docnovem mesečniku
download 
Report Transcription
novem mesečniku
junij 2016 Kinodvorišče. Letni kino. Med 8. junijem in 4. julijem se Kinodvorovo platno vsak večer ob 21:30 preseli na plano. od 8. junija Ta nora 80a Everybody Wants Some!! ZDA, 2016, barvni, 1:1.85, 117 minut režija in scenarij Richard Linklater fotografija Shane F. Kelly igrajo Blake Jenner, Tyler Hoechlin, Glen Powell, Ryan Guzman, Wyatt Russell, J. Quinton Johnson, Zoey Deutch, Temple Baker, Austin Amelio, Will Brittain, Tanner Kalina, Juston Street, Forrest Vickery festivali, nagrade Otvoritveni film festivala SXSW distribucija Blitz Film & Video Distribution V univerzitetnem kampusu nekje v Teksasu v zgodnjih osemdesetih letih spremljamo člane fakultetnega base ball moštva, glavne frajerje na faksu, medtem ko krmarijo med svobodo in odgovornostmi, ki jih prinaša porajajo ča se odraslost. Toda do začetka no vega študijskega leta manjkajo še trije dnevi in pol. Zdaj je čas za minljive ra dosti študentskih let, čas za popivanje, veseljačenje in razuzdane bakanalije. Žurerska komedija z malo basebal la in veliko piva v režiji ameriškega kronista čudovite vsakdanjosti se začne tam, kjer so se sklenila Fantov ska leta. Toda hkrati so Ta nora 80a »duhovno nadaljevanje« Linklaterje ve kultne klasike Zadeti in zmedeni (1993), ki zamenja sedemdeseta za osemdeseta in srednješolsko nego tovost za bežen, a slasten občutek nepremagljivosti, ki zaznamuje zgo dnja študijska leta. Otvoritveni film Kinodvorišča. »Ker se večina mojih filmov odvija v omejenem časovnem okviru, se je zelo lahko vračati k likom. To bi lahko počel tako rekoč z vsem, kar sem kdaj posnel. In tudi sicer to velja za mnogo filmov. Vprašanje je le, zakaj to početi. Kakšno zgodbo lahko poveš o teh ljudeh, da bo dovolj zanimiva in ne bo zgolj tržni trik? Ta film je moj najboljši približek nadalje vanja [filma Zadeti in zmedeni]. In ker gre hkrati za nekakšno nadaljevanje Fantovskih let, se sprašujem, ali lahko en film predstavlja dve stvari hkrati, ali je lahko nadaljevanje dveh različnih fil mov? /…/ Zanimivo je, da brez Fantov skih let tega filma najbrž ne bi bilo. Med njima obstaja vez, ki je skoraj tako močna kot povezava s filmom Zadeti in zmedeni. Porajati sta se začela v istem času. Ta nora 80a sem imel v mislih od začetka novega tisočletja; v istem ob dobju, ko sem snemal Fantovska leta, sem tudi pisal in predeloval ta film. Hec no je, da si na koncu natanko sledita, kot bi bil drugi nadaljevanje prvega. El lar iz Fantovskih let predstavlja boljšo plat mojega značaja, Jake pa je tisti bolj veseljaški, ekstrovertiran, zabaven tip.« - Richard Linklater »Filmi Richarda Linklaterja pokajo od energije v majhnih odmerkih. Zgoščena filozofska razpredanja obdajajo najbolj ohlapne zgodbe; sproščena vsakdanjost se meša z eksistencializmom. Čeprav se o filmu že dolgo govori kot o 'duhovnem nadaljevanju' srednješolske klasike Zadeti in zmedeni, umeščene v sedemdeseta leta, vsebuje komedija o univerzitetni baseball ekipi Ta nora 80a, ki se odvija le nekaj let kasneje, najboljše sestavine Linklaterjevega opusa: brezskrben odnos do življenja, pospremljen z bolj pretkanimi spoznanji o njegovih globljih skrivnostih.« - Eric Kohn, Indiewire »Linklater se burkaštvu svojih likov predaja s tako divjo, spontano in svobodno naklonjenostjo, da vam resni, premišljeni podtoni tega očarljivega filma lahko še uidejo: malo filmskih avtorjev se tako popolnoma preda trpko-sladki radosti življenja za sedanji trenutek – trenutek, ki je še toliko bolj veličasten, ker tako hitro zbledi.« - Justin Chang, Variety »Ta nora 80a so kot kristalna krogla, v kateri se Linklater opazuje od zunaj, v svojem nekdanjem kontekstu, medtem ko nam skozi filmsko dogajanje hkrati namigne, kako je prispel od tam do sem.« - Richard Brody, The New Yorker »Linklaterjev najnovejši film je, če si izposodimo izraz Henryja Millerja, 'neozdravljivo zdrav' film, posvečen v prvi vrsti čistemu užitku spričo posedovanja telesa in uma, s katerima lahko režiser manipulira, in samopostrežni bife priložnosti, da to tudi počne.« - Nick Pinkerton, Film Comment Odprto morje Fuocoammare Italija/Francija, 2016, barvni, 1:1.85, 108 minut režija, scenarij in fotografija Gianfranco Rosi po idejni zasnovi Carle Cattani festivali, nagrade Zlati medved za najboljši film, nagrada Amnesty International, nagrada ekumenske žirije – Berlin. distribucija Demiurg Dvanajstletni Samuele živi na otoku sredi morja. Hodi v šolo in strelja s svojo fračo. Rad se igra na kopnem, čeprav vse okoli njega diši po morju ter šepeta o možeh, ženah in otrocih, ki plujejo po njem, da bi dosegli obalo njegovega otoka. To ni obi čajen otok. Lampedusa je simbolna meja Evrope, ki jo že dve desetletji prečka na tisoče migrantov v iskanju svobode. Otok površine dvajsetih kvadratnih kilometrov je sedemdeset navtičnih milj oddaljen od afriške in sto dvajset od sicilske obale. V zadnjih dvajsetih letih je na obalah Lam peduse pristalo prek štiristo tisoč migran tov. Ocenjujejo, da jih je petnajst tisoč iz gubilo življenje med nevarno plovbo. Večkrat nagrajeni dokumentarist Gian franco Rosi je leto dni preživel na oto ku Lampedusa, da bi begunsko krizo osvetlil iz nove perspektive, skozi oči majhne otoške skupnosti, in opozoril, da humanitarna katastrofa ni hipna medijska senzacija, pač pa za mnoge vsakdanja realnost in trajno spreme njen način življenja. Zlati medved za najboljši film letošnjega Berlinala. od 13. junija Premiera v Kinodvorišču. »Ko sem prispel na otok, me je tam pričakala povsem drugačna realnost od tiste iz medijev in političnih razprav. /…/ Da bi lahko doumel ta svet, sem se moral vanj popolnoma in za daljši čas pogrezniti. Vedel sem, da ne bo lahko. Da moram najti način, kako prodreti. Nato pa se je, kot se pri dokumentar nem filmu pogosto dogaja, pripetilo nepričakovano. Zaradi napada bronhi tisa sem poiskal nujno pomoč v bolni šnici in tam spoznal dr. Pietra Bartola, edinega otoškega zdravnika, ki je v zadnjih tridesetih letih sprejel in pre gledal sleherno skupino rešenih be guncev. On je tisti, ki odloča, kdo mora v bolnišnico, kdo v center za pridržanje tujcev in kdo je pokojen. /…/ Moja odlo čitev, da se preselim na Lampeduso, je spremenila vse. V letu bivanja na oto ku sem prestal dolgo zimo in obdobje ribolova ter nazadnje spoznal resnični ritem poplave migrantov. Preseči sem moral navado medijev, ki se zgrnejo na Lampeduso zgolj v kriznih trenutkih. Življenje tam me je naučilo, da je pojem krizne situacije povsem brez pomena. Tam je kriza vsakodnevna realnost. Vsak dan se nekaj zgodi. Da bi v pol nosti doumel to tragedijo, moraš biti ne le blizu situaciji, pač pa v dolgotraj nem stiku z njo. Le tako sem se lahko naučil razumeti občutenje otočanov, ki tragedijo opazujejo že dve desetle tji. /…/ Zgodbo te tragedije sem hotel povedati skozi oči otočanov, katerih pogled in posluh za stvari ter način življenja so se v zadnjih dvajsetih letih drastično spremenili. /…/ Upam, da bo ta film pripomogel k ozaveščenju, da umiranje ljudi, ki skušajo prečkati mor je na begu pred tragedijo, preprosto ni sprejemljivo.« - Gianfranco Rosi »Rosiju so očitali prikaz trpljenja in smrti ter obsojali njegovo metodo, ki jo najbolje opišemo kot fikcijo s pristnim dokumentarnim vzgibom, v kateri resnični ljudje odigrajo same sebe. Ugovarjali so tudi srce parajoči lepoti tega filma – bržkone nočemo niti izvedeti, koliko pomorskim reševanjem je moral biti Rosi priča, da je lahko eno teh nazadnje posnel v maniri, ki po veličastnosti nočnih posnetkov in občutku za ritual kot srž človeške eksistence malodane spominja na Forda. /…/ Odprto morje je vrhunski primer krepkega humanizma, ki pritrdi sklepu Susan Sontag iz knjige Pogled na bolečino drugega: trpljenja ni dovolj zgolj motriti in prepoznati, o njem je treba spregovoriti, ga ubesediti, ga predelati v zgodbo – le ta lahko ljudi spodbode k dejanjem.« - Olaf Möller, Film Comment Chevalier Grčija, 2015, barvni, 1:2.35, 105 minut režija Athina Rachel Tsangari scenarij Efthimis Filippou, Athina Rachel Tsangari fotografija Christos Karamanis igrajo Yorgos Kendros, Panos Koronis, Vangelis Mourikis, Makis Papadimitriou, Yorgos Pirpassopoulos, Sakis Rouvas festivali, nagrade Posebna omemba žirije in nagrada srce Sarajeva za igralsko zasedbo – Sarajevo. Najboljši film – London. Nagrada občinstva v sekciji Grški film – Solun. Nagrada za najboljši film zunaj redne distribucije po mnenju kritikov Village Voicea in Indiewire. distribucija FIVIA – Vojnik od 22. junija Premiera v Kinodvorišču. zmagi v tej ekscentrični tekmi. Kot pribito pa drži, da je Tsangarijeva ustvarila še eno zanimivo in skrajno izvirno študijo značaja, tokrat v službi prikladne metafore za resnejše težave, ki pestijo Grčijo.« Suh, sarkastičen humor in hladna di stanca odlikujeta najnovejšo vivisek cijo absurdov človeškega vedenja v režiji prve dame mladega grškega filma, ki pod drobnogled tokrat vza me moško tekmovalnost, skupinsko dinamiko in »krizo srednjih let«. Igral ska šesterica je prejela skupno srce Sarajeva za najboljšo moško vlogo. tak način, ne rečem si: 'Okej, zdaj bom posnela film o moškosti ali o šestih moš kih na ladji.' Nikoli ne začnem z zgodbo, pač pa z nekaj podobami in splošno predstavo o situaciji. Po Attenbergu sem posnela srednjemetražec The Capsule. Gre za pendant k filmu Cheva lier, ki prav tako govori o moči in nad zoru znotraj istospolne skupine, le da so tu vsi liki ženski. Fascinantno je bilo videti, kako se razmerja moči in želje razvijajo, če iz enačbe odstranite spolno dinamiko, ki je navadno na delu znotraj heteroseksualnih skupin. /…/ Zanima me vzpostavljanje razmerij v nadzorovanih prostorih, ki so za tri korake odmaknjeni od realizma. Nisem še povsem presto pila v naturalizem. Mislim, da zaenkrat preizkušam formo, ki ji pravim screwball tragedija – ta je deloma komedija zme šnjav, deloma grška tragedija.« - Athina Rachel Tsangari »Vselej mi je najtežje opisati, od kod izvirajo moji filmi. Ne pripravljam jih na »Nikoli nismo povsem prepričani, ali se šalijo ali res čutijo globoko potrebo po »Sloviti Bechdel test – ki ga v stripu iz leta 1985 zasnuje Alison Bechdel – je v Šest moških na razkošni jahti sredi Egejskega morja sklene odigrati igro. V tej igri se bo veliko primerjalo in merilo. Testiralo se bo kri in pelo se bo pesmi brez posluha. Prijatelji bodo postali tekmeci in tekmeci bodo postali lačni. Toda na koncu popotovanja, ko bo igra odigrana, bo zmagovalec mož, ki je naj boljši v vsem. Na mezinec si bo nadel pečatni prstan zmagoslavja, tako ime novani »chevalier«. - Eric Kohn, Indiewire »Poanta Tsangarijeve tiči v absurdnosti moške tekmovalnosti in v tem, kako nesmiselna in smešna so dejanja teh mož, če jih opazujemo s hladne distance.« - Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter »Odločitev Tsangarijeve, da se upre eskalaciji konflikta in stavi raje na subtilne politične namige, ki jih izrisuje ta zapletena družbena olimpijada, bo prav toliko gledalcev izčrpala kot zabavala, toda brez dvoma gre za mojstrsko izpeljano draženje.« - Guy Lodge, Variety zadnjih nekaj letih postal sila priljubljen barometer za preverjanje veljavnosti obravnave žensk v posameznem filmu. Chevalier /…/ na tem testu spektakularno pogrne, saj v njem ne nastopi niti en sam ženski lik, pa vendar ga prav tisti, ki se zanimajo za enakost spolnih reprezentacij v sodobnem filmu, nikakor ne smejo zamuditi. Film, ki se ogne bolj čudaškim elementom predhodnega Attenberga, je sijajno umerjena in sublimno absurdna karikatura tekmovalnih moških egov iz osvežujoče ženske perspektive.« - Ben Nicholson, CineVue »Athina Rachel Tsangari je uspela s pomočjo izjemne formalne preciznosti in nezadržne duhovitosti ustvariti film, ki je v isti dih skrajno smešna komedija in globoko pretresljiv razmislek o duhovnem stanju zahodne kulture.« - izjava žirije, Londonski filmski festival Janis Joplin: Otožno dekle Janis: Little Girl Blue ZDA, 2015, barvni/čb, 107 minut od 28. junija režija in scenarij Amy J. Berg pripoveduje Chan Marshall festivali, nagrade Benetke. Deauville. Toronto. London. IDFA, Amsterdam. IndieLisboa. distribucija FIVIA – Vojnik Janis Joplin se je v zgodovino zapisala kot ena ključnih osebnosti glasbene in kulturne revolucije šestdesetih. Toda kdo je bila, ko je za odrom odložila svo jo iskrivo, energično, na videz neobre menjeno odrsko persono? Amy Berg s pomočjo Janisinih prijateljev, sode lavcev, družinskih članov, ljubimcev in zbirke zelo osebnih pisem, ki jih je pisa la svojim najdražjim, izriše kompleksen portret bistre, občutljive, a tudi ranjene in globoko osamljene duše, ki je na odru iskala le eno: ljubezen. Ganljiv, poglobljen portret »prve dame rock'n'rolla«, glasbene ikone, ki je na odru izpela lastno bolečino in s svojo nekonvencionalno držo tlakovala pot sodobnim glasbenim upornicam. »Janis si zasluži spodoben film o sebi. Zdi se mi, da je bila do zdaj bolj v ospredju njena smrt kot njeno živ ljenje, jaz pa sem želela, da bi ljudje dobili občutek, kdo je bila Janis kot ženska, kot rock zvezda. V bistvu je bila prva ženska rokerica in prebiti se je morala čez mnogo ovir, da je lahko tlakovala pot, po kateri danes stopajo ženske. Imela je neposreden vpliv na žensko gibanje na drugačen način, kot o tem govori zgodovina. Bila je femi nistka, ne da bi se ji bilo treba razgla siti za feministko. /.../. V bistvu sta bili dve Janis: ženska, ki je pela in vreščala na odru, tista, ki jo lahko vidite na ar hivskih posnetkih ..., a tu je bilo tudi plašno, introvertirano mlado dekle, in zelo težko je bilo loviti ravnotežje med obema ...« - Amy J. Berg »Iz pogovorov z družino, prijatelji, člani glasbenih skupin in ljubimci veje ton nežnosti in spoštovanja. Vsi so vedeli za Janisino nenasitno potrebo po ljubezni. To je bila gonilna sila njenih kariernih ambicij. Pred nami se izriše mehka ženska. Glas, s katerim je pela, je morda res zvenel, kot bi po duši drgnil z brusnim papirjem, toda glas, s katerim je govorila, je bil blag in uglajen. /.../ Amy Berg je prepoznala ter v ta tragični in navdihujoči dokumentarec pogumno prelila Premiera v Kinodvorišču. neotipljive občutke hrepenenja.« - Sophie Monks Kaufman, Little White Lies »Če dokumentarec Janis Joplin: Otožno dekle kaj čudovito prikaže, potem sta to prekipevajoča ljubezen do življenja in občutek radosti, ki je puhtel iz vsake pore te pevke s privihanim nosom. V skupinah, v katerih je pela, fantov ni zasenčila le zato, ker jih je prekašala v glasbeni nadarjenosti – to je bilo /.../ povezano tudi z njeno čisto živalsko privlačnostjo.« - Lee Marshall, Screen Daily »Čeprav Amy Berg umesti Janis Joplin v njen čas, ga niti ne idealizira niti demonizira niti ga ne poskuša pojasniti. /.../ V veliki meri je naloga, da opiše ta svet in svoj prodor v njem, prepuščena Janis sami – v pismih, ki jih z ravno pravo mešanico moledovanja, uvida in ošabnosti prebira Chan Marshall, poznana kot kantavtorica Cat Power.« - Robert Lloyd, Los Angeles Times »Marshallova svojega branja ne 'odigra', ampak – z blagim južnjaškim naglasom in očitno povezanostjo s snovjo spričo dejstva, da je tudi sama ženska performerka – preprosto pusti besedam in občutkom, da govorijo sami zase. To pomaga ustvariti vtis, da povezovalni glas in zorni kot filma kljub množici govorečih glav vendarle pripadata Janis Joplin, in da sta to v veliki meri glas in perspektiva izobčenke, ki hlepi po potrditvi.« - David Rooney, The Hollywood Reporter »Tudi če vam je bila Janis Joplin le približno všeč kot pevka, vam bo po ogledu sočutnega, inteligentnega dokumentarca Amy Berg zagotovo zlezla globoko v srce kot oseba.« - Stephanie Zacharek, The Village Voice Eisenstein v Mehiki Eisenstein in Guanajuato na sporedu Nizozemska/Mehika/Finska/Belgija, 2015, barvni/čb, 1:2.35, 105 minut režija in scenarij Peter Greenaway fotografija Reinier Van Brummelen montaža Elmer Leupen igrajo Elmer Bäck, Luis Alberti, Maya Zapata, Rasmus Slätis, Jakob Öhrman festivali, nagrade Berlinale. Najboljši režiser – Indijski mednarodni filmski festival, Goa. Hongkong. Sydney. Moskva. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik Leta 1931, na vrhuncu svoje kariere, sovjetski režiser Sergej Eisenstein od potuje v Guanajuato, kjer naj bi posnel film Naj živi Mehika!. Ekscentričnega umetnika daljna dežela povsem prev zame. Medtem ko njegov razum zapo slujejo filozofske in politične dileme, s pomočjo šarmantnega lokalnega vodi ča Palomina odkriva razmerje med ero som in tanatosom ter – daleč stran od stalinistične Rusije – doživi revolucijo neke povsem drugačne vrste. Ikonoklast Peter Greenaway se vra ča s tipično provokativno in vizualno razkošno zgodbo o mehiški pusto lovščini svojega filmskega idola. Ali: »Deset dni, ki so pretresli Sergeja Eisensteina«. »Najprej sem hotel posneti dokumen tarec o tem, kaj se je zgodilo s filmom, ki je bil Eisensteinu tako pri srcu in za katerega je do konca življenja obžalo val, da ga ni končal. /…/ A dokumentarci običajno gledajo stvari od zunaj, mene pa je bolj zanimalo videti stvari od znot raj. /…/ Eisensteina proučujem že vse življenje. Ogledal sem si vse njegove filme, verjetno prebral vse, kar je kdaj koli napisal, obiskal njegovo knjižnico in prizorišča snemanj. /…/ Začel sem pisa ti dialoge, ki bi se morda lahko takrat odvijali v Mehiki. Všeč mi je ideja o igra nem filmu kot eseju. Ko sem se začel ukvarjati z zgodovinskimi liki, sem ugo tavljal, da zgodovina ne obstaja. Obsta jajo le zgodovinarji. /…/ Film je preveč bogat medij, da bi ga prepustili zgolj pripovedovalcem zgodb. /…/ Vse pre več piscev spreminja filmsko umetnost v neko obliko ilustrirane literature. /…/ Zato sem hotel narediti film, kakršen je Eisenstein v Mehiki: film o filmu in o podobah. /…/ Mislim, da filmska umet nost umira ali pa je že mrtva – v vsa kem primeru se bliskovito spreminja – zato je morda čas za film o največjem filmskem ustvarjalcu vseh časov.« - Peter Greenaway »Predrzen, a podrobno raziskan projekt ljubezni /…/ še vedno energičnega 72-let nega Greenawaya bo presenetil celo cinefile. /…/ Greenaway – odločen vdahniti novo življenje mediju, ki se je po njegovem le malo razvil, odkar je Eisenstein pred devetdesetimi leti posnel Stavko – je ustvaril skrajno nekonvencionalno in nespoštljivo biografijo, ki bo na ustrezno priznanje morda morala čakati še desetletja.« »Greenaway ponudi študijo enega največjih in najbolj vplivnih svetovnih re žiserjev, hkrati pa ustvari eno svojih najbolj osebnih del.« - David Ehrenstein, Fandor - Peter Debruge, Variety »Zgodba presenetljivo sploh ne govori o predčasni zaustavitvi projekta Naj živi Mehika! /…/, pač pa o Eisensteinovi očaranosti nad deželo, ki je s svojo socialistično revolucijo prehitela Rusijo za pet let, pa tudi o nizu iniciacij, spolnih in drugih, ter o ljubezni. /…/ Kdaj ste se nazadnje zabavali ob gledanju Greena wayevega filma?« - David Hudson, Fandor »Film veselo podira klišeje o velikem umetniku kot tuhtajoči, vsevedni eminenci. Vse od Kena Russlla in njegovih biografij o slikarjih in skladateljih (Ljubitelji glasbe) ni bilo režiserja, ki bi mit o herojskem ustvarjalcu razbil s takšnim neusmiljenim užitkom.« - Stephen Holden, The New York Times »Dolgovezenje o seksu, smrti, estetiki in marksizmu, medtem ko mimo v nadzvočni hitrosti švigajo asociativne podobe, je stvar arogantne mladosti. Ali pa morda umetnika, osvobojenega vseh namer po ugajanju gledalcem, ki niso na njegovi valovni dolžini. Pri 73 letih Greenaway ne kaže znakov mehčanja.« - Jordan Hoffman, The Guardian Projekcija 6. junija ob 21:00 bo uvodni dogodek v festival Parada ponosa 2016. Filmu sledi druženje in DJ program. S podporo Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v času nizozemskega predsedovanja Svetu EU (od 1. januarja do 30. junija 2016). Z dvignjeno glavo La tête haute Francija, 2015, 1:2.35, 120 minut na sporedu režija Emmanuelle Bercot scenarij Emmanuelle Bercot, Marcia Romano fotografija Guillaume Schiffman igrajo Catherine Deneuve, Rod Paradot, Benoît Magimel, Sara Forestier festivali, nagrade Cannes. Cezar za najbolj obetavnega igralca in najboljšega stranskega igralca. Lumièrova nagrada za najbolj obetavnega igralca. distribucija FIVIA – Vojnik Malony, ki ga je pri šestih letih zapustila mama, kot najstnik postane redni obi skovalec sodišča za mladoletne. Okoli njega počasi raste nadomestna druži na: sodnica Florence, ki se bliža upoko jitvi, ter vzgojitelj Yann, ki je imel tudi sam težko otroštvo. Oba mu z veliko mero predanosti, potrpljenja in ljubezni pomagata najti pravo pot. Režiserka Emmanuelle Bercot je po Bettie gre ponovno združila moči s Catherine Deneuve in posnela gan ljivo dramo, ki zagovarja misel, da družba nima pravice obupati nad nobenim izmed svojih mladostnikov – zlasti ne nad tistimi najbolj nasilni mi in »brezupnimi«. Otvoritveni film lanskega Cannesa. »'Vsi otroci imajo pravico do izobraz be. Zagotoviti jo mora družina, sicer je odgovornost družbe, da pomaga.' Ta stavek, ki sem ga prebrala v knjigi ne kega sodnika, zelo natančno pojasni, o čem film pravzaprav govori. /.../ Imam strica, ki je vzgojitelj, in kot otrok sem ga neko poletje obiskala v Bretanji, kjer je vodil tabor za mlade prestopnike. /.../ Na deklico iz premožne in skrbne družine, kakršna sem bila, je vedenje najstnikov, ki niso imeli takšne sreče kot jaz, naredilo močan vtis: očarala sta me njihova predrznost, upor proti avtoriteti in družbenim pravilom. Hkrati pa sem občudovala trud svojega strica in ostalih vzgojiteljev, da bi jih spravili 'na pravo pot' ter jih naučili ljubezni in spoštovanja – do drugih, predvsem pa do samih sebe. Spomin na to poletje je ostal živ vse do najstniških let, ko sem začela razmišljati, da bi postala sodnica za mladoletnike, kasneje pa me je nav dahnil, da sem posnela film.« - Emmanuelle Bercot »Nemalokrat ganljiv film visokih moralnih načel, ki nihilizem in depresivnost, pogosta spremljevalca socialnega rea- lizma, zamenja s pozitivno vizijo o tem, kaj lahko država naredi, da bi pomagala, in česa ne more. /.../ Z dvignjeno glavo je film o upanju. Vztraja pri nemoderni misli, da so tudi predstavniki avtoritete lahko pozitivni liki /.../. To je film, /.../ ki ga ni sram lastnega optimizma /.../.« - Peter Bradshaw, The Guardian »Film Emmanuelle Bercot je drama o odrešitvi, ki se konča z optimistično noto, čeprav nas pred tem popelje čez precej težak teren /…/. Filmu ne moremo očitati pomanjkanja energičnosti in resnosti. Gre za redek primer drame o težavnem najstniku, v kateri je sodni sistem prikazan kot popolnoma dobrohoten in kot vir pomoči za ljudi v stiski.« - Jonathan Romney, Screen Daily »Resen primerek socialnega realizma, ki se loteva enako resnega vprašanja: kako se lahko kot družba na najboljši način spoprimemo s skrajno odtujenimi in prestopništvu zapisanimi mladostniki.« - Geoff Andrew, Sight & Sound »Sporočilo filma se nazadnje izkaže za bolj spodbudnega, kot bi pričakovali iz začetnih prizorov. Bercotova preudarno pokaže, da rešitve ne prinesejo nujno niti sistem niti osebne vezi, pač pa neprecenljiva kombinacija obojega.« - Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter »Emmanuelle Bercot z osredotočenjem na to družbeno vprašanje tvega, da bo obtožena pretiranega poenostavljanja in melodramatiziranja. Kljub temu pa se z veliko mero spretnosti, preciznosti in energičnosti uspešno izogne vsem oviram, pri čemer ji pomagajo prvovrstni igralci /…/ Film uspešno izpolni svoje poslanstvo prikazati svet mladostniškega prestopništva brez pretirane črnogledosti ter skuša namesto tega najti upanje za prihodnost.« - Fabien Lemercier, Cineuropa od 15. do 20. junija 17. junija ob 17:30 »Knibbejev prvenec obrne evropsko begunsko krizo v drzno, etično zapleteno zgodbo o duhovih, ki aktualno družbeno politično katastrofo predstavi na edinstveno poetičen način, hkrati pa nas – kot najboljši primer novinarskega dela – pripelje na lokacijo ter nam pokaže globoko travmatizirane obraze ljudi, ki jih večinski mediji pogosto prezrejo.« - Robert Greene, Sight & Sound za člane Kluba Kinodvor vstop prost Festival migrantskega filma Tisti, ki čutijo peklenski ogenj Those Who Feel the Fire Burning Morgan Knibbe, Nizozemska, 2014, barvni, 74 minut Duh utopljenega begunca v iskanju svojih bližnjih potuje vzdolž južnoev ropskih meja in opazuje sotrpine, ki so tako kot on obtičali nekje med peklom in rajem. Nenavaden spoj dokumentar ca in fikcije, ki se na nekonvenciona len in poetičen način loteva perečega družbenega problema. »Veliko beguncev, ki sem jih srečal, mi je povedalo, da se na Lampedusi in v Grčiji počutijo kot prikazni, kot duše v vicah. Tako se mi je porodila ideja za film. /…/ Navdihnila sta me film Nebo nad Berlinom Wima Wendersa in Gas par Noé s svojimi brezkončnimi posnet ki v gibanju. /…/ Pri poročanjih večinskih medijev pogrešam globino. Njihov pris top je površinski in propagandističen. Mislim predvsem na novice. Nič več jim ne verjamem. Novinarji se pretvarja jo, da so objektivni, v resnici pa mani pulirajo. Zgodbe in citati, ki jih izbirajo, postavljajo imigrante v vlogo žrtev. Ti vlogo sprejmejo in začnejo pred kamero tarnati. Publika si s to držo ne more dosti pomagati. To opažam tudi pri sebi: ker se ne znam opredeliti, se distanciram. Zato nisem hotel narediti filma, ki bi iskalce azila objokoval; dati sem jim hotel obraz. V filmu ne skušam biti objektiven, pač pa iskren glede svo je subjektivnosti.« - Morgan Knibbe »S pomočjo neverjetnega zaupanja, ki ga zgradi s protagonisti, ponudi občinstvu atmosferično sliko običajno prezrtih krajev, ljudi in situacij. In prav to je tisto, kar naredi film tako edinstven: na meji med dokumentarcem in fikcijo se ne giblje zaradi eksperimenta samega, ampak zato, da bi zgodbo povedal na kar najbolj primeren način. In da bi se tako iskreno dotaknil gledalca.« - Sacha Gertsik, De Filmkrant »Ta meditativni in pogosto hipnotični film /…/ se z globalno temo naraščajoče imigracije vpričo birokratske brezbrižnosti spoprime z razorožujočo eleganco in nezgrešljivo človečnostjo.« - Michael Rechtshaffen, Los Angeles Times »Film je vizualno tako ambiciozen, da lahko v polni meri zaživi le na velikem platnu – ter ob gledalčevi popolni zbranosti. In to si tudi zasluži.« v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki Festival migrantskega filma, ki ga ob svetovnem dnevu beguncev organi zira Slovenska filantropija, bo v svoji sedmi ediciji v Ljubljano znova pripeljal projekcije in spremljevalne dogodke, ki osvetljujejo različne teme in plati migracij, azila, življenja beguncev ter integracije priseljencev v novo družbe no okolje. Filmske zgodbe in prispevki povabljenih gostov bodo spet opozo rili na različne družbene realnosti, pro blematičnost migracijske politike EU, globalno neenakost in nepravičnost ter pozvali k ukrepanju. Več na www.fmf-slovenija.si Program v Kinodvoru 15. junija ob 18:00: odprtje festivala Destinacija Srbistan Destinacija Serbistan, Želimir Žilnik, Srbija, 2015, 94', slovenski in angleški podnapisi Za to projekcijo so na voljo brezplačne vstopnice. 15. junija ob 21:30 (v Kinodvorišču) Odprto morje Fuocoammare, Gian franco Rosi, Italija/Francija, 2016, 108' - Peter de Bruijn, NRC Handelsblad S podporo Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v času nizozemskega predsedovanja Svetu EU (od 1. januarja do 30. junija 2016). 17. junija ob 17:30 Tisti, ki čutijo peklenski ogenj Those Who Feel the Fire Burning, Morgan Knibbe, Nizozemska/Grčija/Italija, 2014, 74' 7. junija ob 19:00 Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016 Otok v Ljubljani Ribji spev Rabo de Peixe Joaquim Pinto, Nuno Leonel, Portugalska, 2015, barvni, 103 minute Režiserska dvojica je leto dni od blizu spremljala težaško delo mladega azor skega ribiča, odločenega, da vpričo glo balnega industrijskega prelova vztraja pri tradicionalnih ribiških metodah. Po etični in globoko osebni Ribji spev je oda svobodi ter načinu življenja, ki zdaj obstaja le še na teh posnetkih. Film je bil posnet med letoma 1999 in 2001. »Če bi Rossellinija kdaj zaneslo na Azore, bi morda ustvaril nekaj podobnega, kot je Ribji spev, pa čeprav očarljivi dokumentarec Joaquima Pinta in Nuna Leonela ni toliko nagnjen k fragmentaciji in eksperimentiranju. A izhodišče je vendarle podobno: ideja, da se pojaviš na nekem novem kraju in svojo očaranost nad njim kanaliziraš v film. Pinto in Leonel sta ribiško vasico Rabo de Peixe prvič obiskala konec leta 1998, da bi tam praznovala prehod v novo leto. Spoprija- teljila sta se z ribičem po imenu Pedro, ki sta se mu zdela filmarja ravno tako zanimiva kot on njima. Film, ki so ga skupaj ustvarili, korenini prav v tej vzajemni radovednosti in naklonjenosti /…/.« - James Lattimer, Senses of Cinema »Nežen portret skupnosti, ki prek Pintove asociativne pripovedi pogosto prestopi na bolj osebno in filozofsko raven, hkrati pa se dotakne tem, kakršni sta vrednost fizičnega dela in pomen svobode. Ribji spev je čudovito, nevsiljivo globoko delo, ki potrjuje in hkrati transcendira dolgo ljubezensko razmerje filma s pomorsko etnografijo.« - David Hudson, Fandor »Gre za izjemno human in intimen dnevnik, ki seže onkraj observacijske etnografije. Film na poetično asociativen način, ki predpostavlja medsebojno povezanost vseh stvari, vplete filozofske razmisleke in mitične reference. Čeprav bi to v manj izurjenih rokah lahko privedlo do obtožb o newagerskem sentimentalizmu, pa tu vsak posnetek prežemajo nevsiljiva iskrenost, globina misli in redko videna senzibilnost.« - Carmen Gray, Screen Daily 1. junija ob 21:00 ob Čolnarni v Parku Tivoli. Vstop prost! Sol zemlje The Salt of the Earth Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado, Francija, 2014, barvni/čb, 110 minut nastopajo Sebastião Salgado, Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado, Leila Wanick Salgado distribucija FIVIA – Vojnik Znameniti brazilski fotograf Sebastião Salgado je zadnjih štirideset let po toval po različnih celinah in v objektiv ujel dogodke, ki so ga globoko zaz namovali: vojne, lakoto in izgnanstvo. Po vseh grozotah, ki jim je bil priča, je zadnja leta upanje spet našel v naravi. Zdaj se posveča okoljevarstvu in odkri vanju neokrnjenih kotičkov sveta, ki jih predstavlja v obsežnem fotografskem projektu, svojem »ljubezenskem pismu planetu«. Življenje in delo enega naj večjih mojstrov reportažne fotografije nam v dokumentarnem filmu Sol zem lje razkrivata njegov sin Juliano in Wim Wenders, tudi sam fotograf. »Sol zemlje bo – če ste seznanjeni s Salgadovim imenom in delom ali ne – razodetje. /…/ Film se osredotoča na dve različni fotografovi popotovanji. Zunanje ga je morda odpeljalo dobesedno na najbolj oddaljene kotičke Zemlje in prineslo osupljive podobe, videne v filmu, a tisto, kar resnično zagrabi našo pozornost, je notranje potovanje, ki se je dogajalo vzporedno.« - Kenneth Turan, Los Angeles Times »Bolj kot da bi razkrivala, Sol zemlje elegantno potrjuje, da sta sočutje in človečnost, zaradi katerih je Salgadovo delo tako izjemno, tudi del umetnikovega po gleda na življenje.« - Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter »Wendersov s čustvi nabiti praznik zvoka, glasbe, podob in vizije je poslastica za čute in pogosto silno ganljiv – kot tiha katedrala, posvečena Salgadovim slikovitim razodetjem.« - Rodrigo Perez, The Playlist V sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane ob odprtju razstave fotografij Geneza Sebastiãa Salgada. Za zamudnike Vsako nedeljo ob 19:00 12. junija ob 19:00 5. junija ob 19:00 Daleč od ljudi Loin des hommes David Oelhoffen, Francija, 2014, barvni, 110 minut igrata Viggo Mortensen, Reda Kateb distribucija FIVIA – Vojnik Leta 1954, tik pred alžirsko vojno. Učitelj v odročni gorski vasici mora pospremiti lokalnega kmeta pred kolo nialno sodišče, kjer naj bi mu sodili za umor. Medtem ko se v dolini širi upor in ozračje polni sovraštvo, se podata na nevarno pot čez Atlaško gorovje. Med na videz zelo različnima moškima se začne počasi spletati nenavadno za vezništvo. Avtorja izvirne glasbe: Nick Cave in Warren Ellis. »Film Daleč od ljudi, ki bi ga lahko vrteli na double-billu z beduinskim vesternom Theeb, je tako prešpikan s 'častjo' vesternov (3:10 za Yumo), da lahko spregledate, da je posnet po noveli Gost, v kateri je dal Albert Camus jasno vedeti, da so prave moralne odločitve strašne, potemtakem tiste, ki te stanejo življenje. ZA« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »/…/ deloma triler, deloma vojni film, še bolj pa morda severnoafriški eksistencialistični vestern s čudovito pokrajinsko fotografijo Guillauma Deffontainesa, ki zgodbo prepoji z mračno lepoto. /…/ Če ste videli alžirsko vojno dramo Božji možje Xaviera Beauvoisa, si morate ogledati tudi Daleč od ljudi, ki ponudi drugačen, a nič manj zanimiv pogled na isti čas in kraj.« - Jonathan Romney, Londonski filmski festival »Kljub vsej zgodovinski specifičnosti in pomembnosti ozadja zgodbe se ob gledanju teh dveh mož, ki se prebijata skozi surovo in čudovito pokrajino, zavemo, da smo priča nečemu veliko bolj brezčasnemu in elementarnemu.« - Bilge Ebiri, Vulture »V tej pronicljivi značajski študiji se zdi eksistencializem intimen kot še nikoli.« - Michael Rechtshaffen, Los Angeles Times Theeb Združeni arabski emirati/Katar/ Jordanija/Velika Britanija, 2014, barvni, 100 minut igrajo Jacir Eid, Hussein Salameh, Hassan Mutlag, Marji Audeh, Jack Fox distribucija FIVIA – Vojnik Med vihro prve svetovne vojne se na ozadju trčenja vzhodne in zahodne ci vilizacije, tradicije in modernosti, odvije slikovit pustolovski vestern, ki je hkrati intimna zgodba o dečkovem odraščanju in trpka zgodovinsko-politična drama o zatonu tradicionalne nomadske kulture. »Klasičen pustolovski film najboljše vrste, kakršnega danes redko vidimo. Režiserjev impresivni prvenec vsebuje tipične motive vesterna, osupljivi posnetki južne Jordanije pa so veličastni kot Monument Valley. Toda to ni nikakršen ponaredek vesterna, pač pa sijajno povedana zgodba iz časa prve svetovne vojne, zasidrana v avtentičen beduinski način življenja.« - Jay Weissberg, Variety »Kot Timbuktu Abderrahmana Sissakoja, ki je tožil nad porastom radikalnega islamizma v sodobnem Maliju, Theeb poudarja pomembnost ohranjanja kulturnih razlik spričo totalizirajoče vizije rasne in religiozne hegemonije.« - Oleg Ivanov, Slant Magazine »Vrhunske fotografije Wolfganga Thalerja (ki je posnel svetovne dokumentarce Michaela Glawoggerja in Seidlovo trilogijo Paradiž) ne zanima čudovita pokrajina kot taka, pač pa način, na katerega lahko ta pokrajina sugerira čustvena stanja in povzdigne napore ter naglo odraščanje malega Theeba na višjo raven.« - Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter »Tako kot to, kar mali Theeb sliši (pogovori med odraslimi, tujci, agenti ipd.), dobi smisel šele kasneje, je to, kar vidi (nastanek arabskih nacij), dobilo smisel šele kasneje, no, danes, kar pa je le razlog več, da si ga ogledate v paketu s Timbuktujem. ZA+« - Marcel Štefančič, jr., Mladina Za zamudnike 19. junija ob 19:00 26. junija ob 19:00 Poletje s Sangaile Sangailes vasara Alanté Kavaité, Litva/Francija/ Nizozemska, 2014, barvni, 88 minut ¯ igrata Julija Steponaitytė, Aistė Diržiutė distribucija Demiurg Čutna in čuteča zgodba o poletni lju bezni dveh najstniških deklet, plašne in sramežljive sedemnajstletne San gaile, očarane nad akrobatskimi letali, in njene drzne, svobodomiselne vrstni ce Auste. Film o zaupnosti, intimnosti in brstečih strasteh, prežet s podobami litvanske pokrajine, obsijane s soncem, je avtorici prinesel nagrado za najboljšo režijo na festivalu Sundance. »Režiserka stopa po stopinjah neštetih slikarjev, pisateljev, dramatikov in filmarjev, ki so upodobili drhteče obdobje prve ljubezni, in ga oživi skozi omamno mešanico zapeljivih videzov, pristne erotičnosti in očitne, toda nesporno fotogenične metafore za drzno svobodo v podobi letalskih akrobacij. Preprosta, mestoma klišejska zgodba, ki ji ne manjka nerazumevajočih staršev in mladostniških samodestruktivnih tendenc, je tudi odločilno evropska. V spomin prikliče že davno minule filmske zmenke, občutenje narave iz Bergmanovih zgodnjih filmov Poletne igre in Poletje z Moniko ter trpko zavedanje minljive mladosti iz filma Dober dan, žalost Otta Premingerja.« - Todd McCarthy, The Hollywood Reporter »Akrobatska letala, ki na nebu prevračajo kozolce, niso edino, kar se dviga v nebo in globoko strmoglavlja v filmu Poletje s Sangaile, čutni in občutljivi najstniški romanci, v kateri najbolj divjo vožnjo predstavljajo turbulentna mladostniška čustva. V Parizu živeča litvanska avtorica se je z drugim celovečercem vrnila na domača tla, da bi tam posnela srčno razglednico poletne ljubezni in samospoznanja, ozaljšano s posnetki dih jemajoče pokrajine in dvema neverjetno privlačnima glavnima igralkama /…/. Poletje s Sangaile preveva čisto posebna intenziteta tistih razmerij, pri katerih se zdi, da je vse razen drugega zbledelo v ozadje.« - Scott Foundas, Variety Šiška Deluxe Jan Cvitkovič, Slovenija, 2015, barvni, 108 minut igrajo Žiga Födransperg, David Furlan, Marko Miladinović distribucija FIVIA – Vojnik poganja spoj rahlo dramatičnega in rahlo komičnega, tudi česa malce za lase privlečenega, pripelje samo do srečnega, naravnost idiličnega konca, kjer se vse stvari in vsa razmerja postavijo na svoje mesto. In ker gre za slovenski film, pridemo še do morja.« - Ženja Leiler, Delo Grenko-sladka komedija o treh »luzer jih« na pragu srednjih let, ki sklenejo, da ne bodo več »brskali po žepih za tamalimi kovanci« in se odločijo skupaj odpreti picerijo. Film Jana Cvitkoviča (Kruh in mleko, Odgrobadogroba) je odprl lanskoletni Festival slovenskega filma v Portorožu in prejel nagrado ob činstva v Cottbusu. »Film /…/ stavi na gledalca, željnega krohotanja. /…/ Če bi Šiški Deluxe iskali domačo primerjavo, bi jo pogojno lahko našli v filmu Jebiga (2000) Mihe Hočevarja /…/ predvsem zaradi tipa humorja, ki ga poleg situacijskih gegov poganjajo predvsem resda mestoma malce intelektualistični, a simpatični, včasih že kar irealni absurdi. /…/ od začetnih akordov filma je jasno, da lahko zgodba, ki jo »Ker Miha Hočevar ni posnel nadaljevanja hita Jebiga, ga je posnel Jan Cvitković, le da bi Šiška Deluxe lahko pila bratovščino tudi z Leighovo sijajno dramedijo Življenje je sladko, v katerem je družbica luzerjev v času thatcherističnih, neoliberalnih pozivov k just-do-it podjetništvu in privatništvu sklenila, da odpre deluxe francosko restavracijo – s predvidljivo ničelno možnostjo uspeha.« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »/…/ film /…/ dostavi vse, kar si od takšnega izdelka želite – prepričljive igralske nastope, veliko humorja, malo drame, posrečene glasbene vložke, pristna čustva … Zraven dobite še kaj takega, za kar sploh ne veste, da si želite, na primer šiškowoodski muzikal.« - Klemen Černe, Siol.net samo 5. junija ob 15:00 in 11. junija ob 17:00 Kinodvor. Program Kinobalon. za otroke www.kinodvor.org/kinobalon in mlade 8+ na sporedu 7+ Mali gangster De Boskampi's Arne Toonen, Nizozemska, 2015, 102 minuti, v nizozemščini s slovenskimi podnapisi Ptice selivke Les oiseaux de passage Olivier Ringer, Belgija, 2015, 83 minut, v francoščini s slovenskimi podnapisi, distribucija FIVIA – Vojnik Napeta dogodivščina pogumnih pri jateljic in njune račke, ki jo morata za vsako ceno rešiti pred kruto usodo in ji pomagati pri prilagajanju na življe nje z novo račjo družino. zgodba Cathy ima malce nenavadnega očeta, ki ji za rojstne dni podarja še bolj nena vadna darila. Za deseti rojstni dan se še posebno izkaže in ji podari jajce. Ko se račka izleže, se močno naveže na prvo osebo, ki jo zagleda. Cathy ima najboljšo prijateljico Margaux, ki je v sobi ravno ob rojstvu račke, zato si jo račka izbere za mamo. Ker pa je deklica na invalidskem vozičku, za račko težko skrbi. Tudi starša nista preveč navdušena nad novo hišno ljubljenko, zato se je skušata znebiti. Deklici se odločno zoperstavita načrtu odraslih ter se kot ptici selivki odpravita na dolgo in napeto potovanje, da bi rešili račko s farme in jo privadili na življenje z novo račjo družino v jezeru. Z vstopnico Živalskega vrta Ljubljana si lahko film ogledate po klubski ceni 3 EUR! Družinska komedija o želji po drugač nem življenju, kjer otrokom nihče ne teži. Ljubljenec otroških žirij in ob činstva, ki pobira nagrade po vsem svetu. zgodba Rik Boskamp je sin čudaškega raču novodje in si želi samo eno: da ne bi bil več žrtev nasilja v šoli. Potem ko si ogleda mafijski film na televiziji, izdela načrt. Ko se z očetom preselita v novo mesto, bo poskrbel, da bo oče zaslovel kot veliki mafijski šef Paulo Boskampi. Načrt uspe! Kot Rikki Boskampi posta ne cenjen v novi šoli, saj se vsi bojijo njegovega očeta. Toda nasilnež iz sta re šole se preseli v njun kraj. Kako bo Za člane Kluba Kinobalon vstop prost! lahko Rikki nadaljeval z lažmi in novo podobo? kritike »Pametna družinska komedija./…/ Hudo mušno razvita zgodba po istoimenskem romanu Marjon Hoffman je živahna in dovolj igriva, da zabava tako odrasle kot otroke. Igra je živa in ne prekorači meje karikaturnega pretiravanja. Produkcija je dodelana na vseh tehničnih in oblikovnih ravneh.« - Dennis Harvey, Variety S podporo Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v času nizozemskega predsedovanja Svetu EU (od 1. januarja do 30. junija 2016) Nedelja od 11:00 do 13:00, Kinodvor. Mala dvorana. od 18. junija Sezamov kotiček Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru, otroci uživajo v igri. Kotiček je namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom. Julija in avgusta je Sezamov kotiček na počitnicah. 5. 6. Raste, raste, balon. Kaj se bo zgo dilo, ko bomo kisu dodali sodo bikarbo no? … Zrasel bo rdeči balon (s Katarino Kozamernik). 12. 6. Milno mehurčka nje. Milnico bomo obarvali v različnih barvah, pihali mehurčke, hkrati pa slikali milno sliko. 19. 6. Zeleni Jurij. Iz Črno mlja bomo Zelenega Jurija pripeljali v zeleno prestolnico Ljubljano. Naredili bomo lutke, ki bodo sijale v zeleni neonski barvi (z Ino Fakin). 26. 6. Otroški stop -motion. Naredili bomo animacijo, ki prikazuje predmete v gibanju. Animacija bo otroška in igriva, obarvana z različni mi tehnikami, ki jih bodo izbrali otroci (z Matejo Lukežič). Iskanje pozabljive Dory Finding Dory Andrew Stanton, Angus MacLane, ZDA, 2016, sinhroniziran v slovenščino Nadaljevanje očarljive Pixarjeve film ske klasike Iskanje malega Nema. zgodba Ljubezniva in pozabljiva Dory, akvarij ska ribica vrste modri kirurg, živi skupaj s klovnovskima ribama Marlinom in si nom Nemom srečno življenje na koral nem grebenu. Nekega dne se iznenada spomni, da ima vendarle družino, ki jo tam zunaj nekje išče. S prijateljema se odpravi na dolgo potovanje do ka lifornijskega morskega inštituta. Tam se misiji pridružijo še Hank, hobotnica brez ene lovke, beli kit Bailey in kratko vidni nerodni kitovec Destiny. Skupaj morajo spretno krmariti po zapletenem inštitutu, medtem pa se naučijo ceniti svoje napake, prijateljstvo in družino. Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00 Kino v plenicah. Za starše z dojenčki. Oglejte si film z rednega sporeda na projekciji, ki je prilagojena tako, da nas lahko obiščete skupaj z dojenčkom. 1. 6. bo na sporedu film Z dvignjeno glavo (La tête haute, Emmanuelle Ber cot, Francija, 2015, 120 minut). 27. junija ob 21:30 Naši kratki 9 + Hiške Vdih Slovenija, 2015, barvni, 14’30’’ režija Blaž Završnik scenarij Blaž Završnik, Danijel Modrej fotografija Darko Herič montaža Katja Završnik produkcija Sever&Sever koprodukcija RTV Slovenija producent Janko Sever igrata Aljaž Jovanović, Janez Starina August Adrian Braatz, Dragan Remšak, Monika Polda Oče po neuspešnem razgovoru za služ bo preživlja popoldne s sedemletnim sinom. Na poti domov na tleh po naklju čju najdeta denarnico, polno denarja. Oče je odločen, da jo je treba vrniti last niku in sina naučiti, kaj je prav. Hiške Slovenija, 2014, barvni, 51’ Samotar Krištof sredi nenaseljene narave iz avtomobila reši mladega Andreja, ki je skušal narediti samomor. Odpelje ga v svojo hišo, kjer skupaj preživi ta božični večer. V odsotnosti besed se med njima stke pristna vez. Bo to dovolj, da mu povrne vero v življenje? Dobro unovčeno popoldne Slovenija, 2016, barvni, 7’30’’ režija in scenarij Martin Turk fotografija Radislav Jovanov Gonzo montaža Tomislav Pavlic glasba Chris Eckman, Al DeLoner produkcija Bela Film koprodukcija Studio dim producentka Ida Weiss igrajo Primož Pirnat, Julijan Weiss Turk, režija in scenarij Darko Sinko, Matjaž Ivanišin fotografija Matjaž Ivanišin montaža Gorazd Kernel glasba Doroteja Dolšak – improvizacija na temo Johanna Pachelbela produkcija Nosorogi za RTV Slovenija producenta Marina Gumzi, Darko Sinko V dokumentarnem filmu skušata re žiserja prek pripovedi domačinov prika zati življenje v neki majhni vasici na Šta jerskem, kot sta ga videla poleti 2014. Premiera v Kinodvorišču. Projekciji bodo prisostvovali avtorji in filmske ekipe. julija v Kinodvoru Javni zavod Kinodvor Kolodvorska 13 1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13 M: +386 30 464 241 F: +386 1 239 22 16 E: info@kinodvor.org http://www.kinodvor.org Maggie ima načrt - Rebecca Miller Nina Peče Grilc, direktorica T: +386 1 239 22 10 M: +386 40 632 574 E: nina.pece@kinodvor.org Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana Blagajna se odpre uro pred prvo predstavo. Rezervacije in informacije: 01 239 22 17, blagajna@kinodvor.org Koen Van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa T: +386 1 239 22 11 M: +386 40 632 572 E: koen.vandaele@kinodvor.org Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada občinstva (vodja programa, Kinobalon) T: +386 1 239 22 20 M: +386 30 324 063 E: petra.slatinsek@kinodvor.org Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z javnostmi T: +386 1 239 22 14 M: +386 30 315 702 E: press@kinodvor.org Tjaša Smrekar, trženje in vodenje projektov T: +386 1 239 22 18 M: +386 40 620 700 E: tjasa.smrekar@kinodvor.org Maja Zrim, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa T: +386 1 239 22 12 M: +386 30 322 551 E: maja.zrim@kinodvor.org Tehnični oddelek : Bojan Bajsič T: +386 1 239 22 13 M: +386 40 548 879 E: bojan.bajsic@kinodvor.org
