docjanuarskega mesečnika
download 
Report Transcription
januarskega mesečnika
januar 2017 od 11. januarja Matura Bacalaureat Romunija/Francija/Belgija, 2016, barvni, 128 minut režija in scenarij Cristian Mungiu fotografija Tudor Vladimir Panduru igrajo Adrian Titieni, Maria Drăgus,, Lia Bugnar, Mălina Manovici, Vlad Ivanov festivali, nagrade Najboljša režija – Cannes. Nominacija Evropske filmske akademije za najboljšo režijo. Najboljši scenarij in igralec (Adrian Titieni) – Chicago. Nagrada filmske kritike – Hamburg. Karlovi Vari. Sarajevo. Melbourne. London. New York. Viennale. Liffe. distribucija Cinemania group Romeo Aldea, 49-letni zdravnik iz Transilvanije, vzgaja hčerko Elizo v želji, da bi po dopolnjenem osemnajstem letu odpotovala na študij v tujino. Vse se odvija po očetovem načrtu. Elizi se obeta štipendija za študij psihologije v Veliki Britaniji, opraviti mora le še maturo. Toda grozljivi incident, ki se pripeti na dan pred prvim pisnim izpitom, postavi na kocko dekletovo prihodnost. Romeo mora sprejeti težko odločitev. Za nastalo situacijo je sicer mogoče najti rešitve, a te kršijo načela, ki jih je kot oče doslej vcepljal svoji hčeri. Prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu se v trpki, realistični moralni drami o vrednotah, vzgoji, kompromisih in korupciji loti težavnega vprašanja, ali cilji upravičujejo sredstva, ko je posredi dobrobit naših otrok. Nagrada za najboljšo režijo na letošnjem festivalu v Cannesu. »Matura je zgodba o kompromisih in načelih, odločitvah in izbirah, individu- alizmu in solidarnosti, pa tudi o vzgoji, družini in staranju. To je zgodba o staršu, ki se sprašuje, kaj je najbolje za njegovega otroka. Naj se ta čim bolje znajde v resničnem svetu ali naj se vselej trudi biti pošten in spreminjati svet na bolje? /…/ Zgodba Romea Aldee je tudi zgodba o družbi in njenih institucijah. Lahko najdemo povezavo med kompromisom, korupcijo, vzgojo in revščino? Lahko svoje otroke vzgojimo drugače, kot smo bili vzgojeni sami?« - Cristian Mungiu »/…/ mojstrski, kompleksen, psihološke subtilnosti in moralne teže poln film o poraznih odločitvah posameznikov, ki se prebijajo po družbeni lestvici: o ljudeh v primežu vdanosti tistim, ki so jim pomagali kršiti pravila, o ljudeh, ki v korupciji drugih iščejo alibi za lastne neuspehe, in o tistih, ki upajo, da lahko nastala mreža nepoštenih uslug učinkuje kot alternativ- ni sistem vrednot. /…/ Predstavi Titienija in Drăgus,ove sta briljantni. Film je pravi biser v že tako izjemnem programu letošnjega Cannesa.« - Peter Bradshaw, The Guardian »/…/ združuje kinetično energijo bratov Dardenne s tančico skrivnosti, ki spominja na Beli trak avstrijskega avtorja Michaela Hanekeja, zlasti pa na njegov film Skrito. Oba filma sta se dotaknila vprašanja morale, ki jo ali pa je ne posredujemo svojim otrokom, in to je tudi osrednja tema Mature. To ni pesimističen film – Mungiu celo namigne, da lahko nova generacija izboljša razmere –, vsekakor pa je brutalno odkrit.« - Dave Calhoun, Time Out London dneva (2007) ter Daleč za griči (2012), z Maturo pa je scenaristično in režijsko presegel samega sebe. /…/ … skorumpirani sistem medsebojnih uslug, iz katerega bi hotel odrešiti hčerko, kirurga spremlja kot vrnitev potlačenega in daje gledalcu vedeti, da korupcija korumpira, klientelizem in nepotizem pa nista samo stvar posttranzicijskih in postkomunističnih družb.« - Mateja Valentinčič, MMC RTV SLO »Naj se kamera tesno prilepi na igralce ali hladno opazuje svet okoli sebe (v tem primeru predmestje Cluja), vselej igra vlogo gledalčevega dvojnika in še podkrepi neizpodbitno iskrenost režiserjeve vizije.« - Jay Weissberg, Variety »Cristian Mungiu ne zna narediti povprečnega filma. Da ga zanima moralna kondicija romunske družbe, je pokazal že v nagrajenih filmih 4 meseci, 3 tedni in 2 Premieri 11. januarja bo prisostvoval režiser Cristian Mungiu. od 5. do 11. januarja Loving Loving ZDA/VB, 2016, barvni, 123 minut režija in scenarij Jeff Nichols fotografija Adam Stone igrajo Ruth Negga, Joel Edgerton, Marton Csokas, Michael Shannon festivali, nagrade Cannes. Nagrada za vzhajajočo zvezdo (R. Negga) – Palm Springs. Nagrada za družbeno pravičnost – Hamptons. Dve nominaciji za zlati globus. Toronto. LIFFe. distribucija Karantanija cinemas Richard in Mildred se poročita iz globoke ljubezni. Toda piše se leto 1958 in virginijske državne oblasti nimajo posluha za rasno mešane zakone. Neke noči vdrejo v njun dom, ju spravijo za zapahe in nato izženejo iz države. Zakonca se zatečeta v Washington in sprožita sodni postopek proti zvezni državi Virginiji. Ko njun primer doseže vrhovno sodišče, postane jasno, da ne gre več samo za vprašanje njunega bivališča, temveč za pravice vseh rasno mešanih parov v ZDA. Nežna oda ljubečemu paru, ki je sredi minulega stoletja s tihim uporom postavil nov mejnik boja za državljanske pravice v ZDA. Film, ki ga je po resničnih dogodkih posnel Jeff Nichols (Zaklonišče), je svetovno premiero doživel na festivalu v Cannesu. »Ni dvoma, da bi že sodni primer sam po sebi lahko napolnil ves film. A želel sem posneti ljubezensko zgodbo in nisem hotel, da bi jo sodni primer preglasil. /.../ Ko govorimo o enakosti in medrasnem zakonu, se ljudje zelo hitro skrijejo za svoja politična stališča, v ospredje stopi njihova ideologija, zatečejo se k posplošenim utemeljitvam, kar v resnici nima nobene zveze z vsakodnevno resničnostjo obravnavane tematike. Zakonca Loving sta resnična. /.../ Nista bila in nista želela postati simbol. Bila sta le človeka, ki sta se ljubila in sta hotela biti drug z drugim in s svojo družino.« - Jeff Nichols »Loving je nepretenciozen film o dveh resničnih, skromnih osebah. A ne dovolite, da vas to zavede. Prav kakor sta Richard in Mildred Loving na koncu preobrnila status quo in se zapisala v zgodovino ameriškega prava, se tudi ta film o njunih življenjih izkaže za tiho vodo, ki dere bregove. /.../ Loving je ganljiv, a nikoli čezmeren, in nekatera sporočila podaja posredno – na primer posnetek para, ki gleda pristanek Neila Armstron- ga na Luni. Čeprav ni izgovorjena niti beseda, je poanta nedvoumna: človeka smo poslali na Luno, tema dvema človekoma pa ne moremo dopustiti, da živita v miru. Loving čudovito ilustrira to uganko, ki nas spremlja še danes.« Nichols /.../ utiša preostale dele filma, da lahko drobna dejanja upora, kot je roka, ki počiva na rami drugega, odmevajo, kot bi skozi stetoskop odjeknil udarec srca.« - Sophie Monks Kaufman, Little White Lies - Kenneth Turan, Los Angeles Times »Nichols, pedanten kronist južnjaškega vsakdanjika, je ostal zvest zornemu kotu Lovingovih. 'To ni prav,' je vse, kar uspe Richard povedati v svoj zagovor ob aretaciji. To je sodna drama, ki na sodišče postavi le dva kratka prizora in se nikoli ne zateče k burni retoriki.« - Isabel Stevens, Sight & Sound »Zgodovina je prikazana kot cirkus, ki se dogaja nekje proč od resničnega mesta bivanja. Medtem ko sodišče odloča o njuni usodi, se Richard vzpenja po lestvah in popravlja avtomobile, Mildred pa pospravlja po hiši in skrbi za otroke. »Stonova sijajna fotografija ujame čudovite detajle: bleščanje sonca, ko Richard stopi iz zapora, oblak pare, ki se radostno zgosti nad kotličkom na štedilniku, žalostno zaplato usihajoče trate ob vhodu hiše Lovingovih v Washingtonu, ki je tako beden nadomestek prerije. /…/ Loving ali balada o Richardu in Mildred je najboljša možna različica tovrstnega filma – ne radikalna reinvencija zgodovinske biografske drame, ampak njena brezmadežna, zadržana revizija –, globoko občuten in nenavadno prepričljiv dokaz resnice, ki je včasih slišati naivno: ljubezen zmaga.« - Jessica Kiang, The Playlist Rdeča želva La Tortue rouge Francija/Belgija/Japonska, 2016, barvni, 80 minut od 18. januarja režija Michaël Dudok de Wit scenarij Michaël Dudok de Wit, Pascale Ferran glasba Laurent Perez del Mar festivali, nagrade Posebna omemba žirije v sklopu Posebni pogled – Cannes. Nagrada mednarodnega združenja filmskih kritikov (FIPRESCI) in nagrada mladinske žirije Kinotrip – Liffe. Nagrada občinstva, posebna omemba žirije – Atene. Nominacija Evropske filmske akademije za najboljši animirani celovečerec. Toronto. Sarajevo. Melbourne. Animateka. distribucija Demiurg Moški se po brodolomu znajde na samotnem tropskem otoku, ki ga naseljuje le nekaj rakov in ptic. Na vsak način se skuša vrniti domov, toda načrte mu vsakič prekriža orjaška rdeča želva, ki uniči možev splav. Ko mu nekega dne sledi na kopno, jo v besu potolče. A njeno te lo se čez noč spremeni v mlado žensko. Presunljiva, poetična animirana alegorija o večnem kroženju življenja, človekovi povezanosti z naravo ter globokih vezeh družine in ljubezni v de Witovem edinstvenem minimalističnem slogu in produkciji slovitega japonskega studia Ghibli. »Film pripoveduje zgodbo na linearen in krožen način. S pomočjo časa upodablja njegovo odsotnost, tako kot lahko glasba poudari tišino. Govori pa tudi o realnosti smrti. Človek je nagnjen k temu, da se upira smrti, se je boji in bra- ni, kar je zdravo in naravno. Toda hkrati lahko dosežemo čudovito in intuitivno razumevanje, da smo čisto življenje in da nam smrti ni treba kljubovati.« - Michaël Dudok de Wit »Na obale Cannesa je po skoraj desetletju neutrudnega, v molk ovitega dela prineslo novi film Michaëla Dudoka de Wita. Hipnotična, brezdialoška Rdeča želva je basen tako preproste, tako čiste vrste, da se zdi, kot bi obstajala že na stotine let. Kot lesketajoča se morska črepinja, ki so jo brusile in gladile generacije pripovedovalcev. Ta drobni umetniški biser /…/ bi lahko bil adaptacija kakšne manj znane Andersenove klasike ali pa ljudske pripovedke z oddaljenega otočja v južnem Pacifiku. Toda ne, očarljiva arhetipska pripoved se je porodila režiserju samemu in rezultat je najbolj pristno avtorski film, kar jih lahko letos vidite v Cannesu.« - Peter Debruge, Variety »Malo umetniških sodelovanj obrodi tako popolno sintezo senzibilitet, kakršno najdemo v Rdeči želvi, ganljivi animirani odi življenjskim ciklom /…/. Minimalistični celovečerec brez dialogov v duhu avtorjevega z oskarjem nagrajenega kratkega filma Oče in hči ponudi še eno presunljivo odisejado o osamljenosti in čvrstosti družinskih vezi. Hkrati pa daje na ogled izjemen posluh studia Ghibli za elegantno preproste zgodbe, ki dajejo slutiti globlje resnice.« »Zgodbi o brezimnem brodolomcu na osamljenem otoku s preprosto, prečiščeno vizualno podobo, ki uspe biti hkrati realistična in razkošna, ne manjka nevarnosti in dramatičnih dogodivščin. A kot pritiče brezdialoškemu filmu, v katerem se pretakajo harmonična glasba Laurenta Pereza del Mara in ambientalni zvoki narave, nas Rdeča želva ne želi le očarati, pač pa tudi obogatiti duha. In to ji uspe.« - Kenneth Turan, Los Angeles Times - Eric Kohn, IndieWire »Nizozemski ilustrator in animator Michaël Dudok de Wit z izdatno mero nepretenciozne poezije čudovito razgrne svoj umetniški polet, o katerem že dve desetletji pričajo nagrajeni kratkomtražci. Ležerna, a očarljiva saga ponuja skrbno odmerjene doze humorja in prebliske nadrealizma v ravno pravšnjih trenutkih, da zamajejo in zmedejo naša narativna pričakovanja.« - Lisa Nesselson, Screen Daily »Digitalna animacija je s svojimi barvnimi plohami pogosto videti ploska. Globina in tekstura tega filma /…/ pa sta neverjetni. Morate si ga ogledati na velikem platnu.« - Isabel Stevens, Sight & Sound Projekcije filma bo pospremil najnovejši kratkometražec animatorke Špele Čadež Nočna ptica. The Beatles: Osem dni na teden The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years VB/ZDA, 2016, barvni/čb, 137 minut režija Ron Howard scenarij Mark Monroe fotografija Caleb Deschanel, Tim Suhrstedt, Michael Wood, Jessica Young nastopajo Paul McCartney, Ringo Starr, John Lennon, George Harrison, Larry Kane, Whoopi Goldberg, Elvis Costello, Eddie Izzard, Sigourney Weaver, Richard Lester festivali, nagrade Rio de Janeiro. Cinedays – Skopje. Liffe. distribucija FIVIA – Vojnik Ko si je nastop Beatlov v šovu Eda Sullivana ogledalo 73 milijonov Američanov, so dosegli največje občinstvo v zgodovini ameriške televizije. Njihova turneja je za vselej spremenila glasbeno industrijo in postali so večne ikone globalne pop kulture. Howardov dokumentarec, ki vključuje novo odkrite arhivske posnetke ter nove in stare intervjuje s člani skupine in številnimi sopotniki, na ozadju prelomnih družbenih sprememb in medosebne dinamike, humorja in tovarištva legendarne četverice zariše zgodnje in najbolj evforično obdobje v karieri skupine The Beatles. Čas koncertov in svetovnih turnej, od prvih nastopov v liverpoolskem The Cavern Club na začetku 60. let do zadnjega koncerta v Candlestick parku v San Franciscu leta 1966, ko so se Beatli poslovili od koncertnih odrov. od 4. januarja v izbranih terminih Navdušujoča dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, časa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet. Zaključni špici sledi 30-minutni posnetek legendarnega koncerta skupine The Beatles na Shea Stadiumu v New Yorku! »Ideja, da bi posnel ta film, je prišla s strani Apple Corps, podjetja skupine The Beatles. /…/ glavna motivacija za projekt pa so bili na novo odkriti posnetki s koncertov in zvočni zapisi, ki so bili narejeni brez vednosti skupine. Apple Corps sta zanimala zlasti ta živa izkušnja in film, ki bi pokazal, da so bili Beatli resnični pionirji stadionskih rock turnej, jaz pa sem začel v gradivu prepoznavati nekakšno pustolovsko zgodbo, zgodbo o preživetju in odraščanju. /…/ kako so se spopadali s tistimi leti beatlomanije – z zunanjimi pritiski, s turbulentnimi družbenimi spremembami. Ko začnete resnično razumeti beatlomanijo, ta preneha biti nekaj prisrčnega in postane prava drama.« - Ron Howard »Ja, večino teh posnetkov ste že videli – šov Eda Sullivana, bežanje pred ponorelo množico navdušencev, sloviti sestop z letala na ameriško pisto, pikantne replike z novinarskih konferenc, toda z uporabo domačih in neuradnih posnetkov iz hotelskih sob in snemalnega studia uspe Howardov film gledalcu pričarati občutek, kot da vse skupaj opazuje skozi osuple oči glasbene četverice. Kot pravi John Lennon v eni svojih najbolj smešnih replik: če bi Beatli vedeli, zakaj so ljudje tako navdušeni nad njimi, 'bi ustanovili drug bend in postali managerji'.« - Paul de Barros, The Seattle Times »Howardu uspe najbolj znano zgodbo v popu povedati na svež način in njegov film zelo jasno prikaže, zakaj so bili Beatli takrat taka novost. /…/ Predvsem pa ponudi pogled na uspeh skupine iz ameriške perspektive; zanimivi so posnetki njihovega ogorčenja spričo rasne segregacije in odzivov verskih konservativcev na Lennonovo izjavo, da so Beatli bolj priljubljeni od Jezusa. Čeprav trpko občutimo odsotnost Georgea in Johna, je prekaljena pripovedovalca Paula in Ringa užitek poslušati.« - Dave Calhoun, Time Out London »Howard želi pričarati vzdušje in ne razkriti ozadja zgodbe. In film gledalca čudovito ponese nazaj v zgodovinski trenutek ter ujame nebrzdani občutek entuziazma, ki je pričakal štiri mladeniče, ko se še niso zavedali, kolikšen del svetovne kulture so osvojili in kakšne legende bodo postali.« - Alex McCown-Levy, The A.V. Club od 5. januarja Dežela la la La La Land ZDA, 2016, barvni, 128 minut režija in scenarij Damien Chazelle fotografija Linus Sandgren glasba Justin Hurwitz igrajo Ryan Gosling, Emma Stone, John Legend, Rosemarie DeWitt, J. K. Simmons festivali, nagrade Najboljša igralka – Benetke. Nagrada občinstva – Toronto. Nagrada občinstva – Hamptons. Hollywoodska filmska nagrada za fotografijo in produkcijo. Sedem nominacij za zlati globus. distribucija Blitz Film & Video Distribution Mia si želi postati igralka. Kadar ne poskuša sreče na avdicijah, v kantini streže kavo filmskim zvezdnikom. Sebastian je strasten jazzovski pianist, ki si služi kruh z igranjem v zanikrnih barih. Sorodni duši se srečata v srcu Los Angelesa in po nekaj nerodnih srečanjih iskrica končno preskoči. A medtem ko mlada zaljubljenca plezata po lestvi uspeha, začno njuno romanco ogrožati prav sanje, ki jim tako predano sledita. Jazz in ljubezen v mestu sanj. Emma Stone in Ryan Gosling v čarobnem, prekipevajočem muzikalu Damiena Chazella (Ritem norosti). Otvoritveni film letošnjega beneškega festivala, kjer je Emma Stone prejela nagrado za najboljšo igralko. »Tudi pestovanje nerealnih sanj prinese kaj dobrega. Celo kadar se sanje ne uresničijo – to se mi zdi čudovita lastnost Los Angelesa. Poln je ljudi, ki so se tja preselili, da bi uresničili svoje sanje. Mnogim od njih govorijo, da so nori, da živijo v iluziji. Hotel sem posneti film njim v čast in se pokloniti te vrste nestvarnemu stanju zavesti. /.../ Mislim, da je žanr muzikala odlična posoda za pripoved o iskanju ravnovesja med sanjami in resničnostjo.« - Damien Chazelle »Ne marate muzikalov? Bleščeča Dežela la la bi to lahko spremenila.« - Stephanie Zacharek, Time »Chazellova lebdeča, skrajno elegantna in neskončno domiselna Dežela la la je redka žival: muzikal za odrasle, ki ni kičast ali trivialen in ne prihaja iz Bollywooda. Namesto tega dobimo ekstatično, čudovito izdelano odo filmom, kot sta Cherbourški dežniki Jacquesa Demyja in Pojmo v dežju Stanleyja Donena, ki se odvija v napol sanjskem svetu Los Angelesa in uspe zgostiti vzpone in padce romantične ljubezni v zelo hol- lywoodsko pripovedko, ob kateri vas bodo zasrbele pete.« - Dave Calhoun, Time Out »Že dolgo nismo videli bolj drznega muzikala, kot je Dežela la la. In ironija vseh ironij: najbolj drzen je prav tem, da je najbolj tradicionalen. Chazelle se v svojem barvitem, razvnetem, po zvezdah segajočem tretjem celovečercu virtuozno pokloni hollywoodskim muzikalom štiridesetih in še posebej petdesetih let /.../. Stari muzikali se mnogim še vedno zdijo plehki ali pa (zmotno) mislijo, da so preživeti, pa vendar ta žanr trmasto vztraja v drobu naše kulture. Zato se zdi tako prav, ko vidimo pogumnega režiserja, ki se na vse ali nič vrže v poustvaritev razkošnega studijskega muzikala, polnega zvezdnatih noči in svetlobe uličnih luči /…/.« - Owen Gleiberman, Variety »Vpliv Jacquesa Demyja in Michela Legranda je vtkan globoko v film Dežela la la /.../. To je ljubezensko pismo /…/ Fredu Astairu, Colu Porterju, technicolorju in še čemu, a reflektirano skozi nenavadno novovalovsko mešanico romantike in realizma.« - Tom Charity, Sight & Sound »Chazelle se ni lotil nečesa tako štorastega, kot bi bila ponovna obuditev preživetega žanra. Zdi se, da se zanj življenje odvija kot muzikal, vprašanje je le, ali znamo slišati glasbo in opaziti trenutke sinhronosti, drobce spontane koreografije. Na ta način razblini glavno miselno blokado, s katero mnogi izmed nas pristopamo k temu žanru – tisti nerodni prehod med govorom in petjem, trenutek, ko zapustimo območje verjetnega in preskočimo na drugačno, bolj fantastično raven. V tem filmu so tudi trenutki realizma prežeti s čarobnostjo in trenutki čarovnije obarvani z realnim.« - Jessica Kiang, The Playlist Toni Erdmann Toni Erdmann Nemčija/Avstrija, 2016, barvni, 162 minut režija in scenarij Maren Ade fotografija Patrick Orth igrajo Peter Simonischek, Sandra Hüller festivali, nagrade Nagrada FIPRESCI – Cannes. Velika nagrada FIPRESCI za najboljši film leta. Nagrade Evropske filmske akademije za najboljši film, režijo, scenarij, igralca in igralko. Nagrada LUX. Nemški kandidat za oskarja in zlati globus za najboljši tujejezični film. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik Winfried, postarani učitelj klavirja, ki s čudaškimi šalami rad spravlja okolico v zadrego, se nenadoma odloči, da bo z obiskom presenetil hčerko. To je nerodna poteza, saj je Ines resna in ambiciozna poslovna ženska, ki se kot korporativna strateginja ravno ukvarja s pomembnim projektom v Bukarešti. Toni Erdmann, velika senzacija zadnjega festivala v Cannesu in za marsikoga film leta, je neznansko smešna in hkrati globoko ganljiva pripoved o družinskih vezeh, o vlogah, ki jih v življenju igramo, ter o tem, da nikoli ne smemo izgubiti smisla za humor. »Moj oče je strasten šaljivec. Ko sem bila stara dvajset let, sem bila povabljena na premiero filma Austin Powers, kjer so kot darilo razdeljevali lažne zobe. Poklonila sem jih očetu, ker sem imela občutek, da mu bodo prišli prav. In res jih je dobro izkoristil: vtaknil jih je v usta, preden je šel k zobozdravniku, ali pa ko se je v restavraciji pritoževal nad hrano. Poleg tega sem velika ljubi- na sporedu teljica Andyja Kaufmana, ki je imel celo vrsto alter egov – eden izmed njih je bil Tony Clifton.« - Maren Ade »Vsaka družina je dežela zase, s kulturo, običaji in zadregami, ki se onkraj njenih meja zdijo tuje. Genialnost briljantno smešnega in prebrisano uničujočega Tonija Erdmanna je v tem, da naredi to skrajno tujo deželo središčnega razmerja med očetom in hčerko tako domačo. /…/ Pripravite se, da boste vzeli nazaj vse klišejske šale, kar ste jih kdaj izustili o Nemcih in njihovem smislu za humor – Toni Erdmann sugerira, da so morda ves čas preprosto delovali na neki višji ravni humorja.« - Jessica Kiang, The Playlist »Maren Ade se izkaže za pravo naslednico Johna Cassavetesa: kot nesentimentalna – in za nameček zelo zabavna – humanistka si s Cassavetesom deli tako zanimanje za vlogo, ki jo ima v gledališču vsakdanjega življenja nastopanje, kot tudi prepričanje, da se najbolj razodevajoče človeško vedenje dogaja na robu družbene sprejemljivosti. Toni Erdmann, posnet v realističnem registru, ki lahko brez opozorila zdrsne v nadrealizem, s prizori, polnimi neposrednega humorja /…/, ki so obenem primerki izjemne subtilnosti, si v svojih najboljših trenutkih zasluži primerjavo z nič manj kot Cassavetesovimi Ljubezenskimi tokovi (Love Streams).« »Mislim, da še nikoli nisem videl česa podobnega zadnjemu delu Tonija Erdmanna. Režiserkina sposobnost, da iz snovi iztisne – v natančno premišljenem zaporedju in razmerjih – trenutke osuplosti, ponižanja, strahu, krivde, hrepenenja, sprejemanja in predvsem katarze, meji na resnično genialnost.« - Adam Nayman, Reverse Shot »Če rečem, da je to evropski film leta, ne rečem nič preveč.« - Ženja Leiler, Delo - Dennis Lim, Artforum »Toni Erdmann je tako poln imenitnih komičnih domislic in vključuje toliko vidikov realnosti (osamljenost poznejših let, plitkost mednarodne poslovne kulture, boj za identiteto, radost, žalost in praznina minljivega trenutka), da zmaže snov, ki so jo filmi obdelovali več desetletij, za zajtrk.« - Kent Jones, Film Comment »Komedije je seveda najbolje gledati na velikem platnu: nezaslišane, kakršna je ta, pa še posebej. Med nekim prizorom sem se tako smejala, da so mi iz oči špricale solze. Če bi radi videli dvojno ljubezensko pismo boemskemu življenju, si film oglejte skupaj s Patersonom Jima Jarmuscha.« - Isabel Stevens, Sight & Sound na sporedu Paterson Paterson Francija/Nemčija/ZDA, 2016, barvni, 118 minut režija in scenarij Jim Jarmusch fotografija Frederick Elmes glasba SQÜRL avtor pesmi Ron Padgett igrata Adam Driver, Golshifteh Farahani festivali, nagrade Nagrada palm dog – Cannes. Nominacije za nagrado gotham za najboljši celovečerec, scenarij in igralca. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik Paterson je voznik avtobusa v mestecu Paterson v New Jerseyju. Njegovo življenje se odvija po ustaljenem ritmu. Skozi okno avtobusa vsak dan opazuje mesto, ki drsi mimo, in lovi drobce pogovorov med potniki. Med odmori v beležko zapisuje svoje pesmi. Po službi pelje na sprehod psa in v baru popije natanko eno pivo. Nato se vrne domov k ženi Lauri. Njen svet se za razliko od moževega ves čas spreminja in vsak nov dan ji prinaša nove sanje. A Paterson jo ljubi in ona ljubi njega. Film beleži sedem dni v življenju dveh povsem običajnih ljudi. Jim Jarmusch je ustvaril tiho filmsko pesem o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih vsakdanjega življenja ter z njo očaral kritike in občinstvo na zadnjem festivalu v Cannesu. »To je film, ki bi mu moral človek preprosto pustiti, da drsi mimo njega – kot podobe mimo okna avtobusa, ki kot mehanična gondola pluje po ulicah malega, pozabljenega mesta. /…/ Ved- no sem si želel, da bi me nekoč imeli za filmski ekvivalent newyorški pesniški šoli. Pesnike te šole je močno zaznamoval majhen manifest, ki ga je spisal Frank O’Hara. O’Hara je bil zaposlen kot kustos v Muzeju moderne umetnosti; imel je torej pravo službo, pesmi pa je pisal med odmori za kosilo, podobno kot Paterson. V manifestu, ki mu je dal naslov Personizem, pravi: Pesem piši enemu samemu človeku, ne svetu. Piši jo, kot da pišeš pismo ali sporočilo.« - Jim Jarmusch »Paterson je resnično edinstven – dih jemajoča lekcija o samoti, a takšna, ki ima rada tudi dobro družbo. Neponovljiva srečanja, vsakdanja naključja in vse, kar izvemo, če pazljivo opazujemo svet ... /…/ Kako lahko Jarmusch vzame to hišico iz vžigalic, narejeno praktično iz zraka, in jo napolni s takšno spokojnostjo in modrostjo, je uganka, ki ima en sam pravi odgovor: Jarmusch je umetnik.« - Tim Robey, The Telegraph »Tako kot številni Jarmuschevi najboljši filmi nas Paterson nenehno preseneča z duhovitimi drobnimi variacijami, ki so hkrati epske in neznatne /…/.« - Jonathan Rosenbaum, The Chicago Reader »S Patersonom /…/ se je Jarmusch bolj kot kadarkoli približal umetniškemu manifestu. Režiser je prvič prišel v New York leta 1970 s sanjami o pesniški karieri, a čeprav je poezijo hitro zamenjal za glasbo in film, je ta ostala srce njegove filmske ustvarjalnosti. /…/ To je pomembno delo – najčistejša destilacija Jarmuscheve estetike.« - Bilge Ebiri, The Village Voice »Paterson je Jarmuscheva najbolj navdušujoča značajska študija po Zlomljenih cvetovih – in veliko bolj zakoreninjena v resničnem življenju. Ni ga težko prepoznati kot Jarmuschevo najbolj osebno delo.« - Eric Kohn, IndieWire »Paterson govori o mnogih rečeh: o energiji, ki celo gospodarsko prikrajšanim mestom poganja kri po žilah, o bližini in hkrati inherentni osamljenosti, ki jo prinaša življenja v dvoje, o tem, kako lahko stvari, ki jih počnemo v prostem času, določajo, kdo smo … Govori tudi o ljubezni, poeziji in sanjah ter o naključnem srečanju, ki lahko čudežno zaceli rane. Kako lahko nekdo vse to zlije v en sam film, je velik misterij – sicer pa: tudi dobra pesem je vedno nekakšen misterij.« - Stephanie Zacharek, Time »Njegova edina prevara je, da se izkaže za veliko globljega, kot se zdi na prvi pogled.« - Jessica Kiang, The Playlist »/…/ kot prvorazreden rockovski komad na tri strune, ki transcendira skozi ponovitve in drobne variacije.« - Amy Taubin, Film Comment FILMSKA SREČANJA OB KAVI Dopoldanski abonma s Heleno Koder. Pogovori v Kavarni. september 2016 - maj 2017 sreda ob 10:00 in 15:00 Popoldanski abonma z Zojo Skušek. Pogovori na spletu. pogovor z gostom pogovor z gostom 4. januarja ob 10:00 in 15:00 Biserni gumb El botón de nácar Patricio Guzmán, Čile/Francija/Španija, 2013, 82 minut, distribucija FIVIA – Vojnik Poetičen dokumentarni esej, v katerem Patricio Guzmán dve trpki poglavji čilske zgodovine preplete z lirično-alegoričnimi kontemplacijami človekove zlitosti z naravo in vesoljem. »Stvari se me dotaknejo bolj intuitivno kot intelektualno. Še vedno mi ni pov- sem jasno, kako se je v meni porodil Biserni gumb. Želel sem spoznati jug Čila, ker gre za fascinanten prostor, kjer se mešata voda in zemlja, hkrati pa je zelo samoten. Tam ne živi nihče. V tem prostoru se je rodil film.« - Patricio Guzmán Gost Helene Koder v pogovoru po dopoldanski projekciji bo novinar in dopisnik Simon Tecco, ki je pred dobrimi 30 leti prebežal iz Čila v Evropo zaradi političnih razlogov in Pinochetove diktature. Odtlej živi v Sloveniji, kjer je tudi doštudiral, ter prek pisanja in ustvarjalnosti povezuje obe celini. 18. januarja ob 10:00 in 15:00 Puščavska kraljica Queen of the Desert Werner Herzog, ZDA, 2015, 128 minut, distribucija Cinemania group Puščavskega vetra polni ep Wernerja Herzoga pripoveduje resnično zgodbo o britanski pustolovki in raziskovalki Gertrude Bell, eni najdrznejših in najvplivnejših žensk tedanjega časa, ki je znana tudi kot ženska različica Lawrencea Arabskega. Pustolovski duh jo je gnal po najbolj oddaljenih kotičkih Orienta, kjer si je pridobila zaupanje veljakov nomadskih skupnosti. Zato so jo kot največjo poznavalko razmer na Bližnjem vzhodu morali vzeti resno tudi možje, ki so po padcu Osmanskega cesarstva risali nov zemljevid ozemlja. Gost Helene Koder v pogovoru po filmu bo Ervin Hladnik Milharčič, novinar in urednik, ki se je kalil na Radiu Študent in Mladini, bralstvo pa je očaral kot dopisnik časopisa Delo s pronicljivimi reportažami in poročanji z različnih koncev sveta, med drugim tudi z Bližnjega vzhoda, iz Kaira in nato Jeruzalema. Trenutno piše za ljubljanski Dnevnik. Za oba filma na voljo tudi vstopnice za izven! Za zamudnike Vsako nedeljo ob 19:00 Mali princ The Little Prince Mark Osborne, Francija, 2015, barvni, 108 minut glasovi Jeff Bridges, Mackenzie Foy, Rachel McAdams, Riley Osborne, James Franco distribucija Cinemania group Prva celovečerna animacija o Malem princu je domiselna posodobitev Saint-Exupéryjeve brezčasne klasike. Modrosti letalca, lisice in Malega princa trčijo ob Poslovnežev sodobni svet, ki bolj ceni koristoljubje od vedoželjnosti in produktivnost od ustvarjalnosti. In kjer je še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo na neomajno moč otroške domišljije. Četudi odrastemo. »Mali princ, ekranizacija – no, reimaginacija – Saint-Exupéryjeve klasike iz leta 1943, ni le ena izmed boljših animacij zadnjega časa, temveč že kar dosežek, saj nam na čudovito – okej, magično – nevsi- 1. januarja 8. januarja ob 19:00 ob 19:00 ljiv način pokaže, da ni treba pristajati na neoliberalni status quo in da obstajajo tudi alternative. /…/ Otroštvo ni nekaj, kar moraš pustiti za sabo, če hočeš odrasti, temveč nekaj, kar si šele priboriš – z emancipacijo. Otroštvo ni preteklost, temveč prihodnost.« - Marcel Štefančič jr., Mladina »Današnji odtujeni svet korporacij, v katerem sključeni odrasli sivih obrazov mrko opravljajo dnevno tlako, upodabljajo pravokotne linije računalniške animacije. Magični svet Saint-Exupéryjeve melanholične, poetične pripovedke pa oživlja lutkovna animacija pastelnih odtenkov, ki prikliče v spomin izvirne akvarelne ilustracije.« - Stephen Holden, The New York Times »/…/ avtorjevi preprosti lirični osnovi o prijateljstvu med pilotom in skrivnostnim vesoljskim popotnikom doda še vrsto drugih pripovednih plasti, hkrati pa ostaja zvesta brezčasni upodobitvi otroškega čudenja, ki je zoperstavljeno razočaranju odraslih.« - Scott Foundas, Variety Kraljestvo vzhajajoče lune Moonrise Kingdom Wes Anderson, ZDA, 2012, barvni, 35 mm, 94 minut igrajo Bruce Willis, Edward Norton, Bill Murray, Frances McDormand distribucija Cinemania group Zabavna, prisrčna in vizualno domišljena pripoved o mladem paru, ki ju prva ljubezen tako prevzame, da se resničnost zazdi kot fantazija. »Fantastični gospod Anderson« nas z značilno mešanico ekscentričnega humorja in melanholije posrka v svoj univerzum, kjer se velike teme ljubezni, osamljenosti in brsteče spolnosti prepletajo z lahkotnostjo glasbene pravljice. »Anderson duhovito kombinira prever jene motive ljubezenske romance in pustolovskega filma, elemente pravljične nostalgije in norčavega humorja, se obešenjaško poigrava s prevladujočimi klišeji in stereotipi ter vse skupaj posrečeno uskladi z učinkovito glasbeno kuliso. V svoji značilni perfekcionistični maniri ničesar ne prepusti naključju /…/.« - Bojan Kavčič, Stop »To je ameriški Nori Pierrot – retrospektivna predelava z Anno Karino in Jean-Paulom Belmondom v prednajstniških letih. Film je v resnici namenjen odraslim /…/, a zlahka si predstavljam, kako bo za filmsko umetnost navdušil mlade; tako poln je radostne ljubezni do medija in bister, ne da bi pri tem pametnjačil.« - Dave Calhoun, Time Out London »Je tudi film, ki vas nenehno opozarja, da gre za predstavo – za film, ki opazuje gledalca – ki se zaveda moči in slabosti pogleda samega. /…/ Ogled je skoraj kot obisk rahlo dekadentne slikarske razstave, ki zapusti posrečen in iz mnogih doslej neodkritih okusov sestavljen spomin.« - Peter Zupanc, Primorske novice Filmski dvojček Paterson (ob 16:30) + Kraljestvo vzhajajoče lune: 7 EUR. Za zamudnike 15. januarja ob 19:00 22. januarja Daleč za griči După dealuri Cristian Mungiu, Romunija/Francija/ Belgija, 2012, barvni, 150 minut igrajo Cosmina Stratan, Cristina Flutur, Valeriu Andriut,ă, Dana Tapalagă distribucija Cinemania group Nenavadno ljubezensko zgodbo, postavljeno v odmaknjen samostan, je navdahnil primer eksorcizma, ki je pred nekaj leti polnil stolpce romunskih časopisov. Daleč za griči je po besedah Cristiana Mungiuja (Matura) film »o ljubezni in svobodni volji, o napakah, storjenih v imenu vere, in o najhujšem grehu izmed vseh: grehu brezbrižnosti«. »Če hočete videti ultimativni ljubezenski film, potem si poglejte Daleč za griči, hladni, naturalistični in asketski romunski epos, ki se dogaja na hladni, naturalistični, asketski lokaciji - v samostanu. /../ Daleč za griči ni le film o velikem, strašnem hladu božje hiše, ampak tudi za člane Kluba Kinodvor prost vstop ob 19:00 Klub El Club Pablo Larraín, Čile, 2015, barvni, 97 minut film o neodgovornosti in brutalni malomarnosti teh, ki vse odločitve prepuščajo Bogu.« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »Mungiu se upre skušnjavi in ne kritizira religije, vsaj nič bolj, kot to velja za sekularne institucije. Film je predvsem kritika razmišljanja, ki temelji na uboganju avtoritete, sledenju dogmam in oklepanju pravil, ter pogubnega ravnanja, ki iz tega razmišljanja izhaja.« - Klemen Černe, Planet Siol »/…/ Mungiujeva surovo lepa upodobitev uničujoče dogme in ženskih žrtev na trenutke spominja na značilnega Larsa von Trierja. /…/ to neverjetno globoko delo potrjuje Munguija kot talent, ki ima na zalogi več univerzalnih zgodb, ne le tistih, zaznamovanih z nedavno romunsko politično preteklostjo.« - Stephen Dalton, The Hollywood Reporter igrajo Alfredo Castro, Roberto Farías, Antonia Zegers, Jaime Vadell, Alejandro Goic, Alejandro Sieveking, Marcelo Alonso, José Soza, Francisco Reyes distribucija Demiurg Štirje nekdanji duhovniki prebivajo v odročni hiši v obmorskem mestecu na čilski obali. Tja so jih poslali, da bi se v molku in osami, skriti pred očmi javnosti, odkupili za pretekle grehe. Z veliko nagrado berlinske žirije ovenčani film čilskega režiserja Pabla Larraína (Ne!) je neusmiljena in provokativna obsodba zločinske dvoličnosti katoliške Cerkve s primesmi izvirno enigmatičnega psihološkega trilerja. »/…/ film ne pristaja na nikakršno poenostavljanje. V posvečenih ves čas išče izprijenost in jo tudi najde. V domnevnih izprijencih pa išče človeškost in najde tudi to. Medtem ko so člani kluba kato- liškim ali drugačnim moralnim imperativom včasih zavezani le na videz, jih drugič za svoje življenjsko vodilo naredijo v takšni skrajnosti, da je rezultat še vedno pogubnejši, kot je bil sicer. Konec koncev je torej Klub ne le kritika določene resnično obstoječe ustanove, ampak nadvse kompleksen portret človeškega stanja.« - Tina Poglajen, RA ARS »To je film o izključenih, prezrtih in osamljenih. To je tudi komorna drama. Moralna drama o grehu in kesanju, ki mu ne sledi vedno. To je tihi in hipnotičen film, ki ustvarja klavstrofobičen občutek zaprtega sveta, skrivnosti, obžalovanja, ampak tudi trme in ponosa.« - Andrej Gustinčič, Kino fokus, TV Slo »Drzen, direkten in klinično inteligenten film, prav toliko izzivalen zaradi mračnega humorja kot zaradi upravičenega besa /…/.« - Jessica Kiang, The Playlist Za zamudnike mladi za Naj te film odpelje! 29. januarja mlade NA VOZNEM REDU ob 19:00 TUDI: Sreda, 18. 1. 2017 ob 19:00 Premiera: Čudež na reki Hudson Sully Clint Eastwood, ZDA, 2016, barvni, 96 minut igrajo Tom Hanks, Aaron Eckhart, Anna Gunn, Laura Linney distribucija Blitz Film & Video Distribution Clint Eastwood poustvari dramatični dogodek zasilnega pristanka ameriškega potniškega letala na reki Hudson sredi New Yorka v januarju 2009. Ko letalu po vzletu z letališča La Guardia odpovejo motorji, se izkušeni pilot Sully odloči za drzen podvig. Čeprav pristanek preživijo vsi potniki, se pilot znajde sredi preiskave, ki ogrozi njegov ugled in dolgoletno kariero. »Svobodne odločitve so vedno strašne. Ni vrline brez terorja, je rad rekel Robespierre, eden izmed voditeljev francoske revolucije: 'Teror je le izžarevanje vrline.' Sullyjev pristanek na reki Hudson je najbolj presenetil prav Sullyja samega. Revolucija pač vedno najbolj preseneti samega revolucionarja. In Clint Eastwood, ki je filmsko kariero začel kot pilot letala (Tarantola, 1955), ne izgublja besed – zgodbo o absolutni svobodi, ki izgleda kot sekularna verzija revolucionarnega terorja, pove lakonično in antisenzacionalistično.« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »Čudež na reki Hudson je inteligentno narejen film, ki naslavlja predvsem večno potrebo ljudi po junakih in junaških zgodbah. Zdi se, da je privlačnost Eastwoodovega celotnega opusa s Sullyjem vred prav v zvestobi tistim posameznikom, ki so pripravljeni izstopiti iz množice, iz povprečja, in tvegati svojo dobrobit za 'pravo' stvar.« - Jela Krečič, Delo »Odkrit in vešče narejen razmislek o tem, kaj naredi junaka, je še en dokaz, da je Eastwood, ki filme režira približno tako dolgo, kot je njegov protagonist pilotiral letala, tudi sam še vedno spreten pilot.« - Robert Abele, The Wrap Rdeča želva La Tortue rouge Michaël Dudok de Wit, Francija/ Belgija/Japonska, 2016 Film skozi zgodbo o brodolomu na slikovitem samotnem otoku postavlja vprašanja o najpomembnejših življenjskih temah: ljubezni, odraščanju, minevanju. Zgodbo dopolnijo čudovita animacija, glasba in vsesplošna milina. Celovečerni prvenec je nastal v koprodukciji s studiom Ghibli in je prejel nagrado na filmskem festivalu v Cannesu v sekciji Posebni pogled. Prav tako pa smo mu nagrado podelili mladi Kinotripovci na 27. festivalu Liffe, saj menimo, da te film odpelje v čisto unikaten svet. - Aiko, Kinotripova mladinska žirija na Liffu Ob premieri filma bomo praznovali tudi 1. obletnico izstrelitve Kinotripovega filmskega planeta za mlade. Prva zasedba Kinotripovcev bo predala štafeto novim silam, ki za konec marca že pripravljajo 2. mednarodni filmski festival Kinotrip. Petek, 6. 1. 2017 ob 17:00 The Beatles: Osem dni na teden The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years Ron Howard, Velika Britanija/ZDA, 2016 Svetovno znani bend The Beatles od prvih koncertov, rekordnih svetovnih turnej, vse do zadnjega nastopa na strehi njihovega podjetja v Londonu. Film prikazuje, kako hitro so postali noro slavni, kljub počasnejšemu širjenju novic, in kako so to doživljali sami. Filmu sledi še 30-minutni posnetek legendarnega koncerta na Shea Stadiumu v New Yorku! - Benjamin, Kinotripov filmski klub KINOTRIP DOGAJANJE: Kinodvor. Program Kinobalon. za otroke www.kinodvor.org/kinobalon in mlade od od Bučko Ma vie de Courgette 7. januarja Claude Barras, Švica/Francija, 2016, 66 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija Demiurg, 8+ Termini: 21. 1. ob 16:00 (Bobri, otvoritev); 28. 1. ob 17:00 (Bobri); 8. 2.; 11. 2.; 12. 2.; 18. 2. ob 11:00. Manjkajoče ure bodo objavljene v tekočem tedenskem ur niku. Pošast Moli Ted Sieger's Molly Monster – Der Kinofilm Matthias Bruhn, Michael Ekbladh, Ted Sieger, Švica/Nemčija/Švedska, 2016, 70 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija FIVIA – Vojnik, 4+ Termini: 7. 1. ob 16:30; 8. 1.; 14. 1.; 15. 1.; 21. 1. ob 17:00; 28. 1. ob 11:00 (Bobri). Manjkajoče ure bodo objavljene v te- kočem tedenskem urniku. Pošast Moli odrašča v ljubeči pošastni družini, ki ravno pričakuje novega člana. Moli komaj čaka, da se izvaljeno jajce odpre in iz njega pokuka bratec ali sestrica. Mama in oče se odpravita na Jajčni otok, kjer morata po pošastnih pravilih pričakati novega družinskega člana. Toda s seboj pozabita vzeti kapo, ki jo je zanj spletla Moli. Da se mladič ne bi prehladil, mora Moli za njima. Odpravi se na napeto, barvito potovanje čez hribe in doline, mimo žgečkljivcev in puhajočih grmičkov. 21. januarja Film prikazuje otrokove občutke ob prihodu novega družinskega člana, navezanost na družino in domišljijsko potovanje. Prava dogodivščina skozi pogled majhnega otroka. »Pa preštejmo … vsaka sekunda filma ima 24 sličic, vsaka minuta pa 1440. Film traja 70 minut, torej vsebuje več kot 100.000 sličic, vsaka od teh pa je zahtevala več risb – risbe likov, detajlov, ozadij, ki smo jih združili kot različne plasti ene slike. Če preštejemo vse te risbe in zraven še nize skic (storyboarde), smo ustvarili več kot milijon risb!« - Matthias Bruhn festivali, nagrade Cannes. Annecy – nagrada občinstva in druga nagrada za najboljši celovečerec. Nagrada evropske filmske akademije za najboljši celovečerni animirani film 2016. Ale kino, Poznan – nagrada ECFA. Dunaj – nagrada otroške žirije. Zürich. Sarajevo. Cinekid, Amsterdam. KinOdiseea, Bukarešta. Sundance 2017. Devetletni Ikar, ki raje vidi, da ga kličejo Bučko, se mora preseliti v mladinski dom, kjer živijo tudi drugi otroci brez staršev. Vsak od njih ima za seboj težko otroštvo, v novem domu pa se povežejo, si kljub nagajanju stojijo ob strani, in težko si je predstavljati, da bi se ločili. Ponoči raziskujejo dokumente, se po- govarjajo o žgečkljivih temah in se v sobi celo kepajo s snegom. Posebno navezana sta Bučko in Kamilica. Bučko ima tudi odraslega prijatelja, prijaznega policista Rajmonda, ki ponudi povsem novo priložnost ... Lutkovni animirani film o zaupanju, pripadnosti in iskanju družine. Švicarski kandidat za oskarja, nagrajenec evropske filmske akademije za najboljši celovečerni animirani film in nominiranec za zlati globus za najboljši animirani film. predfilm: Slovo Leon Vidmar, Slovenija, 2016, 6 minut, produkcija ZVVIKS Lovro si kopalno kad napolni z vodo. Žalosten strmi v kapljice, ki polzijo iz pipe. Nenadoma v njem oživi spomin na dan, ko je z dedkom prvič lovil ribe … Premiera filma s Kinodvorovim Mobilnim kinom na odprtju 9. Ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri v Slovenskem mladinskem gledališču. 23. 1. ob 16:30 Severni sij, živa risanka animacija: Matej Lavrenčič, glasba: Jelena Ždrale; pripovedovanje: Ana Duša, Špela Frlic in Rok Kušlan, 50 minut, 3+ Program v Kinodvoru: 21. 1. ob 11:00 Učitelj Žaba Meester Kikker Anna van der Heide, Nizozemska, 2016, 82 minut, 6+ 21. 1. ob 16:00 (premiera in otvoritev Bobrov v SMG) 28. 1. ob 17:00 Bučko Ma vie de Courgette Claude Barras, Švica/Francija, 2016, 66 minut, 8+ 21. 1. ob 15:00 Kubo in dve struni Kubo and the Two Strings Travis Knight, ZDA, 2016, 101 minuta, 9+ 22. 1. ob 15:00 Pojdi z mano Igor Šterk, Slovenija, 2016, 83 minut, 9+ 28. 1. ob 11:00 Pošast Moli Ted Sieger's Molly Monster – Der Kinofilm Matthias Bruhn, Michael Ekbladh, Ted Sieger, Švica/Nemčija/Švedska, 2016, 70 minut, 4+ 29. 1. ob 15:00 Ptice selivke Les oiseaux de passage Olivier Ringer, Belgija, 2015, 83 minut, 7+ 4. 2. ob 11:00 Jakec naroči bratca Jack bestelt een broertje Anne de Clercq, Nizozemska, 2015, 84 minut, 5+ 4. 2. ob 17:00 (predpremiera) Novi mulc Le nouveau Rudi Rosenberg, Francija, 2015, 80 minut, 11+ Brezplačne vstopnice za predstave na Bobrih bodo na voljo 14. 1., od 11:00 do 16:00 (oziroma dokler ne poidejo) v Festivalni dvorani na Vilharjevi 11. Več informacij www.bobri.si. Na lokacijah Bobrov pa poiščite novi Bobrov dnevnik! Nedelja od 11:00 do 13:00, Kinodvor. Mala dvorana. Sezamov kotiček Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru, otroci uživajo v igri. Kotiček je namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom. 8. 1. Pletemo. Za nekaj ur se bomo spremenili v majhne pajke in spletli veliko mrežo. Iz mreže pa bomo oblikovali kapo (s Katjo Poznič). 15. 1. Cofki za kape. Kroglice iz stiropora bomo preoblikovali v svetleče, bleščeče, mehke in pisane cofke za naše kape (s Špelo Poznič). 22. 1. Od kod smo? Naredili bomo velik globus. Narisali bomo morja in oceane, označili celine in države. Pregledali bomo atlas sveta, izrezali zastavice in jih zapičili (s Katarino Kozamernik). 29. 1. Zemljevid sveta. Razgrnili bomo velik zemljevid sveta in naredili prstne lutke otrok, ki prihajajo z različnih kontinentov. Na zemljevidu bomo označili tudi domovanja različnih živali (z Jernejo Bernot). Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00 Kino v plenicah. Za starše z dojenčki. Oglejte si film z rednega sporeda na projekciji, ki je prilagojena tako, da nas lahko obiščete skupaj z dojenčkom. Izjemoma 11. 1. bo na sporedu film Dežela la la (La La Land, Damien Chazelle, ZDA, 2016, 128 minut). Brezplačno parkiranje Slovenske železnice, SŽ ŽIP storitve, omogočajo obiskovalcem kina brezplačno uporabo parkirnih mest na parkirišču ob železniški postaji Ljubljana, na Trgu OF. Ugodnost velja za obiskovalce predstav Kinobalona in Kina v plenicah. Več informacij se nahaja na spletni strani in pri blagajni Kinodvora. februarja v Kinodvoru Javni zavod Kinodvor Kolodvorska 13 1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13 M: +386 30 464 241 F: +386 1 239 22 16 E: info@kinodvor.org http://www.kinodvor.org Manchester by the Sea - Kenneth Lonergan Nina Peče Grilc, direktorica T: +386 1 239 22 10 M: +386 40 632 574 E: nina.pece@kinodvor.org Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana Blagajna se odpre uro pred prvo predstavo. Rezervacije in informacije: 01 239 22 17, blagajna@kinodvor.org Koen Van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa T: +386 1 239 22 11 M: +386 40 632 572 E: koen.vandaele@kinodvor.org Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada občinstva (vodja programa, Kinobalon) T: +386 1 239 22 20 M: +386 30 324 063 E: petra.slatinsek@kinodvor.org Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z javnostmi T: +386 1 239 22 14 M: +386 30 315 702 E: press@kinodvor.org Tjaša Smrekar, trženje in vodenje projektov T: +386 1 239 22 18 M: +386 40 620 700 E: tjasa.smrekar@kinodvor.org Maja Zrim, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa T: +386 1 239 22 12 M: +386 30 322 551 E: maja.zrim@kinodvor.org Tehnični oddelek : Bojan Bajsič T: +386 1 239 22 13 M: +386 40 548 879 E: bojan.bajsic@kinodvor.org
