti na spremembe v potrošniški miselnosti,« je povedal dr.
Glaser in dodal, da Perutninina živila
izžarevajo vsa potrebna sporočila o
zdravju, saj so naravna in lahka, so
priročna in ne zahtevajo veliko časa
za pripravo, pri njihovi pripravi pa
so upoštevani vsi etični dejavniki v
celotni reprodukcijski verigi. »Zato
potrošniku omogočijo, da v naših
živilih uživajo, ker jim lahko v popolnosti in absolutno zaupajo,« je
glavna sporočila povzel dr. Glaser.
Glavnim akterjem prehranske industrije pa je povzel tudi miselnost
Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, je na mednarodni
konferenci Agribiz v Beogradu predstavil strateške izzive upravljanja perutninskega
prehranskega poslovnega sistema.
vizije Perutnine Ptuj, ki se manifestira v konstantnem razvoju ter
ustvarjanju prehranskih trendov.
»Zdaj je čas za razvoj idej in inova-
cij pri produktih, ki dosegajo želje
potrošnikov po vrednosti, kakovosti
in uživanju v hrani,« je še povedal
dr. Glaser.
!
NOVA ODLIČJA ZA PTUJSKO KLET
Ptujska vina ‰e naprej v svetovnem vrhu
Pullus sauvignon zlat v Bordeauxu, evropski vinarski zibelki.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
P
tujska klet je z vini Pullus v junij vstopila z novimi odličji in
se še dodatno utrdila na tronu
največkrat in najvišje odlikovane
vinske kleti na svetu. Tako s Concoursa Mondial de Bruxelles, Concoursa Mondial du Sauvignon in
tudi z Decanterja, svetovno najvplivnejšega ocenjevanja, so se vina
najstarejše slovenske vinske kleti
vrnili z bero odličij, ki potrjujejo
izjemno kontinuiteto vrhunske kakovosti vin Pullus.
Na svetovnem ocenjevanju vin
Concours Mondial de Bruxelles, ki
se je letos odvijal v Luksemburgu,
je Ptujska klet med več kot sedem
tisoč prijavljenimi vzorci vin za
Pullus sauvignon 2010 prejela pomembno zlato odličje. Za vino, ki
je tipični predstavnik vinorodnega
okoliša Haloz in Slovenskih goric, je
žirija 260 someljejev, potrošnikov,
uvoznikov, novinarjev in drugih vinskih strokovnjakov iz 40 držav ocenila, da v sebi nosi pristen odtis terroarja in da je odličen predstavnik
svoje sorte. To pa so potrdili tudi
ocenjevalci na eminentnem speci-
aliziranem ocenjevanju sauvignona
na svetu - Concoursu Mondial du
Sauvignon. V izredni konkurenci s
celega sveta in najbolj prepoznavnih vinorodnih okolišev je Pullus sauvignon 2010 v Bordeauxu dodatno
potrdil zlato medaljo. »Vinorodni
okoliši Haloz in Slovenskih goric,
kjer pridelujemo tudi grozdje sorte
sauvignon, po lastnostih sodi med
najboljša območja na svetu.
Zato lahko v Ptujski kleti donegujemo vino, ki je izrazito sortno in
prepoznavno,« je povedal Bojan
Kobal, glavni enolog Ptujske kleti
in dodal, da je kontinuiteta odličij
za kakovost dokaz, da ne le ohranjajo vinarsko tradicijo, ampak jo
tudi nadgrajujejo z uporabo sodobne protektivne tehnologije. »Zlata
medalja za sauvignon na specializiranem ocenjevanju ima še posebno
težo. Še posebej zato, ker je bila
konkurenca izredno kakovostna,«
je še dodal Kobal.
Kakovost vin Pullus pa je Ptujska
klet potrdila tudi v Londonu, na
najbolj prepoznavnem svetovnem
ocenjevanju Decanter. Ptujski kletarji so v svojo odličij polno vitrino
na Ptuju zato lahko oplemenitili še
s štirimi srebrnimi odličji za Pullus
rumeni muškat sušeno 2009, Pullus laški rizling 2008, Pullus renski
rizling 2008 in spet za Pullus sauvignon 2010.
Na specializiranem ocenjevanju vin
rosé je Pullus rosé penina 2009,
potomka svetovnega prvaka letnika 2006, prepričala ocenjevalce,
da so ji za kakovost podelili srebrno
medaljo. Tudi v San Franciscu, na
največjem ameriškem ocenjevanju, kjer je Pullus pred dvema letom
osvojil šampionski naslov Best of
Show, so ptujski kletarji letos dokazali, da je kakovost ptujskih vin
stalnica.
Zlato medaljo za kakovost je prejel
Pullus rumeni muškat 2009, s srebrnimi pa sta se odlikovala Pullus
sauvignon 2010 in Pullus sivi pinot
2010, kar je še dodatna potrditev
izbire ameriških kupcev, ki po vinih iz Ptujske kleti radi in v vse večjem številu posegajo na vzhodni
obali ZDA, na Floridi, v New
Yorku, v Washingtonu, New
Jerseyju,v Illinoisu in v zahodnem Texasu.
Seveda pa so za utrjevanje
pozicije vrhunske kakovosti zelo pomembna tudi
domača ocenjevanja. V
Mariboru je na prerezu
letnika 2010 Štajerske
gospodarske zbornice
na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor
med konkurenco rednih trgatev vinorodne dežele Podravje
ravno Pullus sivi pinot
2010 postal najvišje
ocenjeno vino. Kakovost v Ptujski kleti je
tako znova potrjena,
kar je posebno priznanje kletarjem, ki
v svojem nedrju najstarejše vinske kleti v
Sloveniji čuvajo vinske zaklade preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
PROJEKT PP SAP
Kontroling na stiãi‰ãu
poslovnih procesov
Tokrat pa bomo pogledali kontroling skozi prizmo poslovnih procesov, katerih vrednostni tokovi se poleg računovodstva
stekajo tudi v kontroling.
e-mail: ksenca.bokovec@snt-world.com
Ksenča Bokovec
P
"
renova poslovnih procesov v
skladu z zahtevami sistema
celovitih rešitev oz. sistema ERP je eden najpomembnejših
ključnih dejavnikov uspeha v projektu uvajanja novega poslovnega
informacijskega sistema. O ključnih
dejavnikih uspeha bomo govorili
naslednjič, ko bodo tema izvedeni (ang. roll-out) projekti in načini,
kako pristopiti k čimbolj učinkoviti
uvedbi le-teh.
Operativni in strateški kontroling
Prav zradi svoje integriranosti oz.
prepletenosti z operativnimi poslovnimi procesi, kot so nabava in
vodenje zalog, proizvodnja, prodaja, vzdrževanje, projekti itd.,
je služba kontrolinga pogosto ‘na
udaru’. V kontrolingu se namreč
kažejo rezultati poslovnih procesov
– pa naj bodo to stroški, prihodki ali
druge vrednostne in količinske kategorije – z mnogih zornih kotov in
razkrivajo pomankljivosti v samem
izvajanju ali organizaciji poslovnih
procesov. Zato je tudi vloga kontrolinga, seveda če je ustrezno podprta z informacijskim sistemom in z
znanjem njegovih uporabnikov, za
podjetje zelo dragocena. Kontroling tako na operativni kot na strateški ravni je pokazatelj urejenosti
poslovanja podjetja, zato bi morali
biti njegovi uporabniki vse ravni
managementa in pozitivno sprejemati njegove zahteve po spremembah ali dopolnitvah v osnovnih,
operativnih procesih.
Kontroling torej ni samemu sebi
namen, ampak služi podjetju na
dveh ravneh: kot (1) operativni in
(2) strateški kontroling. Operativni in strateški kontroling se v svojem bistvu razlikujeta, vendar se
tudi dopolnjujeta. Pogoj za dober
operativni kontroling je strate-
ški kontroling, ki se osredotoča na
področja, kot so delovni procesi,
inovacije izdelkov glede na spremembe v zahtevah kupcev, razvoj
kadrov kot tudi pridobivanje novih
strank in iskanje novih nabavnih verig. Prav tako sodi v strateški kontroling analiza prednosti in slabosti
podjetja. Na drugi strani se operativni kontroling ukvarja z dnevnim
poslovanjem in usmerja na najpomembnejše informacije v zvezi z
razvojem poslovanja podjetja. Pri
tem je treba poudariti pravo mero
pri zbiranju in obdelavi informacij, ki so potrebne za upravljanje
poslovanja. Pogosto je prav to šibka točka kontrolinških sistemov v
majhnih in srednjih podjetjih, saj po
večini zbirajo in obdelujejo premalo ali preveč informacij, ne da bi se
resnično usmerili na tiste, ki so pomembne za delovanje podjetja.
Kombinacija dobrega operativnega in strateškega kontrolinga s
pravim obsegom informacij je najboljša podlaga, ki omogoča upravi
podjetja hitro in učinkovito odločanje ter nadzor nad tem, kako v
podjetju poteka udejanjanje začrtane strategije.
Kontroling kot proces
Kontroling je cikličen proces, ki se
znova in znova ponavlja. Vsak mesec namreč delamo podobne obračune in poročila, prav tako tudi na
letni ravni po določenem postopku
zaključujemo leto in izdelujemo
letna poročila. Za zbiranje in tolmačenje informacij mora kontroling gledati tako v preteklost kot v
prihodnost. Ker je povezan z vsemi
poslovnimi procesi, močno vpliva
na delovanje zaposlenih v podjetju
in uvaja red, disciplino in doslednost v operativnih poslovnih procesih.
Kontroling je sestavljen iz štirih glavnih korakov, ki so:
• Postavljanje meril uspešnosti
podjetja, ki jih izvajamo v procesu
načrtovanja vzdolž vseh poslovnih
procesov,
• Merjenje in poročanje dejanskega
poslovanja,
• Primerjanje načrtovanega in dejanskega,
• Preventivno in/ali korektivno ukrepanje.
Poudariti je potrebno, da je kontroling posebna služba oz. funkcija v
podjetju, ki mora biti praviloma ločena od finančno-računovodske, saj
med njima obstajajo pomebne razlike, ki jih prikazuje tabela 1.
Tabela 1: Razlike med finančnim računovodstvom in kontrolingom
Slika 1 prikazuje bistvene lastnosti
modula kontrolinga. Črne puščice
Elementi
Finančno računovodstvo
Kontroling
Uporabniki
Zunanje ustanove
Notranji uporabniki
Standardi
Priznani računovodski
standardi (GAAP, IAS itd.)
Interni standardi in smernice
Poročanje
Pretekli podatki
Pretekli, načrtovani, ocenjeni,
napovedani podatki
Namen
Zadovoljevanje zakonskih
zahtev
Podpora vodenju podjetja in
odločanju
Kot vidimo se obe funkciji razlikujeta v
vseh štirih elementih, zato lahko pride
do konfliktnih situacij, če obe službi
združimo v eni. Gre namreč za drugačen način gledanja na podatke in zato
pogosto do nerazumevanja razlik v
prikazu podatkov. Tako lahko rečemo,
da sta finančno-računovodska in kontrolinška služba podporni službi, ki
uporabljata isto bazo podatkov, katere
obdelujeta in predstavljata na različne
načine in za različne potrebe.
Področja kontrolinga v SAP-u
Kontroling (v SAP-u je to modul CO)
je eden najpomembnejših modulov,
saj se vanj steka celotna integracija
iz vseh drugih pocesov oz. modulov.
Je pravzaprav integrator procesov.
Kontroling je bil eden prvih modulov,
ki jih je SAP razvil skupaj s finančnim
računovodstvom. Temelji na Plautovem (nemškem) konceptu kontrolinga in je bil kasneje dopolnjen z načeli
anglosaksonskega upravljalnega računovodstva (ang. management accounting). Modul kontrolinga predstavlja celovit sistem za spremljanje
vseh vidikov poslovanja, ki so potrebni za pravočasno in učinkovito odločanje. Sestavljen je iz več področij, ki
so prikazani na spodnji sliki.
Slika 1: Arhitektura in integracija
kontrolinga
med različnimi področji odražajo tokove stroškov in aktivnosti. Puščice
med kontrolingom splošnih stroškov
(CO-OM) in proizvodnim kontrolingom (CO-PC) kažejo pretok stroškov
med tema pomembnima deloma
kontrolinga v proizvodnih podjetjih.
Splošni stroški se razporejajo na proizvodne naloge kot režijski stroški.
Tako splošni kot proizvodni stroški
pa se prenašajo tudi v analizo donosnosti (CO-PA), kjer skupaj s prihodki tvorijo rezultat. Na ta način lahko
ugotavljamo, kako donosno je podjetje na posameznih zunanjih, tržnih
segmentih. Istočasno se vsi stroški in
prihodki odražajo na profitnih centrih, ki predstavljajo notranji vidik
uspešnosti po poslovnih enotah, ki so
lahko produktno, lokacijsko, funkcijsko ali kako drugače oblikovane. Drugi moduli (npr. prodaja, nabava, proizvodnja, osnovna sredstva, kadri itd.)
so v celoti integrirani s kontrolingom
in finančnim računovodstvom.
Ko uvajamo nov sistem celovitih rešitev za podporo vseh poslovnih procesov, moramo upoštevati visoko
stopnjo integracije sistema, kot je
SAP, in poslovne procese prenoviti
v skladu z vgrajenimi lastnostmi posameznih rešitev (modulov) ter zahtevami integracije. Sicer tvegamo,
da procesi ne bodo delovali pravilno
oz. optimalno, kar se bo slejkoprej
pokazalo v napačnih rezultatih v kontrolingu. Še posebej je to pomembno
v proizvodnih podjetjih, ki morajo
zagotoviti pravi pristop k izračunu
standardnih cen izdelkov in polizdelkov ter omogočiti pravilen obračun
proizvodnje. Glede na povezave in
tokove med področji in moduli, ki so
prikazani na sliki 1, je to zahtevna naloga, ki pogojuje sposobnost pogleda
od zgoraj navzdol, da skozi celoto
uskladimo njene sestavne dele. Oziroma drugače povedano, ta naloga
zahteva popoln pregled nad vsemi
informacijami, ki jih želimo pridobiti
v operativnem kontrolingu in ki bodo
služile kot podlaga za strateški kontroling, celovito poznavanje poslovnih procesov v nekem okolju in njihovih stičiščnih točk ter razumevanje in
obvladovanje funkcionalnih lastnosti
in integracije, ki nam jih ponuja sistem celovitih rešitev.
Če želimo torej vzpostaviti dober
strateški kontroling, ki bo v podporo
procesu odločanja na najvišjih ravneh
v podjetju, moramo sistem kontrolinga zasnovati tako, da bodo rezultati po profitnih centrih in segmentih donosnosti ter njihovih pokritjih
odražali bistvene informacije, ki jih
podjetje potrebuje. To pa pomeni,
da struktura profitnih centrov in pretok stroškov in prihodkov med njimi
odražata dejanske poslovne procese
v podjetju, ter da pokritja po tržnih
segmentih (le-ti morajo predstavljati
bistvene kombinacije karakteristik,
po katerih merimo rezultat na trgu)
vključujejo vse pomembne stroške
(neposredne in posredne), ki se nanašajo na določen tržni segment. Dobro postavljena zasnova kontrolinga
omogoča enakovredno spremljanje
vseh kategorij tako po načrtovanih
kot dejanskih vrednostih od najvišje
ravni do najnižjih podrobnosti.
Integracija kontrolinga v SAP-u
Operativni kontroling mora pri svojem delu uporabljati številne metode,
ki omogočajo čimbolj vsebinsko pravilno in natančno (ne pa pikolovsko!)
razporejanje stroškov na stroškovne
nosilce različnih vrst. Slika 2 prikazuje
glavne metode za razporejanje stroškov in druga orodja, ki se uporabljajo
v različnih komponentah kontrolinga
v sistemu SAP ERP.
Slika 2: Metode in orodja
v kontrolingu
Da bi dosegli pravilnost rezultatov, se
moramo zavedati visoke stopnje integracije poslovnih procesov v tako
kompleksnem sistemu, kot je SAP.
Prepletenost poslovnih procesov po-
gojuje tudi kompleksnost definicije
in vzdrževanja matičnih podatkov. V
proizvodnih podjetjih so še posebno
pomembni matični podatki materialov, ki nosijo številne, za mnoge procese potrebne atribute. Integracija, ki
najbolj vpliva na kontroling, zajema
naslednje module:
• Proizvodnjo (PP), kjer izvajamo
različne vrste kalkulacij, načrtovanje proizvodnih nalogov, obračun
proizvodnje z izračunom odmikov
in nedokončane proizvodnje itd.,
• Prodajo (SD), od koder prihajajo
prihodki, popusti, rabati, vkalkulirani stroški ipd. in se beležijo na
profitnih centrih ter segmentih
donosnosti,
• Nabavo (MM), kjer se knjižijo stroški na stroškovne objekte glede
na namen ter zaloge po profitnih
centrih in projektih,
• Osnovna sredstva (AA), kjer dodelimo osnovna sredstva pravim
stroškovnim mestom nalogom oz.
projektom glede na procese, kar
preko aktivnosti vpliva na kalkulacijo cen izdelkov,
• Vzdrževanje (PM), kjer stroški
vzdrževanja obremenjujo proizvodne linije oz. kapacitete ter druge
objekte oz. opremo za vzdrževanje,
• Projektni sistem (PS), kjer beležimo stroške razvoja novih izdelkov
oz. drugih projektov in njihov
vpliv na uspešnost oz. donosnost
profitnih centrov in segmentov
donosnosti,
• Kadri (HR) s stroški zaposlenih,
ki se preko aktivnosti razporejajo na proizvodnjo, vzdrževanje,
projekte itd.
Podlaga vsem tem povezavam je
dobro postavljena organizacijska
struktura (stroškovna mesta, profitni centri), ki odraža dejanski potek
poslovnih procesov in je v skladu z
organiziranostjo podjetja oz. se hitro prilagodi posameznim reorganizacijam, ki so dandanes zaradi dinamičnega okolja precej pogoste .
Zaključek
Vse, kar smo zgoraj na kratko povedali o bistvenih gradnikih kontrolinga lahko povzamemo v trditvi, da je
kontroling, tako operativni kot strateški, zelo pomembna funkcija v
vsakem resnem podjetju. Voditi ga
morajo visoko usposobljeni kadri, ki
razumejo tako delovanje posameznih področij kontrolinga, lastnosti
in funkcionalnosti izbranega sistema celovitih rešitev kot tudi in še
predvsem, poslovne procese in njihovo integracijo, ki se odraža skozi
kontroling.
Slika 2
PP SRBIJA
Projekt reorganizacije se nadaljuje
e-mail: natasa.segula@perutnina.eu
D
anes se veliko piše in govori
o organizaciji. Podjetjem vse
bolj postaja jasno, da so prav tu
še velike rezerve. Dobro organizirano podjetje bo namreč doseglo
večjo splošno uspešnost kot slabo
organizirano. Tu so še tudi druge
koristi dobre organizacije: dobro
organizirano podjetje bo vnaprej
spregledalo težave in probleme,
ki bi lahko nastali in lahko glede na to sprejme prave ukrepe
za akcije, s katerimi bi prestregli
nezaželene posledice bodočih
dogodkov. To pa je nemogoče če
v podjetju ne skrbimo posebej za
bodočnost na področju, na katerem podjetje posluje, kar pomeni,
da je potrebno preizkusiti videti v
neko daljno ali bližnjo prihodnost.
Pogled, usmerjen v prihodnost, ali
predvidevanje bodočih dogodkov ni samo predmet razmišljanja
preroških posameznikov. Predvidevanje prihodnosti je sistemsko
spremljanje gibanj in dogajanj v
okolju na določenem področju in
definiranje dogodkov prihodnosti
na tej osnovi.
Vse to je mogoče doseči le s sistematičnim delom, ki pomeni
zelo dobro organizirano zbiranje
ustreznih informacij in podatkov
ter pravilno sklepanje na tej osno-
vi. Tudi najboljše tehnologije nam
ne garantirajo uspešnega poslovanja, če vzporedno ne obstaja
tudi zelo dobra organizacija. Da se
vsega tega zavedamo tudi v Perutnini Ptuj, povedo projekti zadnjih
dveh let.
Po združitvi dveh hčerinskih družb
v Bosni v začetku leta, ki se jima
bo kmalu pridružilo še eno podjetje (postopki so že v teku), lahko
o združevanju poročamo tudi iz
Srbije. Tamkajšnje sodišče je namreč zadnji dan v mesecu maju,
dne 31.5.2011 izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se obstoječa
tri podjetja Perutnina Ptuj d.o.o.
Beograd, Tehnooprema d.o.o. in
Perutnina Ptuj – Topiko Ad združijo, tako da od junija dalje deluje
le še eno SKUPNO podjetje: PERU-
TNINA PTUJ – TOPIKO AD Bačka
Topola. Direktor skupnega podjetja je g. Franc Čelan.
Skupina Perutnina Ptuj s tem uresničuje zastavljeni cilj po optimizaciji organizacijske strukture in
izkoriščenju notranjih resursov.
#
POVZETEK REZULTATOV RAZISKAVE DOKTORSKE DISERTACIJE
Vpliv porekla izdelka na zaznano
vrednost blagovne znamke
e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu
V raziskavi doktorske disertacije
obravnavamo pomen zaznane
vrednosti blagovne znamke z
vidika percepcije slovenskih porabnikov. Z izvedeno stratificirano anketo
in opravljeno kvantitativno raziskavo
ugotavljamo povezave med poreklom
izdelka, elementi marketinškega spleta izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke izdelka. Poudarek je na
ugotovitvi, kako poreklo izdelka vpliva
na zaznano vrednost blagovne znamke izdelka in kakšen je njegov vpliv na
zaznano vrednost blagovne znamke v
primerjavi z izbranimi elementi marketinškega spleta izdelka. Doktorska disertacija predstavlja izgradnjo
strukturnega modela povezav med
poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke.
oziroma tujih (uvoženih) izdelkov. Namen raziskave je ugotavljanje povezav med poreklom izdelka in zaznano
vrednostjo blagovne znamke. Hkrati
smo primerjali vpliv izbranih elementov marketinškega spleta izdelka z
vplivom, ki ga ima poreklo izdelka na
zaznano vrednost blagovne znamke. Cilj raziskave je preveriti temeljno
tezo, ki je razvita skozi raziskovalne
hipoteze in evalvirati konceptualni
strukturni model povezav med poreklom izdelka in njegovim vplivom na
zaznano vrednost blagovne znamke
ter pri tem upoštevati tudi povezave
med vplivi elementov marketinškega
spleta na zaznano vrednost blagovne
znamke izbranega izdelka. Preučevali
smo način in moč povezav latentnih
spremenljivk v modelu.
Vpliv porekla izdelka na nakupni
proces odločanja porabnikov
Temeljna teza
P
$
Znano poreklo izdelka se je v mednarodnem raziskovanju izkazalo za
enega izmed dejavnikov razlikovanja
izdelkov in izbire porabnikov in s tem
tudi konkurenčnosti izdelka. Raziskovanje vpliva porekla izdelka na obnašanje porabnikov v nakupnem procesu
odločanja se kot predmet preučevanja
pojavlja pri različnih avtorjih od začetka druge polovice dvajsetega stoletja.
Vzroki, zakaj poreklo izdelka vpliva na
nakupno odločitev, so raznovrstni: obsegajo poznavanje izdelčne skupine
ter znanje o določeni državi. Sodobni
porabniki izbirajo med mnogimi izdelki, ki so izdelani v različnih državah in
celo njihovimi regionalnimi deli. Odzivi porabnikov na to dejstvo so različni
in odvisni od značilnosti in prepričanja
posameznika ter drugih objektivnih
zunanjih vplivov. V nekaterih primerih
je poreklo izdelka temelj za zaznavo
boljše ali slabše kakovosti izdelka. Na
splošno ljudje radi ovrednotijo izdelke iz lastne države bolje kot tuje, in
izdelke iz razvitih držav bolje kot tiste
iz manj razvitih. S tem postane podatek o poreklu izdelka pomembna
informacija v procesu porabnikovega
vrednotenja in v kasnejši fazi nakupne
odločitve. Podjetjem se tako postavlja
ključno vprašanje, ali pri svojih blagovnih znamkah izpostaviti poreklo
izdelka.
Namen in cilji raziskave
Predmet našega preučevanja so piščančji izdelki na slovenskem trgu
izdelkov široke potrošnje, kjer lahko
zasledimo pestro izbiro uvoženih piščančjih izdelkov uveljavljenih blagovnih znamk. Za porabnike, ki so od
dneva vstopa Slovenije v Evropsko
unijo soočeni z veliko izbiro blagovnih
znamk in njihovih izdelkov, pa predstavljajo relativno novost. Za marketinške managerje je pomembno, da
poznajo stališča in obnašanje porabnikov v zvezi z nakupovanjem domačih
Temeljna teza raziskave se glasi: poreklo izdelka ima vsaj tako statistično
značilen vpliv na zaznano vrednost
blagovne znamke kot izbrani elementi marketinškega spleta (oglaševanje,
izdelek, distribucija in cena).
K oblikovanju temeljne teze raziskave je pripomoglo preučevanje,
da ima poreklo izdelka, ob naraščajočem zavedanju lastne nacionalne
in kulturne identitete porabnikov,
statistično značilen vpliv na zaznano
vrednost blagovne znamke. Ugotavljamo, da učinek porekla izdelka v
splošnem deluje z drugimi vhodnimi
spremenljivkami, kot so poznavanje
izdelka, značilnosti porabnika, značilnosti države, nacionalna pripadnost
in domoljubnost. Naštete vhodne
spremenljivke vplivajo na zaznavanje
vrednosti blagovne znamke izdelka in
nakupne odločitve porabnika. Informacija o poreklu izdelka vpliva na porabnika v procesu vrednotenja izdelka
in njegove blagovne znamke glede na
njegovo zaznano poreklo. Pozitivna
podoba države porekla izdelka v očeh
porabnika vpliva na njegovo nakupno
odločitev in višjo zaznano vrednost
blagovne znamke.
preučevane blagovne znamke piščančjega izdelka domačega (slovenskega) porekla statistično značilno višja
kot zaznana vrednost te blagovne
znamke piščančjega izdelka, ki ni domačega porekla (primerjava razlike s
Hrvaško) ter hipotezo H1c, ki preverja
različne geografske ravni porekla izdelka (kot so regija/država/širše geografske entitete) na podlagi katerih
lahko porabniki vrednotijo izdelke.
Poleg omenjenih hipotez v zvezi s poreklom izdelka smo v raziskavi preverjali tudi druge hipoteze, ki se nanašajo
na povezavo elementov marketinškega spleta izdelka in njihovega vpliva na
zaznano vrednost blagovne znamke.
Za vsak element marketinškega spleta izdelka je v nadaljevanju izpeljana
hipoteza, pri čemer se vse nanašajo
na Slovenijo kot domicilno državo in
na piščančji izdelek izbrane blagovne
znamke (slika 1).
H2: Ugodnejše kot je razmerje med
ceno in kakovostjo piščančjega izdelka, višja je zaznana vrednost blagovne
znamke izbranega izdelka.
H3: Obstaja pozitivna povezava med
kakovostno distribucijo izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke.
H4: Dober okus in ostale dobre lastnosti piščančjega izdelka pozitivno
vplivajo na zaznano vrednost njegove
blagovne znamke.
H5: Kakovostno oglaševanje pozitivno
vpliva na zaznano vrednost blagovne
znamke.
Na temelju pregleda literature s področja razvoja marketinškega spleta
izdelka, nakupnega procesa obnašanja porabnikov, porekla izdelka in
zaznane vrednosti blagovne znamke
izdelka ter ob upoštevanju raziskovalno – strokovnega dela pri upravljanju
blagovne znamke piščančjih izdelkov
smo zasnovali konceptualni model
povezav, ki ga prikazuje slika 1.
Slika 1: Shematski prikaz hipotez in
konceptualnega modela
Hipoteze
Z namenom testiranja temeljne teze
raziskave so uporabljene v nadaljevanju navedene hipoteze, ki so preverljive v praksi, izražajo odnose med spremenljivkami in so empirično testirane
s statističnimi metodami in metodami
multivariatne statistične analize.
Hipoteza H1a, ki temelji na temeljni
tezi raziskave, predpostavlja pozitivno povezavo med domačim poreklom
piščančjega izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke izbranega
izdelka pri porabnikih.
V raziskavi smo v zvezi s poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne
znamke preverili tudi hipotezo H1b, ki
predpostavlja, da je zaznana vrednost
Vir: Vukasović 2010
V konceptualnem modelu so kot neodvisne (eksogene) spremenljivke na
osnovni predhodno izvedenih raziskav
v literaturi in izvedene kvalitativne
analize določene naslednje latentne
spremenljivke: dobri oglasi (oglaševanje), dober izdelek (izdelek), založenost prodajnega mesta (distribucija),
dobra cena (cena) in pomembnost
slovenskega porekla (poreklo). Kot
odvisna (endogena) spremenljivka pa
je določena vrednost blagovne znamke (vredBZ).
V konceptualni model smo vključili izbrane elemente marketinškega spleta. Njihov vpliv na zaznano vrednost
blagovne znamke izdelka smo preverjali v kvantitativni raziskavi. Konceptualnemu modelu smo dodali še poreklo izdelka, in sicer z namenom, da
smo preverili kako velik in statistično
značilen vpliv ima poreklo izdelka na
zaznano vrednost blagovne znamke
izdelka v primerjavi z izbranimi elementi marketinškega spleta. Vplive
med omenjenimi dejavniki smo preučevali v kvantitativni raziskavi, z izgradnjo strukturnega modela povezav pa
smo prispevali k bazi znanja na obravnavanem področju.
Anketni vprašalnik
Za zbiranje podatkov kvantitativne
raziskave je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Glede na način
izvajanja je bil izbran vprašalnik, ki je
bil uporabljen v pogovoru z anketiranci z metodo osebnega anketiranja na
terenu. Anketni vprašalnik je vključeval štiri vsebinske sklope: ocenjevanje elementov marketinškega spleta
izdelka izbranih blagovnih znamk,
ocenjevanje zaznane vrednosti analiziranih blagovnih znamk, ocenjevanje
kazalnikov porekla izdelka blagovnih
znamk ter ugotavljanje preference
ankteriranih porabnikov glede porekla
izdelka blagovne znamke ob upoštevanju vpliva porekla izdelka na nivoju
države. Analizirali smo vpliv držav Slovenija in Hrvaška na primeru izbrane
blagovne znamke, ki se proizvaja tako
v Sloveniji kot na Hrvaškem. Anketiranci so svoje preference izbora blagovne znamke slovenskega oziroma
hrvaškega porekla ocenjevali na petstopenjski merski lestvici, pri čemer
ocena 1 pomeni »sploh ne velja« za
izbrano trditev, medtem ko ocena 5
pomeni »popolnoma velja« za izbrano trditev.
Opis vzorca
Stratificiran vzorec kvantitativne raziskave, N=574, predstavljajo prebivalci
Republike Slovenije, stari od 18 do 65
let, ki vsaj enkrat mesečno konzumirajo sveže perutninske salame in poznajo izbrano blagovno znamko vsaj
po imenu. Glede na metodo izbora
gre za tristopenjski, proporcionalen
in stratificiran vzorec. Vzorec je reprezentativen glede na starost, spol,
regijo in tip naselja.
Uporabljene statistične metode
Pridobljene primarne anketne podatke kvantitativne raziskave smo analizirali z ustreznimi uni- in bivariatnimi
ter multivariatnimi metodami obdelave podatkov s pomočjo statističnega programa SPSS in LISREL. Ključne
značilnosti podatkov so izražene s pomočjo metod opisne statistike.
Preverjanje strukturnega
modela povezav med
poreklom izdelka in zaznano
vrednostjo blagovne znamke
V nadaljevanju prikazujemo povzetek rezultatov strukturnega modela
za piščančjo salamo izbrane blagovne znamke, pri čemer so z elipsami
prikazane latentne spremenljivke. Na
puščicah med elipsami prikazujemo
moč povezav, ki so bile izračunane
s pomočjo programa LISREL. Izjema
je le skrajno desna puščica z vrednostjo 0,34, ki ne kaže na moč povezave, temveč na nepojasnjeno varianco
spremenljivke zaznane vrednosti blagovne znamke (vredBZ).
To je tisti del variance zaznane vrednosti blagovne znamke, ki je ni možno pojasniti s spremenljivkami na
levi strani slike. Neodvisne latentne
spremenljivke oglaševanje, izdelek,
distribucija, cena in poreklo pojasnijo
kar 66 % variance zaznane vrednosti
blagovne znamke (= 1 - 0,34 = 0,66
= 66 %), kar je relativno zadovoljiva
pojasnjena varianca.
Slika 2: Strukturni model povezav za
preučevano blagovno znamko
Na podlagi predstavljenih rezultatov je za izbrano blagovno znamko
možno ugotoviti, da poreklo izdelka
sicer nima največjega vpliva na zaznano vrednost blagovne znamke,
vendar pa kljub temu vpliv ni zanemarljiv, oziroma je celo nekoliko
večji od vpliva cene in oglaševanja
(tabela 1).
Tabela 1: Prikaz statističnih izračunov
t-testa za izbrano blagovno znamk
V raziskavi smo testirali medsebojna
razmerja več dejavnikov hkrati. Tako
smo s kvantitativnimi metodami
iskali odgovore na vprašanje, kako
močno in na kakšen način (neposredna in posredna povezava) so posamezni dejavniki v modelu zaznane
vrednosti blagovne znamke piščančje salame povezani. Raziskali smo,
kateri dejavniki vplivajo na zaznano
vrednost blagovne znamke piščančje salame in kako močni so omenjeni vplivi.
Sklep
Raziskovalni problem temelji na
ugotavljanju povezav med poreklom izdelka, elementi marketinškega spleta izdelka in zaznano
vrednostjo blagovne znamke izdelka. Čedalje več podjetij, predvsem v
razvitejših gospodarstvih, se zave-
Povezava
t-statistika
oglaševanje  vrednost B.Z.
0,72 
izdelek  vrednost B.Z.
9,26 
distribucija  vrednost B.Z.
6,46 
cena  vrednost B.Z.
2,06 
poreklo  vrednost B.Z.
2,62 
Opomba: B.Z. pomeni blagovna
znamka. Če je ÷I t I > 1,65 je povezava
statistično značilna ()
Vir: Vukasović 2010
Opravljene statistične analize z gotovostjo potrjujejo hipoteze H1a, H1b,
H2, H3 in H4. Hipotezo H5 ni možno
da pomena vrednosti izdelka in njegove blagovne znamke za porabnike, zato poskušajo čim natančneje
ugotoviti, kakšna je vrednost njihovih izdelkov in blagovnih znamk.
S tem védenjem namreč ustvarjajo
pomembne konkurenčne prednosti
pred podjetji, ki ne poznajo vrednosti svojih izdelkov in blagovnih
znamk za porabnike.
Rezultati raziskave so kljub svojim
teoretično-konceptualnim in empiričnim prispevkom na izbranem
primeru blagovne znamke izdelka
delček v celotnem mozaiku preučevanja povezav med elementi marketinškega spleta, poreklom in zaznano vrednostjo blagovne znamke
izdelka. Odprtih tem in priporočil za
prihodnje raziskave je še veliko. Podrobneje so navedene v doktorski
disertaciji.
V primeru intervalnih podatkov so za
analizo uporabljeni povprečje, standardni odklon in analiza variance.
Linearne povezave med izbranimi
spremenljivkami smo ugotavljali s pomočjo koeficienta korelacije. Večina
hipotez H1a, H2, H3, H4, H5 je bila testirana s pomočjo strukturnih modelov s statističnim programom LISREL.
Pri testiranju so bili opravljeni t-testi,
s katerimi smo preverili, če so povezave med latentnimi spremenljivkami statistično značilne oziroma, če
veljajo tudi za proučevano populacijo
in ne le za proučevani vzorec (v kolikor so bile absolutne vrednosti ÷ t÷ >
1,65) ter različni testi prileganja modela podatkom: RMSEA (Root mean
square error of approximation), NFI
(Normed fix index), CN (Critical N),
RMR (Root Mean Square Residual),
GFI (Goodness of fit index). S pomočjo eksploratorne faktorske analize
smo poskušali ugotoviti, če obstajajo
določeni skupni dejavniki (faktorji),
s katerimi je mogoče pojasniti, kako
poreklo in izbrani elementi marketinškega spleta izdelka vplivajo na
zaznano vrednost blagovne znamke
izdelka. Konceptualni model, povezave v modelu in hipoteze H1a, H2,
H3, H4 in H5 smo preverili s pomočjo
modeliranja z linearnimi strukturnimi
enačbami in tako preverili skladnost
teoretično zastavljenega konceptualnega modela z empiričnimi podatki.
vrednost ÷ t÷ >1,65. Slednja kaže na
več kot 95 % gotovost sklepanja iz
vzorca na populacijo.
Kriteriji zanesljivosti modela: RMSEA=0,077, NFI=0,97, CN=186, std.
RMR=0,039, GFI=0,93
potrditi oziroma pri tej hipotezi ni
možno ničesar z gotovostjo sklepati
iz vzorca na populacijo.
Vir: Vukasović 2010
Ugotovitve testiranja
glavne teze in hipotez raziskave
Iz levega dela slike 2 je razvidno, da
so elementi marketinškega spleta
med seboj zelo povezani (oglaševanje, izdelek, distribucija in cena).
Najmanjša moč povezanosti je 0,34.
Izmed omenjenih elementov marketinškega spleta sta s poreklom najbolj povezana izdelek (0,35) in cena
(0,26), nekoliko manj pa oglaševanje
(0,22) ter distribucija (0,15).
Glede na rezultate prikazane v strukturnem modelu povezav za izbrano
blagovno znamko ugotavljamo, da
ima poreklo statistično značilen vpliv
na zaznano vrednost blagovne znamke. Vpliv porekla na zaznano vrednost
blagovne znamke je sicer manjši od
vpliva izdelka in distribucije. Kljub
temu pa je vpliv porekla blagovne
znamke večji od vpliva cene in oglaševanja na zaznano vrednost izbrane
blagovne znamke. Na podlagi navedenega je možno glavno tezo raziskave potrditi, saj ima poreklo izdelka
vsaj tako statistično značilen vpliv na
zaznano vrednost blagovne znamke
kot izbrani elementi marketinškega
spleta izdelka.
Iz desnega dela slike 2 je razvidno,
da imata največji vpliv na zaznano
vrednost blagovne znamke izdelek
(0,51) in distribucija (0,29). Ostali
elementi marketinškega spleta imajo
manjši vpliv, pri čemer ima poreklo
izdelka nekoliko večji vpliv (0,08) kot
ga imata cena (0,06) in oglaševanje
(0,03). Da ima oglaševanje relativno
nizek vpliv na zaznano vrednost blagovne znamke, je razumljivo, glede
na to, da je izbrana blagovna znamka
že uveljavljena zrela in ugledna blagovna znamka.
Pri že uveljavljenih zrelih blagovnih
znamkah oglaševanje pozitivno vpliva na prodajne rezultate. Na samo
vrednost izbrane blagovne znamke,
ki je že relativno visoka, pa predvidevamo, da ne more bistveno vplivati.
Glede na rezultate raziskave ugotovimo, da med latentnimi spremenljivkami v strukturnem modelu obstajajo
povezave, ki so statistično značilne
pri÷ t÷ > 1,65. Torej lahko potrdimo
utemeljenost postavljenih hipotez.
Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da smo temeljno tezo in
večino od zastavljenih hipotez potrdili in sprejeli. Vsi sklepi temeljijo na
prikazanem strukturnem modelu na
sliki 2 in na t-testu statistične značilnosti, ki ima pri vseh sprejetih sklepih
V raziskavi smo s statističnim programom za modeliranje z linearnimi strukturnimi enačbami LISREL
evalvirali teoretično konceptualno
zastavljen strukturni model povezav med poreklom izdelka in zaznano vrednostjo blagovne znamke. Ugotovili smo, da ima poreklo
izdelka vsaj tako statistično značilen vpliv na zaznano vrednost
blagovne znamke izdelka, kot
izbrani elementi marketinškega
spleta izdelka.
Na podlagi predstavljenih ugotovitev lahko potrdimo teoretičnokonceptualno domnevo, da je poreklo izdelka spremenljivka, katero
management v živilskopredelovalnih podjetjih v procesu snovanja
strategije upravljanja blagovne
znamke ne sme zanemariti. Priporočljivo je, da se v procesu upravljanja blagovne znamke poreklu
izdelka posveča enake pozornosti
kot oblikovanju in razvoju novih
izdelkov, načrtovanju marketinških
poti (distribuciji), oglaševanju in
oblikovanju cen. Ob tem pa je potrebno upoštevati specifičnost izdelkov široke potrošnje.
Vir:
Vukasović, T. 2010. Model povezav
med poreklom izdelka in zaznano
vrednostjo blagovne znamke.
Doktorska disertacija. Koper:
Fakulteta za management Koper.
%
SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA
Marketing - odgovornost
za dobiãek in rast
e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu
nosti na potrošnika, marketinški funkciji
v roke potiska zgodovinsko priložnost,
da si (do)končno zgradi svojo pozicijo
in pomen znotraj organizacij ter se tako
postavi ob bok tradicionalno vodilnim
funkcijam v organizacijah, kot so finance,
razvoj ali proizvodnja. Bodimo hitri, prilagodljivi in drzni. Marketing naj bo motor
podjetja.''
N
ajvečji marketinški dogodek v Sloveniji, ki vsako leto privabi številne
domače in tuje tržnike, agencije,
raziskovalce, prodajnike ter direktorje,
je 17. in 18. maja v Portorož privabil prek
500 udeležencev.
&
Razprave so se vrstile predvsem okoli vprašanja, kako je trženje odgovorno
za trajno uspešnost podjetja, kakšna je
vloga trženja pri ustvarjanju dobička ter
kako naj se marketing povezuje z drugimi procesi v podjetju.
Toni Balažič, predsednik uprave Žita, d.
d., in predsednik programskega sveta
letošnje 16. SMK je že pred začetkom
konference poudaril, da je dobiček nujno
potreben za razvoj podjetij. »Nova situacija, zaradi njene temeljne osredotoče-
Med tujimi govorci so na konferenci
predstavili svoje primere:
• dr. Dirk Buchta,
PricewaterhouseCoopers: Marketing:
odgovornost za dobiček in rast pogledi in izkušnje PwC
• Andreas Peter Tiefengraber, Arthur
D. Little Austria, Principal: Marketing:
odgovornost za dobiček in rast pogledi in izkušnje A. D. Little
• Andreas-Christoph Hofmann, direktor
komuniciranja za blagovno znamko
BMW: Trženje je poslovna filozofija,
njegova odgovornost sta dobiček in
rast - pogledi in izkušnje BMW
• Roel Annega, direktor marketinga,
Coca-Cola, osrednja in južna Evropa:
Trženje je poslovna filozofija, njegova
odgovornost sta dobiček in rast pogledi in izkušnje Coca-Cola
• Gerd Leonhard, The Futures Agency:
Trendi v trženju in usmeritve za
povečano uspešnost podjetja
Govorci iz različnih uglednih mednarodnih podjetij so si bili enotni, da marke-
ting usmerja podjetje k iskanju višjih dobičkov, skrbi za potrošnike, k prodajanju
dodatne vrednosti produktov in storitev
ter k izboljšanju promocijskih aktivnosti,
kar naj bi bili pomembni elementi za doseganje višjih dobičkov in rasti podjetja.
Dirk Buchta je poudaril, da k doseganju
uspeha na trgu povezujejo: usmerjenost k
potrošnikom, upravljanje blagovnih znamk,
inovativno ustvarjanje vrednosti, upravljanje tržnih poti, upravljanje blagovnih skupin, in kompleksna ponudba izdelkov.
Roel Annega, Coca-Cola je s prepričljivim nastopom jasno pokazal, zakaj je
Coca – cola že 125 let zgodba o uspehu.
Ključ za uspešno trženje v prihodnosti bo
uspešno združevanje različnih medijev,
pri čemer bodo družbeni mediji na prvem mestu. Na trženje je potrebno gledati kot na investicijo in ne kot strošek.
Uspešni tržniki jutrišnjega dne bodo po
njegovem mnenju tisti, ki bodo znali svoje potrošnike nagovoriti na inovativen in
poseben način. Ob tem je napovedal, da
je cilj multinacionalke, ki je že prisotna
v 206 državah, do leta 2020 podvojiti
poslovanje, pri čemer bodo v središču
njihova prizadevanja. Coca – cola vlaga
v marketing 10% od dobička podjetja.
Andreas – Christoph Hoffmann BMW je
poudaril, da je v ospredju njihove pozornosti potrošnik in zadovoljitev njegovih
potreb, ki so precej drugačne kot v preteklosti, k čemur so močno pripomogla tudi
družbena omrežja. Konkreten primer ne
le dobre prakse, ampak dobro zastavljenega trženja, pa smo spoznali na primeru Cedevite. Pred nekaj leti so se soočali
s težavami, saj se potrošnikom ni ljubilo
piti Cedevite, ker jo je treba mešati. Z
uspešnim marketingom pa so ta napor
spremenili v ritual. Andreas Peter Tiefengraber je poudaril, da trženje nagovarja
želje potrošnikov. Z racionalnega prehajamo na emocionalno. Težko je najti racionalne argumente, zakaj bi nekdo kupil ročno uro, ki stane celo premoženje.
Dodal je, da vloga trženja ni v tem, da bi
izpolnilo zahteve potrošnika, temveč da
izpolnjuje njegove želje, kako se približati zaželenemu življenjskemu stilu. Da
bo trženjska funkcija uspešna, jo mora
podjetje obravnavati kot povezujoč trajni
proces, ki vpliva na vsa področja in oddelke v podjetju. Za uspeh v hudi konkurenci
je pomembno biti vedno korak spredaj in
ponuditi potrošnikom to, kar potrebujejo, in sicer po pravi ceni. V okrogli miza
s kandidati za marketinškega direktorja/
direktorico leta 2011 so sodelovali: Mojca Avšič, Mercator, Aljaž Podlogar, Eta in
Tina Tomažič, Fructal. Nagrado za marketinško direktorico leta 2011 je prejela
Mojca Avšič iz Mercatorja.
Vsi govorniki na 16. Slovenski marketinški konferenci so poudarili, da so osnova
sprejemanja tržnih odločitev tržne raziskave in potrošniki. Odločanje ''na pamet'' ne prinaša uspeha na trgu.
ŠKRATOVE DELAVNICE
Ustvarjali smo na uricah
Poli v centru Ljubljane
e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu
dedke in babice. Poudarek meseca je
bil na odkrivanju novih materialov ter
izdelavi zanimivih in uporabnih pripomočkov za prosti čas.
V sodelovanju s Perutnino Ptuj in
blagovno znamko Poli smo pripravili POLI delavnice za zabavo in sprostitev v prostem času: s Poli poletimo v nebo, s Poli na ribičijo, Poli
kolesarji, izdelaj Poli vetrnico, s Poli
si poslikamo obraz, ustvarim si Poli
torbico in Poli slonček za srečo.
V
sako soboto in nedeljo smo v
mesecu maju skupaj ustvarjali
na Škratkovih uricah Poli v centru
Ljubljane, pred kavarno Tromostovje.
Mesec maj je škratek posvetil prostemu času in tako pripravil zelo zabavne in inovativne ustvarjalne delavnice za otroke, stare 3 do 10 let, starše,
Obisk delavnic je bil odličen, saj
je v maju aktivno v delavnicah sodelovali okrog 800 otrok. Otroke
in obiskovalce je v delavnice vabil
tudi slonček Poli pate, ki je bil prava
atrakcija v centru Ljubljane. Zraven
letakov Poli je otrokom delil simbolična Poli darila in jih presenetil s
Poli snackom.
Ste za
majhno norost?
Lepo je biti nor na Poli, še lepše pa je biti nor kar na življenje samo. Zato
bi si vsaj občasno vsi morali privoščiti kakšno majhno norost. Nekaj, kar
razbije rutino vsakdana in požene adrenalin po krvi. Naj bo brezplačen
obisk Vodnega zorbinga Poli začetek vaših majhnih norosti. Pohitite, saj je
število brezplačnih vstopnic omejeno.
Dogajanje: vsak dan od 10. julija do 31. avgusta 2011
Lokacije: Kopališče (plaža) Žusterna Koper, Camping Šobec Lesce
in Grajsko kopališče Bled.
Brezplačne vstopnice za vodni zorbing dobite v službi strateškega
marketinga Perutnine Ptuj.
Strateški Marketing
ŽOGARIJA 2011
Ko igra in ustvarja mularija
Z blagovno znamko Poli smo se že drugo leto vključili
v družbeno odgovorni projekt Žogarija 2011.
e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu
ogarija je namenjena otrokom v starosti od osem do dvanajst let.
V sproščenem in pozitivnem vzdušju otroci osnovnih šol tekmujejo
v nogometni igri 3 na 3, spretnostnih štafetnih igrah, ustvarjalnih likovnih
delavnicah in pripravi hitrega zdravega energijsko polnega in bogatega obroka.
Žogarija je v letu 2011 privabila k sodelovanju 52 osnovnih šol. Dogodki so se
odvijali na 10 lokacijah, in sicer v Kopru, Novi Gorici, Ptuju, Mariboru, Brežicah,
Postojni, Jesenicah, Lendavi in v Ljubljani. Finalna prireditev je bila izvedena
4. junija v Velenju. Poli je vse udeležence presenetila s simboličnimi darili in
priznanji. Na finalni prireditvi v Velenju pa še z medaljami in pokali. Prireditve
so potekale v mestnih jedrih, tako da so si jih ogledali tudi naključni obiskovalci.
Celotno dogajanje posamezne prireditve ujame objektiv kamere in tako
nastane polurna istoimenska oddaja.
Î
Poslikave vozil
V Prištini Poli taxi, v Skopju Poli avtobus, na slovenskih cestah dostavna vozila Poli in Poli avtobus v novi preobleki.
'
e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu
Na slovenskih cestah boste opazili dostavna vozila Poli v novi preobleki.
V Prištini vas bo popeljal Poli Taxi.
N
a ulicah Prištine jih je težko zgrešiti. Govorimo o 6 Poli taxijih.
Londonski model in rumena barva Poli jih naredita prepoznavne
in atraktivne. Oglaševanje na javno prevoznih sredstvih
v Prištini dopolnjuje povečan obseg prodajno-marketinških
aktivnosti, ki smo jih na Kosovu pričeli intenzivneje
izvajati v letu 2011.
Odzivi zvestih potrošnikov izdelkov Poli
POZDRAVLJ
ENI,
Skupaj z naš
imi odgovori
, na vprašan
še zahvalo,
je pretekleg
za vaše nag
a meseca va
rade, ki jih p
sodelovanja
m pošiljamo
ošiljate. Želim
z vami. Vsake
o
vam povedat
g
dežnikov, n
i, da smo ze
ahrbtnikov in a darilca se zelo razvese
lo veseli
limo, najbolj
odsevnih bre
pridno upora
pa smo se ra
zrokavnikov.
bljamo v de
zveselili
Dežnike in o
ževnih ali m
gremo na ka
dsevne brezr
eglenih dne
k izlet ali po
h, nahrbtnik
o
kavnike
hof.
V zahvalo va
e pa napoln
m pošiljamo
imo kadar
nekaj fotog
Na koncu pa
rafij.
se še vam e
nkrat zahva
iz vaše stran
ljujemo za vs
i.
a lepa in pri
jetna presen
ečenja
Lep pozdrav!
Otroci iz vrtc
a Majšperk,
skupina »M
UCE« s Tatja
no in Heleno
.
Po ulicah Skopja vas bo popeljal Poli avtobus,
prav tako ga boste srečali na ljubljanskih
mestnih ulicah.
OGLAŠEVALSKA KAMPANJA
Nori rekordi Poli in ‰tevilka 1 v Evropi
e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu
Gigant plakat Poli št. 1 v Evropi
Prenovljena vstopna stran www.poli.si in komunikacija dogodka 9. Poli maraton
K
aj pravite na skok s 25 metrov višine v samo 60-centimetrski škaf?
Ali pa na preboj zvočnega zidu s kolesom na raketni pogon?
Ali bo našim junakom uspelo, lahko izveste v novi oglaševalski kampanji
Poli številka 1 med piščančjimi klobasami v Evropi.
Oglaševalsko kampanijo Poli rekordi s povezavo na Poli številka 1 med
piščančjimi klobasami v Evropi smo pričeli 20. maja na trgih Slovenija,
Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Tekmovanja so vedno popularna
in marsikdo bi rad postal številka 1 v Evropi. Tako kot je Poli. Zato smo
Poli postavili ob bok vsem norim, smešnim in zanimivim poskusom
biti številka 1 v Evropi.
Aktivnosti so osredotočene na oglaševanje na TV (tv oglasa ''Skok''
in ''Kolesar''), gigant plakatih, internetu s poudarkom na prenovi spletne
strani, nagradni igri in vzpostavitvi facebook strani, dogodkih
na prodajnih mestih ter izbranih tiskanih medijih. Izvedbo
komunikacijskih aktivnosti Poli rekordi planiramo do konec leta 2011.
Ohranili bomo kontinuiteto v oglaševanju ter povezali masovno
oglaševanje s prodajnim mestom ter z največjim Poli dogodkom,
že devetim Poli maratonom.
Sodeluj in
ni št.1
potusdti a
ti!
Gigant plakat z najavo dogodka 9. Poli maraton
POLI - PONOSNI SPONZOR
Soustvarjali smo 10. Cici umetnije
e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu
V imenu sponzorja Perutnine Ptuj in blagovne znamke je na zaključni prireditvi govorila dr. Tina Vukasovič, vodja blagovne znamke Poli.
Z
aključene so 10. Cici umetnije - praznik otroške likovne
ustvarjalnosti. Natečaj Cici umetnije je največji likovni natečaj na
državni ravni, na katerem sodelujejo predšolski otroci in otroci
iz prvega triletja osnovne šole. Cici umetnije so praznik
otroške likovne ustvarjalnosti.
Ustvarjalno okolje, prijazno in varno vzdušje v vrtcih, šolah in v družini
spodbuja otroka k odprtosti in želji po ustvarjanju.
Natečaj 10. Cici umetnije je potekal v vrtcih in osnovnih šolah.
Čestitka vsem udeležencem natečaja,
objavljena v zaključnem biltenu
10. Cici umetnij
Odziv je bil nad pričakovanji, saj se je na natečaj prijavilo kar dvakrat
več izdelkov v primerjavi s prejšnjimi natečaji. Skupno se je prijavilo
okrog 4.800 umetnij. Strokovna žirija je izbrala 130 del za zaključno
razstavo in med njimi 14 najboljših del, ki so bila nagrajena.
Otroški vrtec Ajdovščina, reviji Ciciban in Cicido ter Mladinska knjiga
založba so ob zaključku natečaja pred Slovenskim etnografskim
muzejem v Ljubljani priredili slavnostni dogodek z odprtjem razstave
ter podelitvijo nagrad vsem nagrajenim otrokom
in mentoricam.
PERUTNINA PTUJ - PIPO ČAKOVEC
Poli - Superbrands Croatia 2010
e-mail: milena.horvat@perutnina.hr
S
uperbrands Croatia 2010 uvrstio je POLI je među vodeće robne marke
u Hrvatskoj. Proces glasovanja organiziran je i nadgledan od strane
organizacije Superbrands, globalnog branding autoriteta koji provodi
promociju i imenovanje najjačih robnih marki u 86 zemalja svijeta. Glasovi
stručnog vijeća ove godine upotpunjeni su glasovima više od 23.000 potrošača
što daje dodatnu važnost rezultatima.
Tijekom veljače na hrvatskom tržištu Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec organizirala
je promociju Poli Superbrands Croatia 2010. Marketinška podrška uključivala je
promociju u medijima (print, jumbo plakati), oznaku Superbrands Croatia 2010
na svim Poli proizvodima te objave na www.poli.com.hr.
Superbrands Croatia 2010 još jedna je potvrda kvalitete Poli-a.
SPONZORSTVO
DONACIJA
Srce moje voli,
rukomet i poli!
Dru‰tveno odgovorna tradicija
Perutnine Ptuj - Pipo âakovec
se nastavlja
e-mail: milena.horvat@perutnina.hr
e-mail: milena.horvat@perutnina.hr
P
erutnina Ptuj–Pipo Čakovec
10.6. 2011. donirala je Prvoj
gimnaziji Varaždin prijenosno
računalo i projektor u vrijednosti
10.000 kn i tako ponovno pokazala svoju tradicionalnu društvenu
odgovornost. »Uspješna poduzeća
moraju poštivati potrebe okoline u
kojoj djeluju i tako pokazati da su u
društvu prisutna s konkretnim djelima, a ne samo rječima.
U
z slogan »Srce moje voli, rukomet i Poli« u Čakovcu je od
2. do 4. 6. održana Završnica
prvenstva Hrvatske u rukometu za
dječake rođene 2000. i mlađe. Organizator je bio RK »Infostar«, a
zlatni sponzor Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec. Sport danas nije samo
oblik razbibrige, može biti i zanimanje. Hrvatski rukomet jedan je
od najjačih na svijetu što utječe na
masovnost u rekreativnim ligama,
među profesionalcima, ali i rukometnim podmlatkom.
Najveći uspjesi hrvatske rukometne reprezentacije su dva olimpijska
zlata, svjetsko zlato, tri svjetska srebra, dva europska srebra i europska
bronca. Hrvatska je u posljednjih devet velikih natjecanja, na svjetskim
i europskim prvenstvima i Olimpijskim igrama, devet puta igrala u polufinalu. Od osamostaljenja, ukupno
je dvanaest puta bila među četiri
najbolje reprezentacije, a osvojila je
devet medalja.
U Čakovcu se tih dana okupilo gotovo 400 djece iz cijele Hrvatske. Ovi
mladi rukometaši već su dokazali da
spadaju u hrvatski rukometni vrh.
Njihovi najveći uspjesi tek dolaze.
Uzori su im oni koji su u rukometu
ostavili poseban pečat: Balić, Do-
miniković, Džomba, Goluža, Kaleb,
Lacković, Losert, Matošević, Metličić, Šola, Špoljarić, Šprem, Vori, Vuković i Zrnić. Čestitamo im na upornosti, sportskom srcu i radišnosti
jer takvi rezultati ne dolaze sami od
sebe. Posljedica su napornog rada,
velikog odricanja, ali i talenta koji se
u dječjim godinama može izbrusiti
do pravog, sjajnog dijamanta. Prehrana je važan čimbenik sportskog
života i uspjeha.
Zato smo u Perutnini Ptuj – Pipo
Čakovec odlučili poduprijeti završnicu prvenstva Hrvatske u rukometu za dječake 2000. i mlađe. Tijekom turnira natjecatelje je pratio
POLI kojeg djeca, baš kao i rukomet, jako vole.
Osim natjecanja, djeca su uživala i
u brojnim aktivnostima koje im je
omogućio organizator. Na otvaranju nastupio je dječji zbor Štigleci.
Svi zajedno otpjevali su Poli pjesmicu koja je postala himna i »zaštitni
znak« Prvenstva. Najboljeg pjevača
Poli pjesme Poli je nagradio vrijednim poklonom. Organiziran je i Poli
kids day na kojem je bila velika gužva
i u redu se čekala prilika za osvajanje
jednog od Poli poklona (rashladna
torbica, frizbi, lopta za plažu, yo-yo
igračka, olovka-puhalica).
Zato se konstantno trudimo na
različitim područjima, ključnima
za razvoj i napredak, doprinositi materijalno, ali i moralno,«
rekao je prilikom predaje donacije mr.sc.oec. Predrag Šegović,
dr.vet.med., direktor Perutnine
Ptuj–Pipo Čakovec.
humanitarna biciklistička utrka te
dvije predane su donacije za kupnju
opreme Županijskoj bolnici Čakovec čime su doprinjeli boljoj zdravstvenoj skrbi u regiji. Uz to, krajem
2010. godine Perutnina Ptuj–Pipo
Čakovec je deset obitelji slabijeg
imovinskog stanja poklonila nove
hladnjake do vrha napunjene odličnim proizvodima PP i Poli.
U suradnji s centrima za socijalnu
skrb, čakovečka Perutnina Ptuj-Pipo razveselila je obitelji u Virovitici, Vukovaru, Splitu, Rijeci, Varaždinu, Čakovcu, Šibeniku, Bjelovaru, Sisku te Osijeku. »Osmijeh na
dječjim licima najljepši je trenutak
darivanja, zato nas raduje kada
možemo pomoći.
»Odlučili smo pomoći eminentnoj
obrazovnoj ustanovi u regiji čiji
nekadašnji učenici su danas zaposlenici i Perutnine Ptuj-Pipo Čakovec,« objasnio je razloge donacije
Prvoj gimnaziji Varaždin mr.sc.oec.
Šegović, i dodao da bi svima moralo biti jasno da samo u stručno
obrazovanom kadru i konstantnom
obrazovanju leži svjetla budućnost
za sve nas.
Znanje pokreće svijet i zbog toga
sam danas posebno sretan jer će
ovom donacijom Perutnine Ptuj-Pipo Čakovec budući stručnjaci lakše
usvajati potrebna znanja.«
U proteklim godinama je Perutnina
Ptuj–Pipo Čakovec, uz intenzivnu
investicijsku politiku koja obuhvaća
i društveno odgovorne projekte, realizirala više donacija i sponzorstava sportskim klubovima.
Uz njihovu pomoć uređeno je nekoliko dječjih igrališta u sklopu vrtića, održana je ultramaratonska
I danas kada investiramo u lakše
usvajanje znanja,« rekao je još mr.
sc. oec. Šegović. Donacijama Perutnina Ptuj–Pipo Čakovec dokazuje
da su za njih potrošači uvijek na prvom mjestu. »Ne samo kada za njih
pripremaju ukusne i prepoznatljive
proizvode MADE IN CROATIA, već
i kada trebaju pomoć, naglasio je
mr.sc.oec. Šegović.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV PERUTNINA PTUJ
V dru‰tvu izpolnjujemo sprejeti naãrt dela
Lojze Cajnko
Od Perutnine smo dobili tudi kape in
majice, ki smo jih z veseljem oblekli.
Ko nas je opazila na plaži neka slovenska Švedinja, je pristopila k nam, povedala, da pozna Perutnino Ptuj in lepo
prosila za našo kapo.
Spoznavni dan
A
pril še ni najbolj primeren za zahtevnejše izlete, zato smo se odpravili na Madžarsko, kjer naše
babice še vedno najdejo kaj cenejšega
za svoje vnuke. Izlet pa je bil namenjen
Prlekiji. V Ljutomeru smo med drugim
obiskali lončarja, ki izdeluje v glavnem
umetniške in spominske izdelke.
V sredini direktor Delfina Branko Simonič
V maju smo se odpravili na kopanje v
Terme Lendava.
Nadaljevali smo s spoznavanjem
Prekmurja in si ogledali tudi zanimivo vinsko klet v Mačkovcih. V upokojenskem hotelu Delfin v Izoli smo
dobili želen termin sredi junija.
Pri lončarju v Ljutomerju
Na teden dnevno letovanje se je odpravila večja skupina naših članov, ki
so se odlično počutili, saj je bila prijetna družba pa tudi vreme smo imeli
ugodno. Kar prehitro je minil teden.
Še zanimivost. Izvedeli smo, da Perutnino Ptuj poznajo celo na Švedskem.
Dal sem ji svojo, ker so druge bile razdeljene. Za naslednje leto pa si je že
rezervirala dopust v Delfinu v času,
ko bomo letovali tudi Perutninarji. Res
prijeten občutek.
No poleg srečanj smo člani vodstva
društva sodelovali tudi v aktivnostih
Pokrajinske zveze in Zveze društev
upokojencev Slovenije. Pripravljamo
pa se že na naslednje aktivnosti našega društva. Seveda tudi na POLI maraton in Dan Perutnine.
HUMANITARNA DEJAVNOST
Sreãanje krvodajalcev Perutnine Ptuj
e-mail: leonida.ozimek@perutnina.eu
Prejemnikov priznanj in plaket je bilo
93 in sicer:
za 5-krat darovano kri
K
rvodajalska dejavnost v Perutnini Ptuj ima že tradicijo. Začetki
organiziranega krvodajalstva v
Perutnini segajo v leto 1976, vendar
za tisti čas ni oprijemljivih podatkov.
Dejavnost krvodajalstva je, od prvih
podatkov leta 1981, precej nihala. Največji upadi odvzemov krvi so bili zabeleženi ob odhodu posameznega organizatorja, dokler organizacije ni prevzel
njegov naslednik. Zadnja leta se sicer
kaže rahel upad odvzemov, a na srečo
porabo krvi na ptujskem območju še
lahko pokrivamo z lastnimi darovalci.
BEDENIK VLADO
FRAS SANDI
HIGL STJEPAN
JURGEC MAJDA
KELC ANGELA
KLINC UROŠ
LESJAK MARIJA
LIČINA MILOŠ
NEŽMAH MARIJA
PRELOG SLAVKO
ŠTRUCL ALEN
VRABIČ MOJCA
za 10-krat darovano kri
FEGUŠ ALEKSANDER
FIRBAS BRANKO
FRAS SANDI
HEBAR DUŠAN
HIGL STJEPAN
HOJSAK ANTUN
JAVERNIK IRENA
KRALJ SABINA
KUHAR ŠTEFAN
KUKOVIČ SIMONA
LORENČIČ BRANKO
RODOŠEK MARJANA
SMOLEJ GREGOR
VAUPOTIČ ANTON
ŽMAUC MARIJA
za 15-krat darovano kri
K stabilnosti aktivnosti je svoj pomemben delež prispevalo vodstvo podjetja,
ki je omogočalo razvoj dejavnosti, saj
vemo, da je krvodajalska dejavnost za
podjetje dokajšnji strošek, ki se odraža
v plačanih dela prostih dnevih za darovano kri. Trenutno ima Perutnina Ptuj
okrog 240 aktivnih krvodajalcev, ki več
ali manj redno darujejo kri. V torek, 17.
maja 2011 so bili vsi krvodajalci Perutnine vabljeni na srečanje s pogostitvijo, kjer so bila ob manjši svečanosti
podeljena jubilejna priznanja krvodajalcem z okroglim številom odvzemov.
BRAČKO ROBERT
ČEH MARJAN
DOBRAJC ERNEST
FIRBAS BRANKO
HIGL STJEPAN
LETONJA MARIJA
OVČAR ALOJZ
PERNEK MILAN
SKELA LUDVIK
ŠEL JANEZ
ŠOŠTARIČ ROMAN
ŽMAUC MARIJA
za 20-krat darovano kri
GODEC MAKSIMILJAN
GRAHEL IVAN
ILEŠIČ MIROSLAV
JAKLIN RAJKO
KMETEC MARJANA
KOLARIČ MARJAN
OVČAR ALOJZ
PERNEK JOŽE
POTOČNIK DUŠAN
SIMONIČ DRAGICA
ŠOŠTARIČ ROMAN
VILČNIK MAJDA
ŽMAUC MARIJA
za 25-krat darovano kri
JAKLIN RAJKO
KLAJDERIČ SLAVKO
POŽAR JANEZ
RAJH MARTA
SLANA ANITA
SVENŠEK MIHAELA
TRAFELA JOŽICA
VIDOVIČ BOJAN
ŽELEZNIK MILAN
ŽMAUC MARIJA
za 30-krat darovano kri
AVGUŠTIN MILAN
ERJAVEC NEŽA
FEGUŠ MARJAN
JAKLIN RAJKO
KOSTANJEVEC BOŠTJAN
MAJERIČ BRANKO
MALINGER JANEZ
MLAKAR VIKTOR
PETROVIČ ELIZABETA
ROJKO MARIJA
ROŠKAR FRANC
SIMONIČ VINKO
ŠPRAH JOŽEF
VIDOVIČ IVANKA
ŽELEZNIK MILAN
ŽMAUC MARIJA
za 35-krat darovano kri
ARNUŠ MARJAN
AVGUŠTIN MILAN
CIZERL DUŠAN
FEGUŠ ANTON
NARAT SREČKO
OZIMEK LEONIDA
PLOHL MILAN
ŽNIDARIČ JANEZ
za 40-krat darovano kri
KOVAČIČ IVAN
KRAMBERGER MIRAN
PREDIKAKA SONJA
SITAR SREČKO
VIDOVIČ ANDREJ
za 45-krat darovano kri
BOHANEC MIHAEL
EMERŠIČ ALOJZ
FIDERŠEK JOŽE
PLOHL ANDREJ
SITAR SREČKO
ŠKERJANEC JANEZ
VALENKO MIRAN
za 50-krat darovano kri
BOHANEC MIHAEL
GABROVEC FRANC
MARIN JANKO
MARUH NEVENKA
ROŠKAR SANDI
za 60-krat darovano kri
BEDRAČ VLADO
DOVEČAR RADIVOJ
HENTAK IVAN
HOJNIK ZLATKO
LESJAK IVAN
POLIČ STANKO
ROŠKAR SANDI
ZAGORANSKI FRANC
za 70-krat darovano kri
TURNŠEK VALENTIN
ZAGORŠEK STANKO
za 80-krat darovano kri
BEZJAK FRANJO
ZAGORŠEK VLADIMIR
za 90-krat darovano kri
ERŽEN BRANKO
za 100-krat darovano kri
ERŽEN BRANKO
Na srečanju krvodajalcev je navzoče sodelavce in goste pozdravil Slavko Visenjak, direktor PC Mesna industrija. Nekaj
besed je prisotnim namenila tudi gospa
Zalika Obran, predstavnica Območne
organizacije Rdečega križa Ptuj. Žal so
se predstavniki UKC Maribor, Center za
transfuzijsko medicino zaradi zadržanosti opravičili, so pa poslali čestitko in
zahvalo vsem krvodajalcem, ki je bila
prebrana na srečanju. Po podelitvi priznanj so se krvodajalci in gosti zadržali
še na družabnem srečanju ob prigrizku
in prijetnem klepetu. Žal le, da se veliko
krvodajalcev ni odzvalo vabilu na srečanje, vendar je to že kar ustaljena razvada
srečanj zadnjih let. Pohvalno pa je, da se
vabilom na darovanje krvi pa kljub temu
zmeraj odzovejo.
OTROŠKO RAJANJE V MOŠKANJCIH
Veselje najmlaj‰ih in ustvarjanja Ïeljnih
na 9. Poli maratonu
Na največjem rekreativnem kolesarskem doživetju v Sloveniji bodo otroci polno zaposleni z raznovrstnimi vsebinami.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
P
oli maraton ni le kolesarjenje, zabavno druženje odraslih in prvovrstno kulinarično doživetje. Poleg
vsega dobrega za največje, je odlično
poskrbljeno tudi za najmlajše, ki bodo
letos, na 9. izvedbi nadvse priljubljenega
dogodka zabavno kolesarili, ustvarjali in
uživali v vrhunski animacijski predstavi
Pika Nogavička in gusarski kapitan. Tako
bo tudi letos Poli, okusna botrica Poli
maratona, svoje prvo mesto potrošniške
izbire, delila z vsemi obiskovalci, ne glede na generacijo. Sodeluj in postani št.
1 tudi ti. Tako kot Poli, piščančja klobasa
št. 1 v Evropi. Poli maraton je vsestransko
doživetje okusov, občutkov in doživljanja. Tako je priljubljen med rekreativnimi
kolesarji, da številka obiskovalcev vsakoletno narašča in prerašča slovenske
okvirje. Tudi letos bo 3. septembra letališče pri Moškanjcih gostilo rekreacije in
druženja željne, nadvse pa so, tako kot
vsako leto, dobrodošli tudi najmlajši, za
katere pripravljamo številne dogodivščine. Že takoj na vhodu bodo najmlajši
dobili knjižico z opisom vseh možnih dejavnosti, ob obisku vseh pa bodo deležni
še prav posebne nagrade. Poskrbljeno pa
ne bo le za varno in smeha polno zabavo
ter ustvarjanje, ampak tudi za polnjenje
trebuščkov, ki bodo z veseljem pospravili
kakšno Poli klobaso.
Poslikave obraza
Ustvarjanje se bo nadaljevalo na zelo poseben in oseben način - poslikavo obraza, ko se bodo nasmejani otroški obrazi
spreminjali v najljubše pravljične like.
Ustvarjala jih bodo dekleta z akademije
za likovno umetnost otrokom, kot platno
pa bodo po želji uporabile zvedav obraz
ali pogumno roko malčkov.
Veliko slikarskih delavnic
Vzporedno bodo otroci lahko ustvarjali in se izobraževali na več slikarskih in
likovnih delavnicah, tudi na prav veliki
in posebni. Na velikanski slikarski delavnici Varni v prometu, so bodo verjetno prvič v življenju srečali s tako velikim platnom, ki ga bo potrebno seveda
napolniti. Vsak otrok bo dobil tempera
barve ter na velikansko slikarsko stojalo
formata naslikal svoje doživljanje vprašanja - kako lahko poskrbimo za svojo
varnost v prometu. Na koncu ustvarjanja pa bodo velikanske slike obiskovalcem na ogled na velikanski razstavi.
Poli in promet
Ker je tudi letos Poli zelo prometno
ozaveščena, so bo prometna tematika
nadaljevala tudi na ustvarjalni delavnici z naslovom Spoznavamo prometne
znake. Otroci bodo na zabaven način
spoznavali prometne znake ter jih
tudi sami izdelovali s pomočjo barvnih
kartonov, valovite lepenke in kolaž papirja. Prometne znake bodo nato prilepili na palice ter jih okrasili z barvnimi
trakovi, ki bodo v teku plapolali in jih
pogumno predstavili vsem. Za večjo
vidnost v prometu, pa se bodo otroci izkazali tudi v delavnici izdelovanja smešnih pokrival, ki jih nikakor ne
bomo mogli spregledati. Tako na Poli
maratonu, kot tudi na cesti.
Kolesarjenje in spretnostni poligon
Seveda bo v ospredju tudi rekreativni
značaj Poli maratona. Poleg trikilometrske trase Poli snack, ki je namenjena
najmlajšim in njihovim družinam, se
bodo mladi kolesarji lahko pomerili tudi
na spretnostnem preizkusu s prometnimi znaki. Na ta način bodo v praksi
preizkusili svoje pridobljeno znanje in
dokazali, da so vedno večji in samostojnejši. Plazili se bodo skozi tunel, se
preizkusili v hoji po ozki brvi, preskočili
ovire, se preizkusili v slalomu in na koncu naredili čim daljši skok.
Pika Nogavička in gusarski kapitan
Kot jagoda na vrhu zabavnega dneva bodo
še razna darilca in ob 14. uri zabavna animacijska predstava o Piki Nogavički in
gusarskemu kapitanu. Pogumni gusarski
kapitan se odpravi na dolgo pot iskanja
izgubljenega zaklada. Pri tem si pomaga
s starodavnim zemljevidom, ki ga pripelje na otok Tamba-Rumba. Na otoku v
gusarsko ladjo vkrca posadko (male gusarje) in skupaj odplujejo na otok Taka
Tuka do Zamorskega kralja, ki naj bi imel
manjkajoči del zemljevida. Tu pa se kapitanovi načrti prekrižajo … Kdo bi si mislil,
na otoku se skriva najbolj zabavna, najbolj
navihana in najmočnejša punčka na svetu
- Pika Nogavička. Ne samo, da Pika prelisiči kapitana, celo njegovo ladjo si sposodi
in z otroki odpluje na otok Čunga-Lunga.
Kapitan, vajen morja in ukan, se prikrade
na otok, zavzame ladjo in si nazaj pribori
zemljevid. Na njegovo največje veselje, je
zemljevid popoln, saj je zamorski kralj Piki
zaupal manjkajoči del. Zdaj je vse pripravljeno, da kapitan odpotuje na otok zakladov, edino vprašanje je še ali bo poleg vzel
tudi Piko in otroke, ki si zaklada zelo želijo.
Konca pa ne smemo izdati …
NOGOMETNA ŠOLA POLI DRAVA
Turnir »Mladi Drava‰ 2011«
e-mail: nina.polajzar@ns-drava.com
V
nedeljo 29.05.2011 je v organizaciji ŠD Nogometne šole Poli
Drava Ptuj potekal že 7. Mednarodni nogometni turnir selekcij U6,
U8 in U10. Turnirja so se udeležili
otroci od 6. do 10.leta starosti, ki so
prišli od blizu in daleč dokazovat ter
merit svoje znanje in moči. Skupaj je
tako nastopilo 46 ekip iz vse Slovenije ter sosednje Hrvaške in Avstrije.
Rezultati selekcije U-6:
1. NK CM CELJE
2. NK VERŽEJ
3. NŠ POLI DRAVA 1
4. NŠ SIMER ŠAMPION
Naziv najboljši igralec turnirja U-6
je po oceni strokovne komisije
pripadel igralcu NK CM Celje Beltram Niku. NŠ Poli Drava 1, ki jo je
vodil trener Krajnc Boštjan se je v
boju za 3. mesto pomerila z NŠ Simer Šampionom in zmagala s 3:1
ter tako osvojila odlično 3.mesto.
NŠ Poli Drava 2 pa je končala na
13.mestu.
Rezultati selekcije U-8:
1. NK MARIBOR
2. NŠ POLI DRAVA 2
3. NŠ SIMER ŠAMPION
4. NK RUDAR VELENJE
Naziv najboljši igralec turnirja U-8
je pripadel igralcu NK Maribor Ferk
Marku. Ekipa NŠ Poli Drava 2 se je
pod taktirko trenerja Prelog Draga
uvrstila na odlično 2. mesto.
Ekipi NŠ Poli Drava 2 in NŠ Poli Drava 3 sta osvojili 15. in 16.mesto.
V selekciji U-10 se je Nogometna šola
Poli Drava pod taktirko trenerja Hojnik
Roberta predstavila z dvema ekipama
in sicer NŠ POLI DRAVA 1 in 2, ki sta na
koncu zasedli 14. in 15. mesto. Pokale,
medalje in darila so najboljšim podelili
predsednik NŠ Poli Drava Igor Šoštarič,
župan MO Ptuj dr.Štefan Čelan, predsednik MNZ Ptuj in direktor občinske
uprave mag.Stanko Glažar in predstavnica generalnega sponzorja Perutnine
Ptuj d.d. dr.Tina Vukasovič.Generalni
pokrovitelj je vsem udeležencem turnirja podelil praktična darila.
!
REKREATIVNO KOLESARJENJE
Komaj ãakamo na
9.
Poli maraton skrbno poskrbi za All inclusive ponudbo – zabava, rekreacija,
hrana in pijača, poleg tega pa še darilo.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
Pripravljamo in komaj čakamo na že 9. Poli maraton, ki bo po olimpijsko najboljši Poli maraton do zdaj.
P
"
oli maraton je ena od najbolj
atraktivnih rekreativnih množičnih prireditev v Sloveniji. Je
največje kolesarsko rekreativno doživetje, ki ga spremlja vrhunski zabavni program, oplemeniten s slastno gastronomsko ponudbo. Tudi
letos bo prvo soboto v septembru
na letališču v Moškanjcih obarvan
s pisano mavrico kolesarskih oprav,
prepojen z opojnimi vonji pečenega
piščanca in razigrano nasmejan na
različnih otroških delavnicah.
Glavni namen Poli maratona je seveda rekreacija in promoviranje
zdravega načina življenja. Vendar
je Poli maraton še veliko več in k
temu dejstvu vsak udeleženec ali
organizator doda svoj nepogrešljiv
prispevek. Kolesarji smo tisti, ki
poskrbimo za svojevrstno kuliso,
atmosfero Poli maratona pa zagotovimo vsi skupaj.
Tudi zato je Poli maraton že zdavnaj prerasel okvire športnega dogodka in postal nepozabno doživetje gibanja, druženja, okusa in
zabave. Najprej je seveda na vrsti
kolesarjenje, kot glavni element
doživetja. Sledi počitek in slastno
okrepčilo, zabava ter obilica nagrad za najstarejše, najštevilčnejše,
za posebne dosežke in nagrade, ki
si jih prislužimo s kančkom sreče.
Kaj pa je tisto, kar nas postavlja na
sam vrh rekreativnih prireditev? Je
celoten vtis skupnega druženja, vožnje skozi idilično pokrajino, prijazna beseda mimoidočih domačinov
in nasmeh vsakega kolesarja. Zaradi celovitosti prijetnih vtisov Poli
maraton vsako leto privabi številne
ljubitelje rekreativnega kolesarjenja, do zdaj vsega skupaj več kot
40.000. Če bi vsak torej prevozil le
en kilometer, bi obkrožili Zemljo,
ker pa smo kilometre užitkov zajemali bolj pogumno in z veliko žlico,
smo kolesarji Poli maratona Zemljo
obkrožili že več kot stokrat.
Ptuj in vin Pullus, najbolj in najvišje
odlikovane vinske kleti na svetu Ptujske kleti.
All inclusive
Zaradi radostnih in kolesarjenja
polnih doživetij privabi več tisoč
ljudi, ki upravičeno pričakujejo nekaj več. Zato bo tudi letošnji, že 9.
Poli maraton, oplemeniten z bogato
ponudbo, ki jo seveda zaznamuje
ponudba slastnih piščančjih jedi,
kolikor jih lahko poješ, od Perutnine
Kot se za dogodek takšne veličine
spodobi, pa bosta na voljo v celostni ponudbi še brezplačna tehnična pomoč pred med in po kolesarjenju, zdravstvena oskrba, na koncu
vsakoletne kolesarske kolone pa še
tako imenovana metla za tiste kolesarje, ki omagajo ali imajo tehnične
težave s kolesom.
ALL
A
L L INCLUSIVE
INCLUSIVE
Perutninarji, lepo povabljeni!
Poli maraton je izredno priljubljen med kolesarji iz najširše regije,
kar mu dodaja še posebno privlačnost. Je vseslovenski dogodek,
na katerem so prijazno sprejeti tudi kolesarji iz bližnje Hrvaške ali Avstrije,
nadvse veseli pa smo tudi obiskovalcev iz drugih držav, ki jih sprejmemo
na svojevrsten način – po ptujsko.
Štajersko in ptujsko gostoljubje je namreč zaznamovano z značilnimi
okusi, najlepšo pokrajino in dihanjem zemlje, ki je na teh koncih še posebej
bogato nagradila pridne roke. Je pravi magnet za obiskovalce od tu in tam,
zato vas vse vljudno vabimo, da pridete in tudi sami (še) enkrat doživite Poli
maraton v vsej svoji veličastnosti, saj ste tudi vi sami ključen sestavni del
celotnega doživetja. Komaj čakam Poli maraton,
ki bo letos 3. septembra.
KŽI NOVO MESTO 2011
11. ·portne igre sindikata
e-mail: suzana.lebar@perutnina.eu
â
lani sindikata KŽI, smo se 4.junija
2011 udeležili športnih iger v Novem Mestu. V čudovitem vzdušju
in v prepričanju , da smo najboljši, smo
sodelovali v vseh disciplinah. V duhu poštene tekmovalnosti še smo enkrat dokazali , da res najboljši. V vseh disciplinah
smo osvojili pokale. Naše moško moštvo
v vlečenju vrvi je bilo najmočnejše.Hvala
Upravi Perutnine Ptuj za pomoč, majice
in kape. Vsem tekmovalcem gre posebna zahvala, saj smo še enkrat dokazali,
da nismo samo pridni delavci ampak tudi
DOBRI športniki.
Lep športni pozdrav - drugo leto gremo
po nove zmage.
Pokale smo osvojili:
Ženski pikado
drugo mesto
Moški pikado
drugo mesto
Namizni tenis moški drugo mesto
Tek 4x100m ženske drugo in četrto mesto
Tek 4x200m moški
drugo mesto
Mali nogomet
drugo mesto
Vlečenje vrvi moški
prvo mesto
Vlečenje vrvi ženske
tretjo mesto
Skupno smo bili PRVI in dobili
PREHODNI POKAL.
ALLL IN
AL
INCL
INCLUSIVE
CLUS
CL
USIV
US
IVE
IV
E
Letali{~e Mo{kanjci pri Ptuju
3.september
www.polimaraton.si
ALL
A
L L INCLUSIVE
INCLUSIVE
15
ob 14. uri
Opis prog
LIIIKA
VEEzan
imivost!
Maxi Poli maraton - 62 km
Poli Snack maraton - 3 km
Maxi Poli maraton - 62 km
Maxi Poli maraton (62 km)
Izvrstna priložnost za potrditev poletne kolesarske kondicije.
Mo{kanjci – Dornava – Pacinje – Ptuj – Janežovci – Desterni{ki breg
– Trnovska vas – Vitomarci – Grlinci – Gabernik – Jur{inci
– Grab{inski breg – Gomila – Polen{ak – Žamenci – Dornava - Mo{kanjci
Organizatorji 9. Poli maratona
Pri izvedbi 9. Poli maratona se zahvaljujemo pokroviteljem za podporo
Napis d.o.o., Ptuj
DIRKA PO SLOVENIJI 2011
Odliãni nastopi kolesarjev
Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj
Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj ter predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj,
je skupaj z upravnim odborom kluba sprejel zmagovalno ptujsko kolesarsko ekipo.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
O
dlično ste zastopali barve kluba in dokazali, da lahko posežete tudi po najvišjih dosežkih v močni mednarodni konkurenci,« se je klubskim
tekmovalcem zahvalil dr. Glaser ter posebne zahvale namenil Robertu Vrečerju, zmagovalcu prve etape Dirke po Sloveniji
in skupno tretjemu, ter Reneju Glavniku, direktorju in prvemu možu kolesarskega kluba.
16
DIRKA PO SLOVENIJI - 16. DO 19.JUNIJ 2011
Končni vrstni red:
1. Diego Ulissi (Lampre) 13:42:46
2. Radoslav Rogina (Loborika) +0:36
3. Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) +0:43
Izjave po končani dirki
Dr.Roman Glaser, predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj:
»Sam sem kot predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in kot
Ptujčan izjemno ponosen, da naši fantje tako branijo barve kluba.
Moram pa reči, da sem izvrstne rezultate naših kolesarjev tudi
pričakoval, saj smo v letošnji sezoni praktično povsod dosegli izjemne
izide, ki so posledica kvalitetnega dela v klubu«.
Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj:
»Na dirki smo izpolnili vse svoje želje. Res smo si želeli 1.mesto, vendar
moram reči, da so fantje resnično storili to, kar so lahko v tako močni
konkurenci, poleg tega pa dva dni vleči celotno grupo ni mačji kašelj.«
Robert Vrečer, kolesar Perutnine Ptuj in 3. na dirki Po Sloveniji:
»Nismo razočarani, ampak ponosni, saj se je po dveh letih suše na dirki
Po Sloveniji Perutnina Ptuj vrnila v velikem slogu in dokazala, da je daleč
najboljša slovenska ekipa. Za moje osebno zadovoljstvo je bila zmaga na
kronometru največja do sedaj.«
âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ. Glavni in odgovorni
urednik: JOCO TARBUK. Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA
SELINŠEK, ALENKA BRGLEZ, BRANKA OSTIå, ALEKSANDER FARAZIN,
VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIâ CIZERL, Dr. TINA VUKASOVIâ, Mag. VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT
MAJCEN, BOJAN VILâNIK, SONJA ŽIBRAT. Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com,
PERUTNINAR, Potrãeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: perutninar@perutnina.si. Oblikovanje in tehniãno
urejanje: BOJAN VILâNIK, Perutnina Ptuj d.d., Marketing. Zasnova in integralno komuniciranje: Di@log
co., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, www.dialog-si.net, e-mail: branko.vodusek@dialog-si.net, Fotoliti in prelom: REPRO STUDIO LESJAK, PTUJ. Foto: Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o., Zagrebška 46/a, 2250 Ptuj.
Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. ãlena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št.
89/98, je ãasopis PERUTNINAR uvršãen med proizvode od katerih se obraãunava in plaãuje ustrezni davek.
PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.