mesečniku - Kinodvor

december
2016
Toni Erdmann Toni Erdmann
Nemčija/Avstrija, 2016, barvni, 162 minut
od
14. decembra
režija in scenarij Maren Ade
fotografija Patrick Orth
igrajo Peter Simonischek, Sandra Hüller
festivali, nagrade Nagrada FIPRESCI –
Cannes. Velika nagrada FIPRESCI za
najboljši film leta. Pet nominacij za
nagrado Evropske filmske akademije,
vključno za najboljši film, režijo, scenarij,
igralca in igralko. Eden izmed treh
finalistov za nagrado LUX. Nemški
kandidat za oskarja za najboljši
tujejezični film. LIFFe.
distribucija FIVIA – Vojnik
Winfried, postarani učitelj klavirja, ki
s čudaškimi šalami rad spravlja okolico v zadrego, se nenadoma odloči, da
bo z obiskom presenetil hčerko. To je
nerodna poteza, saj je Ines resna in
ambiciozna poslovna ženska, ki se kot
korporativna strateginja ravno ukvarja
s pomembnim projektom v Bukarešti.
Toni Erdmann, velika senzacija zad­
njega festivala v Cannesu in za mar­
sikoga film leta, je neznansko smešna
in hkrati globoko ganljiva pripoved o
družinskih vezeh, o vlogah, ki jih v živ­
ljenju igramo, ter o tem, da nikoli ne
smemo izgubiti smisla za humor.
»Moj oče je strasten šaljivec. Ko sem
bila stara dvajset let, sem bila povabljena na premiero filma Austin Powers,
kjer so kot darilo razdeljevali lažne
zobe. Poklonila sem jih očetu, ker sem
imela občutek, da mu bodo prišli prav.
In res jih je dobro izkoristil: vtaknil jih je
v usta, preden je šel k zobozdravniku,
ali pa ko se je v restavraciji pritoževal
nad hrano. Poleg tega sem velika ljubiteljica Andyja Kaufmana, ki je imel celo
vrsto alter egov – eden izmed njih je bil
Tony Clifton.«
- Maren Ade
»Še dolgo po tistem, ko se bodo žirije
razšle in bo svet pozabil, kdo je osvojil
letošnje nagrade, bo edicija 2016 [fe­
stivala v Cannesu] ostala v spominu kot
leto, ko nam je Maren Ade podarila Toni­
ja Erdmanna, delo velike lepote, velikih
čustev in velike umetnosti.«
- Manohla Dargis, The New York Times
»Če bi za utišanje govoric o smrti film­
ske umetnosti zadostoval en sam film,
bi bil to ta. /…/ Vsak poskus, da bi ga
opredelili s konvencionalnimi opisi – kot
zgodbo o očetu in hčerki, feministično
satiro o korporativnem vedenju, fabulo o
globalnem kapitalizmu, razširjeno prak­
tično šalo – bi žalostno spodletel. Toni
Erdmann je v resnici nekaj povsem no­
vega: razburljiv in vznemirljiv dokument
o sedanjem trenutku, hkrati pa – kot vsak
velik film – sporočilo iz prihodnosti.«
»Film bi bilo preprosto razglasiti za eno
največjih nemških komedij vseh časov, a
je v resnici veliko več kot to.«
znanstvenika – tako poučna so režiser­
kina duhovita razmišljanja o človeški
zmožnosti sobivanja v tem svetu. /…/ Če
izvzamemo Ozuja, si je težko zamisliti
bolj premišljen, pronicljiv, dojemljiv in
elokventen opis odnosa med očetom in
hčerko. /…/ Ta film je kot portal za izgub­
ljene spomine. Plod prvorazredne filmske
ustvarjalke.«
- Nick James, Sight & Sound
- David Jenkins, Little White Lies
»Toni Erdmann je film, ki med drugim
pokaže, kako ima samo še jezik humor­
ja moč, če že ne za spreminjanje sveta,
pa vsaj za njegovo razumevanje in nje­
govo znosnejšo težo. Pri tem mimogrede
postreže s kot britev ostro sliko aktualne
politične, gospodarske in družbene podo­
be 'združene' Evrope. Če rečem, da je to
evropski film leta, ne rečem nič preveč.«
»Toni Erdmann je tako poln imenitnih
komičnih domislic in vključuje toliko
vidikov realnosti (osamljenost poznejših
let, plitkost mednarodne poslovne kul­
ture, boj za identiteto, radost, žalost in
praznina minljivega trenutka), da zmaže
snov, ki so jo filmi obdelovali več desetle­
tij, za zajtrk.«
- A. O. Scott, The New York Times
- Kent Jones, Film Comment
- Ženja Leiler, Delo
»Na trenutke se zdi, da gre za delo
znamenitega psihologa ali vedenjskega
Na premieri bo z nami pokrovitelj Kino­
dvora, Zavarovalnica Triglav.
od
12. decembra
Paterson Paterson
Francija/Nemčija/ZDA, 2016, barvni, 118 minut
režija in scenarij Jim Jarmusch
fotografija Frederick Elmes
glasba SQÜRL
avtor pesmi Ron Padgett
igrata Adam Driver, Golshifteh
Farahani
festivali, nagrade Nagrada palm
dog – Cannes. Nominacije za nagrado
gotham za najboljši celovečerec,
scenarij in igralca. LIFFe.
distribucija FIVIA – Vojnik
Paterson je voznik avtobusa v mestecu Paterson v New Jerseyju. Njegovo
življenje se odvija po ustaljenem ritmu.
Skozi okno avtobusa vsak dan opazuje mesto, ki drsi mimo, in lovi drobce
pogovorov med potniki. Med odmori v
beležko zapisuje svoje pesmi. Po službi
pelje na sprehod psa in v baru popije
natanko eno pivo. Nato se vrne domov
k ženi Lauri. Njen svet se za razliko od
moževega ves čas spreminja in vsak
nov dan ji prinaša nove sanje. A Paterson jo ljubi in ona ljubi njega. Film beleži sedem dni v življenju dveh povsem
običajnih ljudi.
Jim Jarmusch je ustvaril tiho film­
sko pesem o iskanju lepote v najbolj
neznatnih trenutkih vsakdanjega živ­
ljenja ter z njo očaral kritike in občin­
stvo na zadnjem festivalu v Cannesu.
»Paterson slavi poezijo podrobnosti,
variacij in vsakodnevnih interakcij. Je
nekakšna protiutež mračnim, pretirano dramatičnim in akcijsko usmerjenim filmom. To je film, ki bi mu moral
človek preprosto pustiti, da drsi mimo
njega – kot podobe mimo okna avtobusa, ki kot mehanična gondola pluje po
ulicah malega, pozabljenega mesta. /…/
Vedno sem si želel, da bi me nekoč imeli za filmski ekvivalent newyorški pesniški šoli. Pesnike te šole je močno zaznamoval majhen manifest, ki ga je spisal
Frank O’Hara. O’Hara je bil zaposlen kot
kustos v Muzeju moderne umetnosti;
imel je torej pravo službo, pesmi pa je
pisal med odmori za kosilo, podobno
kot Paterson. V manifestu, ki mu je dal
naslov Personizem, pravi: Pesem piši
enemu samemu človeku, ne svetu. Piši
jo, kot da pišeš pismo ali sporočilo.«
- Jim Jarmusch
»Jarmuschev Paterson s Tonijem Erd­
mannom tekmuje za naslov najbolj
drznega in očarljivega filma festivala
[v Cannesu]. V obeh primerih gre za
komedijo, a medtem ko se film Maren
Ade razrašča in uspe s pomočjo scena­
rija in impresivnih igralskih stvaritev, je
Jarmuschev film preprost – kot prvoraz­
reden rockovski komad na tri strune, ki
transcendira skozi ponovitve in drobne
variacije.«
- Amy Taubin, Film Comment
»Najboljši film Jima Jarmuscha po dol­
gem času: čudovito nežna, duhovita in
tankočutna kronika /…/. Film navduši
kot posvetilo (mestu, poeziji, prijatelj­
stvu, razumevanju in ljubezni) in hkrati
kot hvalospev radosti, lepoti in tistim
dobrim rečem, ki jih lahko najdemo med
razočaranji in banalnostmi vsakdanjega
življenja.«
- Geoff Andrew, Sight & Sound
»Neverjetno očarljiv film, ki ponudi vrsto
drobnih modrosti in tihih uteh tam, kjer
bi morda pričakovali provokacije. Njego­
va edina prevara je, da se izkaže za veli­
ko globljega, kot se zdi na prvi pogled.
/…/ Paterson je oster v vsakem detajlu,
čeprav majcen kot portret na zrnu riža.
Včasih je pač tako, da čim manjše so
mere, tem večji je učinek – kar pomeni,
da bi bil Paterson prav lahko Jarmu­
schev 'božji delec'. /…/ Verjetno najmanj­
ši filmček vseh časov, ki naredi pesnike
iz vseh nas.«
- Jessica Kiang, The Playlist
»Paterson je resnično edinstven – dih
jemajoča lekcija o samoti, a takšna, ki
ima rada tudi dobro družbo. Neponovlji­
va srečanja, vsakdanja naključja in vse,
kar izvemo, če pazljivo opazujemo svet
... /…/ Kako lahko Jarmusch vzame to
hišico iz vžigalic, narejeno praktično iz
zraka, in jo napolni s takšno spokojnostjo
in modrostjo, je uganka, ki ima en sam
pravi odgovor: Jarmusch je umetnik.«
- Tim Robey, The Telegraph
Vozovnica za avtobus št. 23 –
PATERSON. Poseben dogodek ob
filmu samo v torek 20. 12. in četr­
tek 22. 12. ob 19:00. Več informacij
na www.kinodvor.org/avtobus-paterson.
Glej in se čudi: Sanjarjenje
o povezanem svetu
Lo and Behold: Reveries of the
Connected World
na sporedu
ZDA, 2016, barvni, 98 minut
režija in scenarij Werner Herzog
fotografija Peter Zeitlinger
nastopajo Bob Kahn, Elon Musk,
Sebastian Thrun, Ted Nelson, Lawrence
Krauss, Kevin Mitnick
festivali, nagrade Sundance. Nagrada
one future (posebna omemba) –
München. Hot Docs Toronto. London.
LIFFe.
distribucija Demiurg
Werner Herzog se s sodobno tehnologijo druži tako poredko, da nima niti
mobilnega telefona, kaj šele Face­
bookovega profila, pa vendar se z
enakim navdušenjem kot prej skrajnih
pokrajin zemeljske oble tokrat loti sveta sodobne povezanosti – od otroških
korakov svetovnega spleta do možnih
scenarijev, ki se nam obetajo v prihod­
nosti. Pred kamero povabi številna vodilna imena tehnološke revolucije, od
vizionarskega podjetnika Elona Muska
do zloglasnega hekerja Kevina Mitni­
cka. Na svoji poti pa naleti tudi na žrtve
medmrežnih pasti in odkrije nenavadno skupnost tehnopuščavnikov – ti
so zavetje pred elektromagnetnim valovanjem našli v senci ogromnega teleskopa, ki lovi radijske valove iz globin
vesolja.
Opremljen z značilno radovednostjo
in živahno domišljijo se Werner Her­
zog odpravi na potovanje, ki razkrije,
kako je internet preoblikoval skoraj
vse vidike naših življenj.
»Vedeti morate, da imate opraviti s
človekom, ki je prvič uporabil telefon
pri sedemnajstih letih. /.../ Vse, kar sem
izvedel med snemanjem tega filma, je
bilo zame presenečenje. Projekta sem
se lotil poln radovednosti, občudovanja
in vznemirjenja, in globlje ko sem kopal,
bolj zagonetno in zanimivo je postajalo.
Mislim, da se to v filmu čuti. /.../ Nisem
novinar in nimam pripravljenega seznama vprašanj. Pred kamero se le pogovarjam. Ko gledate film, lahko vidite, da
pogovor spremljata nekakšna lahkotnost in včasih celo humor. Nobenih pri­
pravljalnih intervjujev ne delam. Rad se
na prizorišču pojavim s kamero in takoj
začnem. To daje procesu neko nepopustljivost, neko silovitost in vztrajnost,
kar me v teh pogovorih vodi.«
- Werner Herzog
»Številni Herzogovi dokumentarci so v
svojem bistvu sanjarjenja o tem, kaj po­
meni biti človek – in Glej in se čudi ni
nobena izjema. Film režiserju priskrbi
odskočno desko za razmislek o najra­
zličnejših temah: od človeških odprav
na Mars do izmuzljive narave ljubezni.
Predvsem pa se zdi, da gre za nujno
spoznanje, kako malo razmišljamo o na­
šem rastočem spletnem svetu. Tako film
s svojim razpršenim pripovednim slo­
gom usmerja našo pozornost k številnim
pogovorom, ki jih o tem vseprisotnem,
mogočnem in mladem orodju še nismo
imeli.«
- Tim Grierson, Screen Daily
»Film lahko gledamo tudi na drugačen
način – ne kot pretres idej, ampak bolj
kot zbirko zanimivih primerkov človeške
vrste. Herzoga je vedno najbolj fascini­
rala zmes nečimrnosti, norosti, poguma
in genialnosti, zaradi katerih je vsak
posameznik edinstven. Režiser je potr­
pežljiv poslušalec, ki zna svojim sogo­
vornikom premakniti miselne kretnice, in
kot njegovi drugi dokumentarci je tudi ta
poln čudaških, drobnih trenutkov nepri­
čakovanega razodetja.«
- A. O. Scott, The New York Times
»Glej in se čudi, razpršen filmski esej o
odvisnosti človeštva od sodobne tehnolo­
gije, si internet ogleduje z distance. Lu­
distična perspektiva režiserju omogoči,
da se osredotoči na abstraktne, poetične
detajle. Od strokovnjaka, ki tok digital­
nih informacij primerja z vodnim tokom,
Herzog preide k tako raznovrstnim te­
mam, kot so spletno nadlegovanje, od­
visnost, potovanje po vesolju in sanje.
/…/ Herzog /…/ sogovornike izziva z
intrigantnimi metafizičnimi vprašanji:
Ali lahko stroj, ki mu življenje vdihuje in­
ternet, začuti ljubezen? Upanje? Lahko
verjame v Boga?«
- Eric Kohn, IndieWire
silvestrska
predpremiera
31. decembra
ob 18:00
Loving Loving
ZDA/VB, 2016, barvni, 123 minut
režija in scenarij Jeff Nichols
fotografija Adam Stone
igrajo Ruth Negga, Joel Edgerton,
Marton Csokas, Michael Shannon
festivali, nagrade Cannes. Nagrada
za vzhajajočo zvezdo (R. Negga) –
Palm Springs. Nagrada za družbeno
pravičnost – Hamptons. Toronto. LIFFe.
distribucija Karantanija cinemas
Richard in Mildred se poročita iz globoke ljubezni. Toda piše se leto 1958
in virginijske državne oblasti nimajo
posluha za rasno mešane zakone. Neke
noči vdrejo v njun dom, ju spravijo za
zapahe in nato izženejo iz države. Zakonca se zatečeta v Washington in
sprožita sodni postopek proti zvezni
državi Virginiji. Ko njun primer doseže
vrhovno sodišče, postane jasno, da ne
gre več samo za vprašanje njunega bivališča, temveč za pravice vseh rasno
mešanih parov v ZDA.
Nežna oda ljubečemu paru, ki je
sredi minulega stoletja s tihim upo­
rom postavil nov mejnik boja za dr­
žavljanske pravice v ZDA. Film, ki ga
je po resničnih dogodkih posnel Jeff
Nichols (Zaklonišče), je svetovno pre­
miero doživel na festivalu v Cannesu.
»Ni dvoma, da bi že sodni primer sam
po sebi lahko napolnil ves film. A želel
sem posneti ljubezensko zgodbo /.../.
Menim, da je dragocen vsak trenutek,
ki nas opozori na eleganco in preprosto lepoto ljubezni. /.../ Ko govorimo o
enakosti in medrasnem zakonu, se
ljudje zelo hitro skrijejo za svoja politična stališča, v ospredje stopi njihova
ideologija, zatečejo se k posplošenim
utemeljitvam, kar v resnici nima nobene zveze z vsakodnevno resničnostjo
obravnavane tematike. Zakonca Loving sta resnična. Vsak dan vstaneta
za zajtrk, vsak večer ležeta k počitku
in poskušata ohraniti zvezo. Ko ju vidite, ni več o čem razpravljati. Kako bi
sploh lahko oporekali temu razmerju?
/.../. Lovingova nista bila niti nista želela
postati mučenika. Nista bila in nista želela postati simbol. Bila sta le človeka,
ki sta se ljubila in sta hotela biti drug z
drugim in s svojo družino.«
- Jeff Nichols
obrnila status quo in se zapisala v zgo­
dovino ameriškega prava, se tudi ta film
o njunih življenjih izkaže za tiho vodo, ki
dere bregove. /.../ Loving ni sodna dra­
ma, polna odvetniških strategij in pri­
zorov s sodišča. Tega filma ne zanimajo
javna, ampak zasebna življenja, zanima
ga, kako sta se dva navadna človeka, pri­
zadeta spričo dolgoletne ujetosti v spi­
ralo neusmiljenega sistema, nekega dne
odločila, da imata tega dovolj.«
»Loving je nepretenciozen film o dveh
resničnih, skromnih osebah. A ne do­
volite, da vas to zavede. Prav kakor sta
Richard in Mildred Loving na koncu pre­
- Bilge Ebiri, The Village Voice
- Kenneth Turan, Los Angeles Times
»Loving je sicer intimen film, a ne razsi­
pava s čustvi. /.../ Nobenih očitnih katar­
zičnih trenutkov nam ne nameni – nobe­
nih velikih zlomov ali govorov ali sporov.
Toda ne bodite presenečeni, če vam bodo
ob koncu filma po licih polzele solze.«
»Loving potegne dva lika iz zgodovine in
si poskuša zamisliti, kakšna sta bila kot
navadna človeka, preden sta po­stala spo­
menika izjemnosti ameriškega naroda.
Film vztraja na stališču, da je Lovingova
najbolj določala popolna vsakdanjost
njune ljubezni in da je njun boj prav zato
postal ena ključnih zgodb te dežele.«
- Manohla Dargis, The New York Times
»Film, podložen s senzibilnimi orke­
strskimi kompozicijami, tu in tam pa tudi
z jazzovskimi uspešnicami tistih časov,
je zbrušen do visokega sijaja, a je kljub
temu vse prej kot neizviren ali neoseben.
Loving ali balada o Richardu in Mildred
je najboljša možna različica tovrstnega
filma – ne radikalna reinvencija zgodo­
vinske biografske drame, ampak njena
brezmadežna, zadržana revizija –, glo­
boko občuten in nenavadno prepričljiv
dokaz resnice, ki je včasih slišati naivno:
ljubezen zmaga.«
- Jessica Kiang, The Playlist
silvestrska
predpremiera
31. decembra
Dežela la la La La Land
ob 21:00
ZDA, 2016, barvni, 128 minut
režija in scenarij Damien Chazelle
fotografija Linus Sandgren glasba Justin Hurwitz
igrajo Ryan Gosling, Emma Stone, John
Legend, J. K. Simmons
festivali, nagrade Najboljša igralka –
Benetke. Nagrada občinstva – Toronto.
Nagrada občinstva za najboljši igrani
celovečerec – Hamptons. Hollywoodska
filmska nagrada za fotografijo in
produkcijo.
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Mia si želi postati igralka. Kadar ne
poskuša sreče na avdicijah, v kantini
streže kavo filmskim zvezdnikom. Sebastian je strasten jazzovski pianist, ki
si služi kruh z igranjem v zanikrnih barih. Sorodni duši se srečata v srcu Los
Angelesa in po nekaj nerodnih srečanjih iskrica končno preskoči. A medtem
ko mlada zaljubljenca plezata po lestvi
uspeha, začno njuno romanco ogrožati
prav sanje, ki jim tako predano sledita.
prizorišča, kostume in vse te zelo ekspresionistične elemente starodobne
režije, da bi povedal zgodbo, umeščeno
v današnji čas. /.../ Dežela la la je film o
mestu, v katerem živim, o glasbi, ki sem
jo igral v mladosti, o filmih, ob katerih sem
odraščal. V tem smislu tudi velik spektakel v tem filmu doživljam zelo intimno.«
- Damien Chazelle
zem. Z nemajhno drznostjo išče svoj
prostor nekje v kontinuumu med filmoma
Pojmo v dežju in Vsi pravijo ljubim te
Woodyja Allena, s kančkom Slave Alana
Parkerja v otvoritveni sekvenci. /.../ De­
žela la la je tako vesel in dobrosrčen film
– nekaj, kar vam bo s svojo sončno ener­
gijo dvignilo raven vitamina D v krvi.«
Jazz in ljubezen v mestu sanj. Emma
Stone in Ryan Gosling v čarobnem,
prekipevajočem muzikalu Damiena
Chazella (Ritem norosti). Otvoritveni
film letošnjega beneškega festivala,
kjer je Emma Stone prejela nagrado
za najboljšo igralko.
»Ne marate muzikalov? Bleščeča Dežela
la la bi to lahko spremenila /.../. Dežela
la la je v vsej svoji globoki prisrčnosti
ljubezensko pismo osupljivemu in ča­
robnemu mestu in hkrati oda ideji o ro­
manci, ki bi se lahko tudi uresničila. Ta
film ima potencial narediti zaljubljence iz
vseh nas – le prepustiti se mu moramo.«
»Želel sem posneti ljubezensko zgodbo
in obenem ustvariti muzikal, podoben
tistim, ki so me očarali v otroštvu, a
posodobljen v nekaj zelo modernega.
Zanimalo me je, kako uporabiti barve,
- Stephanie Zacharek, Time
»Chazellova lebdeča, skrajno elegantna
in neskončno domiselna Dežela la la
je redka žival: muzikal za odrasle, ki ni
kičast ali trivialen in ne prihaja iz Bolly­
wooda. Namesto tega dobimo ekstatično,
čudovito izdelano odo filmom, kot sta
Cherbourški dežniki Jacquesa Demyja in
Pojmo v dežju Stanleyja Donena, ki se od­
vija v napol sanjskem svetu Los Angelesa
in uspe zgostiti vzpone in padce roman­
tične ljubezni v zelo holly­woodsko pripo­
vedko, ob kateri vas bodo zasrbele pete.«
»To je brezsramno romantičen poklon
klasičnim muzikalom, ki po platnu trosi
živobarvno energijo in sanjavi optimi­
- Peter Bradshaw, The Guardian
- Dave Calhoun, Time Out
»Vse tri Chazellove celovečerce povezu­
je ista rdeča nit; vsi poskušajo osvetliti
njegovo priljubljeno temo: lahko glasba,
ljubezen in umetnost sobivajo? Chazelle
rad priduši luči, dokler se na zbledelem
ozadju ne izlušči osamljena figura; tudi
ko se film Dežela la la na koncu umakne
resničnosti, ideje, na katerih stoji, osta­
nejo z nami. Morda pa vendarle ni tako
'la la lahkoten', kot se zdi.«
- Fionnuala Halligan, Screen Daily
»To je ljubezensko pismo /…/ Fredu
Astairu, Colu Porterju, technicolorju in
še čemu, a reflektirano skozi nenavadno
novovalovsko mešanico romantike in re­
alizma. /…/ Chazelle je ustvaril nekaj,
kar redko vidimo: pristno romantično ko­
medijo, obenem pa rapsodijo v modrem,
rdečem, rumenem in zelenem.«
- Tom Charity, Sight & Sound
Ljubezen in prijateljstvo
Love & Friendship
Irska/Nizozemska/Francija, 2016, barvni, 92 minut
režija in scenarij Whit Stillman po
noveli Lady Susan Jane Austen
fotografija Richard Van Oosterhout
igrajo Kate Beckinsale, Chloë Sevigny,
Xavier Samuel, Stephen Fry
festivali, nagrade Sundance.
Rotterdam. IndieLisboa. Sarajevo.
LIFFe.
distribucija Karantanija cinemas
Da bi razpihala opravljive govorice, ki se
o njej širijo v visokih krogih, lepa vdova in prefrigana spogledljivka lady Susan obišče družino svojega pokojnega
moža. Bivanje na njihovem posestvu
mimogrede izkoristi še za lov na snub­
ce zase in za svojo sramežljivo hčer. V
njene lovke se ujamejo mladi, neizkušeni Reginald DeCourcy, bogati, a pri­
smuknjeni sir James Martin in neubranljivo čedni, a poročeni Lord Manwaring.
Nabrita komedija, ki pokuka pod
kopreno uglajene omike poznega
osemnajstega stoletja. Jane Austen,
kot je še niste videli.
»Ta novela je čudovita in nihče je še ni
priredil; sploh nisem vedel, da obstaja. Zares je zabavna, kot bi skozi Jane
Aus­ten govoril Oscar Wilde.«
- Whit Stillman
samo do
4. decembra
Sledili so filmi Barcelona, Zadnji dnevi
diska (s Kate Beckinsale in Chloë Sevigny v glavnih vlogah) ter Gospodič­
ne v stiski. Stillman slovi kot mojster
komedije nravi, njegov naravni filmski
habitat pa so višji družbeni sloji.
»Kakšna drznost, kakšna eleganca! Tu je
briljantno dodelana zgodovinska kome­
dija z nepopisno duhovitim vpogledom v
lasten žanrski ustroj. /.../ Skozi ves film
smo priča nadvse zabavnim turnirjem v
hitrih, bistroumnih in ostrih opazkah, ki v
največji meri prihajajo od lady Susan. To
je film površinskih vtisov in cinizma, kjer
romantika iz drugih, bolj znanih zgodb
Jane Austen skoraj popolnoma umanjka:
tu ni prav veliko prostora ne za ljubezen
ne za prijateljstvo.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
Whit Stillman je kot režiser debitiral
s filmom Metropolitan, ki je osvojil
vrsto nagrad, vključno z nominacijo
za oskarja za najboljši izvirni scenarij.
»/.../ skrajno elegantna in filigransko na­
tančna adaptacija /.../. S svojo naklonje­
nostjo do finih oblačil in zborne govorice
se Stillman pričakovano intuitivno ujame
z Jane Austen, hkrati pa dobro ve, kako
njeno pikro družbeno satiro prepojiti s
pravim odmerkom postmodernega koket­
nega humorja, ne da bi pri tem izničil
njeno čarovnijo.«
- Justin Chang, Variety
»Duhoviti dialogi z vintage pridihom so
seveda Stillmanov zaščitni znak. Čarob­
nost in šarm njegovih prvih treh celo­
večercev koreninita predvsem v njegovi
sposobnosti, da deluje hkrati povsem so­
dobno in nenavadno arhaično /.../. Still­
man mojstrsko izbira izvlečke iz novele v
pismih, jih zgošča in preoblikuje tako, da
ustvarja duhovite domislice, ki ohranjajo
austenovski izvor, a se v njih zrcali tudi
prepoznaven režiserjev slog. /.../ Ljube­
zen in prijateljstvo je zabava z Whitom in
Jane – nenavadno harmonično zlitje dveh
umetnikov, ki ju ločujejo tako stoletja kot
medij njune ustvarjalnosti.«
- Alicia Fletcher, Cinema Scope
»Morda bodo le tisti, ki bodo po ogledu
filma prebrali tudi knjigo, lahko v celoti
dojeli mojstrstvo Stillmanove priredbe
– tako spretnega podviga predelave lite­
rarnega dela v film že dolgo nismo videli.
Priredba preseneča z nabritimi dodatki
– s pripetljaji, ki si jih niti Austenova ni
drznila zamisliti, vključno s prešernim
zaključkom.«
- Tim Robey, The Telegraph
»Na tehnični ravni sodi film nekam v
bližino Érica Rohmerja. Tako privid fri­
volnosti, kjer se skozi lahkomiselnost in
brezbrižnost odpirajo kočljiva filozofska
vprašanja, kot komično neskladje med
tistim, kar liki govorijo, in tistim, kar
dejansko mislijo, sta poklona pokojnemu
francoskemu mojstru. In težko bi filmu
izrekel večje priznanje kot prav s temi
besedami.«
- David Jenkins, Little White Lies
Nočne ptice Nocturnal Animals
ZDA, 2016, barvni, 116 minut
samo do
4. decembra
režija Tom Ford
scenarij Tom Ford po romanu Tony and
Susan Austina Wrighta
fotografija Seamus McGarvey
igrajo Amy Adams, Jake Gyllenhaal,
Michael Shannon, Aaron Taylor-Johnson
festivali, nagrade Srebrni lev (velika
nagrada žirije) – Benetke. Toronto.
LIFFe.
distribucija Karantanija cinemas
Susan, lastnica uspešne losangeleške galerije, živi izjemno privilegirano,
a neizpolnjeno življenje. Neki konec
tedna, ko se njen soprog mudi na eni
svojih prepogostih službenih poti, Susan prejme paket. V njem je rokopis
romana Nočne ptice, ki ji ga pošilja bivši
mož Edward. Ponoči, ko ne more spati,
Susan začne z branjem. Roman je posvečen njej, vsebina pa je nadvse vznemirjujoča ...
Nočne ptice so temačen romantični
triler, ki s stopnjujočo napetostjo ra­
ziskuje tanko mejo med ljubeznijo in
krutostjo, med maščevanjem in odre­
šitvijo. Tom Ford je z drugim celove­
čercem upravičil visoka pričakovanja,
ki jih je vzbudil s prvencem Samski
moški, ter z Beneškega filmskega fe­
stivala odnesel veliko nagrado žirije.
»Nočne ptice govorijo o tem, kako se
moramo naučiti živeti z odločitvami, ki
jih v življenju sprejmemo, in z njihovimi
morebitnimi posledicami. V vedno bolj
potrošniški kulturi, kjer je vse, vključno
z našimi razmerji, tako lahko zavreči,
sem želel povedati zgodbo o zvestobi,
predanosti in ljubezni. To je zgodba o
osamljenosti, ki jo vsi čutimo, in o tem,
kako pomembno je ceniti osebne vezi,
ki so nam v življenju v oporo.«
- Tom Ford
Tom Ford je eden najuspešnejših modnih oblikovalcev svoje generacije, ki je
s prvencem Samski moški leta 2009 v
trenutku osvojil tudi filmski svet. Film
je bil premierno prikazan na festivalu v
Benetkah, kjer je Colin Firth prejel na­
grado za najboljšega igralca.
»/…/ ambiciozen in drzen triler noir z
Amy Adams in Jakom Gyllenhaalom v
eksplozivni zgodbi o ljubezni, nasilju
in maščevanju. /…/ Nočne ptice so na­
pet in vznemirljiv film – triler, ki ga ni
strah izbruhov nasilja ali kopanja po
prvinskem strahu in besu, pa čeprav je
zgrajen okoli melanholične ljubezenske
zgodbe, ki se ves čas vrti in obrača na
kompleksen in presenetljiv način. /…/
Ne le da [Ford] reciklira šund, pač pa
ga – ko ga vzame smrtno resno – tudi
estetizira. Šund poskuša spremeniti v
umetnost.«
- Owen Gleiberman, Variety
»Nočne ptice, film s pridihom Davida
Lyncha, Alfreda Hitchcocka in Douglasa
Sirka, so razkošna in zabavna noir me­
lodrama, prežeta z brutalnim zločinom in
psihološko napetostjo, ki več kot izpolni
obete režiserjevega prvenca /…/. Ford
znova dokaže, da je tako opojen senzu­
alist kot spreten pripovedovalec zgodb in
da ima ravno tako dober smisel za po­
drobnosti likov kot za barvo in kompozi­
cijo. /…/ Roman govori o izbirah, ki nas
določajo, in o njihovih posledicah za lju­
di okoli nas, pa tudi o skrajno intimnem
dejanju branja, ki nam odpre vrata do
misli, čustev in izkušenj nekega drugega
človeka. Ford to vzporedno temo vzame
za svojo, ko iz Nočnih živali – na subli­
minalen način – naredi film o gledanju
filmov.«
- David Rooney, The Hollywood
Reporter
»/…/ ambiciozno zgrajena, vrtoglavo
nasladna postmoderna sestavljanka,
obenem pa prepričljiva študija o obžalo­
vanju, zameri in maščevanju. /…/ Film se
predaja kičastim filmskim konvencijam
– slikarskim panoramam, veličastni or­
kestraciji in cenenemu nasilju –, medtem
ko razpravlja o čudnem razmerju med
življenjem in umetnostjo. A vsej obsede­
nosti z navideznostjo navkljub so čustva,
ki prežemajo Nočne ptice, nedvomno in
presunljivo resnična.«
- Nicholas Barber, BBC
»Tom Ford ni naredil le enega filma – na
neki način je naredil dva. Nočne ptice
so navdušujoče velikopotezen projekt:
deloma okruten teksaški triler, deloma
melodrama o srednjih letih. Film ustvari
meta-tekstualno uganko, in razglabljati
o njej je skoraj takšen užitek, kot jo de­
jansko gledati.«
- Ben Croll, IndieWire
Moj narobe svet
Slovenija/Makedonija/Hrvaška, 2016, barvni/črno-beli, 74 minut
samo do
režija in scenarij Petra Seliškar
fotografija Brand Ferro
montaža Dorijan Milovanović, Vladimir
Gojun
zvok Vladimir Rakić
glasbeni producent Chris Eckman
producenti Petra Seliškar, Brand Ferro,
Oliver Sertić, Petrula Veljanovska
produkcija Petra Pan Film, PPFP,
Restart
avtorji in izvajalci glasbe Frane
Milčinski – Ježek, Chris Eckman and The
Last Side of the Mountain Band, Kimmo
Pohjonen, Tomaž Pengov, Robert Fisher
& Willard Grant Conspiracy, John Parish,
Cesare Basile & John Bonnar, Jani Hace
& Josipa Lisac, Hugo Race and The True
Spirit, Bernays Propaganda, Teresa
Salgueiro, Toni Kitanovski & Cherkezi
Orchestra
festivali, nagrade Festival Slovenskega
filma, Portorož. LIFFe.
Satirične pesmi Franeta Milčinskega –
Ježka iz petdesetih in šestdesetih let
se zdijo danes aktualne kot še nikoli. V filmu Moj narobe svet jih vsak v
svojem edinstvenem slogu interpretirajo glasbeniki, kot so nedavno umrli
kantavtor Tomaž Pengov, legendarna
hrvaška pevka Josipa Lisac, avantgardni finski harmonikar Kimmo Pohjonen
in Hugo Race, bivši član zasedbe Nick
Cave and The Bad Seeds. Glasba, katere producent je rock ikona Chris Eck­
man (The Walkabouts), se prepleta z
arhivskimi posnetki Ježkovih nastopov.
Glasbeni dokumentarec Moj narobe
svet nas skozi priredbe znanih slo­
4. decembra
venskih in svetovnih glasbenikov po­
pelje v svet vsestranskega umetnika
Franeta Milčinskega – Ježka.
»Želela sem odziv sodobnih ustvarjalcev, glasbenikov, ki jih cenim in se mi
zdijo po duhu blizu Ježku. Vse se je
začelo, ko sem srečala Chrisa Eckmana
in se z njim dogovorila, da bova delala
na Ježkovih pesmih. Obstoječi angleški
prevod je bil slab, zato sva veliko časa
namenila razlagi ne le besedil, ampak
tudi družbenega konteksta, v katerem
so pesmi nastajale. Ježek jih je napisal
veliko in vse so izjemne. Njegov jezik
pa je ne nazadnje lokalen in arhaičen,
zato ne gre le za vprašanje prevoda,
ampak tudi za premislek o tem, katere
pesmi so sploh prevedljive. Proces je bil
zabaven: kako Američanu razložiti socialistične vrednote in miselnost? Imeli
smo veliko diskusij o razlikah med nami.
Nato sva intuitivno vprašala nekaj Chri-
sovih prijateljev, ali bi jih zanimalo sodelovati pri filmu, druge, kot so Josipa
Lisac, John Parish, Toni Kitanovski, Kimmo Pohjonen in Bernays Propaganda,
pa sva preprosto povabila in nihče naju
ni zavrnil. Le zakaj naju bi? Ježkovim
besedilom so dodali glasbeno plast in
skupaj smo ga pripeljali nazaj v življenje, ki ga je imel tako rad.«
- Petra Seliškar
Petra Seliškar je študirala na amsterdamski akademiji za film NAFTA, kasneje pa na Northern Media School v
Sheffieldu končala podiplomski študij
režije in produkcije. Leta 2003 je z živ­
ljenjskim sopotnikom Brandom Ferrom
v Sloveniji in Makedoniji ustanovila
produkcijsko hišo Petra Pan Film, leta
2010 pa festival kreativnega dokumentarnega filma MakeDox in potujoči kino
v Makedoniji. V Kinodvoru smo si lahko
ogledali že njen dokumentarec Mama
Evropa. Filmi Petre Seliškar so bili prikazani na številnih festivalih po svetu in
so prejeli več mednarodnih nagrad.
»Moj narobe svet je odkrit poklon
Franetu Milčinskemu – Ježku, ki nas z
iskrivimi očmi in tragikomičnim oblič­
jem nagovarja z arhivskih posnetkov. Ti
so skrbno izbrani – nekateri tako rekoč
del kolektivne zavesti, drugi redki, manj
znani – in zlepljeni v novo pripovedno
celoto, osredotočeno predvsem na nje­
gov ustvarjalni proces. /…/ Njegove po­
etične izpovedi, čeprav zbrane iz različ­
nih virov, mehko spaja nevidni šiv tako,
da same ustvarjajo dramaturški lok in
Ježka postavljajo v vlogo nekakšnega
moderatorja, ki povezuje drugi, sodob­
ni, barvni del filma, v katerem mednaro­
dni glasbeniki in zasedbe vsak v svojem
žanru in slogu izvajajo njegove uglasbe­
ne poeme.«
- Tina Lešničar, Delo
samo do
4. decembra
Nočno življenje
Damjan Kozole, Slovenija/Makedonija/
BiH, 2016, barvni, 85 minut
igrata Pia Zemljič, Jernej Šugman
distribucija Vertigo
Ponoči najdejo ob ljubljanski vpadnici
znanega odvetnika, ki napol zavesten
leži na pločniku, po telesu pa ima številne pasje ugrize … Režiser poišče navdih
v aferi, ki je pred leti polnila naslovnice slovenskih tabloidov, da bi povedal
univerzalno zgodbo o vplivu medijev
in javnega mnenja na naše življenje.
Nagrada za najboljšo režijo v Karlovih
Varih ter štiri nagrade vesna.
»Nočno življenje /…/ je Kozoletov doslej
režijsko najbolj dovršen film, obenem pa
film, ki logično sledi avtorjevemu dose­
danjemu opusu. /…/ [Kozole] gledalca
/…/ ves čas spodnaša v njegovih priča­
kovanjih in mu spodmika varno in racio­
nalno razlago. Kot bi želel sugerirati, da
živimo v zapletenem in predvsem kaotič­
nem svetu, v katerem je življenje posame­
znika postalo scela neobvladljivo, pa če
še tako mislimo, da lahko s svojimi odlo­
čitvami in dejanji vplivamo nanj.«
- Ženja Leiler, Delo
»Nočno življenje postavi v ospredje
Zemljičevo, katere skoraj brezbesedna
interpretacija je minimalistična moj­
strovina čustvene intenzivnosti, ki nam
pod masko hladne prisebnosti vseskozi
daje slutiti seizmične tresljaje tesnobe.
/…/ Za njo pa direktor fotografije Mi­
ladin Čolaković niza noirovske podobe
hladno modrih bolnišničnih hodnikov
in zapuščenih nočnih ulic. Zamislite si
Edwarda Hopperja z digitalno kamero.«
- Stephen Dalton, The Hollywood
Reporter
»Film bi se lahko izkazal kot idealno iz­
hodišče za remake v angleškem jeziku.
Izvrstna priložnost za Julianne Moore
morda?«
- Allan Hunter, Screen Daily
»Kozole /…/ ustvari ozračje tesnobe, ki
je tako gosto, da se zdi skoraj otipljivo.«
- Alissa Simon, Variety
od
5. do 11.
decembra
13. Mednarodni festival
animiranega filma Animateka:
sr(e)čna 13. izvedba
Letošnja celostna podoba festivala, ki
jo je ustvaril nadarjeni finski avtor Joni
Männistö, predstavlja podmorski svet,
v katerem plankton, hobotnica, meduza in riba živijo svoje vsakodnevno
življenje. Do festivalskega plakata je
riba z zaprtimi očmi meditativno v obliki fluorescentnih balončkov najavljala
13. Animateko. Poleti smo organizatorji
izvedeli, da smo po osmih letih sofinanciranja za eno točko zgrešili izbor na
razpisu MEDIA Ustvarjalna Evropa. To
nas je najprej pretreslo, potem pa kreativno razjezilo in začeli smo načrtovati
finančno okrnjeno izvedbo. Tik pred oddajo tega zapisa pa smo prejeli neverjetno novico, da bomo festivali z rezervne liste sofinancirani. V tem duhu smo
v koprodukciji s Kinodvorom, Slovensko
kinoteko in zavodom Bunker pripravili
eno ključnih edicij festivala, ki se namerava v prihodnosti z inovativnimi vsebinami in praksami ter s še obsež­nejšim
mednarodnim povezovanjem utrditi na
zemljevidu evropskih filmskih festivalov. In riba je odprla oko!
Skozi selekcijsko sito se je letos v
osrednje tekmovanje avtorskih kratkih
animiranih filmov s področja Srednje
in Vzhodne Evrope – za nagrado ob­
činstva HOPIN, ki jo podeljuje podjetje HOPIN Slovenija, in veliko nagrado
mednarodne žirije STADIONSHOP, ki
jo podeljuje podjetje Transfera – prebilo 34 filmov. O nagradah bo letos odločala mednarodna žirija, ki jo sestavljajo
Joni Männistö (Finska/Estonija), Mauro
Carraro (Italija/Švica), Chris Landreth
(ZDA/Kanada), Paul Bush (Velika Britanija) in Sarah Saidan (Iran/Francija).
Vsi žiranti se bodo festivalskemu občinstvu predstavili s svojimi filmskimi
retrospektivami ali izbori filmskih programov velikih mojstrov in mojstric
zgodovine animiranega filma, ki bodo
predvajani v Slovenski kinoteki.
V Evropskem tekmovalnem programu
študentskih animiranih filmov predstav­
ljamo mlade upe. 57 izvrstnih evropskih
študentskih animiranih filmov se bo v
štirih sklopih potegovalo za nagrado
Univerze v Novi Gorici in Univerze v
Ljubljani za najboljši evropski štu­
dentski animirani film, ki jo skupaj
podeljujejo študentje obeh akademij.
Festivalsko uspešnico, poimenovano
Svetovni jagodni izbor, eklektično globalno selekcijo zmagovalnih kratkometražnih animiranih filmov iz festivalske
sezone 2015/16, tradicionalno predstavljamo v štirih večernih programih.
Vzgojno-izobraževalni program animiranega filma Slon približuje animirani
film vrtčevskim in osnovnošolskim otrokom, dijakom, staršem in učiteljem.
Poleg štirih tekmovalnih programov
kratkih animiranih filmov, prilagojenih
za različne starostne skupine, ki bodo
tekmovali za nagrado otroške žirije za
najboljši film v programu Slon :D'SAF!
– podeljuje jo Društvo slovenskega
animiranega filma – v letošnjem Dru­
žinskem Slonu predstavljamo dva svetovna jagodna izbora Slon se potepa
ter restavrirane in digitalizirane klasike
za otroke iz madžarskega filmskega
arhiva. Letos vas še posebej vabimo
na Slonov filmski maraton, v katerem
si lahko v dveh dneh ogledate več kot
40 odličnih animiranih filmov! Več o programu Slon v posebni programski zgibanki in na www.slon.animateka.si.
tor Santiago Riscos), francosko znanstvenofantastično »steampunk« uspešnico April in nenavadni svet, poetično
humanistično dramo Rdeča želva, lutkovno animirani hit festivalskih žirij in
občinstev Bučko ter še dva tehnična
(3D računalniška animacija) in scenaristična dragulja (zgodovinski drami o
prvi svetovni vojni), in sicer na resničnih
dogodkih osnovano pripoved o afriških
otrocih-vojakih Adama in osebno izpoved boksarja nežnega srca Cafard.
Med posebnimi predstavitvami se
bodo letos na Animateki zvrstili še
naslednji programi: obsežna tematska
retrospektiva 3D računalniškega animiranega filma, erotika v animiranem filmu, animirani dokumentarni film, »Cartoon d’Or 2016« in program najboljših
evropskih šol animiranega filma. Ne
zamudite tudi predavanj in specialk z
oskarjem nagrajenega genija animacije Chrisa Landretha, 3D revolucionarja
Maura Carrara in mojstra Paula Busha
v sklopu platforme AnimatekaPRO v
Stari mestni elektrarni!
Ujemite animirane dragulje in nepozabni utrip festivala, ki ga srčno za vas
pripravljamo že trinajsto leto!
- Igor Prassel
Letos vam Animateka ponuja kar 8 celovečernih animiranih filmov: lutkovno
animirano dramo o iskanju identitete
Anomalisa (prvič v Sloveniji na velikem platnu), pustolovsko potovanje
na Severni tečaj Daleč na sever (film
bo predstavil producent Ron Dyens),
špansko postapokaliptično pravljico
Psihonavta (film bo predstavil anima-
Več o programu na: www.animateka.si
Za člane Kluba Kinodvor
prost vstop na projekcijo
zmagovalnih filmov
11. 12. ob 20:00.
Za zamudnike
11. decembra
izjemoma
ob 18:00!
Vsako nedeljo ob 19:00
4. decembra
ob 19:00
Julieta Julieta
Pedro Almodóvar, Španija, 2016,
barvni, 99 minut
igrata Emma Suárez, Adriana Ugarte
distribucija Cinemania group
Julieta zapušča Madrid, da bi začela
novo življenje z Lorenzom. Ko po naključju naleti na prijateljico hčerke Antíe, ki
je pri osemnajstih brez besed odšla
od doma, se njeni načrti nenadoma
spremenijo … Presunljiva melodrama
mojstra upodabljanja ženskih likov je
zgodba o usodi, krivdi in skrivnostnem
vzgibu, ki nas prisili, da zapustimo svoje
najbližje.
»Španski auteur je v poklon kanadski
pisateljici kratkih zgodb Alice Munro po­
snel svojo najbolj iskreno dramo doslej.«
- Peter Debruge, Variety
»Film, ki se razteza prek tridesetih let, z
dvema igralkama /…/ v vlogi ene ženske,
pripoveduje o Julieti, ki se sooča s tra­
gedijo, ne toliko drugačno od tistih v
Almodóvarjevih melodramah, kot sta
Govori z njo in Vrni se. Julieta /…/ ni
tako prežeta s strastjo kot omenjena
zgodnejša filma /…/, a način, na katerega
se zgodba postopoma sestavlja s pomoč­
jo dolgih flash-backov, ima kumulativen
učinek, ki se nazadnje izkaže za izjemno
ganljivega, film pa se igrivo izogne pre­
prostim zaključkom.«
- David Calhoum, Time Out London
»Ovinkasta Julieta, polna namigov in
znamenj, nosi mračnejše sledi Almodó­
varjevih nedavnih hitchcockovskih dram
Zlomljeni objemi in Koža, v kateri živim
/…/. Režiser vzdržuje avro skrivnosti vse
do zadnjega kadra in je ves čas korak
pred gledalcem.«
- Fionnuala Halligan, Screen Daily
»Režiserjevo manipuliranje s časovnimi
okviri, zvito vpletanje komedije in brez­
hibna režija igralcev – vse to se zlije s
spretnostjo umetnika, ki mu ni treba več
osupljati, da bi si zaslužil našo ljubezen.«
- Justin Chang, Los Angeles Times
Anomalisa Anomalisa
Charlie Kaufman, Duke Johnson, ZDA,
2015, barvni, 90 minut
glasovi David Thewlis, Jennifer Jason
Leigh, Tom Noonan
distribucija Continental film
Michael Stone, priznani motivacijski
govorec, se spopada z eksistencialno
krizo – dokler ne sreča Lise, na videz
povsem vsakdanjega dekleta, ki mu
znova požene kri po žilah. Nenavadna
ljubezenska zgodba Charlieja Kaufmana (scenarista filmov Biti John Mal­
kovich, Prilagajanje in Večno sonce
brezmadežnega uma) s humorjem
razkriva bivanjsko praznino sodobnega
sveta. Velika nagrada žirije v Benetkah
in nominacija za oskarja.
»Mojstrovina o človeškem stanju – z lut­
kami. /…/ Anomalisa se ponaša z enim
najbolj čudno resničnih prizorov spol­
nega odnosa v zgodovini filma, poleg
tega pa je strašljiva kot prvorazredna
grozljivka ali znanstvenofantastična di­
stopija. /…/ Je v filmski industriji sploh
še kdo, čigar delo je tako edinstveno in
posebno?«
- Peter Bradshaw, The Guardian
»Filmski lutkar in filozof Charlie Kauf­
man se vrača s prvovrstno miniaturo, ki
v labirintih sodobne vsakdanjosti poišče
metafizično skrivnostnost. /…/ Čeprav
se njegova fatalistična tovariša Woody
Allen (kadar ga navdihuje Dostojevski)
in Todd Solondz gibljeta po podobnem
terenu, pa prihod Kaufmanove stop-mo­
tion drame Anomalisa /…/ znova potrju­
je edinstvenost avtorjevih nadrealistično
izkrivljenih metafizičnih raziskovanj.«
- Graham Fuller, Sight & Sound
»Že res, da v njem nastopajo lutke, a
Anomalisa je najbolj človečen film leta.«
- Matt Patches, Esquire
Film bo na sporedu tudi
10. decembra ob 20:00.
Za zamudnike
25. decembra
ob 19:00
18. decembra
ob 19:00
Kavarniška gospoda
Café Society
ki v filmu resnično zablesti, je Kristen
Stewart.«
Woody Allen, ZDA, 2016, barvni,
96 minut
»Lahko bi dejali, da Kavarniška gospo­
da na tak ali drugačen način ponavlja
skoraj vse ključne Allenove ideje in
teme: življenje, naključje, usoda, ljube­
zen, krivda ... Bobbyjeva mati pravi, da
bi morali živeti, kot da je vsak dan naš
zadnji – in nekega dne bomo imeli prav.
Za Allena ne bi mogli ravno reči, da dela
vsak film, kot bi bil njegov zadnji – v res­
nici se v zadnjem času skorajda zdi, kot
bi bil vsak film njegov prvi: bister, živa­
hen, očarljiv, malce neosredotočen, brez
ambicij in poln gosto posejanih šal – kot
bi šlo za mladega genija, katerega čas
šele prihaja.«
igrajo Jesse Eisenberg, Kristen Stewart,
Steve Carell, Blake Lively
distribucija Cinemania group
Komedija, umeščena v trideseta leta
dvajsetega stoletja, sledi v Bronxu rojenemu mladeniču v Hollywood, kjer se
zaljubi v čedno tajnico svojega vplivnega strica, ter nazaj v New York, kjer ga
prevzame nočno življenje tamkajšnje
visoke družbe. Film, v katerem Allen
prvič sodeluje s slovitim direktorjem
fotografije Vittoriom Storarom (Apo­
kalipsa zdaj, Zadnji kitajski cesar), je
odprl zadnji festival v Cannesu.
»Allenov najbolj sproščen film zadnjih
nekaj let, najbolj očarljiv po dolgem
času in najbolj vizualno čudovit – mor­
da bolj kot kadarkoli. /…/ Eisenberg
je popoln Allenov dvojnik /…/, a tista,
- Jessica Kiang, The Playlist
- Peter Bradshaw, The Guardian
»Grenko-sladka komedija nravi, v kateri
Allen ne skopari s stilističnimi in pripo­
vednimi ambicijami, četudi se giblje po
domačem terenu.«
- Jonathan Romney, Screen Daily
Z nami bo pokrovitelj Kinodvora, Zava­
rovalnica Triglav.
VDV: Veliki
Dobrodušni Velikan
The BFG
Steven Spielberg, VB/Kanada/ZDA,
2016, barvni, 115 minut, slovenski
podnapisi
igrajo Mark Rylance, Ruby Barnhill,
Penelope Wilton
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Mojstrstvo dveh velikih pripovedovalcev zgodb – Roalda Dahla in Stevena
Spielberga – se združi v filmski priredbi
Dahlove klasike. Film, ki ga je režiser
opisal kot »epsko ljubezensko zgodbo«, je pripoved o nenavadnem prijateljstvu med osamljenima dušama,
pogumno majhno deklico in ljubeznivim velikanom. Premiera na zadnjem
festivalu v Cannesu.
»Če bo mlajše gledalce [film] očaral
predvsem s svojo izredno čarobnostjo,
ki le malo zaostaja za knjižno predlogo,
pa bodo starejši uživali tudi v odličnem
prevodu, ki ne prezre nobene Dahlove
duhovite besedne domislice, ampak jih
celo nadgrajuje. Čudežno se lahko skri­
va tudi v temi kinodvorane, le prepustiti
se moramo.«
- Gaja Pöschl, Radio Slovenija
»Zgodba o prepovedanem prijateljstvu
je kot Spielbergov E.T. za čisto novo
generacijo. /…/ takojšnja družinska kla­
sika, kakršne so 'čloreški' nekoč pričako­
vali od Disneyja.«
- Peter Debruge, Variety
»Zaradi intenzivnih žametnih barv, vr­
toglavega romantičnega misticizma in
metafizične uglašenosti s pokrajino bi
film v nekaterih trenutkih skorajda lah­
ko razglasili za Spielbergovo različico
Powella in Pressburgerja.«
- Robbie Collin, The Telegraph
»To je film o sanjanju in pripovedova­
nju zgodb, o starševstvu in otroštvu, o
nostalgiji in pragmatizmu, pa tudi o nuj­
nosti, da se postavimo zase – tudi takrat,
ko vemo, da ne moremo zmagati.«
- Matt Zoller Seitz, RogerEbert.com
Z nami bo pokrovitelj Kinodvora, Zava­
rovalnica Triglav.
FILMSKA SREČANJA
OB KAVI
Dopoldanski abonma s Heleno Koder. Pogovori v Kavarni.
september 2016
- maj 2017
sreda ob 10:00
in 15:00
Popoldanski abonma z Zojo Skušek. Pogovori na spletu.
pogovor
z gostom
pogovor
z gostoma
7. decembra ob 10:00 in 15:00
Rdeča želva
La Tortue rouge
Michael Dudok de Wit, Francija/
Japonska/Belgija, 2016, barvni,
80 minut, distribucija Demiurg
V sklopu 13. Mednarodnega festivala
animiranega filma Animateka.
Mož pristane na samotnem tropskem
otoku, na katerem mu družbo dela zgolj
nekaj malih rakcev. Trudi se, da bi naredil
splav in zapustil otok, a vsak poskus po-
bega se hitro konča. Razočaran se v jezi
znese nad rdečo želvo, ki mu je sledila
na kopno. Ponoči pa se želva spremeni
v dekle.
Film s čudovito likovno zasnovo in izčiščeno dramaturgijo zariše hipnotično
meditacijo o bistvu človeka, njegovega
bivanja in povezanosti z naravo.
Gosta Helene Koder v pogovoru po
dopoldanski projekciji bosta priznana
avtorica animiranih filmov Špela Čadež
in programski direktor festivala Igor
Prassel.
21. decembra ob 10:00 in 15:00
Houston, imamo
problem! Houston,
We Have a Problem!
Žiga Virc, Slovenija/Hrvaška/Nemčija/
Češka/Katar, 2016, barvni, 88 minut,
distribucija 2i Film
Hladna vojna, vesoljska tekma in ameriški pristanek na Luni so bile prelomnice,
ki so zaznamovale zgodovino. Te dogodke pa obkroža tančica skrivnosti, ki še
danes burijo domišljijo. Film Houston,
imamo problem! raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega
jugoslovanskega vesoljskega programa
v zgodnjih šestdesetih letih ter predsta-
vlja nov, svež prispevek k razmišljanju in
razpravam o teorijah zarot.
»Kot filmski ustvarjalec sem že leta prevzet nad tekmo za prevlado v vesoljski
areni med ZDA in bivšo Sovjetsko zvezo, nad skrivnostmi Titovih podzemnih
kompleksov in s tem povezanimi teorijami zarot. Vse to je bil povod za snemanje
filma, ki gledalca izzove k zavzetju kritičnega pogleda na ponujena dejstva.«
- Žiga Virc
Gost Helene Koder v pogovoru po filmu
bo režiser Žiga Virc.
Na voljo tudi vstopnice za izven!
Kinodvor. Program
Kinobalon. za otroke
www.kinodvor.org/kinobalon
in mlade
od
11. decembra
od
3. decembra
Prespati pri prijateljici Siv sover vilse
Catti Edfeldt, Lena Hanno, Švedska/Nizozemska 2016, 79 minut, pripovedovanje v
slovenščini ali v švedščini s slovenskimi podnapisi, distribucija FIVIA – Vojnik, 6+
Termini: 3. 12. ob 16:00 premiera, pripovedovanje v slovenščini; 4. 12. pripovedovanje v slovenščini; 18. 12. pripovedovanje v slovenščini; 24. 12. ob
11:00 s podnapisi; 26.–31. 12. ob 11:00
pripovedovanje v slovenščini ali podnapisi. Manjkajoče ure bodo objavljene v
tekočem tedenskem urniku.
Začetek decembra je, na severu Švedske je vse pobeljeno. Sedemletna Siv
z jezikom lovi snežinke, ko zagleda
rožnati plašč, ki se močno razlikuje od
drugih. To je Cerisia, nova sošolka, ki
se drugače oblači in ima o vsaki stvari
čisto svoje mnenje. Siv je presrečna, ko
jo Cerisia povabi, da prespita v njenem
domu. Tako bosta postali prijateljici!
Toda Cerisiin dom ni najbolj običajen,
zlasti če se po njem sprehajaš ponoči. Govoreča jazbeca z rdečimi škornji,
sprehajajoča se zebra in jelen, pasji hrt
s čudno kepico na glavi in starša, ki sredi noči jesta jagodno torto. Svet pa se
lahko hitro pomanjša – ali poveča …
Predbožična pravljica o deklici Siv v
čudežni deželi.
V izbranih terminih bo film v slovenščini v živo interpretirala pripovedovalka pravljic Špela Frlic.
Premiera na 13. Mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka!
Daleč na sever Tout en haut du monde
Rémi Chayé, Francija/Danska, 2015, 81 minut, v francoščini s slovenskimi
podnapisi, distribucija FIVIA – Vojnik, 8+
Termini: 11. 12. ob 16:00 premiera; 17.
12.; 24. 12. - 30. 12.; 31. 12. ob 15:00
Silvestrski Kinodvor, film + otroška penina. Manjkajoče ure bodo objavljene v
tekočem tedenskem ur­niku.
Sankt Peterburg, leto 1882. Petnajstletna Saša je že od malega navdušena
nad slavnim dedkom, velikim raziskovalcem severnega tečaja. Z zadnje ekspedicije z ladjo Davai se ni nikoli vrnil.
Saša se odpravi po dedkovih poteh, da
bi našla njegovo arktično ladjo. Nihče je
ne jemlje resno, razen kapitana Lunda,
ki jo vzame s seboj. Pohiteti morajo, saj
se neprehodna zima hitro bliža. Saša
na poti dokaže, da je lahko ob pomoči
dedkovega zvezka koristna članica posadke. Kompas, usmerjen na sever, jih
popelje globoko v belo divjino ...
»S svojimi čistimi linijami in minimal­
nim grafičnim slogom postane ta ani­
mirana zgodba o odpravi mlade ruske
aristokratinje čista lepota.«
- Wendy Ide, The Guardian
samo
17. decembra
ob 11:00
Nedelja od 11:00 do 13:00,
Kinodvor. Mala dvorana.
Sezamov kotiček
Enkratna projekcija filma z obiskom dedka Mraza!
Palčič Stick Man
Jeroen Jaspaert, Daniel Snaddon, Velika Britanija, 2015, 27 minut, produkcija in
distribucija Magic Light Pictures, v sodelovanju z RTV Slovenija, 3+
Palčič z družino v drevesu živi,
z gospo Palčič skrbita za deteca tri.
Nekega dne se odpravi na tek,
a ga naključja odnesejo v širni svet.
Palčič na potovanju sreča igrivega psa,
pade v reko, pobegne iz labodjega
gnezda in skoraj konča na ognju v kaminu. Le kdo bi Palčiču lahko pomagal
najti pot domov? Se mu bo uspelo vrniti
v družinsko drevo, da bo z družino praznoval božič?
Delo avtorjev Zverjasca in Zverjašč­
ka. Enkratna priložnost za ogled fil­
ma v kinu!
»Neverjetno iznajdljiv in prelepo pove­
dan film.«
- Nicole Lampert, Daily Mail
»Začaran /…/ prebrisan in pameten /…/
pravi užitek.«
- Michael Hogan, The Daily Telegraph
Vstopnice so že v prodaji!
Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in
jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru,
otroci uživajo v igri. Kotiček je namenjen
predšolskim in osnovnošolskim otrokom.
4. 12. En, dva, tri, smrečica stoji!
Kakšna smrečica bo letošnje leto v
Kinodvoru krasila Kavarno, naj ostane
še majhno presenečenje; okraski, ki jih
bomo naredili danes, pa bodo pisani,
svetleči in v temi žareči (z Ireno Narobe). 11. 12. Mali živalski vrt – delavni­
ca animiranega filma. Iz kolaž papirja
bomo naredili mali živalski vrt, ki bo
oživel v tehniki stop-motion animacije
(z Andrejo Goetz in Matejo Lukežič).
18. 12. Lov za prazničnimi darili. V
kotičku bo danes praznično, saj bomo
pod UV-lučmi iskali preproste namige,
ki nas bodo pripeljali do lepih prazničnih daril (z Ino Fakin).
25. 12. in 1. 1. je Sezamov kotiček na
počitnicah.
Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00
Kino v plenicah.
Za starše z dojenčki.
Oglejte si film z rednega sporeda na pro­
jekciji, ki je prilagojena tako, da nas lah­
ko obiščete skupaj z dojenčkom.
Izjemoma 14. 12. bo na sporedu film
Paterson (Paterson, Jim Jarmusch,
ZDA/Francija/Nemčija, 2016, 113 minut).
Brezplačno parkiranje
Slovenske železnice, SŽ ŽIP storitve,
omogočajo obiskovalcem kina brezplačno
uporabo parkirnih mest na parkirišču ob
železniški postaji Ljubljana, na Trgu OF.
Ugodnost velja za obiskovalce predstav
Kinobalona in Kina v plenicah. Več
informacij se nahaja na spletni strani in
pri blagajni Kinodvora.
Miriamin potepuški pes, Andres Tenusaar (OÜ Nukufilm), Estonia, 2015
samo
od 5. do 11. 12.
v Kinodvoru
in Slovenski
kinoteki
mladi za
Naj te film
odpelje!
mlade
5.–11. 12. 2016
SLON NA
ANIMATEKI
Najlepši animirani
filmi za otroke
Slon.animateka.si
Vzgojno-izobraževalni program
animiranega filma /
Educational Animated
Film Programme
13. Mednarodni
festival
animiranega
filma Animateka
Decembrski Kinotrip bo animiran. V
Kinodvor namreč prihaja 13. Mednarodni festival animiranega filma
Animateka. Program bo nadvse
pester! Na sporedu bodo celovečerni
in kratki animirani filmi, pogovori
in druženje z zanimivimi filmskimi
ustvarjalci, razstave, koncert in celo
animatečne karaoke. Mladi pa ste še
posebej vabljeni na program Animirani ZaSlon.
Četrtek in petek, 8. in 9. 12. 2016
ob 17:00
Animirani ZaSlon
Program sodobnih kratkih avtorskih
animiranih filmov za mlade – edinstvenih, posebnih in nenavadnih, ki
jih ne najdete na televiziji ali spletu,
temveč jih lahko vidite le v kinu, in
še to ob zelo redkih priložnostih. Pri
ustvarjanju animiranih filmov skorajda ni meja, zato nas ti pogosto odpeljejo v vesolja, kjer veljajo drugačna pravila, in nam ponujajo samosvoj
pogled na svet, ki nas obdaja. Naj te
film odpelje med animirane zvezde!
Za K/U/L abonma in izven.
Celoten program 13. Animateke:
www.animateka.si.
KINOTRIP - DOGAJANJE:
Silvestrski Kinodvor
31. decembra vas znova vabimo v
Kinodvor, letos na kar tri posebne
filmske projekcije, po katerih boste lahko prihajajočemu letu v toplem objemu
kina nazdravili tudi s kozarcem penine.
Podarim ti toplino.
Kinodvor. Kavarna.
ob 18:00: silvestrska predpremiera
Loving Loving
ob 15:00: Kinobalonova silvestrska
projekcija
Daleč na sever Tout
en haut du monde
Jeff Nichols, ZDA/Velika Britanija, 2016,
123 minut
Podarim ti vsebino.
»Loving ali balada o Richardu in Mil­
dred je globoko občuten in nenavadno
prepričljiv dokaz resnice, ki je včasih
slišati naivno: ljubezen zmaga.«
Kinodvor. Knjigarnica.
- The Playlist
(film + kozarec penine = 6,50 €)
ob 21:00: silvestrska predpremiera
Dežela la la La La Land
Podarim ti vedrino.
Rémi Chayé, Francija/Danska, 2015,
81 minut
Kinodvor. Praznična stojnica.
Breg, Ljubljana
»/…/ ponuja vse, kar bi si želeli v dogo­
divščini – akcijo, nevarnost, potovanje,
odraščanje, trenutke, ki ogrejejo in zlo­
mijo srce, privlačno animacijo in prepri­
čljiv prikaz dekliške moči.«
Damien Chazelle, ZDA, 2016, 128 minut
- The New York Times
Kinodvor. Podarim ti kino.
(film + otroška penina = 5,00 €)
www.kinodvor.org
»Brezsramno romantičen poklon klasič­
nim muzikalom, ki po platnu trosi živo­
barvno energijo in sanjavi optimizem.
/…/ Mojstrovina.«
- The Guardian
Predprodaja vstopnic se začne
1. decembra.
(film + kozarec penine = 6,50 €)
januarja v
Kinodvoru
Javni zavod Kinodvor
Kolodvorska 13
1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13
M: +386 30 464 241
F: +386 1 239 22 16
E: info@kinodvor.org
http://www.kinodvor.org
Matura
- Cristian Mungiu
Nina Peče Grilc, direktorica
T: +386 1 239 22 10
M: +386 40 632 574
E: nina.pece@kinodvor.org
Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana
Blagajna se odpre uro pred prvo
predstavo. Rezervacije in informacije:
01 239 22 17, blagajna@kinodvor.org
Koen Van Daele, pomočnik direktorice
za vodenje umetniškega programa
T: +386 1 239 22 11
M: +386 40 632 572
E: koen.vandaele@kinodvor.org
Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada
občinstva (vodja programa, Kinobalon)
T: +386 1 239 22 20
M: +386 30 324 063
E: petra.slatinsek@kinodvor.org
Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z
javnostmi
T: +386 1 239 22 14
M: +386 30 315 702
E: press@kinodvor.org
Tjaša Smrekar, trženje in vodenje
projektov
T: +386 1 239 22 18
M: +386 40 620 700
E: tjasa.smrekar@kinodvor.org
Maja Zrim, koordinatorka in
organizatorka kulturnega programa
T: +386 1 239 22 12
M: +386 30 322 551
E: maja.zrim@kinodvor.org
Tehnični oddelek :
Bojan Bajsič
T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 548 879
E: bojan.bajsic@kinodvor.org